128. številka. Trst, v sredo 6. junija 1900. Tečaj XXV ..Edinost" ^^^^ zhai« enkrat na dan. razur nedeij ^^^ praznikov, ob uri zvečer. • Za celo leto................. ^^^^^ — - 7k/yy c* # ta en mesec................^^m ^^^m ^^^m M ^^^^^^^^ plačevati na- y ^m M roČbe brer naročnina -e ^^^H T J ^^H ^^^M ^^m ^^^k ^^^m — m M v ^^^ ^ Po tobakamah v Trstu pe prcxlajejo po- ^^^^^^^^ ^^^^ ^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^ tamezne številke po fi Ptotink (3 dtč.i: ,zvcn Tr,ra Pa po 8 *totink 4 nvč., Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Teiefoa «tv. h7«I. V edinosti je ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 3 primernim popuatom Poslana, osmrtnice in javne zahvale iir»-mači oglasi itd. se računajo po pogohi Vsi donisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upramištro. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 1*2. Upravništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Moliu piccolo 5tv. ii, 11. uadstr. Izdajatelj in t dgovorni urednik Fran G o d n i k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsoA:ija lista „Edinost" v Tru. Dovedimo zistem afl absurdum! Govori se, in tako je tudi, da v državnem zboru je zastopnikov tolikih različnih narodnosti. In res: tu je Nemcev, Poljakov, < ebov. Hrvatov, Slovencev, Romunov, Ma- i lorusov, Italijanov. Koliko blagoslova božjega! No, ako bi človek še ne vedel tega. in bi, navzoč v jedni seji zbornice poslancev, hotel po jeziku, v katerem govore, soditi o narodnosti poslancev onih, ki sestavljajo zbornico, tedaj [»i moral priti do sklepa, da je to nemški parlament, da je to legislativni zbor države, ki je cisto in samo nemška. Le ka- kor so le-ti sestavljeni danes, kakor se v obče ne moremo ogrevati za ničesar, kar sloni na temelju današnjega zistema. No, ako bi se spremenil zistem, skrčila bi se sama od sebe ona mera privilegijev, ki jih nemški jezik uživa danes v državnem zboru. Ako bi se zistem spremenil in bi se pokrajine preustrojile v zgodovinske samostalne skupine z državnimi atributi, bi bil državni zbor, ali rodnem jeziku! To bo sicer hujše, nego je bilo pri babilonskem stolpu. Ali nič za to. Ta konfuzija je uprav potrebna, da bodo Nemci občutili vso težo lekcije, in da bo zistem doveden ad absurdum. Parlament, kakor je danes, postane nemogoč, a s tem postane nemogoč tudi zistem. Ob drugačnih okolnostih bi se dalo opravičeno oporekati uporabljanju take taktike; ali stvaii so dospele tako daleč, okolnosti so take, taka je ni niti sence ravnopravnosti, ampak, KaKo ------- --------- ------ i---------j — ----------------, , , . , naivni k«1', to jedno je gotovo, daje d a n a š n j i * raDCOzkem m dr,,Sod Jeden *ovor more naiseci J j n » j j .. . . . •\tj.i i _ i i . „ • _ „ i • i vplivati na vspeh glasovanja. V teh parla- n čunati z,stem absolutna ovira vsaki ^ i s. j t ' , • • i • mentih je življenje vlade dostikrat od- kakov nar,>d. Ta privilegij sega tako daleč ! r a v n ° P r * v n ° 8 *1 1 n d a s e v n j e- J ' ... ... . . vtsno kateri drugi zbor, poklican v to, da razpravlja o stvareh, skupnih tem skupinam, sestav- objestnost Nemcev, tako nenasitna je njih po-ljen od delegatov posebnih parlamentov nji- željivost, tako se gazi parlamentarno načelo, hovih in bi se njega lice spremenilo popol- in to jedino zato, ker bi to načelo bilo Slonoma. V ostalem nam tudi današnje delegacije vanom v prilog: daje taka s k r a j n a . nudijo izgled, kako dva posebna zbora mo- t a k t i k a n u j n o potrebna. Ako bi teri posamični poslanec začenja polagoma z . .. • i • i i i i • . i i. i i . 1 » reta razpravljati o istih predmetih in priha- ne dosegli druzega, bi taka taktika veliko uvodom v materinem jeziku. Ze ta okolnost;- • , .. . , , . \ u. I . . , t , .. , , ..... , , , lati do si>orazuml]enia med seboi, ne da tu vspesneie, nego pa obstrukciia, liokazala sama bi bila zadostna, da pobne vse pritožbe j - , ■ , 1 i , • • i i - • i,, , , jeden svoj jezik usiljeval drugemu. Nemcem, kako mi imamo v rokah orožje in Nemcev, da dokaže, kako so te tožbbe kri- , ' , ... ...... » vične in prasne; da ,h,kaže, kak,, v Avstriji Bilo temu, kakor drago, in naj bi « * sredstvo, da nj.hove ,.nvde?,je .zpostavmo kak(, novim zistemom stvari preustrojile kakor- smesnost'- N' smet' P°/J1' Nemci vživajo največo prednost in privilegij, na katerega more sploh ko daleč > a v n o p r a v n o s t i i n da se vnje- - j- „ ' i -i i „ - , • vtsno od lednega govora. JNa Duda, U bi tudi drugi poslanci, ki niso Nemci, j & ° vem okvirju nikakor in nitij . r„ " .. ^ .. , J it i v i ... . nam ne tako. I u ni nikdar en govor vplival govorili v svojem jeziku, njihovi govori ne bi ° (1 d a 1 e e ne more zadovoljiti » . - 1 niti prišli v stenografiški zapisnik Je-li to z a h t e v a m r a v n o p r a v n o s t i!! Da - glasovanje. Ni ga takega Demos tena, ki ravnopravnost ? Denimo, da jutri ustrežejo Je v le količkaj pravične zavesti, bi »>' tud' z P'^'l le je- vsem zahtevam, ki jih neneinške narodnosti si <>- — radi ^a, ker jim današnji zi- d- * ' T T 7 stavljajo danes v pogledu jezika: denimo da stem daJe prednosti in da se jim Slo- ^ ™dl radl naroda, rad, zgodo- ' ^ J ' -ju- -i " vine: eovori se, da se povdariaio vsi lastni bi se zadovoljilo le zahtevi Cehov da ne , ; r. , ' JJ . * . ... kaj druzega - ne dotikajo nekaterih teh razlo£l 111 radl moralne vrednosti istih izven ' prednosti, prizadevali na vsaki način, da bo parlamenta. Ali v našem parlamentu nikdo zadovoljeno onim elementarnim'pravicam, ka- ne &ovori z namenom al. nado, da b, njegova tere zahtevajo Slovani. S tem bi pomogli to- ,>eseda delovati na vspeh glasovanja. liko zistem u, kolikor - sebi ! Ali v svoji Uporabljanje nenemških jezikov, in tudi ko objestnosti, v pomanjkanju vsake više mo- bi ne , J \Vmr»i vsp *voi*> »ilp knlro hi Z* je l>ravi škandal, to je zločinska falzifi- netra jezika za vseobče sporazumevanje Iz- naI,enJaJ° 'Nemcl %se 8VOJe PUe' kako 01 se , .. , , , ... • , ■ 1 J poostrili sedanji zistem, kako bi do skraj- kilc,Ja. » mestnem PO I> LIST K K Da ne ostanem tako ? — vprašala ga interesi, nego nagnenje enega do druzega in je s