Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 47 / Leto 79 / 21. november 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si NAŠA TEMA Str. 12-13 Str. 9 AKTUALNO Str. 3 INTERVJU CELJE Str. 26-27 PRIL OGA SPORED LIMA LEN Istrski trubadur, ki spi brez pižame SPORED SPORED ŠT. 47 21. NOVEMBER 2024 Odklonil celo poljube! Matej Zemljič pod krinko Istrski trubadur, ki spi brez pižame Istrski trubadur, ki spi brez pižame AKTUAL TV PET. 22. 11. SOB. 23. 11. NED. 24. 11. PON. 25. 11. TOR. 26. 11. SRE. 27. 11. ČET. 28. 11. Odklonil celo poljube! Odklonil celo poljube! Izolacija: V Slovenijo prišla srbska filmska uspešnica Str. 22-23 CELJE Str. 11 CELJE Marjan Berginc: Pozna zgodbe vseh svojih 1720 pacientov V Celju smo plesali sving Celjska koča ima novega skrbnika »Zaslužimo si dostojno življenje!« Življenje v Spodnji Rečici je postalo nevzdržno, opozarjajo krajani. Grenijo jim ga proizvodnja peletov v podjetju Magles oziroma hrup in prah, ki nastajata pri tem. Krajani, povezani v Civilno iniciativo (CI) za okoljsko sanacijo Spodnje Rečice, so v zadnjem letu in pol dali že kar nekaj prijav na pristojne inšpekcijske službe in na policijo, po pomoč pri iskanju rešitev za omenjeno problematiko so se obrnili na Občino Laško in tamkajšnji občinski svet, dogovor so skušali najti z lastnikom podjetja Magles, a izboljšanja stanja kljub obljubam do danes ni bilo, kvečjemu je vse le še slabše, pravijo. »Zavedamo se, da živimo ob industrijski coni. A vseeno si zaslužimo dostojno življenje,« poudarjajo. Pomislite, preden odvržete! Kupujte premišljeno, da vam ne bo kasneje žal Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 47, 21. november 2024 AKTUALNO Pretekli teden smo obeležili dan slovenskega zna- kovnega jezika, saj je bil 14. novembra 2002 v Ura- dnem listu Republike Slovenije objavljen zakon o njegovi uporabi. Slovenski znakovni jezik je bil po- leg jezika gluhoslepih leta 2021 vpisan tudi v Ustavo Republike Slovenije. Ob tej priložnosti smo govorili s predsednikom Društva oseb z okvaro sluha celjske regije Alešem Peperkom in s tolmačko Gabrielo Jur- košek, ki sta nam ponudila vpogled v svet, ki marsi- kateri osebi, ki nima težav s sluhom, ni dobro znan. V ospredju so predvsem prizadevanja za boljše vklju- čevanje gluhih in naglušnih v družbo, ki so pogosto krivično nerazumljeni, kar številnim povzroča stisko. LARISA JEKNIĆ Pomen doslednega družbenega vključevanja oseb z okvaro sluha »Enaki smo kot ti, le poslušamo z očmi in govorimo z rokami« Društvo oseb z okvaro sluha celjske regije vabi vse, ki jih zanima učenje slovenskega znakovnega jezika, naj društvu pišejo na elektronski naslov dgn.celje@guest.arnes.si ali pokličejo na telefonsko številko 031 567 241. V primeru za- dostnega števila prijav bodo tečaj slovenskega znakovnega jezika organizirali v začetku prihodnjega leta. predstavljajo, kaj pomeni žive- ti v popolni tišini. Kaj pomeni, da nikoli ne slišiš materinega glasu, joka svojega otroka, re- ševalca, ki prihaja izza hrbta. Pogosto nam je težko. Zaradi tega se veliko gluhih in naglu- šnih zapira v svoj svet tišine, med nami je veliko osamljeno- sti in duševnih stisk. Pogosto imamo občutek, da nas oko- lica, v kateri živimo, ne razu- me,« je dejal Aleš Peperko. Napačne domneve o gluhih in naglušnih »Tisti, ki ne poznajo gluhih in naglušnih, se jih pogosto bojijo, saj jih je strah, ker ne vedo, kako se bodo pogovarjali s takšno osebo,« je povedal Pe- perko. Mnogi ljudje domneva- jo, da se osebe z okvaro sluha ne morejo sporazumevati na običajen način, kar ni res, je ob tem poudaril. Ti ljudje namreč uporabljajo različne sporazu- mevalne pristope, med drugim so to znakovni jezik, branje z ustnic in pisanje. »Družba vča- sih napačno misli, da osebe z okvaro sluha ne želijo sode- lovati v pogovorih, vendar to pogosto ni res. Te osebe si prizadevajo za vključevanje v družbo, vendar potrebujejo prilagoditve, kot sta jasnejša komunikacija in znakovni jezik. Vsakemu posamezni- ku, ki sliši, Aleš Peperko zato sporoča naslednje: »Enaki smo kot ti, le poslušamo z očmi in govorimo z rokami.« Poslanstvo Društva oseb z okvaro sluha celjske regije Društvo oseb z okvaro sluha celjske regije skoraj vsako leto organizira tečaj slovenskega znakovnega jezika, vendar se širša javnost zanj slabo zani- ma. »Za tečaj se najpogosteje odločijo osebe, ki izjemno sla- bo slišijo in jih je strah, da se bo njihov sluh poslabšal do te mere, da se bodo primorane pogovarjati z rokami. Pogosto tečaj obiščejo tudi družinski člani in prijatelji gluhih oseb, da bi se lažje pogovarjali z glu- ho osebo,« je pojasnil Peperko. Zanimanje za učenje sloven- skega znakovnega jezika so med drugim v zadnjih letih izkazali tudi dijaki Gimnazije Celje – Center. Ob tej prilo- žnosti je Aleš Peperko opisal še, kaj vse v društvu počnejo. Med drugim osveščajo ose- be z okvaro sluha o njihovih pravicah ter jim pomagajo pri reševanju težav, povezanih z njihovimi okoliščinami. Sve- tujejo tudi pri izbiri tehničnih pripomočkov, ki lahko osebam z okvaro sluha olajšajo težave, s katerimi se soočajo, ker sla- bo slišijo. Prav tako omogočajo preizkušanje pripomočkov za premagovanje komunikacij- skih ovir. Gluhim in naglušnim nudijo tudi pomoč pri iskanju zaposlitve, predvsem pri nave- zovanju stikov z delodajalci, pri pisanju vlog, izpolnjevanju obrazcev, tolmačenju odločb ali drugih dokumentov. Kot zagovorniki in spremljevalci delujejo tudi pri stikih gluhih in naglušnih oseb z različnimi ustanovami in pri uveljavlja- nju pravic. Ne manjka jim niti zabavni program, saj organizi- rajo različne izlete, družabna srečanja, rekreacijo, pogovor- ne urice, ustvarjalne delavnice, športne in kulturne dejavnosti. Prav tako izdajajo lastno brez- plačno glasilo Svet brez zvoka in drugo informativno gradivo. Tolmačev še vedno premalo Tolmačev slovenskega zna- kovnega jezika je premalo, ocenjuje Aleš Peperko. Ljublja- na z okolico je sicer na boljšem kot druge regije v Sloveniji, je ob tem poudaril. Ob tem je še spomnil, da je lahko tolmač slovenskega znakovnega jezi- ka tudi poklic. »Tolmači so za gluhe osebe izjemno pomemb- ni. Zato želim spodbuditi mla- de, a tudi vse druge, ki imajo veselje do učenja jezikov, da bi se odločili za učenje slo- venskega znakovnega jezika, vztrajali pri tem in postali tudi poklicni tolmači. »Tolmača si oseba sicer lažje zagotovi, če ga rezervira mesec ali dva vna- prej, v vsakdanjem življenju pa se pogosto zgodi, da potrebuje tolmača pojutrišnjem,« je po- vedal Peperko. V takšnih pri- merih je tolmače težje dobiti, saj jih ni dovolj, prav tako so velikokrat zasedeni, saj so to večinoma osebe, ki so ob tem redno zaposlene. Na to teža- vo je opozorila tudi tolmačka Gabriela Jurkošek. »Tolmači osebam z okvaro sluha poma- gamo pri številnih opravkih, med drugim tudi, če morajo na primer v upravno enoto ali k zdravniku. Ker nas ima večina v dopoldanskem času službo, to predstavlja težavo, saj je ve- čina uradnih ustanov odprta zgolj v dopoldanskih in zgo- dnjih popoldanskih urah, zato se naši urniki pokrivajo,« je po- jasnila. Jurkoškova je tolmačka že 20 let, gluha je njena mati, a tudi nekaj drugih sorodnikov. »Z gluhimi sem praktično od- raščala, slovenski znakovni je- zik dojemam kot svoj materni jezik,« je dejala. Ob tem nam je več povedala tudi o jeziku. »Vsaka beseda ima svojo kre- tnjo, te se sicer še razvijajo. Pri tolmačenju je zelo pomemb- no, da gluha oseba razume vse in da ji v nasprotnem primeru nerazumljive stvari tolmači ustrezno razložimo,« je pou- darila. »Ker sem otrok gluhih staršev, dobro vem, kaj gluhi razumejo, in jim zato besede tudi lažje razlagam,« je dodala. »Socialno-družbeni položaj oseb z okvaro sluha je boljši, kot je bil 30, 40 ali 50 let nazaj. A menim, da bo treba na tem področju storiti še veliko,« je dejal predsednik Društva oseb z okvaro sluha celjske regije Aleš Peperko. V praksi je še vedno tako, da je treba neka- tere pravice izbojevati in širšo javnost opozarjati na to, kaj vse je še treba, da se bodo lah- ko osebe z okvaro sluha ena- kopravno vključevale v širše družbeno okolje,« je dodal. Osebe z okvaro sluha velikokrat v stiski Krovna organizacija Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije si na državni ravni zelo prizadeva, da bi bili pro- grami in oddaje, ki jih predva- ja javna televizija, tolmačeni v slovenskem znakovnem jezi- ku, je ocenil Peperko. »Na tem mestu ne smemo pozabiti na naglušne osebe. T eh je v Slove- niji med 60 in 70 tisoč,« je opo- zoril. T udi te osebe potrebujejo prilagoditve, da bi lažje spre- mljale televizijske programe, in sicer tako, da bi bil govor opremljen s podnapisi. Kako je z družbenimi dogodki? »Žal je tako, da je oseba z okvaro sluha brez tolmača nekoliko Predsednik Društva oseb z okvaro sluha celjske regije Aleš Peperko poudarja, da si osebe z okvaro sluha prizadevajo za lastno vključevanje v družbo, vendar jim mora tudi slednja priti naproti. (Foto: osebni arhiv) izgubljena, saj ji veliko infor- macij, podanih z govorom, uide. Veliko stvari, sporočenih z govorom, gluhi ne razume- mo, če nam niso sporočene v slovenskem znakovnem jezi- ku,« je poudaril. Ob tem je do- dal, da se tudi naglušne osebe pogosto izogibajo družabnim dogodkom, na katerih je veliko ljudi, saj zaradi okvare sluha in hrupa v okolici ne razumejo govora. »Osebe z okvaro slu- ha tako preprosto ne vedo, kaj se okrog njih dogaja. Ne vem, ali si lahko ljudje, ki ne slišijo, (Foto: Kaboompics) V Sloveniji imamo premalo tolmačev slovenskega znakovnega jezika, ki so za osebe z okvaro sluha izjemno pomemb- ni. Na fotografiji je kretnja, ki pomeni »Rad te imam« (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 47, 21. november 2024 AKTUALNO ZADETKI 6 -3 3 1 3 -6 7 -5 Prihaja tako imenovani črni petek, ki je tradicional- ni dan velikih popustov in nakupovalne vzhičenosti. Trgovine že vabijo z mamljivimi ponudbami in viso- kimi znižanji, ki obljubljajo prihranek pri različnih izdelkih – od elektronike in gospodinjskih aparatov do oblačil in pohištva. »A potrebna je previdnost,« pravijo pri Tržnem inšpektoratu RS. »Velika znižanja so pogosto le vaba za nepremišljene nakupe, za pro- mocijo povprečnih izdelkov in tudi za lažno znižanje cen,« navajajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije. SIMONA ŠOLINIČ Zveza potrošnikov Slovenije navaja ugotovitev britan- skih strokovnjakov, da je kar 99,5 odstotka cen izdelkov iz »neverjetnih ponudb« enakih ali celo ugodnejših v drugih obdobjih leta. V raziskavi so preverili več tisoč cen in ugotovili, da z nakupom na črni petek skoraj zago- tovo ljudje ne dosežejo najnižje cene izdelka v zadnjem letu. Zveza je tako za potrošnike navedla 11 uporabnih nasvetov pri nakupih ob privlačnih popustih. Seznam želja: trgovine oglašujejo izdelke, ki mnogih sploh ne zanimajo. A če opazijo popust, se morda odločijo za nakup. Ravno zato je toliko pomemben seznam samo tistega, kar oseba potrebuje. Naročanje e-novic: trgovine vabijo k nakupu tudi z e-novicami. Zveza svetuje, naj ljudje ob popustih preverijo, ali nek izdelek s popustom sploh potrebujejo. Glejte ceno, ne popusta: ljudi naj slogani, kot so »70-odstotna mega razprodaja«, ne zavedejo. Vedno naj preverijo, kakšna je bila prvotna cena in kako se je gibala v zadnjih mesecih. Cene istega izdelka naj ljudje preverijo pri različnih trgovcih. Ne bodite obsedeni z znamko: pri zvezi pravijo, da ne glede na to, da ljudje nakupuje- jo na črni petek, nikoli ni dobro izbrati izdelka samo zaradi zvenečega imena blagovne znam- ke. Te včasih na testih zveze prav razočarajo. Spletne ocene izdelkov – kaj je res in kaj ni: spletne ocene