trudnim glasom. — Da se oinožiš! — — Omožiti se moram torej — Kdo je kriv ? je m giedala skozi okno venkaj v vrt, kjer Zofka Kveder. • iw i- i so prvi listi rumeneh na drevju. — <;iej, to sem morala slišati na lastna In omožila se je. u=aj to sama veš. ali bolje bi bilo za-te^ da ne ostaneš tako ! — Ona je imela svoje privatno premoženje, katerega je, razun obične dote, izplačane njenemu soprogu od nje brata, upravljala sama. Tako je bila dokaj neodvisna, vendar si je kali so ljudje in nekateri,* ki so hoteli biti j nje mož vedno izposojeval denarja od nje. posebno šaljivi, čestitali so trgovcu z ano-1 Kadar je bil prav posebno prijazen in lju- nimnim pismom na njegovem junaštvu, s katerim je devico v srpanu rešil svetega samskega stanu. Omožila se je torej.' Z nekako dopadljivostjo je poslušala spočetka novi naziv »gospa« in veselo postavljala si razne kapotke na glavo. Ali kmalu jo je minilo veselje. Nje mož jo je vzel res samo radi denarja, kakor ona njega samo zato, da ne ostane samica. Zvezali so ju torej vse drugi beznjiv, je že vedela, da bo treba vzdigniti par stotakov iz šatulje in nazadnje se jej je njegova prisiljena ljubeznjivost tako pristu-dila, da ga je takoj ob besedi: — Draga moja ženičica — prekinila z vprašanjem: — Koliko naj ti dam ?! — In on je bil zadovoljen, da mu ni bilo treba igrati komedije in vesel je imenoval svoto, ki mu jo je vselej izplačala. Nekoč jej je govoril posebno dolgo o tr- domu< v Ljubljani. Ustanovnemu shodu je predsedoval gospod L'ika Svetec. Predsednikom zveze je bil soglasno izvoljen gospod Ivan Hribar, župan ljubljanski, njega namestnikom pa g. N i k o L e n č e k, župan v Škofjiloki. V odbor so bili izvoljeni : za Kranjsko: dr. Karol vitez Blei\veis-Trste-niški, podžupan ljubljanski; za Štajersko : g. Vinko Ježovnik, župan v Velenju, in g. Ivan Kuncj, župan v Rajhenburgu; za Primorsko : Miha Z e g a, župan v Kanalu in tli. Širne K u r e 1 i e, župan v Pazinu ; za Koroško : Kari Podričnik, župan ljibniški in Josip Prosekar, župan v Kotmarovesi. V razsodišče so bili izvoljeni gg. : dr. Rožnik, dr. Segula, Slavuj Jenko, Bračun in Kobentar. Ustanovni shod je sklenil, da bo prvi občni zbor v Ljubljani. Ne tako! Včerajšnji «Slo venec» prinaša poročilo o shodu katoliškega političnega društva za radovljiški okraj, ki se je vršil dne 4. t. m. v Lescah. «Slovenec» poroča, kako so od nasprotne strani letele razne grde psovke. Ce je res tako, ne moremo drugače, nego da postopanje dotičnikov obsojamo najodločneje, ker sploh obsojamo vsako surovost v borbi proti političnemu nasprotniku, a koliko bolj, ako mi je nasprotnik brat po rodu. Le ne tako! Ali tudi «Sloveneu^ moramo povedati kar naravnost, da je v onem poročilu v svoji obrambi proti domačim političnim nasprotnikom prekoračil mejo, katere v današnjih dneh ne prekorača oni, ki je — zaveden Slovenec. «Slovenec» pripoveduje, kako je med govorom g. dra. Kreka nekdo vskliknil: « A v s t r i j a n s t v a ne potrebuje m o=> i n izrablja ta vsklik nastopno : «A tega ne bo nobeden spravil s sveta, da ima organizovana tolpa proti katoliškemu gibanju na Kranjskem v svoji zvezi tudi ljudi, ki kličejo »a v s t r i j a n s t v a ne p o t re b u j e in o». Mi nočemo izrekat: nobene sodbe o onih besedah, ker bi morali poprej vedeti, v b a k i zvezi in v kakem z m i s l u so bile izrečene. Gornje besede «Slovenčeve» pa moramo obžalovati, ker se nam zdi, da prav močno diše — po nečem ! In to nekaj je tem neprevidneje in neumestneje, ako se pomisli, kako se n. pr. v Trstu godi onim, ki hočejo avstrijanstvo, in kako onim, ki ga nočejo!! Vsaj posel črnenja na vzgoraj bi prav lahko — prepustili drugim. govini, o slabih časih in je nazadnje predlagal : — Veš, kaj bi ti svetoval! Vloži ti pri meni svoj denar, plačam ti po šest odstotkov. Profit boš imela ti in ga [bom imel jaz. Ti dobiš večje procente, jaz pa bom imel z denarjem bolj svobodne roke in lahko napravim ugodneje špekulacije. — — Vse naj ti dam"? — vprašala ga je malo nejevoljno. — Zakaj ne vsega? Mar se bojiš? — — Torej vse, — je dejala glasno, tiho pa je pristavila : — Seveda, za gospo sem. — Dala mu je vse svoje obligacije, hranilne knjižice in zadolžuice, prav vse. On jej je galantno poljubil roico, s katero je zložila vse to bogastvo predenj in ko je vredil vse v ličen zveženj ter utaknil istega v svojo suknjo, pristopil je k njej in pritisnil svoje trde sivkaste brke na njena usta. Ko pa je on zaprl vrata, šla je ona k umivalniku in z milom izmila mesto, kjer so se dotaknila njegova ustna. Zdelo se jej je, da ima mastne ustnice od njegevih pomadiziranih brk in stresla se je v nervoznem gnjevu. (Pride še.) Naj >e nam ne zameri ta odkritost so bržkone pozabili na-me. Pridem naj torej naša. jutri! Svečanost pevskega društva «Tre- Torej samo in jedino name so »pozabili«. bević» V Sarajevu se je vršila jako lepo. Zakaj ? tega ne treba praviti. Povejte mi, go-Nastopalo je nad 1000 pevcev. Vreme je spod urednik, po svoji duši, ni-li to nedo-bilo prekrasno. O izročanju svilene zastave, stojna igra, ne le z narodnimi pravicami, ara-daru zagrebških gospa, predsedniku dru. ' pak celo tudi z osebami poštenih davkoplaČe-Mandicu, je bilo zl>ranih nad 10.000 ljudi. I valcev. Kedaj bo konec tej nedostojni in ne-Slišali so se navdušeni govori v proslavo i sramni igri ?! (Kedaj ?! Dokler ne stori vlada, skupne hrvatske domovine, pa tudi vladi so kar bi bila morala že davno storiti v interesu malce kadili. Na banketu v društvenem domu davkoplačevalcev, v interesu mejsebojnega je bilo nad 1000 udeležencev, |»o banketu so miru in v interesu iste davčne uprave same, dokler za izrečenim A ne izreče še naravno sledeči B. Izterjevanje davkov je že odvzela magistratu in odvzame naj mu še kasiranje davkov ! ! Gospodom c. kr. uradnikom, in naj ! so nam še tako nasprotni, že pridemo do ži-: vega, da bodo take nedostojne igre onerao- gostje napravili izlet v Ilidže. Politični pregled. TRST, junija. 1**00. Višek hinavstva tarnem položenju, pravi i Neue Freie Presse«, Govorćoparlamen- go6ene! 0p. ured.) Slovenskim delavcem pri sv. Jakobu. da je pobijanje češke obstrukcije najnujneja u delavskih krogov nam pišejo : Bratovščina To le cn izgled, kako delajo gospodje celo tu, kjer vedo, ali bi vsaj morali vedeti, da se ne damo ! Lahko si je torej misliti kako postopajo z nevednim kmetom tam v tužni Istri! Tu so nekateri neumneži preklicali svoje podpise, kaj pa še le tam, kjer vlada najgroznejši terorizem ? Tu so gledali, da bi uničili kar največ mogoče podpisov, tam pa, kjer še ni v borbi izvežbanih mož, kjer la-honska »mafija« vlada neomejeno, tam uničujejo kar vse!! Dražbe premičnin. V četrtek, dne 7. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tu k. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica dello Scoglio 3, kolo (bieikel); na Greti štev. 25 in v Barkovljah št. 101, kolo (bieikel); ulica Fonderia 3, pohištvo; ulica Ce-reria 4, pohištvo. Odbor za ustanovljenje društva »Narodni dom« bo imel sejo v petek 8. t. m. ^ ob 8. uri zvečer, da ustanovi društvena Z večjo gotovostjo je svetovati, naj o pravila, podpisovanju prošenj a šole — če le mo-j »Tržaški Sokol«. Ker se je veselica goče — prvi podpišejo 2—3 inteligentni! pevskega društva »Lipa« v Bazovici radi možje, ker imajo le ti potem odgovornost o eventuelnem preiskovanju. Prošnjo naj pod- slabega vremena preložila na prihodnjo nedeljo t. j. 10. t. m., se posebno oni telovadci. pišejo samo poročeni možje z otroci, ki šejki se še niso proglasili, opozarjajo, naj redim niso prekoračili šolske dobe t. j. 14 let. prihajajo k prostim vajam. stvar. Zato je zelo radovedna, da-li seže jutri (t. j. danes) skliče konferenca načelnikov onih sv. Cirila in Metoda se udeleži letos — ko ima svojo toli lepo zastavo — procesije sv. strank, ki so pri volji pobijati češkoobstruk- Kešnjega Tejesa korporativno, kakor druge, <-ijo. Ali to pobijanje bo možno le, ako se ; italjjail5ke bratovščine. Njej se pridruži doseže sporazumljenje sskupinami na desni. In tadi sloven8ka Marijina družba. Obe imati okvirju njuj 2000 udov. Mnogi delavci smo se dogovorili, da se vpišemo v bratovščino sv. Cirila in Nemški list zahteva dvojno: da mora Metml:iker tl!(ii mi mmiemm zaostati za našimi desnica izvršiti posel pobijanja češke obstruk- ^^ Tako se tudi mi udeležimo sicer da se mora pobijanje vršiti v sedanjega poslovnega reda ! cije, a samo češke ; nikakor pa ne obstrukcije sploh, kajti Nemci hočejo, da poslovni red ostane nedotaknjen, in to edino le zato, ker ista ima odprta vrata — do obstrukcije! Seveda procesije sv. Reš njega Telesa pod zastavo sv. Cirila i n M e t o d a. Ta dan Onim, ki ne znajo pisati, naj se raztolmači natanjko, zakaj se gre ; k podpisu oziroma križu naj pride še podpis ene priče. Proste vaje se bodo vršile v to s vrh o od danes pa tlo sobote vsaki dan in sicer od 9—91/2. ure zvečer. Časa za izvežbanje je še Dobro je tudi, ako se k podpisu prista- dovolj in ker le izdatno število telovadcev vijo še rojstne letnice otrok in število istih, more na izvajanju prostih vaj napraviti lep 8 tem bo prihranjena marsikatera sitnost! ntis, bi bilo želeti, tla se jih udeleži v kolikor mogoče več. Telovadci se bodo zbirali v nedeljo od o slučajnem poznejšem razpravljanju ! »De legat«. Hellovci povsod! Kako so predrzni ti 2—21/* "re popoludne pred kavarno »Com-nosilci «der Voranleuchtenden», razvidite iz j mercio«, od koder odkarakajo skupno črez »Lovca« v Bazovico. Prihod nazaj ob 9. uri v neko tržaško ka- zvečer. Na zdar! Za moško podružnico sv. Cirila in sledečega dogodka: V nedeljo je prišel varno, katere gostje so po večini Slovenci, se torej zberemo na hribu okolo cerkve sv. neki Tevton. Zahteval je od markerja, naj Metoda so nabrali o priliki občnega zbora Jakoba ter pojdemo mirno in dostojno za naj- mu pojasni, kako in kdaj prihajajo in odha- i konsumnega društva pri sv. Mariji Magd. nemške! Ze v tej dvojni zahtevi se zrcali jepžo cerkveno procesijo. Mi nismo židovski i jajo parniki in železniški vlaki, kar mu je i spodnji oziroma sv. Ani med tamošnjimi rodo-velik kos nemškega hinavstva! Ali višek tega h,apci izdajaIci 8VOje vere in domovine — marker tudi dragovoljno povedal; ali ker ni ! ljubi <» K 20 st., gospica K. Blatnik 1 K, hinavstva vidimo, ako v isti številki iste Neue Freie Presse«, na čelu, Čitamo članek o obstrukciji v nemškem državnem zboru, ki Neki gost je že stiskal svojo pest, preživo zavest in preponosna prsa. S svojimi bi posvetil predrznemu Tevtonu na ulico, ali ; škega koncipista Frana Lasi č a okrajnim italijanskimi tovariši živimo in i r u. Zato ne pomaga nič več niti sam v pridržali so ga drugi, da n« porečejo, da komisarjem in konoeptnega vežbenika Ernesta - »svetimo* mi naprej. So pač povsod enako Evgenija pl. \V e i s s e n b a c h a namestniškim ampak smo pošteni Slovenci, zvesti svojemu storil tega v blaženi «staatssprache», se je Bogu in cesarju. Tovtonček, v zahvalo zadri na markerja z Čujemo, da župnik Hrovatin — v družbi raznimi psovkami ter zahteval, da ž njim ni je pravi — slavospev obstrukciji. Tu je re- siavnega Burlota in s pomočjo one divne smeti govoriti v drugem jeziku, nego v nem-čeno, da je obstrukeja organ javnega mene- zakrifJtije pri 8V. Jakolm _ pripravlja nove škem, kajti Avstrija da je nemška in nemški nja. Zato da so n.čeva vsa oporekanja. Ob- spletke }>roti naši MStavi. iXe pomaga nič. jezik da mora sploh vsakdo znati, strukeja da se je vodila z najfinejim duš- _ >dngU Hrvatin t Nas je preveč. Imamo j nim orožjem, z juristiško bistroumnostjo, taktiško okretnostjo in s — humorjem. To imate torej list, ki hkratu obsoja in proslavlja obstrukeijo. Obsoja jo, kjer jo delajo drugi, proslavlja jo, kjer jo tira Nemec. To je torej tista teorija nemškega Herrnvolka : kar tlelajo Nemci je vse dovoljeno, če tudi delajo iz same objestnosti: če pa drugi delajo to isto, a ne iz objestnosti, ampak v silo-branu in v najopravičanejem boju, v boju za ekstinenco, }>otem je to isto v nemških očeh:! drznost, katero treba kaznovati ! Čitatelj, ali se ti nič ne studi, ko vidiš tako tartiferijo, tako hinavstvo, brez srama in cinično do neverjetnosti ?! Iz Italije. Novi »očetje domovine« se že zbirajo v Rimu. Na tajništvu zbornice in v vseh rninisterstvih vlada nervozno gibanje, lam imajo