so mnogokrat lažne. Pretirano po- zitivni komentarji, ocene, ki so bolj podobne ogla- som, ali veliko mnenj, objavljenih na isti datum, so lahko znak, da se za mnenji skrivajo kupljene ocene. Preberite splošne pogoje: ljudje naj pri spletnih nakupih preverijo, ali sta v končni ceni zajeta davek in strošek dostave, preberejo naj tudi splošne pogoje pro- dajalca. Pozorno pri spletnih nakupih zunaj EU: spletne nakupe je bolje omejiti na prodajalce, ki imajo sedež v Sloveniji ali EU. To je varnejše v smislu garancije in storitev za stranke. Ne nasedajte lažnim promocijam: se je cena pred nekaj dnevi zvišala in nenadoma padla na prejšnjo raven? Umetno zvišanje cene tik pred popusti je nepoštena in zavajajoča poslovna praksa. Vendar Zakon o varstvu potrošnikov po- zna varovalko: trgovec mora pri znižanju izdelkov poleg nove cene navesti tudi ceno, ki je bila najnižja v zadnjih 30 dneh pred znižanjem. Pocenitev mora torej biti realna. Spletne prevare: povezava v oglasu ali e-pošti za črni petek lahko vodi do lažne spletne strani, ki so jo ustvarili kibernetski kriminalci. Če vnesete svoje osebne podat- ke ali informacije o plačilu, jih lahko zlorabijo in ukradejo vašo identiteto ali izpraznijo vaš bančni račun. Ste res prejeli, kar ste naročili: pro- dajalec mora zagotoviti, da vam je do- stavljen izdelek, ki ste ga naročili. Če ne ustreza naročenemu oziroma je poškodovan, odgovarja prodajalec. Vedno hranite vse možne dokaze, kot so fotografi je odstopanj v pri- merjavi z naročenim, s katerimi lahko po potrebi dokažete teža- vo. Spremljajte rezultate ZPS- -testov: Zveza potrošnikov Slovenije izvaja teste izdel- kov, s katerimi preverja, ali so res tako kakovostni, kot prodajalci oglašujejo. Kaj svetuje zveza potrošnikov? sploh ne zanimajo. A če opazijo popust, se morda odločijo za nakup. Ravno zato je toliko pomemben trgovine vabijo k nakupu tudi z e-novicami. Zveza svetuje, naj ljudje ob popustih preverijo, ali nek izdelek s popustom ljudi naj slogani, kot so »70-odstotna mega razprodaja«, ne zavedejo. Vedno naj preverijo, kakšna je bila prvotna cena in kako se je gibala v zadnjih mesecih. Cene istega izdelka naj ljudje preverijo pri različnih jo na črni petek, nikoli ni dobro izbrati izdelka samo zaradi zvenečega imena blagovne znam- ke. Te včasih na testih zveze prav razočarajo. Spletne ocene izdelkov – kaj je res in kaj ni: spletne ocene so mnogokrat lažne. Pretirano po- zitivni komentarji, ocene, ki so bolj podobne ogla- som, ali veliko mnenj, objavljenih na isti datum, so lahko znak, da se za mnenji skrivajo kupljene ocene. ljudje naj pri spletnih nakupih preverijo, ali sta v končni ceni zajeta davek zna varovalko: trgovec mora pri znižanju izdelkov poleg nove cene navesti tudi ceno, ki je bila najnižja v zadnjih 30 dneh pred znižanjem. Pocenitev mora torej biti realna. Spletne prevare: povezava v oglasu ali e-pošti za črni petek lahko vodi do lažne spletne strani, ki so jo ustvarili kibernetski kriminalci. Če vnesete svoje osebne podat- ke ali informacije o plačilu, jih lahko zlorabijo in ukradejo vašo identiteto ali izpraznijo vaš bančni račun. Ste res prejeli, kar ste naročili: dajalec mora zagotoviti, da vam je do- stavljen izdelek, ki ste ga naročili. Če ne ustreza naročenemu oziroma je poškodovan, odgovarja prodajalec. Vedno hranite vse možne dokaze, kot so fotografi je odstopanj v pri- merjavi z naročenim, s katerimi lahko po potrebi dokažete teža- vo. Spremljajte rezultate ZPS- -testov: Slovenije izvaja teste izdel- Kupujte premišljeno, da vam ne bo kasneje žal Naj bo črni petek pošten in ne »nateg« kupcev »Za znižanja v okviru črne- ga petka veljajo iste zakon- ske določbe kot ob siceršnjih uvedbah akcij in popustov. Izdelek, za katerega je trgovec predvidel znižanje, mora biti označen z dvema cenama, to je z znižano in s prejšnjo ceno, pri čemer je prejšnja cena tista, ki jo je imel izdelek v zadnjih 30 dneh pred znižano ceno. Če je naveden tudi odstotek popusta, mora biti prikazan izključno popust, ki se nana- ša na prejšnjo ceno in ne od druge, na primer redne cene,« pravijo tržni inšpektorji. Si po nakupu lahko premislite? Potrošnikom, ki kupujejo v okviru akcij oziroma popu- stov, svetujejo, naj kupujejo premišljeno. Če bi si kasneje potrošnik premislil in z izdel- kom ni nič narobe, prodajalec takšnega izdelka ni dolžan zamenjati oziroma vrniti ku- pnine. »Drugače velja, če se potrošnik odloči za nakup v spletni trgovini. V tem prime- ru si lahko premisli ter o tem obvesti prodajalca najkasneje v 14 dneh od dneva prejema izdelka. Enako velja, če je iz- delek, ki je bil kupljen v okviru črnega petka, neskladen oziro- ma ima napako. V tem primeru ima potrošnik enake pravice, kot če bi bil izdelek kupljen v okviru redne prodaje,« dodaja- jo inšpektorji. Pri nakupih v spletnih trgo- vinah je potrebna še posebna previdnost, saj v družbi raste število primerov spletnih pre- var, za katerimi stojijo proda- jalci iz tretjih držav. »Varnejše je nakupovanje pri preverjenih trgovcih oziroma pri trgovcih, ki imajo vse podatke o podjetju in druge informacije, pomemb- ne za potrošnike, dosegljive na vidnem mestu in na jasen način. Kadar spletna trgovina vse izdelke ponuja z visokimi popusti in hkrati ni mogoče dobiti informacije o podjetju, je velika verjetnost, da gre za spletno prevaro. Pri težavah ob nakupu v spletnih trgovinah, ki jih upravljajo podjetja, ki ni- majo sedeža v Sloveniji, Tržni inšpektorat RS potrošnikom ne more pomagati,« še pojasnjuje- jo na inšpektoratu. Tržni inšpektorat RS bo v času popustov črnega petka izvajal poostrene nadzore označevanja cen in cenov- nih prednosti ter nepoštene poslovne prakse. »Z leti sem spoznal, da ne bom odrešil ne sveta in ne slovenskega zdravstva, zato je najpametneje, da se osredotočim na to, na kar imam vpliv: na zdravje ljudi, ki prihajajo v mojo ambulanto.« Marjan Berginc, zdravnik »Veliko je idej, ampak zelo malo se jih uresniči. Tukaj se ločijo odlični podjetniki od povprečnih.« Rok Cajzek, direktor v pod- jetju Gic Gradnje »Franjo Malgaj je bil do- moljub in izredno naro- dnozaveden. V današnjem času si težko predstavlja- mo, da bi se mladina od- ločila za tak korak, kot ga je storil ta borec za severno mejo.« Darja Jan, predsednica Do- moljubnega društva Franja Malgaja Šentjur »Upokojenec največkrat nima časa, toda tja, kjer mu je zanimivo in kjer je povezan z ljudmi in spo- znava nove stvari, vedno rad pride.« Irena Potočnik, socialna delavka »Mislimo, da je izvirna dela treba ohraniti, zato starejši to delamo z dušo.« Margareta Atelšek, orga- nizatorka Festivala ustvar- jalnosti Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 47, 21. november 2024 GOSPODARSTVO »Naša vizija je postati dolgoročen strateški razvojni partner proizvodnim podjetjem kovinskopredelovalne in druge industrije v Sloveniji in širši regiji ter evrop- sko prepoznaven tehnološki center na področju razvo- ja novih izdelkov, orodij in tehnologij,« ima v svojem programu zapisano Tecos, ki je pred dnevi proslavil 30 let delovanja. Vendar je vse to, kar želi postati, Tecos pravzaprav že danes. Je srce razvoja slovenske indu- strije, ki ji nudi tehnološko podporo ter ji pomaga pri razvoju izdelkov. Ker je kot svojo strateško usmeritev opredelil zeleni prehod in uvajanje zelenih tehnologij, zadnja leta vedno več storitev opravi tudi na področjih digitalizacije proizvodnje ter razvoja novih izdelkov in trajnostnih materialov. Pri tem sodeluje v številnih domačih in mednarodnih raziskavah ter projektih. JANJA INTIHAR Celjski Tecos proslavil uspešno dosedanje delo Trideset let razmišljanja zunaj okvirjev Tecos je bil prvi tehnološki center v Sloveniji, danes je eden največjih v državi. Na pobudo že pokojnega profe- sorja dr. Karla Kuzmana je bil kot zavod zasebnega prava ustanovljen leta 1994. Njego- vi ustanovitelji so bili Vlada Republike Slovenije, Mestna občina Celje in Gospodarska zbornica Slovenije. Čeprav je eden od njegovih ustanovite- ljev država, Tecos ni deležen neposrednega proračunskega financiranja. Deluje kot pod- jetje in je v celoti odvisen od trga. Približno 60 odstotkov prihodkov pridobi s storitva- mi za industrijo, predvsem z razvojem različnih izdelkov in meritvami, nekaj zasluži tudi z lastno proizvodnjo. Preostali denar mu prinese- jo prijave na razvojno-razi- skovalne razpise države ali Evropske unije. »Za razisko- valno ustanovo, kot je Tecos, je zagotavljanje tolikšnega deleža prihodkov na trgu pra- va redkost,« je na proslavi, ki je privabila več kot sto udele- žencev, med drugim poudaril direktor dr. Aleš Hančič. Od enega do 22 zaposlenih Začetki Tecosa so bili skro- mni, saj je imel le enega za- poslenega in manjšo pisarno v središču Celja, ki mu jo je zagotovila občina. Leta 1997 je zaposlil prvega inženir- ja, kupil prve simulacijske programe in začel ponujati storitve na trgu. Sčasoma je začel kupovati tudi opremo. Napravo za 3D-skeniranje je imel prvi v Sloveniji. Pred dvajsetimi leti se je preselil v večje prostore v zgradbi Ritsa v Kidričevi ulici ter leto kasneje kupil tudi prvi stroj za brizganje plastike. Leta 2019 je ob pomoči občine v isti zgradbi pridobil nove prostore, v katerih je uredil predavalnice in laboratorij za meritve. Vključevati se je za- čel v mednarodne raziskave ter nekajkrat prevzel vlogo vodilnega partnerja v najve- čjih evropskih projektih. Po- memben mejnik v delovanju Tecosa je bilo leto 2017, ko je število zaposlenih prvič pre- seglo številko dvajset. Trenu- tno zaposluje 22 visoko izo- braženih strokovnjakov, med katerimi so štirje doktorji in magister znanosti. Tecos je v zadnjih letih naredil največji preboj na področju Industrije 4.0, kjer povezuje robotiko, avtomati- zacijo in umetno inteligenco, ter pri razvoju novih mate- rialov, kjer je na področju biorazgradljivih materialov med vodilnimi v Evropi. Iz hmelja, lesa, starega papirja, ostankov agrumov, bananov- cev, semen, skratka vsega, kar je možno uporabiti, z do- dajanjem plastičnih polime- rov izdeluje nove materiale, ki so uporabni v industriji. Domači in evropski projekti Ker je v Sloveniji zelo malo razpisov, namenjenih razi- skavam, se Tecos osredotoča predvsem na evropske razpi- se. Kljub veliki konkurenci se mu je uspelo uveljaviti v med- narodnem prostoru. Največji evropski projekt, v katerem trenutno sodeluje, je Incircu- lar. Cilj projekta so inovativne rešitve za proizvodnjo novih vrst polimernih materialov, ki bodo okolju prijazni in cenovno dostopni, hkrati bodo imeli enakovredne teh- nične lastnosti, kot jih imajo polimeri na osnovi fosilnih goriv. V Sloveniji sta v pro- jekt vključena še Gorenje in Omaplast iz Grosupljega, ki je pri nas vodilno podjetje na področju reciklaže odpadne plastike. Drugi partnerji so iz vse Evrope. Podoben je bil evropski pro- jekt iz programa Life Ceplafib, kjer je Tecos z družbo Adria Mobil ter s še nekaj evropski- mi partnerji iz odpadne pla- stične embalaže in odpadnega časopisnega papirja izdelal nov material, ki ga novomeška družba zdaj uporablja pri iz- delovanju nekaterih sestavnih delov za avtodome. Dr. Vesna Žepič Bogataj, vodja Tecoso- vega laboratorija za aplikativ- ne materiale, upa, da bodo ta material, ki je primeren tudi za izolacijo v gradbeništvu, za proizvodnjo embalaže, na primer lončkov za jogurte, ter celo za žlice za obuvanje če- vljev, kmalu začela uporabljati tudi druga podjetja doma in v tujini. Tecos ima tudi manjšo la- stno proizvodnjo. Proizvaja predvsem izdelke, ki jih kdo drug na trgu ne bi mogel. To je tudi njegovo poslanstvo, pravijo v Tecosu. Njegova proizvodnja je prototipna, lahko naredijo serije z od 100 do 10 tisoč