posla z volilnimi spisi, tu da pripravljajo razne predloge in načrte, ki se predlože zlx>mici. ker čita »Brivca« v »kontrobant«, Fran Pavlic 2 K kot udnina. Vesti iz ostale Primorske. X Imenovanja v politi č n i da u p r a v i Namestnik je imenoval namestni- »Piccolo« ! Mi pridemo torej vsi na procesijo!! drzni ti sinovi »der voranleuchtende Kultur!» Morda nas bo gospod župnik bolje umel, Z liašill sodišč. Včeraj je bil na tuk. ako mu povemo : kdor takim načinom igra deželnem sodišču 52-letni Ivan V. zaradi »pa ga t ultirno«, naj pazi, da mu poleg »pa- zločina požiga obsojen v dve leti težke ječe, gata« ne ujamejo tudi — »škisaeli poroka gospoda Zdenka Vrlike, c. kr. poročnika v rezervi, z gospico Marijo Šorli-jevo. Naše naj-iskreneje čestitke. Istri osokolili, da na večih krajih zahtevajo ko<1 imata uro- De«ka sta odgovorila, da jima Po 1 i j a, Josipa Gandinija, Karola Cof-narodne šole. Tukajšnji židovski umazanci j° Je ločila neka neznana oseba. Urar je j f o n a, Karola Kralj i če k a, Oskarja pišejo, da so vse te prošnje, oziroma podpisi obdržal uro, dečkoma pa dejal, naj pokličeta S c h i e m e r j a in Ivana Nodusa račun- izmišljeni, ali pa _ izsiljeni' Dogodilo seje sv°je roditelje, katerim izroči uro. Ko sta skimi oficijali v X. razredu; davčnega ofi- baje tudi, da so nekateri nevedneži preklicali (,e6ka u> st»*ala, sta začela kričati, da je urar cijala Aleksandra pl. Gavarda začasnim ^ ^ ^— i---1_ t-----—«i--- - oficijalom na deželni finančni blagajni v Tr- stu ; začasnega računskega asistenta Silvija F a brisa ter računske vežbenike Hermene-gilda C a s te 1 a n o v i c h a, N'erea O r 1 i c h a, Ivana Z a m pa r i j a, Renvenuta F a r o l f j a, Romana L e p o r i j a in Karola M e d a n i c h a j svoje podpise, češ, nam ni mari za nikake tot» ter <>dnesla Pete- Urar je Uročil uro re šole — mi nismo podpisali ničesar ! Da naše ljudstvo izve, koliko je resnice darstvu, ki išče lastnika. Pazite na orožje ! 50-letni Josip Hre- na taki umazani pisavi, navedemo še enkrat, vatin iz okraja Pazinskega, je včeraj čistil kako seje tu v Trstu postopalo z nami o priliki j revolver, o katerem ni vedel, da je nabit, komisijonalnega zasliševanja podpisancev za Samokres seje izprožil ter ranil moža na slovensko šolo v Trstu. Komisija je bila se- levi roki. Hrevatina so sprejeli v tukajšnjo računskimi asistenti v XI. plačilnem razredu. stavljena iz vladnega zastopnika, iz dveh ma- bolnišnico, gistratnih uradnikov in iz dveh očetov - prosilcev. Nezgoda na deln. V tuk. bolnišnico so ; sprejeli včeraj Josipa Cespiča, na katerega Naši zastopniki so se vselej, ko je tre-1 je padel na nekem parniku težek hlod ter Nedostojna iirra. Pišejo nam: Minoli 1>al° SoVOriti' P^luževali slovenskega jezika, ga nevarno poškodoval. teden sera prejel opominjalnico, da moram kar £osP<>d»m nasprotnikom nikakor ni plačati davke. O tej priliki sem doživel nekaj ušaial°' in Je sam vladni zastopnik »pro-s papirjem Sen.gagha v uhci Cavana prav značilnega za naše razmere. Dotični j8,U naša moža' t"di«strankami j Gasilci, ki so prihiteli na pomoč, so ogenj dva taka lista ■ | e V ^škem jeziku — da ne bo nesporazum- | kmalu pogasili. Neznatna škoda je pokrita Vesti iz Kranjske. * Z okna v tretjem nadstropju je padel včeraj dopoludne (>-letni deček Ivan Požar. Sinoči je nastal požar v trgovini j Smf>lnik v Lj,lbljani. Padel je na dvorišče, a >t- se ni nevarno poškodoval. prav značilnega sluga je namreč imel jednega čisto laškega, jednega pa laško-slo- ^enja * venskega. Pa da naj izberem — mi je dejal ! Jaz sem seveda vzel slovensko-laškega. Prosim Vas, ali ni to skrajno nedostojna igra s pravicami državljanov ? ! Na ta način skušajo tlačiti slovenski jezik, da imajo dvojne litske in si mislijo: če gre, gre! Ce je dotičnik mehak in nezaveden, je naš namen dosežen, če je pa bolj trmast, smo z laško-slovenskim listkom zavarovani proti vsakemu očitanju ! Tako računajo in tako delajo — to ne- j z zavarovanjem Naši so z ogorčenostjo odbili tako »pro- Natfle SUirti je umrl prošlo noč natakar šnjo«, obžalovaje ob enem, da je baš g. 1 Anton D * Altin v svojem stanovanju v ulici vladni zastopnik čutil potrebo take »prošnje«! j Cattedrale št. 2. Zadela gaje kap. Otroka, Stvar je nadaljevala, ne da bi se naša zastop- ki sta spala v isti sobi, sta slišala nekaj nika brigala za »prošnjec vladnega zastopnika težkega pasti s postelje na tla. Vpila sta to- — ker sta naša dobro vedela, da je to v interesu stvari same. Isti dan, ko je vladni zastopnik doživel blamažo, je prišel neki podpisanec, ki je na vsprašanje magistratnega zastopuika izjavil, dostojno igro! Ali jaz sem izvedel pot^m še ! da Je podpisal »per forza« (po sili)! Gospodje so takoj prijeli za pero, da napišejo blamažo nam na račun, ali naša zastopnika sta vprašala stranko v slov. jeziku, naj jima razloži, kako je nekaj hujega. pokoriti sem se moral za predrznost svojo, ki me je zavela, da sem vzel laško-slovenski list. Ko sem danes, v soboto. okolo 10 l/s predpoludne prišel na magistrat, j nastala rečena »sila«! da b: plačal davke, bilo je mnogo ljudi pred Mož seje oddahnil in rekel: N o b e- mano in prihajali so tudi za mano. Ko sem d e n m e n i s i 1 i 1, ampak sem podpisal iz izročil opomin jevalnieo, je dotični uradnik najprej pogledoval listić, potem pa mene, pa tako nekako sumljivo in potem je odšel. Jaz pa sem čakal do ll3/4. Vsi so odpravili, vsi (Kisli, t »stal sem sam. Pa tudi nobenega uradnika ni bilo več, razun blagajnikov. Ta dva sta začela preštevati blagajno in na moje vprašanje. da-li ne ho nič, sta mi odgovorila, da svobodne volje, ker se mi je reklo, da je boljše, ako je več podpisov!! Na vprašanje, zakaj da je v laškem jeziku rabil besedo »per forza«, je rekel, da zato, ker ne zna d o b r o 1 a š k i !!! Tu sta naša zastopnika dala pod nos gospodi, ki je »želela« le laškega govorjenja in »protokole so morali uničiti ! — liko časa, da so pritekli sosedje, ki so poklicali zdravnika. Isti je mogel le še konstatirati, da je nastopila smrt. Truplo so prenesli v mrtvašnico [tri sv. Justu. Pokojnik je bil udovec ter je zapustil enega 9-letnega in enega 3-letnega otroka. Zgubljeno. Neka žena iz ulice Lazza-retto vecchio št. 11 je včeraj izgubila na Rudečem mostu novčarko s G bankovci po 10 gl. in 8 notami po 5 gl. Najdeno. Na policiji hranijo zaponko (brošo) z briljanti in rubini, najdeno febru-varja meseca lanskega leta na cesti v Bar-kovlje. Vremenski vest ni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 21.0, ob 2. uri popoludne 25.0 C°. — Tlakomer ob T. uri zjutraj 756-7 — Danes plima ob 5.11 predp. in ob 5-39 pop.; oseka ob 10*48 predpoludne in ob —.— popoludne. * P o d z c m s k o jamo, polno lepih kapnikov, so našli pod vasjo Roje, mej veliko-loško postajo in Čatežem. * B i r m a n c e v v ljubljanski stolnici je bilo v nedeljo 1339, v ponedeljek 259, torej skupaj 1598. * S1 o v e n š č i n a v Severni Ameriki. Iz Ljubljane nam pišejo: Čudili se boste temu naslovu in vendar je res! Saj vam je znan izrek: »Nemo propheta in patri a« — »nihče ni prerok v domovini*. Tudi slovenščina se spoštuje na tujem bolj nego doma. Neki rezervni podčastnik v Leadville je prosil c. in kr. konzulat v Chicagi, naj mu izposluje v daljni domovini dovoljenje, da sme ostati v Ameriki, ne da bi se udeleževal orožnih vaj in kontrolnih shodov. Njegova prošnja je bila sicer nemška, ali c. in kr. konzulat v Chicagi je pisal v domovinsko občino v lepi slovenščini pri poroča je prošnjo omenjenega rezervnika. Vojaško poveljstvo je ugodilo tej prošnji ter mu naznanilo, da je odvezan od teh dolžnosti j . Ali ni to slučaj, ki je vreden, da ga izvedo tisti, ki se sramujejo svojega jezika "? Priznati moramo, da nas je preveselo izne- nadii jMKij»i.s c. in kr. ataaćja, ki je tiuli v Ameriki vzlic svojemu dostojanstvu ostal zvest slovenski : Janez. Vesti iz Štajerske. — »S u d m a r k ac je kupila v Sevnici hiš «. Menda mir-li, da je s tem za|»ečaten slovenski značaj sevniškega trga — zebe jo ! — Ogenj je nastal v nr>či od binkoštne nedelje na binkoštni jw»nedeljek pri gostilničarju Janezu Gre gor cu na Grajeni pri Ptuji, kjer se je imela na binkoštni |M>netleljek vršiti S 1 o m š e k o v a s I a v n o s t. Zgorelo je tudi precej žita in 9 svinj. Sum: se, da je bil ogenj zaneten od zlobne roke. — X a b u n k a n i nem č u r j i. Na praznik Vneboh<»da je prifrlelo v Rimske toplice s hrastjem našemljenih nemčurjev iz bližnjega Laškega trga. Hajlali so in tulili nemške |>esmi ter se sploh vedli, da je celo poštenim nemškim gostom presedalo njih j>očetje. No, slovenske fante je končno zasrl»ela močna delavna pest, in nem č u rji, ki so vsi bili oboroženi kakor kaki I ndijanei, dobili so občutno lekcijo i hI krepkih slovenskih |>esti. Takih fanatikov, kakor^ni so ti nemčurji, se menda sploh ne prime drugo, nego — hunka. — Obesil seje dne 1. t. m. kmet Tomaž Golob v Podvincih pri Ptuju. Svoji ženi je rekel, naj mu da ključ, da pojde gledat v žitnico nad kletjo; ker ga dolgo časa ni bilo nazaj, je šla žena za njim p*>gledat ter ga našla obešenega. Nagib samomoru ni znan; tudi oče njegov se je obesil pred leti. Razne vesti. 2000 anglezklh delavcev v Parizu. Brata T^ever, ki imata v Po? t Sunlightu }x»leg Li-verpoola veliko tovarno za milo, sta povabila svoje delavee na skupen izlet v Pariz. \ petek maja so delavci — 2 na številu — ob 1. uri |»opoludne odpotovali od Port Sunlighta ter so došli v Pariz drugi dan ob 9. uri dopoludne. Ogromna vrsta omnibusov je prij>eljala 1 -J. uri {H»poludne so imela obed, a po obedu so zopet šli v razstavo. Ob 9. uri zvečer je bila večerja in ob enajstih po noči so zopet sedeli vsi delavci v vagonih, na potu domov. Podjetnika sta izdala za ta izlet 1 ">0.000 mark. profesor v Celju 10 K : gospod Jožef Šuman, c. kr. šolski nadzornik v Ljubljani 4 K; gospod dr. Valentin Stempihai:, odvetnik v Kranju 6 K: gospod Anton Šantel, c. kr. profesor v Gorici 4 K : slavna posojilnica v Mariboru 100 K: gosp. dr. Jakob Purgaj, c. k. profesor va I. gimn. v Gradcu 10 K. (Zvršetek pride.) Zveza slovenskih kolesarjev, v svesti si svoje naloge, da širi in podpira kolesarstvo, je ustanovila letos zopet nekoliko novih po-močnih postaj in sicer ne samo 10, kakor je bila namerjala v začetku, temveč 17. Xa Gorenjskem in Dolenjskem, kakor tudi na cestni progi Trst-Celje si je izl>rala za svoje postaje priznano dobre gostilne kolikor možno ob glavni cesti, kjer dobiva kolesar razun kolesarskih potrebščin gotovo tudi izborno postrežbo. Vsaka postaja je označena od zunaj z velikim zvezinim znakom ter je opremljena z zvezno omarico, v kateri je kolesarsko orodje, specijalni zemljevid dotičnega kraja, obliž, »prva pomoč« (obveza itd.) Ral>a kolesarskega orodja je dovoljena brezplačno vsem kolesarjem in sicer členom zveze slovenskih kolesarjev proti izkazu za vsako leto posebej izdane legitimacije. Oni kolesarji pa, ki se ne morejo izkazati z legitimacijo Z. S. K., plačajo za rabo orodja 60 stot. »Prva pomoč«, katera se vporablja le v slučaju večje telesne poškodbe, velja brez izjeme *50 stot. Denar je izročiti nadzorstvu pomočne postaje. Vseh zveznih postaj je zdaj 29 in sicer: Bled — gostilna g. Jakoba Peternela, Bohinjska Bistrica — gostilna g. Ivana Mencingarja, Celje — Narodni dom, Domžale — gostilna na pošti, Grahovo — gostilna g. Matija Krajca, Grosuplje — gostilna g. J. Rusa, Idrija — gostilna pri črnem orlu, Jezersko — gostilna g. Frana Murija, Kamnik — gostilna gosp. Josipa Kende, Kandija-Rudolfovo — gostilna gosp. Josipa \Vindischerja, Kranj — gostilna gosp. Petra Maverja, Ljubljana — Narodni dom, Logatec — gostilna g. Kramerja, Medvode — restavracija g. Jarca, Postojna — gostilna g. Viči črn, Podbrezje — gostilna g. A. Pavlina, Št. Peter — gostilna g. Ivana Spilarja, Razdrto — gostilna g. Kavčiča, Sežana — gostilna g. Mahorčiča, Škofja Loka — gostilna g. J Deisingerja, Trst — kavarna Commercio, Trebnje — gostilna g. A. Pavlina, Trojane — gostilna gosp. Konšeka, Vrhnika — gostilna »Mantua«, Vransko — gostilna g. Sen taka, Velike Lašče — gostilna g. Frana Grebenca, Vipava — hotel Adrija, Žalec -- gostilna g. Hausenbiichlerja, Žužemberk — gostilna g. Jos. Pehanija. Podpornemu društvu za slovenske visokošolee v (*radeu so došle doslej te-le podpore: A. Prispevki k ustanovnini : g. dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Gradcu (o., 4. in 5. obrok) t »O K: prebitek svote za album, ki so ga slovenski slavisti izročili g. vseuč. profesorju dru. Gregorju Kreku kakor nekdanji in sedanji slušatelji ob njegovi šestde-setletniei K. — I>. Prispevki za razpo-ložno glavnico: Slavno hranilno in posojilno društvo v Ptuju 1300 K : slavna posojilnica v Celju 250 K : gospod Štefan Klun, gostilničar v Ljubljani 4 K ; gosp. Janez Vovk, poštni kontrolor v Gradcu 4 K ; g. Frančišek 11 raso veo, c. kr. sodnik v pokoju v Gradcu 30 K ; gospod Viljelm LVbas, e. k. profesor v pokoju v Gradcu 4 K : gosp. dr. Ivan Klasine. zborni in sodni odvetnik v Gradcu 10 K ; častiti gosp. dr. p. Raimund Miklavec, c. kr. vojaški kaj>elan v Gradcu 10 K ; gespod Štefan Rojnik, računstveni oficijal v Gradcu 10 K ; gospod Ferdinand Seidl, c. k. profesor na realki v Gorici o K : slavno slovensko omizje pri g. Brunnerju v Beljaku *> K : gospodje litijski Slovenci po g. Ivanu Jenku 20 K ; gospod Rajko Pe-rušek, c. kr. profesor v Ljubljani 10 K: g. dr. Anton Tsohamer, zdravnik v Gradcu 10 K: gospod dr. Janko Bezjak, c. k. profesor v Mariboru, med mariborskimi Slovenci nabral 51» K 40 st. : slavni slovenski klub v Celovcu 10 K; gospod Blaž Bončar, veterinarski koncepist pri štajerskem namestništvu v Gradcu 4 K : gospod dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Celovcu K ; gospod dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju »i K ; slavna posojilnica v Brežicah 30 K : gosjK>d Anton Svetina, c. kr. notar v Pliberku 10 K ; g. dr. Josip Sernec, odvetnik in dež. poslanec v Celju 20 K : gosjw> K ; gospod Ivan Murmk, c. kr. svetnik itd. 10 K ; g. Anton Slamberger, c. kr. notar v Kranju 10 K : gospod dr. Gvidon Srcbrč, odvetnik v Brežicah ♦» K : slavna okrajna posojilnica v Ljutomeru 30 K ; gospod Ivan Fon, c. kr. Brzojavna poročila. Iz parlamenta. DUNAJ 6. (K. B.) Vlada je danes predložila zbornici poslancev zakonski načrt, ki odgovarja docela dogovorom med kvotnima deputacijama obeh državnih polovic. Xačrt urejuje kvoto od 1. julija 1900 do 31. decembra 1909 ter odgovarja dejanskemu stanju od 1. januvarja 1900, kakor je isto določeno z lastnoročnim pismom cesarjevim od dne 30. decembra 1899 začasno za prvo po-luletje 1900. Istodobno je vlada umaknila svoj dotično predlogo, ki jo je predložila lani. DUNAJ 6. (K. B.) Zbornica poslancev. Seja je pričela ob 11. uri in 55 minut predpoludne. Novoizvoljeni posblnec Pavel S t w i e r d n i a je položil prisego. Predsednik se je v prisrčnem govoru spominjal pokojnega poslanca Tittingerja.- Med vlogami se nahaja mej ostalim kvotni zakon in poročilo kvotne deputacije. Pravosodni minister je do-poslal načrt zakona o pristojnosti obrtnih sodišč za pravne spore uslužbencev in nastav-ljencev železnic in parobrodnih društev. Trgovinski minister je uložil načrt zakona o delni preosnovi zakona z dne 9. junija 18G8. o organizaciji trgovinskih obrtnih zbornic. Začeli so čitati vloge. Državni železniški svet. DUNAJ G. (K. B.) Spomladno zasedanje sveta državnih železnic je otvoril železniški minister pl. Wittek z nagovorom, v katerem je naglašal vedno rastoči pomen nalog, katere ima železniški svet, ter izjavil, da dandanes dalekosežne želje udeležencev zahtevajo bolj nego kdaj poprej vestno preiskavo, v kolikor je mogoče istim ugoditi o neoporečni financijski depresiji, ki ~ vlada v prometu. Minister se nadeja docela, da bo železniški svet vedno mislil na najstrožjo varčnost ter je prepričan, da železniški svet isto-tako teško občuti oviro v svobodaem razvijanju rednega investicijskega delovanja, kakor jo provzročajo parlamentarne razmere, ter odklanja v imenu železniške uprave v tem oziru vsako odgovornost. Izvolili so odseke, minister je odgovoril na neka vprašanja, odkazali so nekaj nujnih predlogov dotičnim odsekom ter zaključili sejo. — Prihodnja seja bo v petek. Knez Ferdinand in Rusija. 8REDEC 5. (K. B.) List »Telegraf« trdi, da je izvedel iz avtentičnega vira, da so Rusi povabili kneza Ferdinanda, da se udeleži ruskih jesenskih manevrov. Volitve v belgijski senat. BRUSELJ 5. (K. B.) Volitve iz pokrajinskih svčtov v senat niso provzročile nobene spremembe v razmerju strank. Katoličani so dobili večino v šestih pokrajinah od devetih. Izvoljenih je 15 katolikov in 11 liberalcev in socijalnih demokratov. V senatu je sedaj 58 katolikov in 44 liberalcev in socijalnih demokratov. Spaujski državni dolg. MADRID 5. (K. B.) »Agenzia Fabra« javlja: Uspeh konvertiranja državnih dolgov je sijajen. Do sinoči so bile, razven dveh milijonov pezet, vse državne obveznice izročene v konvertiranje. Gotovine je podpisane nad 1820 milijonov pezet. MADRID 6. (K. B.) Novo posojilo je podpisano v 25krat večem obsegu, kakor je bilo potrebno. Kuga v Ameriki ugasnila. BUENOS AVRES 4. (K. B.) Današnji dekret javlja, da je ugasnila kuga. Položaj na Kitajskem. PARIZ 5. (K. B.) V današnjem mini-sterskem svčtu v palači Elvsee je minister za vnanje stvari Delcassče prečital več brzojavk o položaju na Kitajskem ; iz istih je posneti, da francoski poslanik v Pekingu postopa v popolnem soglasju z ostalimi diplomati ter se zavzema z vso močjo za varstvo inozemcev. TIENTSIN 5. (K. B.) Boxerji so baje 4 milje oddaljeni od tod. Pričakovati je napada na mesto, zbog česar so izdane potrebne naredbe. Prebivalstvo se nadeja najboljšega, i Trije belgijski inženerji so prispeli semkaj. Glasom poročila francoskega konzula pogrešajo ednajst belgijskih inženerjev. Upati pa je, da njih pet reš'jo. TIENTSIN 5. (K. B.) »Reuter« javlja: Glasom poslednjih vesti iz Taotingfua je bilo prošlo noč tamkaj vse dobre volje; vendar da je nevarnost velika. Ker so kitajski železniški uslužbenci zbežali iz Fungtai-a, so se tujci, ki so bili odpotovali v Peking, zopet vrnili. V jutro je vladala v mestu velika razburjenost. LONDON 6. (K. B.) »Dailv Mail« je izvedel včeraj iz Shanghaija, da je dobilo 2000 kozakov ukaz, da korakajo v Peking. \VASHINGTON 5. (K. B.) »Reuter« javlja: Admiral Kempt brzojavlja iz Toku, da je bitka pričela ; on da je izkrcal 50 pomorščakov in en batalijon pomorskih vojakov. Vojna