izdelkov. Med projekti, pri katerih Tecos sodeluje z domačimi podjetji, dr. Bogataj omenja še razvoj okolju prijaznih igrač za hišne ljubljenčke, ki bodo zasnovane na varnih in povsem naravnih materialih. Prototip igračk, kakršnih še ni na domačem trgu in tudi ne v tujini, bo narejen konec leta 2025. Razvojni dobavitelj Gorenja Tecos kot eden od vodilnih partnerjev sodeluje tudi v trenutno največjem projektu v Evropi na področju 3D-tiska- nih tehnologij, razvija tudi več projektov na področju preno- sa tehnologij in recikliranja elektronskih komponent. »Znanje, ki ga pridobiva- mo v evropskih projektih, poskušamo čim prej prenesti v domačo industrijo,« je pou- daril dr. Aleš Hančič. Pri tem je Tecos zelo uspešen in med podjetji velja za dobrega in za- nesljivega partnerja. Seznam podjetij, s katerimi sodeluje že dlje časa, je zelo dolg. Na vrhu je Gorenje, za katerega je še vedno razvojni dobavitelj. Zanj razvija plastične dele za pralne in pomivalne stroje, za štedilnike in druge aparate. Pri razvoju posameznih delov za male gospodinjske aparate pomaga tudi nazarski družbi BSH Hišni aparati, sodeluje tudi s Kolektorjem, Hidrio, Plastiko Skaza … Vseh podje- tij, s katerimi je doslej sode- loval ali še vedno sodeluje, je osemsto, projektov, v katere se je v tridesetih letih vključil ali jih vodil doma in v tujini, pa je že več kot 7.500. Tecos ni pomemben ali vodilni partner samo v domačih projektih, ampak tudi v zelo velikih evropskih. »Za uspešno delo Tecosa in za njegov ugled so zaslužni pred- vsem zaposleni, ki že vsa leta razmišljajo zunaj okvirjev,« je predstavnikom ustanoviteljev zavoda ter številnim poslovnim partnerjem na proslavi povedal direktor dr. Aleš Hančič. (Foto: Andraž Purg) Tecos je trideset let svojega uspešnega delovanja obeležil tudi z zagonom popolnoma avtomatizirane pilotne linijo za proizvodnjo pla- stičnih izdelkov. Zaradi uporabe 3D-tiskanih ele- mentov je linija prva te vrste v Sloveniji. (Foto: Peter Fajs, Tecos) Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 47, 21. november 2024 GOSPODARSTVO »Naša vizija je postati dolgoročen strateški razvojni partner proizvodnim podjetjem kovinskopredelovalne in druge industrije v Sloveniji in širši regiji ter evrop- sko prepoznaven tehnološki center na področju razvo- ja novih izdelkov, orodij in tehnologij,« ima v svojem programu zapisano Tecos, ki je pred dnevi proslavil 30 let delovanja. Vendar je vse to, kar želi postati, Tecos pravzaprav že danes. Je srce razvoja slovenske indu- strije, ki ji nudi tehnološko podporo ter ji pomaga pri razvoju izdelkov. Ker je kot svojo strateško usmeritev opredelil zeleni prehod in uvajanje zelenih tehnologij, zadnja leta vedno več storitev opravi tudi na področjih digitalizacije proizvodnje ter razvoja novih izdelkov in trajnostnih materialov. Pri tem sodeluje v številnih domačih in mednarodnih raziskavah ter projektih. JANJA INTIHAR Celjski Tecos proslavil uspešno dosedanje delo Trideset let razmišljanja zunaj okvirjev Tecos je bil prvi tehnološki center v Sloveniji, danes je eden največjih v državi. Na pobudo že pokojnega profe- sorja dr. Karla Kuzmana je bil kot zavod zasebnega prava ustanovljen leta 1994. Njego- vi ustanovitelji so bili Vlada Republike Slovenije, Mestna občina Celje in Gospodarska zbornica Slovenije. Čeprav je eden od njegovih ustanovite- ljev država, Tecos ni deležen neposrednega proračunskega financiranja. Deluje kot pod- jetje in je v celoti odvisen od trga. Približno 60 odstotkov prihodkov pridobi s storitva- mi za industrijo, predvsem z razvojem različnih izdelkov in meritvami, nekaj zasluži tudi z lastno proizvodnjo. Preostali denar mu prinese- jo prijave na razvojno-razi- skovalne razpise države ali Evropske unije. »Za razisko- valno ustanovo, kot je Tecos, je zagotavljanje tolikšnega deleža prihodkov na trgu pra- va redkost,« je na proslavi, ki je privabila več kot sto udele- žencev, med drugim poudaril direktor dr. Aleš Hančič. Od enega do 22 zaposlenih Začetki Tecosa so bili skro- mni, saj je imel le enega za- poslenega in manjšo pisarno v središču Celja, ki mu jo je zagotovila občina. Leta 1997 je zaposlil prvega inženir- ja, kupil prve simulacijske programe in začel ponujati storitve na trgu. Sčasoma je začel kupovati tudi opremo. Napravo za 3D-skeniranje je imel prvi v Sloveniji. Pred dvajsetimi leti se je preselil v večje prostore v zgradbi Ritsa v Kidričevi ulici ter leto kasneje kupil tudi prvi stroj za brizganje plastike. Leta 2019 je ob pomoči občine v isti zgradbi pridobil nove prostore, v katerih je uredil predavalnice in laboratorij za meritve. Vključevati se je za- čel v mednarodne raziskave ter nekajkrat prevzel vlogo vodilnega partnerja v najve- čjih evropskih projektih. Po- memben mejnik v delovanju Tecosa je bilo leto 2017, ko je število zaposlenih prvič pre- seglo številko dvajset. Trenu- tno zaposluje 22 visoko izo- braženih strokovnjakov, med katerimi so štirje doktorji in magister znanosti. Tecos je v zadnjih letih naredil največji preboj na področju Industrije 4.0, kjer povezuje robotiko, avtomati- zacijo in umetno inteligenco, ter pri razvoju novih mate- rialov, kjer je na področju biorazgradljivih materialov med vodilnimi v Evropi. Iz hmelja, lesa, starega papirja, ostankov agrumov, bananov- cev, semen, skratka vsega, kar je možno uporabiti, z do- dajanjem plastičnih polime- rov izdeluje nove materiale, ki so uporabni v industriji. Domači in evropski projekti Ker je v Sloveniji zelo malo razpisov, namenjenih razi- skavam, se Tecos osredotoča predvsem na evropske razpi- se. Kljub veliki konkurenci se mu je uspelo uveljaviti v med- narodnem prostoru. Največji evropski projekt, v katerem trenutno sodeluje, je Incircu- lar. Cilj projekta so inovativne rešitve za proizvodnjo novih vrst polimernih materialov, ki bodo okolju prijazni in cenovno dostopni, hkrati bodo imeli enakovredne teh- nične lastnosti, kot jih imajo polimeri na osnovi fosilnih goriv. V Sloveniji sta v pro- jekt vključena še Gorenje in Omaplast iz Grosupljega, ki je pri nas vodilno podjetje na področju reciklaže odpadne plastike. Drugi partnerji so iz vse Evrope. Podoben je bil evropski pro- jekt iz programa Life Ceplafib, kjer je Tecos z družbo Adria Mobil ter s še nekaj evropski- mi partnerji iz odpadne pla- stične embalaže in odpadnega časopisnega papirja izdelal nov material, ki ga novomeška družba zdaj uporablja pri iz- delovanju nekaterih sestavnih delov za avtodome. Dr. Vesna Žepič Bogataj, vodja Tecoso- vega laboratorija za aplikativ- ne materiale, upa, da bodo ta material, ki je primeren tudi za izolacijo v gradbeništvu, za proizvodnjo embalaže, na primer lončkov za jogurte, ter celo za žlice za obuvanje če- vljev, kmalu začela uporabljati tudi druga podjetja doma in v tujini. Tecos ima tudi manjšo la- stno proizvodnjo. Proizvaja predvsem izdelke, ki jih kdo drug na trgu ne bi mogel. To je tudi njegovo poslanstvo, pravijo v Tecosu. Njegova proizvodnja je prototipna, lahko naredijo serije z od 100 do 10 tisoč izdelkov. Med projekti, pri katerih Tecos sodeluje z domačimi podjetji, dr. Bogataj omenja še razvoj okolju prijaznih igrač za hišne ljubljenčke, ki bodo zasnovane na varnih in povsem naravnih materialih. Prototip igračk, kakršnih še ni na domačem trgu in tudi ne v tujini, bo narejen konec leta 2025. Razvojni dobavitelj Gorenja Tecos kot eden od vodilnih partnerjev sodeluje tudi v trenutno največjem projektu v Evropi na področju 3D-tiska- nih tehnologij, razvija tudi več projektov na področju preno- sa tehnologij in recikliranja elektronskih komponent. »Znanje, ki ga pridobiva- mo v evropskih projektih, poskušamo čim prej prenesti v domačo industrijo,« je pou- daril dr. Aleš Hančič. Pri tem je Tecos zelo uspešen in med podjetji velja za dobrega in za- nesljivega partnerja. Seznam podjetij, s katerimi sodeluje že dlje časa, je zelo dolg. Na vrhu je Gorenje, za katerega je še vedno razvojni dobavitelj. Zanj razvija plastične dele za pralne in pomivalne stroje, za štedilnike in druge aparate. Pri razvoju posameznih delov za male gospodinjske aparate pomaga tudi nazarski družbi BSH Hišni aparati, sodeluje tudi s Kolektorjem, Hidrio, Plastiko Skaza … Vseh podje- tij, s katerimi je doslej sode- loval ali še vedno sodeluje, je osemsto, projektov, v katere se je v tridesetih letih vključil ali jih vodil doma in v tujini, pa je že več kot 7.500. Tecos ni pomemben ali vodilni partner samo v domačih projektih, ampak tudi v zelo velikih evropskih. »Za uspešno delo Tecosa in za njegov ugled so zaslužni pred- vsem zaposleni, ki že vsa leta razmišljajo zunaj okvirjev,« je predstavnikom ustanoviteljev zavoda ter številnim poslovnim partnerjem na proslavi povedal direktor dr. Aleš Hančič. (Foto: Andraž Purg) Tecos je trideset let svojega uspešnega delovanja obeležil tudi z zagonom popolnoma avtomatizirane pilotne linijo za proizvodnjo pla- stičnih izdelkov. Zaradi uporabe 3D-tiskanih ele- mentov je linija prva te vrste v Sloveniji. (Foto: Peter Fajs, Tecos) Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 47, 21. november 2024 GOSPODARSTVO Odstiranje zanimivosti s poslovnih poti uspešnih podjetnikov Savinjski podjetniki govorili o svojih zgodbah Toper zapušča Celje Znan nov lastnik prostorov nekdanje celjske gostilne Toprova prodajalna na Glavnem trgu v Celju bo odprta le še do konca leta. (Foto: JI) V Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) novembra v okviru 3. Festivala podjetništva po vsej državi pripra- vljajo brezplačne Podjetniške kavarne, katerih namen je promocija odgovornega podjetništva. V začetku te- dna so dogodek pripravili tudi v Celju, kjer so o svojih poslovnih poteh, uspehih, izzivih, lekcijah in napakah spregovorili podjetniki iz savinjske regije. Pred mikro- fon so sedli Aleksander Simon Bastl iz celjskega podjetja Bass, Rok Cajzek iz slatinskega podjetja Gic gradnje in Damjan Kočevar iz podjetja Kamini Kočevar, ki ima sedež v Šempetru v Savinjski dolini. SINTIJA JURIČ Vztrajnost in prilagajanje Kot je poudaril Rok Cajzek, ki je vodenje družinskega gradbenega podjetja Gic gra- dnje prevzel lani decembra, so v novodobnem podjetni- štvu spremembe edina stal- nica, zato v podjetju neneh- no prilagajajo stvari. »Vedno iščemo nove dobavne poti in partnerje. Veliko pozornosti namenjamo trajnostni gra- dnji in novim materialom, s katerimi lahko prodiramo na trg in tako najdemo svoj prostor pod soncem,« je pou- daril Cajzek. Da je izzivov, a tudi možnosti v podjetništvu veliko, je poudaril tudi Da- mjan Kočevar, ki prihaja iz družinskega podjetja Kamini Kočevar. »Čeprav je bilo v na- šem podjetju že vse utečeno, je bil moj največji izziv nare- diti podjetje bolj mladostno. To me je najbolj motiviralo,« je poudaril. S posodabljanjem poslov- nih procesov se že dlje časa ukvarjajo tudi v podjetju Ema, znanem po industrij- skim označevanju in sledenju blaga na področju pomor- stva. »Ob tem smo naleteli na veliko izzivov, ampak pomembno je, da se ne usta- vimo,« je povedala Eva Ma- stnak, ki je pogovor vodila, in dodala, da so v podjetju v digitalnem svetu prisotni že od začetka, vendar so po epidemiji s svetovnimi distri- buterji postali še bolj pove- zani. Da je epidemija močno pripomogla k digitalizaciji in porastu brezpapirnega poslovanja, je poudaril tudi Aleksander Simon Bastl iz podjetja Bass, ki se ukvarja z naprednimi programskimi in informacijskimi rešitvami. Dodal je, da je v vsakem pod- jetju veliko izzivov, a čarobne palice, ki bi pokazala ključ do uspeha, ni. »Dejstvo je, da do- kler delaš več stvari prav kot narobe, pridejo uspehi sami od sebe in to je ključno. Tre- ba je vztrajati in imeti cilj ter se truditi, da ga dosežeš,« je med drugim poudaril. Večji poudarek regijam V Klubu slovenskih pod- jetnikov, ki združuje 450 lastnikov najuspešnejših slo- venskih podjetij, Podjetniške kavarne letos prvič organizi- rajo v vseh regijah. Z njimi namreč napovedujejo tudi svoje regijsko delovanje. »V vsaki regiji bomo odprli svo- jo pisarno in organizirali šte- vilne dogodke, saj menimo, da moramo biti bolj regijsko prisotni. To je naš doprinos k decentralizaciji države, ki je po našem mnenju nujna,« je poudarila izvršna direktorica kluba Katarina Karlovšek in dodala, da bodo začeli pisar- ne odpirati januarja priho- dnje leto. Regijske pisarne bodo vo- dili regijski predsedniki, ki so že bili izbrani. Savinjski regiji bo predsedoval Iztok Podkri- žnik iz podjetja Podkrižnik. Dogodek je bil namenjen vsem, ki jih zanima svet podjetništva. (Foto: Andraž Purg) Čeprav je še pred mese- cem zatrjevala, da bo Toper ostal v Celju, lastnica pod- jetja Sara Stepanjan zapira prodajalno na Glavnem trgu. Prostore, ki so v lasti Mestne občine Celje, je imela v naje- mu od leta 2018. Poleg pro- dajalne je v teh prostorih, ki imajo v pritličju in nadstro- pju 350 kvadratnih metrov površin, uredila še večjo šivalnico, ki je obratovala le krajši čas. Od 1. januarja prihodnje leto tudi ne bo več trgovine, podjetje Toper se bo dokončno poslovilo od Celja nekaj tednov kasneje. Na naše vprašanje, zakaj se je odločila za ukinitev svoje celjske trgovine, ki jo je pred šestimi leti odprla z velikim »pompom« in s še večjimi pričakovanji ter napovedala, da bo Toper v Celju imel tudi šivalnico športnih oblačil, Sara Stepanjan odgovarja zelo sko- po. Pravi, da ji je žal, a druge poti trenutno nima. Ponovno pojasnjuje, da je šivalnico pred skoraj štirimi let ukinila, ker ni mogla dobiti primernega ka- dra, zdaj je prevelik tudi pro- stor, v katerem je prodajalna. Pravi še, da primeren prostor išče še naprej, ne le v središču mesta, vendar po naših neura- dnih informacijah trgovine v Celju ne namerava več imeti. Da to najbrž drži, pritrjuje tudi njena navedba, da Toper svo- ja oblačila uspešno prodaja na spletu in da je med kupci veli- ko Celjanov. Napoveduje tudi, da bo sedež podjetja preselila v Kranj, kjer prebiva. V Kranju je pred kratkim temeljito obnovi- la Toprovo prodajalno, zaprla je prodajalno v Ljubljani, ki jo je odprla decembra lani. Da podjetniška pot ni pre- prosta in pogosto terja veli- ko odločnosti ter poguma, so dokazale tudi zgodbe sa- vinjskih podjetnikov, ki so v sproščenem pogovoru svoje poslovne in osebne poti od- prto delili s polno dvorano Cankarjeve kavarne. Čeprav se njihove poti in dejavnosti razlikujejo, imajo vsi za sabo izjemne zgodbe in isti cilj, da skušajo delovanje podjetja dvigniti na višjo raven. Kot smo v Novem tedniku pisali že pred mesecem, se je Sara Stepanjan zaradi visokih stroškov, ki jih je morala plače- vati tudi za prazno šivalnico, odločila, da bo imela le še pro- dajalno, a je zanjo želela poi- skati manjši prostor, prav tako v središču Celja in v občinski lasti. Vendar so, kot so povedali tudi v Mestni občini Celje, vsi manjši poslovni prostori, ki so v občinski lasti in so v mestnem jedru, trenutno zasedeni. Zato se je s predstavniki občine zače- la dogovarjati, da bi T oper ostal najemnik le v pritličju stavbe. Dogovora niso sklenili. V celjski občini so poveda- li, da so želji Topra o zmanj- šanju obsega najetih površin bili pripravljeni ugoditi, a so jih potem iz podjetja obvestili, da razvijajo novo vizijo svo- jega poslovanja, zato iščejo drugačen poslovni prostor in na drugem mestu. »Z najemni- kom smo korektno poslovali in bi si želeli, da bi mu skladno z njegovimi pričakovanji lahko ponudili drug poslovni pro- stor, a takšnega, kot bi si ga želel on glede oblike, kvadra- ture in lokacije, trenutno nima- mo prostega,« so še navedli v občini ter optimistično dodali, kako si vsekakor želijo, da bi T oper našel primeren poslovni prostor za nadaljnje poslovanje v starem mestnem jedru. In kakšne načrte ima zdaj občina s prostori v stavbi na Glavnem trgu, ki jih je sredi leta 2016 na javni dražbi od propadle družbe Borovo kupi- la za 112 tisoč evrov? Bo zanje ponovno iskala najemnika ali jih bo morda poskušala proda- ti? »Gre za ulični poslovni pro- stor na mestnem križu. Ohra- njamo ga v svoji lasti. Iskali bomo novega najemnika, ki bo popestril ponudbo in povečal privlačnost mestnega sredi- šča,« odgovarjajo v občini. JI Mercator ne bo kupil Tuša Zadnjo od štirih nepremič- nin, ki so bile v lasti propa- dle družbe Domine oziro- ma nekdanjega celjskega poslovneža Darka Zupanca, je kupilo podjetje Sem invest iz Ločice ob Savinji. Gre za prostore v stavbi v Ulici XIV. divizije v središču Celja, v katerih je bila nekoč znana gostilna Pri mostu. Sem Invest, ki je v lasti Emi- lijana Kapusa, se po javno dostopnih podatkih ukvarja s trgovanjem z lastnimi ne- premičninami. Podjetje, ki nima nič zaposlenih, je lani ustvarilo 1,4 milijona evrov prihodkov od prodaje in 840 tisoč evrov čistega dobička, njegov bilančni dobiček je konec leta znašal 4,1 milijona evrov. Ime Emilijana Kapusa se pojavlja še v nekaterih dru- gih podjetjih, ki imajo sedež v Spodnji Savinjski dolini, Sem invest je širši javnosti postal znan pred tremi leti, ko je na dražbi kupil tovarniški kompleks podjetja Polzela. Za nepremičnine nekdanje tovarne nogavic je plačal malo manj kot dva milijona evrov. Po podatkih, obja- vljenih na spletnem portalu ebonitete.si, ima Kapusovo podjetje v celjski regiji in tudi drugod po Sloveniji še več drugih nepremičnin. Prostore nekdanje celjske gostilne, ki merijo 615 kva- dratnih metrov, je kupilo za 215 tisoč evrov, kolikor je na dražbi znašala tudi izklicna cena. Nov lastnik gostilne je bil namreč edini, ki se je dražbe udeležil. Stečajni upravitelj družbe Domine Benjamin Pačnik je z njim že sklenil kupoprodajno po- godbo, soglasje k prodaji je pred nekaj dnevi dalo tudi celjsko okrožno sodišče. Stečajni upravitelj je že napovedal, da bo stečajni postopek podjetja Domine, ki se je začel leta 2017, lahko končal v prvih mesecih pri- hodnjega leta. Spomnimo, da je to podjetje imelo v lasti še hotel Turška mačka, sla- ščičarno Zvezda in kavarno Vrtnica. Pačniku je vse tri nepremičnine uspelo pro- dati v treh letih po začetku stečaja, pri prodaji gostilne Pri mostu pa se je zataknilo. Podjetje Bass, ki ima prosto- re v isti stavbi kot gostilna, je na del premoženja prijavilo izločitveno pravico. Sodna poravnava je bila sklenjen šele konec lanskega leta. Stečajnemu upravitelju je prostore v Ulici XIV. divizije uspelo prodati šele na tretji dražbi. Na prvi je cena ne- premičnine znašala 300 tisoč evrov. JI Mercator in njegova hrva- ška lastnica Skupina Forteno- va sta odstopila od pogodbe, s katero sta pred letom napo- vedala nakup celjske družbe Engrotuš. Kot razlog za od- stop sta navedla, da ključni pogoji, ki jih predvideva po- godba, ne bodo izpolnjeni. Za prevzem Engrotuša bi moral Mercator pridobiti tudi soglasje agencije za varstvo konkurence, ki pa o združitvi dveh največjih trgovskih družb v Sloveniji še ni presodila. Ob podpisu pogodbe je Mercator prodajalcema, to je družbi T uš Holding in finančnemu skladu AH Invest 1, moral pustiti pet milijonov evrov varščine. Če bi po enem letu postopek nakupa nadaljeval, bi moral za podalj- šanje pogodbe vplačati še tri milijone varščine. Iz družbe Tuš Holding so sporočili, da ostajajo zavezani dolgoročnemu razvoju Engro- tuša in da bo ena od njihovih dejavnosti tudi iskanje resnej- ših kupcev. Ob tem jih skrbi, ker je Mercator ob skrbnem pregledu poslovanja Engrotuša in še kasneje pridobil pomemb- ne podatke o celjski družbi, ki bi jih morda lahko uporabil kot njen tekmec. Zato bodo spre- mljali njegove dejavnosti in če bo treba, sprožili ustrezne po- stopke, s katerimi bodo zaščitili podjetje Engrotuš. JI Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 47, 21. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Celjski svetniki so na zadnji seji v prvem branju potrdili občinski proračun za leto 2025, ki ga bodo dokončno potrdili decembra. »Težak« je približno 90 milijonov evrov, kar je približno pet milijonov evrov več od prvotnih načrtov. Približno 33 milijonov bo ob- čina namenila naložbam in naložbenim transferjem. SIMONA ŠOLINIČ LAŠKO – Dvodnevna 5. konferenca Kreativna učna okolja, ki jo je minuli teden v Rimskih termah organiziral Šolski center Celje, je postre- gla z zanimivim preobratom. Po nekaj letih izjemnega vzpona praktične uporabe tehnologije v učilnicah je letos več kot 60 sodelujočih vzgojiteljev, učiteljev in pre- davateljev iz vse Slovenije v prispevkih izpostavilo po- men dobrega počutja na de- lovnem mestu, krepitev soci- alnih veščin med vrstniki in ustvarjalnosti v razredih. Tudi vloga učitelja se spre- minja. Kot je dejal direktor Šolskega centra Celje Mojmir Klovar, nove tehnologije, ume- tna inteligenca, robotika in povezave med tehnologijami učitelje postavljajo pred nove izzive. »Sveto ni več tisto, kar piše v knjigah ali kar povemo CELJE – Leto 2025 bo prineslo nov vrtec, »skate park«, obnove cest in dva nova mostova Devetdesetmilijonski proračun predvideva številne naložbe Tako naj bi bil videti nov Vrtec Čira Čara … Celjski svetniki so tudi …  … sprejeli sklep, ki občini omogoča, da zagotovi zemljišča za gradnjo naknadnih usedalnikov Čistilne naprave Škofja vas. Za to je projektna dokumentacija že izdelana. Gradnja usedalnikov je nujna zaradi širitve kanalizacijskega omrežja in povečane po- selitve na tem območju. Z izvedbo se bo povečala tudi zmoglji- vost biološke stopnje in naknadnega usedalnika čistilne naprave s trenutnih 4 tisoč populacijskih enot na 10 tisoč.  … sprejeli soglasje, s katerim je izpolnjen ključni pogoj, da lahko Mestna občina Celje kandidira za razpisna sredstva s projektoma obnove Celjskega doma in Stare grofije Celje. Gre za prijavo na razpis ministrstva za kulturo za izbor operacij trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin. V okviru prijave je treba predložiti program dela in program upravljanja za oba spomenika.  … sprejeli še nekaj dokumentov, ki so vezani na delovanje me- stnega sveta. Župan bo lahko občinskemu svetu s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto zdaj predložil tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, tudi zunaj mandatnega obdobja, za katero je bil občinski svet izvoljen. Potrdili so tudi okvirni časovni načrt rednih sej mestnega sveta v letu 2025. Predvidenih je sedem sej, prva februarja, zadnja decembra.  … obravnavali imenovanja v delovne skupine mestnega sveta in v Svet Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda I. gimnazija v Celju. Med naložbami občina op- timistično poudarja predvsem gradnjo novega Vrtca Čira Čara v Škapinovi ulici ter začetek iz- vedbe evropsko financiranih projektov, kot je Center urba- nega dogajanja, ki se nanaša na Kajuhov dom. Med drugimi izpostavlja tudi projekt Zelena cona, kjer gre za drevesni park Medlog in igrišče v Škapinovi ulici. Kmalu se bosta začeli tudi celovita obnova Ceste na grad in gradnja pločnika na Skalni kleti. Prvi pravi »skate park« »Nadaljevali bomo tudi dela v Stari grofiji, na stadionu Z'dežele, v T oplarni Celje in Vili Sonja pri Zdravstvenem domu Celje. Na področju urejanja igrišč, kjer smo letos močno okrepili naše dejavnosti, velja izpostaviti predvsem obnovo igrišča v Škapinovi ulici, ki bo največji tovrsten projekt v pri- hodnjem letu. Nove naložbe se bodo prihodnje leto razveselili tudi ljubitelji vedno bolj pri- ljubljenih urbanih športov, saj bo Celje dobilo tudi prvi pravi »skate park«,« navajajo v občini. Občina poudarja tudi projek- ta Bregova Savinje in Prešerno- va ulica, v katerih bodo urediti ta dva prostora, s projektoma pa se bo občina za sredstva pri- javila v evropski mehanizem Celostne teritorialne naložbe. Proračun za naslednje leto zajema tudi projektiranje in gradnjo kolesarskih povezav, načrtovan je tudi zaključek projektov Razlagova ulica, Cesta v Lokrovec in pločnik Prekorje. Prihodnje leto bodo v Celju zamenjali tudi most pri Topru in most na Polulah. Občina začenja tudi projekte iz tako imenovanega Dogovo- ra za razvoj regij, kjer gre za vodooskrbo, gradnjo manjka- joče kanalizacije v aglomera- ciji Celje ter za zeleni Golovec ter ureditev mestnega parka. Drugo leto naj bi občina ure- dila tudi krožišča pri Topru in na Polulah, cesto Ljubečna–Za- dobrova, čaka pa jo še sanaci- ja po poplavah in neurjih leta 2023. »Prav tako je predviden začetek izvedbe projektov so- larizacije javnih objektov in energetskih prenov, nakupa e-avtobusov in e-kombija za ši- ritev mreže javnega potniškega prometa Celebus. Več denarja za kulturo Proračun za naslednje leto predvideva malo več denar- ja tudi za prometno varnost. Hkrati je v njem predviden denar za nadaljevanje projek- ta Knežji dvor, za arhitektur- ni natečaj za Potniški center Celje, za zaključek projekta ekonomske poslovne cone Trnovlje – jug ter za izvajanje protipoplavnih ukrepov na vo- dotokih v občini. »Povečujemo tudi sredstva, ki so namenjena za kulturo, šport, turizem, so- cialno varstvo, predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje ter znanost. Za prihodnje leto načrtujemo sredstva za nakup novega gasilskega vozila za ga- šenje in reševanje pri požarih, ki ga bo uporabljala Poklicna gasilska enota Celje, načrtuje- mo še več dejavnosti s podro- čja digitalizacije, med katerimi je ključna prenova spletnega mesta Mestne občine Celje,« so dejali v občini. Prihodki za prihodnje prora- čunsko leto so sicer predvideni v višini 87 milijonov evrov, pri čemer največji delež pripada davčnim prihodkom. Na stra- ni prihodkov se povečuje tudi delež sredstev, ki so vezana na razpise države in Evropske unije. Končni primanjkljaj se glede na oceno uresničitve pro- računa za letos znižuje in bo znašal približno 2,2 milijona evrov. V proračunu je predvi- deno zadolževanje v višini do 6 milijonov evrov, Mestna ob- čina Celje bo ob tem odplačala 4,1 milijonov evrov dolga, ki bo zapadel v prihodnjem letu. Foto: MOC Svetniki so na seji pretekli teden minuto molka namenili pokojnemu Franciju Pliberšku, podjetniku in direktorju podjetja Mik Celje. Konferenca prinesla preobrat Na konferenci je bilo prikazano tudi sodelovanje terapevtskih psov v učnem procesu. V društvu za terapijo s pomočjo živali Ambasadorji nasmeha si namreč prizadevajo, da bi se terapija in dejavnosti s pomočjo živali ustalile in izvajale kot priznana oblika pomoči v zdravstvu, šolstvu in na drugih področjih. (Foto: Magični spomini) pred tablo, ampak to, kar mla- di najdejo na spletu, v umetni inteligenci. Mi jih moramo na- učiti, da znajo razbrati, kaj je prav in kaj lahko uporabijo,« je opozoril. Nalogi učiteljev sta po njegovem prepričanju tudi motiviranje in navdihovanje učencev. »Postajamo mentorji, vodje in predvsem motivatorji, ki znamo zavrteti motivacijsko kolo učečih se,« je še dejal Moj- mir Klovar. Nepravilna uporaba tehnologije lahko ubije strast »Digitalna orodja omogoča- jo prilagoditev učnih izkušenj na podlagi specifičnih potreb in zanimanj učencev, kar po- veča njihovo motivacijo in za- vzetost. Pri nekaterih učencih možnost prilagoditev pristopa pomeni razliko med uspehom in neuspehom, a ne samo v šoli. Poosebljen pristop omo- goča učiteljem, da bolje ra- zumejo in podpirajo učence ter omogočijo razbremenitev administrativnega dela,« je povedala ena od osrednjih gostij konference dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Vodja centra za zdravljenje odvisnosti Miha Kramli je dejal, da delo s pomočjo teh- nologij možgane organizira tako, da začutimo utrujenost in potrebo po odmiku. Kot je dodal, nepravilna uporaba tehnologije lahko ubija ambi- cioznost, strast, da iz sebe kaj narediš. Pravilna uporaba lah- ko to pospeši. Pozorni mora- mo biti tudi na pasti pretirane uporabe digitalne tehnologi- je, je opozoril Mojmir Klovar. Prekomerna uporaba lahko vodi do zmanjšane zbrano- sti, pomanjkanja socialnih veščin in celo do zasvojeno- sti, je dejal. »Posebej ranljivi so mladostniki, ki se soočajo z nevarnostmi, kot so spletno nasilje, neprimerne vsebine in izguba zasebnosti. Naša odgo- vornost je, da jih opremimo z znanjem in veščinami za varno in odgovorno uporabo digitalnih orodij.« Mojmir Klo- var je opozoril tudi na pomen odklopa. »Tehnologija nam ponuja številna orodja, vendar je ključnega pomena, da zna- mo prepoznati tudi trenutke, ko je čas za odklop. Pomemb- no je, da znamo uravnotežiti uporabo tehnologije ter skrb za psihično in fizično počutje vseh vpletenih v vzgojno-izo- braževalnem procesu.« Med temami, ki so jih na konferenci izpostavili posa- mezni vzgojitelji in učitelji, so bili še joga za najstnike, aero- ponika, medvrstniški odnosi in sodelovanje terapevtskih psov v učnem procesu. BA Milijonar je bil vendarle Celjan Pred dnevi je milijonski dobitek Loterije Slovenije šel v žep Celjana ali Celjanke. Mestna občina Celje je namreč že prejela malo več kot 223 tisoč evrov. Gre za davek od loterij- skega dobitka. Občina je sredstva prejela, ker ima dobitnik ali dobitnica stalno prebivališče v Celju. Ker se proračunsko leto zaključuje in je mestni svet pred kratkim sprejel reba- lans proračuna, je predlog občine, da ta sredstva namenijo šolam in vrtcem za njihove potrebe na področju naložb in vzdrževanja ter za sofinanciranje programov javnih del. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 47, 21. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Celjski svetniki so na zadnji seji v prvem branju potrdili občinski proračun za leto 2025, ki ga bodo dokončno potrdili decembra. »Težak« je približno 90 milijonov evrov, kar je približno pet milijonov evrov več od prvotnih načrtov. Približno 33 milijonov bo ob- čina namenila naložbam in naložbenim transferjem. SIMONA ŠOLINIČ LAŠKO – Dvodnevna 5. konferenca Kreativna učna okolja, ki jo je minuli teden v Rimskih termah organiziral Šolski center Celje, je postre- gla z zanimivim preobratom. Po nekaj letih izjemnega vzpona praktične uporabe tehnologije v učilnicah je letos več kot 60 sodelujočih vzgojiteljev, učiteljev in pre- davateljev iz vse Slovenije v prispevkih izpostavilo po- men dobrega počutja na de- lovnem mestu, krepitev soci- alnih veščin med vrstniki in ustvarjalnosti v razredih. Tudi vloga učitelja se spre- minja. Kot je dejal direktor Šolskega centra Celje Mojmir Klovar, nove tehnologije, ume- tna inteligenca, robotika in povezave med tehnologijami učitelje postavljajo pred nove izzive. »Sveto ni več tisto, kar piše v knjigah ali kar povemo CELJE – Leto 2025 bo prineslo nov vrtec, »skate park«, obnove cest in dva nova mostova Devetdesetmilijonski proračun predvideva številne naložbe Tako naj bi bil videti nov Vrtec Čira Čara … Celjski svetniki so tudi …  … sprejeli sklep, ki občini omogoča, da zagotovi zemljišča za gradnjo naknadnih usedalnikov Čistilne naprave Škofja vas. Za to je projektna dokumentacija že izdelana. Gradnja usedalnikov je nujna zaradi širitve kanalizacijskega omrežja in povečane po- selitve na tem območju. Z izvedbo se bo povečala tudi zmoglji- vost biološke stopnje in naknadnega usedalnika čistilne naprave s trenutnih 4 tisoč populacijskih enot na 10 tisoč.  … sprejeli soglasje, s katerim je izpolnjen ključni pogoj, da lahko Mestna občina Celje kandidira za razpisna sredstva s projektoma obnove Celjskega doma in Stare grofije Celje. Gre za prijavo na razpis ministrstva za kulturo za izbor operacij trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin. V okviru prijave je treba predložiti program dela in program upravljanja za oba spomenika.  … sprejeli še nekaj dokumentov, ki so vezani na delovanje me- stnega sveta. Župan bo lahko občinskemu svetu s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto zdaj predložil tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, tudi zunaj mandatnega obdobja, za katero je bil občinski svet izvoljen. Potrdili so tudi okvirni časovni načrt rednih sej mestnega sveta v letu 2025. Predvidenih je sedem sej, prva februarja, zadnja decembra.  … obravnavali imenovanja v delovne skupine mestnega sveta in v Svet Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda I. gimnazija v Celju. Med naložbami občina op- timistično poudarja predvsem gradnjo novega Vrtca Čira Čara v Škapinovi ulici ter začetek iz- vedbe evropsko financiranih projektov, kot je Center urba- nega dogajanja, ki se nanaša na Kajuhov dom. Med drugimi izpostavlja tudi projekt Zelena cona, kjer gre za drevesni park Medlog in igrišče v Škapinovi ulici. Kmalu se bosta začeli tudi celovita obnova Ceste na grad in gradnja pločnika na Skalni kleti. Prvi pravi »skate park« »Nadaljevali bomo tudi dela v Stari grofiji, na stadionu Z'dežele, v T oplarni Celje in Vili Sonja pri Zdravstvenem domu Celje. Na področju urejanja igrišč, kjer smo letos močno okrepili naše dejavnosti, velja izpostaviti predvsem obnovo igrišča v Škapinovi ulici, ki bo največji tovrsten projekt v pri- hodnjem letu. Nove naložbe se bodo prihodnje leto razveselili tudi ljubitelji vedno bolj pri- ljubljenih urbanih športov, saj bo Celje dobilo tudi prvi pravi »skate park«,« navajajo v občini. Občina poudarja tudi projek- ta Bregova Savinje in Prešerno- va ulica, v katerih bodo urediti ta dva prostora, s projektoma pa se bo občina za sredstva pri- javila v evropski mehanizem Celostne teritorialne naložbe. Proračun za naslednje leto zajema tudi projektiranje in gradnjo kolesarskih povezav, načrtovan je tudi zaključek projektov Razlagova ulica, Cesta v Lokrovec in pločnik Prekorje. Prihodnje leto bodo v Celju zamenjali tudi most pri Topru in most na Polulah. Občina začenja tudi projekte iz tako imenovanega Dogovo- ra za razvoj regij, kjer gre za vodooskrbo, gradnjo manjka- joče kanalizacije v aglomera- ciji Celje ter za zeleni Golovec ter ureditev mestnega parka. Drugo leto naj bi občina ure- dila tudi krožišča pri Topru in na Polulah, cesto Ljubečna–Za- dobrova, čaka pa jo še sanaci- ja po poplavah in neurjih leta 2023. »Prav tako je predviden začetek izvedbe projektov so- larizacije javnih objektov in energetskih prenov, nakupa e-avtobusov in e-kombija za ši- ritev mreže javnega potniškega prometa Celebus. Več denarja za kulturo Proračun za naslednje leto predvideva malo več denar- ja tudi za prometno varnost. Hkrati je v njem predviden denar za nadaljevanje projek- ta Knežji dvor, za arhitektur- ni natečaj za Potniški center Celje, za zaključek projekta ekonomske poslovne cone Trnovlje – jug ter za izvajanje protipoplavnih ukrepov na vo- dotokih v občini. »Povečujemo tudi sredstva, ki so namenjena za kulturo, šport, turizem, so- cialno varstvo, predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje ter znanost. Za prihodnje leto načrtujemo sredstva za nakup novega gasilskega vozila za ga- šenje in reševanje pri požarih, ki ga bo uporabljala Poklicna gasilska enota Celje, načrtuje- mo še več dejavnosti s podro- čja digitalizacije, med katerimi je ključna prenova spletnega mesta Mestne občine Celje,« so dejali v občini. Prihodki za prihodnje prora- čunsko leto so sicer predvideni v višini 87 milijonov evrov, pri čemer največji delež pripada davčnim prihodkom. Na stra- ni prihodkov se