v južni Afriki. Angleži v Pretoriji i LONDON 5. (K. B.) Uradoma javljajo, ! da so Angleži zasedli Pretorijo. LONDON 5. (K. B.) Brzojavka lorda Robertsa o obsedenju Pretorije je bila oddana danes ob 11. uri in 40 min. predpoludne ter se glasi: Pretorija je v naši oblasti. Oficijelni uhod se bo vršil ob 2. uri popoludne. Botha se ne misli udati. LONDON o. (K. B.) >Reuterc javlja včeraj iz Pretorije: Ko se je general Botha včeraj zahvalil ženam v Pretoriji za izročeno mu zastavo, je rekel: Dokler smemo še računati na tisoče požrtvovalnih mož, ne smemo misliti na kako umikanje ali na to, da bi opustili svojo nezavisnost. Botha je izdal pro-; glas, s katerim je dvignil vse prejšnje naredbe ter ustanovil odbor, ki ima v Pretoriji skrbeti za mir in red. Poraz Angležev pri Lindleyu. LONDON 5. (K. B.) Lord Roberta javlja, da so bile trinajsta Četa pešcev na konjih in čete Veomanrv dne 31. maja v bližini mesta Lindlev prisiljene, da so se udale mnogo močnejši boerski četi. General Methuen je storil nenavaden marš, da bi rešil angleške čete, a je prišel prepozno. Napadel je Boeree, katerih je bilo 2—3000 mož, ter jih je po peturni bitki popolnoma pregnal. K. 82 st. 18 strankam se je izplačalo posojil 18.120 K. Denarni promet 268.325 K 39 st. Pridelovanje oljkinega olja na Italijanskem. Glasom izkaza italijanskega glavnega ravnateljstva za poljedeljstvo so na Italijanskem v letu 1899/1900 pridelali skupaj 920.000 hI. oljkinega olja, proti 2.500.000 hI. v letu 1898/1899, in sicer v Lombardiji 2500 hl. (proti 4G00 lani), na Benečanskem 5000 (4400), v Liguriji 38.000 (128.006), v Emiliji 1200 (5400), v Toskani 88.000 (345.000), v Markah in Umbriji 68.300 (185.000), v La-ciju 56.000 (125.000), v jadranskih južnih pokrajinah 260.0»>0 (910.000), v sredozemskih južnih pokrajinah 242.500 (339.000), v Siciliji 130.500 (400.000), v Sardiniji 28.000 (53 600). Cena petroliju pada. Kartel rafinerjev petroleja je s 5. junijem t. 1. zopet znižal ceno petroleju za 1 krono od Že začetkom prošlega meseca se znižali ceno petroleju za isto svoto. Stanje setev. Prošli teden je bilo v obče ugodno za razvoj setev; v nekaterih krajih je mrzli dež prve dni tedna škodil pšenici in rži, kjer sta bili še v cvetu. Do običajne žetve še je le okolo mesec dni : za to bi bilo sedaj želeti, da vdohimo suho, milo vreme, zlasti ker tožijo v več krajih, da se je pojavila snet (rja, pikec, smod) na perju. Ob nadaljnem deževju bi se ta bolezen zamogla razširiti na bilke, dočim bi o suhem vremenu kmalu izginila. V obče so bile vesti o stanju setev zadnjo dobo ugodne. Na Ogerskem, kjer so i=e dosedaj bali slabe žetve glede rži, govorijo po zadnjem uradnem poročilu le še o možnosti srednje žetve. Ječmenu in ovsu pa prorokujejo ves čas dobro žetev. Metcrska mera in teža na Angležkem. Odposlanci angležkih trgovinskih zbornic so sklenili zahtevati od vlade, da v najkrajšem roku, najdalje v dveh letih, predloži parlamentu zakon, s katerim se uvede obveznost meterske mere in teže; da vlada kakor hitro mogoče začne uporabljati meter-ski sistem v vseh državnih pogodbah ter da skrbi že sedaj, da se narod privadi novi meri, in sicer s. tem, da se ga poučuje v narodnih šolah. Trgovinske vesti. Budimpešta 6. Pšenica za juni K. 7*42 do 7 45 Pšenica za oktober K. 7.94 do 7.951 Rž za maj K. —*— do —•— Rž za oktober K. 7*04 do7*05 Koruza za maj 1901 K. 4*92 do 4-93 Koruza za juli 1900 K. 5.68 do 5.69 Oves za maj K. —*— do —.— Oves za oktober K. 5 09 5*11. Pšenica : ponudbe zadostne, povpraševanje omejeno, mlačno. Prodaja 8*000 mst. 5 st. ceneje. Vreme: lepo. Hamburg 6. Trg za kavo. Santosgood average za maj 39.—, za september 39*75 za december 40*25 za inarc 41"— Denar. Ha vre 6. Kava Santos good averag> za maj 50 kg. frankov 46.50, za september 50 k. frankov 47.50. Dunajska borza dne 6. junija. včeraj .lanes Državni dolg v papirju 98.25 —.— „ v srebru 98.05 — .= Avstrijska renta v zlatu 116.10 —.— „ kronah 4°/0 97.40 —.— Kreditne akcije . . . 717*— —.— London 10 Lsr. . . . 242.05 —.— 20 mark..... 23.67 — Napoleoni..... 19.27 —.— 100 italijanshih lir . . 90.65 —.— Cikini...... 11.33 —.— j mr i 4 i OBUVALA! P EPI KRAŠEVEC pri cerKvi sy. Petra (Piazza Rosario pod ljndsKo šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naroČbe se izvrše v tistem dneva. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako glavni cesti Ribnica-Kočevje, ob vodi ležeča nova enonadstropna hiša z vrtom. 10 minut od trga Ribnice oddaljena. se odda v najem ali pa tudi proda. V hiši >e nahaja sedaj gostilna. Ponudbe sprejema uprava Edinosti.« Stibisl K reiue. pr£|n ima gostilno v ulici Ireneo «t. 2., toči istrsko, dalmatinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Rphnr PftfftP ulica Riborgo št. Velika llvžIICtl ■ vlOI zaloga iu delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčičarne. Gostilna Andemo de Franz Visi deli a (»epjisi št. 14. toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure |»<»polnoč.. Za obilen obisk se priporoča Jožef F ar lan. Podpisani naznanjam glavnemu občinstvu, tla sem odprl novo podružnico svoje trgovine z jestvinami in sieer v ulici Farneto št. 8. V zaloiri imam vsakovrstne moke, riž, sladkor, kavo n vsega prijH>roč» z vsem spoštovanjem udan i Alojzij Vesel. F I L I J A L K A Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biskotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. TroubrtM rastroma zatea z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška nI. št. 1., I. nad str. -- Obrestuje hranilne^ vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno* leto po 5°/o' navadne po 4l/ž°/o vloge na Conto - corrent po 3.60°/o- Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Hentni davek plačuje zadruga ; sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na ; oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno i odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/p. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Na najvišje povelje Njegovega c. in fcr. ?postoI. Veličanstva. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pekarna iu sladčičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Conti št- 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročite za vsakovrstno fino pecivo za vsakovrstne praznike ter drage svečane prilike. Se priporoča cenji. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST • Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre« jem niče, žimnie in peresni«, ogledal in železnih blagajn, po ceiiali. da se ni bati konkurence. AITE XXXIII. c. kr. drž. loteriia .j za civilne dobrodolne namene v tej državni polovini. Ta denarna loterija, ki je jedina v Avstriji zakonita dovoljena, obsega 1<».~»14 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 410.200 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini: 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 7. junija 1000. Jedna srečka stane 4 krone. Srečke se dnbirajn pri iidilelkti za državne loterije na iMi-uajti, I. Riemergame 7., v loterijskih kulekttirah, v tobafcarnah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških urailih, \ menjalnicah itd.; igralni načrti gratis za knpee srečk. Srečke se dopošljejo poštnine prosto. C. kr. loterijska direkcija oddelek za državne loterije. Kavarne. priporoča svoji kavarni »Cotnmercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trgovci. Ulica Barriera veccbia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. A i« Anton Šorli Fran Hitty 0^1 je i n drva. Trgovina manifakturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. 8. l ast mi je javiti slavn. občinstvu in ceni. odje maleem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer : črne in barvane usovij, za moške obleke : velik izbor snovi j za ženske kakor: saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih rissinjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje. ovrainiki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bele in barvana zagrinjaia na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo. Velik izbor blasa za zastave in narodnih trakov za dri štvene znake. gr Vse po najnižjih cenah. Tržaška posojilnica in hranilnic JsgistroTana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska t italnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1 a°/0, na menjico po na zastave po f>1 4°/0. I*radne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludue; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od o—4 po-poludne. Poštno hranilnični račun 816.004. v ulici del Torro štev. 12 c. Kr. uri?, avstr. kreditnega zavoda Muha Josip p:iporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor pre-j moga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! za trsrovino in obrt v Trstu. Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cen odjemalcev in si občinstva, beležim se najuljudnej J/. Aitc. Svoji k svojim Naznanja se slavnomu občinstvu, da, je odprla Faiiika Ladič ljudsko kuhinjo v ulici Solitario st II). Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 3<>- „ 3< »-dnevni odkaz 2°u°c 4>1 <1 ' - 4 0 .>1 0 - t o 3-mesečni 6- na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, steuijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 2S. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto. Brno, Lvov. Tropave. Reko kako v Zagre!- A rad, IJielitz, Gablonz. Gradec Sihinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano. Line, Olomcu, Reiehenberg. Saaz in Sol no grad. brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1 ° 0<1 provizije, inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predaj ml. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu. Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — , provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na-a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrauo vrednostni papirji, zlati ali j sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. M i in na par. Valentin Skočir rU:;;: kjer melje vsakovrstne turščene mi ke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. Pohištvo. izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega Prva slovenska pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Za mno ohrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 14 (zadej c. kr. deželne sodnije.) V Gorici. Civilni i u vojaški krojač. C. kr. priviligiraiii kroji vsakemu koj razumljivi krojiti Martin Poveraj v Gorici na Travniku st. 22 L n. ima izl>orno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Vahlirivo štev. 3, I. liadst. Sprejema na domu vsaki dan od 8 do S'"/4 zjutraj in <»<1 1 do 'J |>opoludne in eventuelno otu v Lekarnah : O. Luciani, E. Leitenburg. P. Prendini. S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti. A. Praxmarer. I X xx>coc Voščilo (biks) i n usuje. Glavno zalogo tvornisko zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarj e ima Ivan D r u f o v k a v Gorici na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršć. Pohištvo in meblji. HERA PROMETHEUS S Novoporočenci pozor! Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okviijev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadaj oči h del. Anton Breščak. Gorica. Gosposke uliec str. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. 1899 lOO do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z raz]»ečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev iu srčk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8. DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APffiNI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. IV Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠE3T ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest » > * 99 » » Schiedam Haag » « Vratislava » » » Monakovo » Izvršenih 20tM) napeljav za zasebnike v vseh delih sveta. Centralne napeljave v ielo?anjn s približno 15000 plamenov. ( Milni iu sušilni zistem srlasom privilegija uemškeira cesarstva št. »S.TC2 iu 10S.244, ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z uajodličnejšimi uspehi. Apoeni ogUK aaiprve vrste, Ki daja največ plina, ss prodaja po ngodnin cenat Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmaeijo, Kranjsko, Italjansko, ter angležko Indijo 3 S & S EDVARD TURECK V TRSTU jtnoot-m- toocot 8 30*