povečuje tudi delež sredstev, ki so vezana na razpise države in Evropske unije. Končni primanjkljaj se glede na oceno uresničitve pro- računa za letos znižuje in bo znašal približno 2,2 milijona evrov. V proračunu je predvi- deno zadolževanje v višini do 6 milijonov evrov, Mestna ob- čina Celje bo ob tem odplačala 4,1 milijonov evrov dolga, ki bo zapadel v prihodnjem letu. Foto: MOC Svetniki so na seji pretekli teden minuto molka namenili pokojnemu Franciju Pliberšku, podjetniku in direktorju podjetja Mik Celje. Konferenca prinesla preobrat Na konferenci je bilo prikazano tudi sodelovanje terapevtskih psov v učnem procesu. V društvu za terapijo s pomočjo živali Ambasadorji nasmeha si namreč prizadevajo, da bi se terapija in dejavnosti s pomočjo živali ustalile in izvajale kot priznana oblika pomoči v zdravstvu, šolstvu in na drugih področjih. (Foto: Magični spomini) pred tablo, ampak to, kar mla- di najdejo na spletu, v umetni inteligenci. Mi jih moramo na- učiti, da znajo razbrati, kaj je prav in kaj lahko uporabijo,« je opozoril. Nalogi učiteljev sta po njegovem prepričanju tudi motiviranje in navdihovanje učencev. »Postajamo mentorji, vodje in predvsem motivatorji, ki znamo zavrteti motivacijsko kolo učečih se,« je še dejal Moj- mir Klovar. Nepravilna uporaba tehnologije lahko ubije strast »Digitalna orodja omogoča- jo prilagoditev učnih izkušenj na podlagi specifičnih potreb in zanimanj učencev, kar po- veča njihovo motivacijo in za- vzetost. Pri nekaterih učencih možnost prilagoditev pristopa pomeni razliko med uspehom in neuspehom, a ne samo v šoli. Poosebljen pristop omo- goča učiteljem, da bolje ra- zumejo in podpirajo učence ter omogočijo razbremenitev administrativnega dela,« je povedala ena od osrednjih gostij konference dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Vodja centra za zdravljenje odvisnosti Miha Kramli je dejal, da delo s pomočjo teh- nologij možgane organizira tako, da začutimo utrujenost in potrebo po odmiku. Kot je dodal, nepravilna uporaba tehnologije lahko ubija ambi- cioznost, strast, da iz sebe kaj narediš. Pravilna uporaba lah- ko to pospeši. Pozorni mora- mo biti tudi na pasti pretirane uporabe digitalne tehnologi- je, je opozoril Mojmir Klovar. Prekomerna uporaba lahko vodi do zmanjšane zbrano- sti, pomanjkanja socialnih veščin in celo do zasvojeno- sti, je dejal. »Posebej ranljivi so mladostniki, ki se soočajo z nevarnostmi, kot so spletno nasilje, neprimerne vsebine in izguba zasebnosti. Naša odgo- vornost je, da jih opremimo z znanjem in veščinami za varno in odgovorno uporabo digitalnih orodij.« Mojmir Klo- var je opozoril tudi na pomen odklopa. »Tehnologija nam ponuja številna orodja, vendar je ključnega pomena, da zna- mo prepoznati tudi trenutke, ko je čas za odklop. Pomemb- no je, da znamo uravnotežiti uporabo tehnologije ter skrb za psihično in fizično počutje vseh vpletenih v vzgojno-izo- braževalnem procesu.« Med temami, ki so jih na konferenci izpostavili posa- mezni vzgojitelji in učitelji, so bili še joga za najstnike, aero- ponika, medvrstniški odnosi in sodelovanje terapevtskih psov v učnem procesu. BA Milijonar je bil vendarle Celjan Pred dnevi je milijonski dobitek Loterije Slovenije šel v žep Celjana ali Celjanke. Mestna občina Celje je namreč že prejela malo več kot 223 tisoč evrov. Gre za davek od loterij- skega dobitka. Občina je sredstva prejela, ker ima dobitnik ali dobitnica stalno prebivališče v Celju. Ker se proračunsko leto zaključuje in je mestni svet pred kratkim sprejel reba- lans proračuna, je predlog občine, da ta sredstva namenijo šolam in vrtcem za njihove potrebe na področju naložb in vzdrževanja ter za sofinanciranje programov javnih del. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 47, 21. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Letos mineva 150 let od rojstva in 90 let od smrti Rudolfa Maistra ter 130 let od rojstva Franja Malgaja. Domoljubno društvo Franja Malgaja Šentjur in tam- kajšnja knjižnica sta ob teh obletnicah ter v sklopu obeleževanja dneva in leta Rudolfa Maistra minulo soboto v Ipavčevem kulturnem centru pripravila slav- nostno akademijo v spomin na moža, ki sta v zgodo- vini slovenskega naroda odigrala pomembno vlogo. TINA STRMČNIK Satelitski urgentni center do leta 2026? OBSOTELJE IN KOZJANSKO – Ministrstvo za zdravje je občini pojasnilo podrobnosti o tem, kako naj bi bil zasno- van satelitski urgentni center (SUC) v Mestinju. Občina je prejela tudi listino, s katero se država zavezuje, da bo po letih obljub res zgradila omenjeni center, ki bo zagotavljal nujno oskrbo bolnikov v Obsotelju in na Kozjanskem. Ministrstvo za zdravstvo je po besedah šmarskega župana Matije Čakša določilo pogoje za ureditev satelitskih urgen- tnih centrov po vsej državi. Določilo je velikost prostorov, opremo in način financiranja naložbe. Center v Mestinju bo imel predvidoma 500 kvadratnih metrov površin. Šest občin Obsotelja in Kozjanskega se mora uskladiti, ali bodo na območju centra uredile tudi nadstandardne vsebine, na primer lekarno, rentgen in podobno. Čakš je povedal, da je to, kdaj bo satelitski urgentni center zgrajen, odvisno od tega, kako hitro bo sprejet občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za predvideno območje gradnje v Mestinju. »Predvidevam, da bo OPPN letos javno razgrnjen in da bo vsa dokumentacija, tudi gradbeno dovoljenje, pripravljena do konca prihodnjega leta.« Črpanje denarja in gradnja SUC sta predvidena leta 2026. TS Nova podoba postaje ŠENTJUR – Direkcija Republike Slovenije za infra- strukturo je marca letos začela obnovo Železniške po- staje Ponikva. Tam so zdaj že prenovljene tirne naprave in vozna mreža. Zgrajena je tudi prva polovica dveh novih bočnih peronov. Iz direkcije so sporočili, da je na postaji na Ponikvi že zgrajena tudi nosilna armiranobetonska konstrukcija pod- hoda ter stopnišča. Večina signalnovarnostnih in telekomu- nikacijskih naprav je prestavljenih in ustrezno zaščitenih. Na postaji izvajalci trenutno skrbijo za elektro- in strojne napeljave ter razsvetljavo, na nadstrešnici nameščajo alu- minijasto oblogo. V podhodu trenutno skrbijo za kamnito oblogo ter montažo dvigal. Do zaključka projekta bodo izvedli še drugo polovico bočnih peronov z namestitvijo telekomunikacijske opreme in informacijskih oznak, asfal- tirali parkirišče, namestili ograje in uredili dostopne poti. Zaključek vseh del je predviden v začetku prihodnjega leta. Naložba je ocenjena na 3,9 milijona evrov. Direkcija je za izvedbo projekta pridobila 1,82 milijona evrov evropskega sofinanciranja iz Instrumenta za povezovanje Evrope. TS Unovčili bodo sončne žarke ROGAŠKA SLATINA – Občina bo na šest javnih stavb na- mestila sončne elektrarne, saj želi pridobivati električno energijo brez emisij in dolgoročno zmanjšati stroške za ele- ktriko. Postavitev elektrarn, ki so po prepričanju vodstva občine zaradi izkoriščanja obnovljivih virov energije korak v smeri trajnostnega razvoja ter energetske neodvisnosti, je predvidena še v tem letu. Občina si za čim hitrejšo ureditev sončnih elektrarn na strehah javnih stavb prizadeva zaradi unovčenja tako ime- novanega net meteringa, ki omogoča ugodnejši obračun ele- ktrike ter prihranke stroškov pri dobavi električne energije. Elektrarne bodo nameščene na strehi telovadnice Janina, telovadnice II. OŠ Rogaška Slatina, kulturnega centra, na stre- hi POŠ Kostrivnica in tamkajšnje telovadnice ter na strehi Vrtca Potoček. Skupna instalirana nazivna električna moč fotovoltaičnih panelov bo 197,04 kWp. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je za namestitev sončnih elektrarn podpisal pogodbo v vrednosti malo manj kot 215 tisoč evrov. Občina predvideva, da bo od ministrstva za okolje, podnebje in energijo za nakup sončnih elektrarn pridobila približno 144 tisoč evrov sofinanciranja. TS ŠENTJUR – S slavnostno akademijo počastili spomin na Franja Malgaja in Rudolfa Maistra Življenje daroval za boljši in svoboden svet Franjo Malgaj se je rodil v številni družini v Hrušev- cu, v naselju, ki je danes del občine Šentjur. Najprej se je šolal v Šentjurju, nato v Celju, svoje srednješolsko izobraževanje je zaključil v Pazinu. Takrat se je začela prva svetovna vojna. »Že ko je Malgaj obiskoval srednjo šolo, se je srečal z Maistrom, ki je takrat služboval v ome- njenem mestu. Malgaj je bil zelo narodnozaveden Slove- nec, že kot mlad fant se je pridružil vojski. Sodeloval je na soški fronti. Nato je imel zdravstvene težave, ki jih je uspešno premagal,« je pove- dala predsednica Domoljub- nega društva Franja Malgaja Šentjur Darja Jan. Po njenih besedah je Mal- gaj izjemno pomembno vlo- go odigral ob razpadu Avstro- -Ogrske. Medtem ko so na Celjskem praznovali konec prve svetovne vojne, so bile razmere na Koroškem zao- strene. Malgaj se je odzval na poziv po pomoči Koroški. Zbral je prostovoljce in se z njimi leta 1918 odpravil tja ter s svojimi vojaki osvobo- dil vse kraje v Mežiški do- lini. »Vojaki so se vračali s front, primanjkovalo je živil, prihajalo je do ropanj, Mal- gaj je s prostovoljci nekako vzpostavljal red. Prodrli so tudi naprej do Velikovca. Ko je bila potrebna dodatna vo- jaška pomoč, narodna vlada v Ljubljani za to ni imela po- sluha in Malgajeva ekipa se je morala umakniti. Sledila je avstrijska protiofenziva,« je pojasnila Janova. Malgaj je, ko je bil star 25 let, na Ko- roškem izgubil življenje. Kot je razložila sogovornica, še danes ni povsem jasno, kako je umrl. Spomin je treba ohranjati V Šentjurju še vedno stoji Malgajeva rojstna hiša, ki je v zasebni lasti. Na to vojaško osebnost v občini spominja- jo različna obeležja. Na Me- stnem trgu je med drugim postavljen kip Franja Malga- ja, ki ga je izdelal kipar Kiar Meško. Ob kipu je razstavni pano o življenju tega borca. Po njem sta poimenovani ulica in osnovna šola. Pred- sednica omenjenega domo- ljubnega društva pravi, da je spomin na tega moža treba ohranjati, saj prihajajo mlajše generacije, ki se morda danes ne zavedajo pomena teh zgo- dovinskih dogodkov. »V šolah včasih morda zmanjka časa predvsem za novejšo zgodo- vino. Mislim, da bi morali v učnem sistemu več poudarka namenjati prav novejši zgo- dovini, da bi otroci bolj razu- meli preteklost naše države. Tovrstno znanje je vsekakor treba ohranjati. Še zdaleč se ne bo dotaknilo vseh otrok, gotovo pa se bo v vsaki ge- neraciji dotaknilo vsaj neka- terih.« Foto: Nik Jarh Nastopila sta Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur in Literarno društvo Šentjur. V programu so se zborovske pesmi prepletale z recitacijami pesmi Franja Malgaja in interpretacijami dnevniških zapisov Franja Malgaja. Predsednica Domoljubnega društva Franja Malgaja Šentjur Darja Jan Darja Jan: »Franjo Malgaj je bil domoljub, bil je izredno narodnozaveden. V današnjem času si težko predstavljamo, da bi se mladina odločila za tak korak, kot ga je storil ta borec za severno mejo.« Malgaj je svoja občutenja med boji beležil v dnevniških zapisih. Njihovim odlomkom so lahko prisluhnili udeleženci sobotne akademije. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 47, 21. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Z vsakim korakom si bližje zmagi! OK - Razglednica spredaj - Celoletna 02 - motivacijska Z vsakim korakom si bližje zmagi! OK - Razglednica spredaj - Celoletna 02 - motivacijska Z vsakim korakom si bližje zmagi! OK - Razglednica spredaj - Celoletna 02 - motivacijska Z vsakim korakom si bližje zmagi! OK - Razglednica spredaj - Celoletna 02 - motivacijska Razglednica spredaj - Božič 01 Razglednica spredaj - Božič 02 Z nakupom kompleta Z nakupom kompleta pomagaš pomagaš mladim smučarskim r i j a z m k k s s e z n a m a m a k s e r r i j a z n k a s s e z n a m a m a k s e r r i j a z n k z n a m a m a k z n k Z nakupom kompleta Z nakupom kompleta pomagaš pomagaš smučarskim upom. Z vsakim korakom si bližje zmagi! si bližje zmagi! k pomagaš mladim smučarskim upom. upom. pomagaš pomagaš smučarskim upom. upom. o m e j e n a s e z n a m a m a k n a s e r i j a z n k Z nakupom kompleta Z nakupom kompleta Kupi komplet unikatnih znamk in razglednic. Sodeluj v veliki nagradni igri Skeniraj QR kodo in sodeluj v nagradni igri! www.posta.si/mladi-smucarski-upi Pomagaj mladim smučarskim upom Pomagaj mladim smučarskim upom LAŠKO – Desetletnico prijateljstva okronali z listino Mnogo več kot le uokvirjen list papirja Laško od leta 2014 sodeluje in prijateljuje s hrva- škim mestom Novigrad. Zdaj je to prijateljstvo tudi uradno potrjeno. Župana obeh občin Marko Šantej in Anteo Milos sta namreč podpisala listino o prija- teljstvu, s čimer sta soglašala, da bosta spodbujala in razvijala sodelovanje na področju kulture, turizma in gospodarstva ter tako prispevala k boljšemu pozna- vanju in promociji prijateljskih občin. BOJANA AVGUŠTINČIČ Listina o prijateljstvu med občinama Laško in Novigrad je potrditev dobrega dela in sodelovanja na področjih kulture, turizma, gospodarstva in gasilstva. Listino sta podpisala župana Laškega Marko Šantej (desno) in Novigrada Anteo Milos. (Foto: BA) Podpisa listine so se v Laškem poleg župana udeležili še pred- stavniki obeh občin ter gasilskih in kulturnih društev. (Foto: BA) kulture in turizma. Večinoma gre za izmenjave kulturnih skupin, obiske delegacij in tudi za sodelovanje na raz- ličnih turističnih in kulturnih dogodkih. Povezava med me- stoma prispeva k obogatitvi lokalnih skupnosti, promociji turističnih destinacij ter krepi- tvi sodelovanja na regionalni ravni. Prijateljski občini sta v prete- klih letih organizirali številne dogodke, med katerimi je naj- pomembnejša tradicionalna Slovenska noč, kjer se Občina Laško že od leta 2014 vsako leto predstavlja hrvaškemu občinstvu s kulturnim progra- mom, z glasbo in s kulinariko. Namen Slovenske noči je pred- vsem promocija slovenskega turizma, kulture in prijateljstva med prebivalci obeh mest ter širše med Slovenijo in Hrva- ško. Dogodek je vedno dobro obiskan, saj se ga udeležijo tako domačini kot slovenski turisti. Laško na tej prireditvi pogosto sodeluje s predstavi- tvijo lokalnih izdelkov, kot so pivo, kulinarične dobrote, in s promocijo turističnih zname- nitosti Laškega, predstavljajo se tudi društva. Pravega prijatelja spoznaš v nesreči Dokaz pristnih in iskrenih prijateljskih odnosov in tega, da pravega prijatelja spoznaš v nesreči, sta bila po besedah laškega župana Marka Šante- ja tudi dogodka ob naravnih nesrečah, ki sta lani prizadeli tako Laško kot Novigrad. »Lansko poletje je delegaci- ja iz Laškega ravno prispela v Novigrad, ko je mesto doživelo hudo neurje. Kljub izrednim razmeram smo se predstavniki Laškega v Novigradu počutili dobrodošlo in zaželeno. Žu- pan Anteo, ki je bil ves dan na terenu na prizadetih območjih in je imel ogromno skrbi, si je vseeno vzel čas in nas je z veseljem sprejel. Ko smo se s podobno situacijo lani avgusta srečali v Laškem, je bil ravno Anteo med prvimi župani, ki me je poklical in Laškemu po- nudil pomoč. V takšnih težkih trenutkih je klic iz prijateljske občine v izjemno oporo. In ta- kšne vrednote želimo ohranja- ti,« je poudaril Marko Šantej. Župan Občine Novigrad Anteo Milos je dejal, da ljudje v Novigradu čutijo dobre in srčne odnose z Laščani in da verjame, da to velja tudi obra- tno. »Slovenija in Hrvaška si ne delita samo meje, ampak tudi skupno zgodovino, tradi- cijo, kulturo in prepričan sem, da tudi skupno prihodnost v Evropi. Zato je pomembno, da se naši ljudje povezujejo in da se poznajo, da bi se tako lažje razumeli in gradili Evropo na temeljih solidarnosti, miru in skupne prihodnosti,« je pou- daril. Vesel je, da so Slovenci v Novigradu najštevilnejši go- stje, saj ustvarijo več kot tretji- no vseh nočitev. Sodelovanje želijo še okrepiti S partnerstvom si Laško in Novigrad prizadevata sodelo- vanje še okrepiti in spodbuditi tudi izmenjavo dobrih praks na področjih razvoja lokalne skupnosti. Kot je dejal laški župan, listina o prijateljstvu omogoča tudi boljše sodelo- vanje pri evropskih projektih in prijavah na mednarodne razpise, s čimer lahko občini pridobita sredstva za razvoj trajnostnih projektov in izbolj- šanje kakovosti življenja svojih občanov. »Prepričan sem, da bomo v prihodnjih letih tudi na tem področju našli marsi- katero skupno točko in tako še okrepili partnerstvo in sodelo- vanje.« Tudi župan Novigrada Anteo Milos je poudaril, da mora biti sodelovanje široko na različnih področjih in da mora pri tem sodelovati čim več ljudi. »Verjamem, da ta listina ne bo le uokvirjen list papirja, ampak da bo predvsem potr- ditev dolgoletnega sodelovanja in prijateljstva. Zavezujem se, da bom tudi osebno skrbel, da bomo to naše sodelovanje in prijateljstvo še poglobili in dvignili na še višjo raven,« je ob podpisu listine dejal župan Občine Laško Marko Šantej. Mesti povezala Slovenska noč Mesti oziroma občini letos obeležujeta desetletnico pove- zovanja. Njuno sodelovanje je najbolj dejavno na področjih Za učinkovitejše posredovanje gasilcev Novo vozilo bo gasilcem PGD Ljubečna zagotovilo učinkovitejše posredo- vanje v primeru nesreč. (Foto: PGD Ljubečna) CELJE – Prostovoljno gasil- sko društvo Ljubečna je pred kratkim prevzelo novo gasil- sko vozilo s cisterno. Vozilo je vredno malo manj kot 300 tisoč evrov, celjska občina je k temu primaknila 66 tisoča- kov, preostalo je zagotovila Gasilska zveza Celje. Za gasilce je to pomembna naložba, saj ima vozilo vgra- jen rezervoar za kar pet tisoč litrov vode in je zato učinko- vitejše pri gašenju večjih po- žarov. Vozilo, ki ima sodobno tehnično opremo, bodo gasilci uporabljali tudi za prevoze pit- ne vode. Novi vozili so letos prejeli tudi člani PGD Trnovlje in PGD Lopata. Trnoveljski gasil- ci so vozilo prevzeli na junij- ski slovesnosti ob 100-letnici delovanja društva, prostovolj- ni gasilci na Lopati so ga za- čeli uporabljati jeseni. Celjska občina je za nakup obeh vo- zil prispevala 38 tisoč evrov. V občini pravijo, da so letos fi nancirali tudi več naložb za Poklicno gasilsko enoto Celje, med drugim nakup plinskega in baterijskih viličarjev, nove prenosne satelitske antene z intervencijskim omrežjem WI-FI, večnamenskega gasil- skega vozila z možnostjo nad- gradenj, dopolnitev osebne zaščitne opreme in podobno. Za to fi nanciranje je občina iz proračuna zagotovila pribli- žno 200 tisoč evrov. SŠol Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 47, 21. november 2024 Krajani Spodnje Rečice opozarjajo na nenehen hrup in prah, ki ju povzroča bližnja tovarna. »Tovornjaki dnevno vozijo sem žagovino, ki jo na dvorišču podjetja stresejo na tla in nato z bagri nasipajo v obrat,« pravijo. IZ NAŠIH KRAJEV Življenje v Spodnji Rečici je postalo nevzdržno, opo- zarjajo krajani. Grenijo jim ga proizvodnja peletov v podjetju Magles oziroma hrup in prah, ki nastajata pri tem. Krajani, povezani v Civilno iniciativo (CI) za okoljsko sanacijo Spodnje Rečice, so v zadnjem letu in pol dali že kar nekaj prijav na pristojne inšpekcijske službe in na policijo, po pomoč pri iskanju rešitev za omenjeno problematiko so se obrnili na Občino Laško in tamkajšnji občinski svet, dogovor so skušali najti z lastnikom podjetja Magles, a izboljšanja stanja kljub obljubam do danes ni bilo, kvečjemu je vse le še slabše, pravijo. »Zavedamo se, da živimo ob industrijski coni. A vseeno si zaslužimo dostojno življenje,« poudarjajo. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Krajani Spodnje Rečice obupujejo zaradi nenehnega hrupa in prahu, ki ju povzroča bližnja tovarna »Zaslužimo si dostojno življenje!« Težave so se začele prid pri- bližno tremi leti, bolj dejavno je civilna iniciativa na proble- matiko začela opozarjati maja lani, ko je podjetje Magles, ki se ukvarja z izdelovanjem po- hištva, začelo proizvodnjo pe- letov. Slednja obratuje noč in dan vse dni v letu. Krajani pra- vijo, da so prašni delci in ne- znosen hrup že načeli njihovo zdravje. »Prizadetih je pribli- žno 50 ljudi oziroma cela doli- na. Stanje je nevzdržno. Spimo s čepi v ušesih, vsak dan briše- mo prah, ki ga tudi vdihavamo. T ežki tovornjaki dnevno vozijo sem žagovino, ki jo na dvori- šču podjetja stresejo na tla in nato z bagri nasipajo v obrat. Če bi izračunali ogljični odtis, koliko se pri tem porabi nafte, elektrike, bi bil slednji zagoto- vo negativen. Tako pa država očitno tiho podpira vse to, saj gre za industrijo, kapital,« po- udarjajo v CI. Prijave inšpekcijskim službam Zadevo tako civilna iniciati- va kot posamezni krajani od maja lani vztrajno prijavljajo inšpekcijskim službam. Prvo prijavo so dali 16. maja lani, in sicer zaradi neznosnega hru- pa ter zaradi postavitve nove ute oziroma odprtega lesenega skladišča za žagovino, v kate- rem je Magles maja 2023 za- gnal mlin za mletje lesa. »Hrup je ta dan na noge spravil ljudi in prestrašil domače živali. Od takrat pišemo prijave, prošnje, obvestila na vse mogoče naslo- ve,« navajajo v CI. V začetku letošnjega janu- arja so se v CI na pristojno inšpekcijo obrnili zaradi Ma- glesove gradnje kovinskega silosa, in sicer glede njegove višine oziroma pravil za tovr- stne zgradbe. Marca so dobili odgovor, da je bil v podjetju uveden inšpekcijski nadzor, pri čemer so bile ugotovljene kršitve gradbenega zakona, izrečen je bil ukrep neskla- dne uporabe objekta. V CI pri tem dodajajo, da ima podjetje za zgradbe, kjer poteka proi- zvodnja peletov, pridobljena gradbena dovoljenja za manj zahtevne objekte, kot so skla- dišča oziroma silosi (za katere ni potrebno obratovalno dovo- ljenje), zato so inšpekciji prija- vili tudi neskladno rabo teh. V začetku julija je sledila prijava zaradi proizvodnje peletov v še eni stavbi ter zaradi postavitve še enega dimnika in zunanjega zabojnika … Pogovori z občino Predstavniki CI so s proble- matiko seznanili tudi Občino Laško in jo prosili za pomoč pri reševanju težav. Od lanskega septembra do danes so se že nekajkrat sestali z županom, ki ga CI o vsem dogajanju spro- ti tudi pisno obvešča. »Župan je izrazil željo, da bi sodelo- val in pomagal, vendar bolj na načelni ravni oziroma kot mediator. Občina podpira pod- jetje, ki je po propadu Parona obudilo lesno proizvodnjo in prineslo 150 delovnih mest. To podpiramo tudi krajani. Pri čemer proizvodnja peletov za upravljanje zahteva le do štiri ljudi in tu argument o zaposlo- vanju oziroma ustvarjanju no- vih delovnih mest ne vzdrži,« poudarjajo v CI. Da želi Občina Laško stro- kovno pomagati pri reševanju omenjene problematike in da se pogovarja tako s civilno ini- ciativo kot s podjetjem, je za- trdil župan Marko Šantej, ko je občinski svet na oktobrski seji na kratko seznanil z doga- janjem. Povedal je, da je obči- na na lastne stroške naročila meritve obremenitve okolja s hrupom in prašnimi delci, ki jih je opravila pristojna usta- nova. »Meritve prašnih delcev so pokazale, da rezultati ne presegajo zakonsko dovoljenih vrednosti, medtem ko je obre- menitev s hrupom presegla zakonsko dovoljene vrednosti v nočnem času. Občina je o rezultatih obvestila pristojne inšpekcijske službe, vendar inšpekcija še ni ukrepala ozi- roma še nismo prejeli povratne informacije,« je pojasnil. Predstavniki CI so za po- moč pri reševanju težav z Maglesom zaprosili tudi laški občinski svet. Odgovora ni bilo, pravijo, edina, ki je po- kazala zanimanje, je svetnica Janja Sluga. Slednji je civilna iniciativa nato posredovala in- formacijo glede prekoračitve hrupa, ki jo je kot informacijo javnega značaja pridobila od pristojne inšpekcije oziroma Agencije RS za okolje (Arso). Janja Sluga je na inšpektorat za okolje in energijo v Celju v začetku oktobra naslovila do- pis glede tega, ali inšpekcija v zvezi z omenjeno problema- tiko vodi kakšne postopke. Dobila je odgovor, da je bil zoper zavezanca uveden nov inšpekcijski postopek in da bo inšpekcija ukrepala v okviru svojih pristojnosti, če bo ugo- tovila kršitve. Predstavniki CI so se za po- moč obračali tudi na druge ustanove oziroma organizaci- je. Za nasvet glede reševanja težav so prosili Eko Anhovo, a odgovora ni bilo. Iz Eko kro- ga so pripravljeni pomagati, potrebujejo le uradne meritve hrupa. Iz Policijske postaje La- ško so po prijavi zaradi kršenja javnega reda in miru konec le- tošnjega aprila dobili odgovor pomočnika načelnika, da bo policija z Maglesom poiskala ustrezno rešitev, ki pa je še ni. Zahteve »Problem je, da je vsaka in- špekcija svoj prihod v podjetju napovedala. Lastnik podjetja je takrat proizvodnjo zmanjšal na najnižjo raven ali jo celo pov- sem ustavil. Zato kršitev ni bilo zaznanih,« so prepričani v CI, kjer imajo tri oziroma šti- ri osnovne zahteve. Zahtevajo postavitev protihrupne ograje. Dokler ta zahteva ne bo ure- sničena, zahtevajo zmanjšanje hrupa z zaustavitvijo proizvo- dnje peletov ponoči, ob koncih tedna in za praznike ter takoj- šnjo namestitev ustreznih fil- trov za čiščenje dimnih plinov iz obeh peči, ob tem pa tudi ureditev dovoza v industrijski obrat za tovornjake na drugi strani območja, kjer ni stano- vanjskih hiš. Zahtevajo tudi, da lastnik zapre prostor z ža- govino in izolira uto, v kateri je peč … V CI pravijo, da jim je la- stnik podjetja Lucijan Brance že marsikaj obljubil, a da teh obljub do danes ni uresničil. »Prepričan sem, da so nekate- ri ukrepi lahko organizacijske narave, medtem ko so nekatere tehnične rešitve težje izvedlji- ve, ker je v neposredni bližini potok Rečica. Za postavitev protihrupne ograje je treba pridobiti vsa soglasja oziroma mnenja. Občina je tu le ena od mnenjedajalk. Glede na to, da je podjetje umeščeno na območju vodotoka, je ključ- na soglasodajalka direkcija za vode in njeno mnenje je seve- da treba upoštevati, pri čemer kakršnakoli gradnja ne sme poslabšati poplavne varnosti drugih stavb v bližini,« pravi župan Marko Šantej. Odgovori lastnika podjetja Direktor družinskega pod- jetja Magles Lucijan Brance pravi, da se v podjetju trudijo za izboljšanje razmer. Kot po- jasnjuje, so pripravili program ukrepov za preprečevanje ozi- roma zmanjšanje onesnaže- vanja, hrupa, poskrbeli so za izolacijo, izvajajo neodvisne meritve … »Stroj za mletje, ki je bil najprej na deponiji, smo prestavili 200 metrov vzhodne- je, da je bolj umaknjen od hiš. Z 20-centimetrskimi protihru- pnimi paneli smo izolirali celo- ten obod tovarne na zahodnem delu, prav tako smo izolirali cevi, po katerih potuje materi- al. Postavili smo protihrupno sobo, v kateri je mlin. Ponoči smo dežurnim delavcem pre- povedali stresanje odpadkov in drugega materiala ter uporabo motorne žage. Prav tako smo s treh strani protihrupno izo- lirali sušilnico in proizvodnjo lepljencev na severni strani, ob cesti …« našteva Brance in do- daja, da od krajanov ni zaznal kančka hvaležnosti, ampak le dodaten pritisk nanj. Ob tem napoveduje, da na- merava v tem mesecu postaviti še dve steni na deponiji, kjer odlagajo žagovino, da veter prahu ne bi raznašal okoli. Brance vidi možnosti za izbolj- šanje razmer tudi v dodatnih protihrupnih izolacijah in re- dnem izvajanju meritev hrupa. Da bi ponoči ter ob praznikih in koncih tedna povsem ustavil proizvodnjo, ni možno, pravi, saj se proces sušenja lesa izva- ja neprekinjeno. Dodaja, da je podjetje pri- pravljeno plačati postavitev protihrupne ograje, če bodo z njeno namestitvijo soglašali Direkcija RS za vode in drugi mnenjedajalci. Kot pravi, je še v tem mesecu predviden sesta- nek v Občini Laško, ki naj bi se ga udeležil tudi predstav- nik krajanov. Brance omenja še, da je nekaterim sosedom v Spodnji Rečici ponudil odkup njihovih nepremičnin. Predlog naj bi jim bil všeč, a kot pravi, še čaka na njihove odgovore. V odkupljenih nepremičninah bi svojim zaposlenim ponudil namestitev za ugoden najem. »Trudim se za izboljšanje razmer, a ne bom se pustil izsiljevati,« poudarja Lucijan Brance. »Vlagam v podjetje, so- delujem z lokalno skupnostjo, skrbim za 145 delovnih mest. Občini na leto plačam 40 tisoč evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, 12 tisoč evrov mesečno stane omrežni- na za elektriko …« našteva. Na očitke, da je ob obisku inšpek- cije proizvodnjo ustavil oziro- ma jo zmanjšal na minimum, odgovarja, da stroški porabe elektrike v času obiska inšpek- cije dokazujejo, da to ne drži, saj so imeli na dan opravljanja meritev višjo porabo elektrike od povprečne … Foto: Nik Jarh Pohištveno podjetje Magles iz Arclina, ki je v lasti dru- žine Brance, je proizvodnjo v Spodnji Rečici začelo v letu 2018, ko je v najem vzelo tovarniški kompleks propadlega podjetja Paron. Dva hektarja in pol velik kompleks, ki ga sestavlja več proizvodnih hal in skladišč, je Magles leto zatem tudi kupil, zanj je odštel malo več kot 2,5 milijona evrov. Podjetje s 60-letno tradicijo izdeluje visokokakovo- stno pohištvo za dom, poslovne prostore in laboratorije po naročilu. Letno izdela opremo za 3.500 avtodomov in 1.500 mobilnih hiš. Od maja lani se podjetje ukvarja tudi s proizvodnjo peletov. »Zakaj bi uvažali lepljence iz Avstrije, če jih lahko sami izdelamo in prispevamo k povečanju zaposlenosti v lokalnem okolju?« pravi Lucijan Brance. »Strateško delamo na diverzifikaciji, da bi ohranili delovna mesta in tovarno pri življenju. To je naš edini cilj,« dodaja. Najbližje hiše so le nekaj metrov od obrata. Vmes je le potok Rečica. »Zavedamo se, da živimo ob industrijski coni. A vseeno si zaslužimo dostojno življenje,« poudarjajo krajani. Predstavnica civilne iniciative za okoljsko sanacijo Spodnje Rečice Marija Lesjak ima zbrano obsežno dokumentacijo inšpekcijskih prijav, rezultatov meritev in drugih dopisov glede problematike s podjetjem Ma- gles. Predsednik civilne iniciative Karel Krašek med zahtevami iniciative izpostavlja čimprejšnjo postavitev protihrupne ograje, namestitev ustreznih filtrov in izolacije ter zau- stavitev proizvodnje peletov ponoči, ob koncih tedna in za praznike. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 47, 21. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Z vsakim korakom si bližje zmagi! OK - Razglednica spredaj - Celoletna 02 - motivacijska Z vsakim korakom si bližje zmagi! OK - Razglednica spredaj - Celoletna 02 - motivacijska Z vsakim korakom si bližje zmagi! OK - Razglednica spredaj - Celoletna 02 - motivacijska Z vsakim korakom si bližje zmagi! OK - Razglednica spredaj - Celoletna 02 - motivacijska Razglednica spredaj - Božič 01 Razglednica spredaj - Božič 02 Z nakupom kompleta Z nakupom kompleta pomagaš pomagaš mladim smučarskim r i j a z m k k s s e z n a m a m a k s e r r i j a z n k a s s e z n a m a m a k s e r r i j a z n k z n a m a m a k z n k Z nakupom kompleta Z nakupom kompleta pomagaš pomagaš smučarskim upom. Z vsakim korakom si bližje zmagi! si bližje zmagi! k pomagaš mladim smučarskim upom. upom. pomagaš pomagaš smučarskim upom. upom. o m e j e n a s e z n a m a m a k n a s e r i j a z n k Z nakupom kompleta Z nakupom kompleta Kupi komplet unikatnih znamk in razglednic. Sodeluj v veliki nagradni igri Skeniraj QR kodo in sodeluj v nagradni igri! www.posta.si/mladi-smucarski-upi Pomagaj mladim smučarskim upom Pomagaj mladim smučarskim upom LAŠKO – Desetletnico prijateljstva okronali z listino Mnogo več kot le uokvirjen list papirja Laško od leta 2014 sodeluje in prijateljuje s hrva- škim mestom Novigrad. Zdaj je to prijateljstvo tudi uradno potrjeno. Župana obeh občin Marko Šantej in Anteo Milos sta namreč podpisala listino o prija- teljstvu, s čimer sta soglašala, da bosta spodbujala in razvijala sodelovanje na področju kulture, turizma in gospodarstva ter tako prispevala k boljšemu pozna- vanju in promociji prijateljskih občin. BOJANA AVGUŠTINČIČ Listina o prijateljstvu med občinama Laško in Novigrad je potrditev dobrega dela in sodelovanja na področjih kulture, turizma, gospodarstva in gasilstva. Listino sta podpisala župana Laškega Marko Šantej (desno) in Novigrada Anteo Milos. (Foto: BA) Podpisa listine so se v Laškem poleg župana udeležili še pred- stavniki obeh občin ter gasilskih in kulturnih društev. (Foto: BA) kulture in turizma. Večinoma gre za izmenjave kulturnih skupin, obiske delegacij in tudi za sodelovanje na raz- ličnih turističnih in kulturnih dogodkih. Povezava med me- stoma prispeva k obogatitvi lokalnih skupnosti, promociji turističnih destinacij ter krepi- tvi sodelovanja na regionalni ravni. Prijateljski občini sta v prete- klih letih organizirali številne dogodke, med katerimi je naj- pomembnejša tradicionalna Slovenska noč, kjer se Občina Laško že od leta 2014 vsako leto predstavlja hrvaškemu občinstvu s kulturnim progra- mom, z glasbo in s kulinariko. Namen Slovenske noči je pred- vsem promocija slovenskega turizma, kulture in prijateljstva med prebivalci obeh mest ter širše med Slovenijo in Hrva- ško. Dogodek je vedno dobro obiskan, saj se ga udeležijo tako domačini kot slovenski turisti. Laško na tej prireditvi pogosto sodeluje s predstavi- tvijo lokalnih izdelkov, kot so pivo, kulinarične dobrote, in s promocijo turističnih zname- nitosti Laškega, predstavljajo se tudi društva. Pravega prijatelja spoznaš v nesreči Dokaz pristnih in iskrenih prijateljskih odnosov in tega, da pravega prijatelja spoznaš v nesreči, sta bila po besedah laškega župana Marka Šante- ja tudi dogodka ob naravnih nesrečah, ki sta lani prizadeli tako Laško kot Novigrad. »Lansko poletje je delegaci- ja iz Laškega ravno prispela v Novigrad, ko je mesto doživelo hudo neurje. Kljub izrednim razmeram smo se predstavniki Laškega v Novigradu počutili dobrodošlo in zaželeno. Žu- pan Anteo, ki je bil ves dan na terenu na prizadetih območjih in je imel ogromno skrbi, si je vseeno vzel čas in nas je z veseljem sprejel. Ko smo se s podobno situacijo lani avgusta srečali v Laškem, je bil ravno Anteo med prvimi župani, ki me je poklical in Laškemu po- nudil pomoč. V takšnih težkih trenutkih je klic iz prijateljske občine v izjemno oporo. In ta- kšne vrednote želimo ohranja- ti,« je poudaril Marko Šantej. Župan Občine Novigrad Anteo Milos je dejal, da ljudje v Novigradu čutijo dobre in srčne odnose z Laščani in da verjame, da to velja tudi obra- tno. »Slovenija in Hrvaška si ne delita samo meje, ampak tudi skupno zgodovino, tradi- cijo, kulturo in prepričan sem, da tudi skupno prihodnost v Evropi. Zato je pomembno, da se naši ljudje povezujejo in da se poznajo, da bi se tako lažje razumeli in gradili Evropo na temeljih solidarnosti, miru in skupne prihodnosti,« je pou- daril. Vesel je, da so Slovenci v Novigradu najštevilnejši go- stje, saj ustvarijo več kot tretji- no vseh nočitev. Sodelovanje želijo še okrepiti S partnerstvom si Laško in Novigrad prizadevata sodelo- vanje še okrepiti in spodbuditi tudi izmenjavo dobrih praks na področjih razvoja lokalne skupnosti. Kot je dejal laški župan, listina o prijateljstvu omogoča tudi boljše sodelo- vanje pri evropskih projektih in prijavah na mednarodne razpise, s čimer lahko občini pridobita sredstva za razvoj trajnostnih projektov in izbolj- šanje kakovosti življenja svojih občanov. »Prepričan sem, da bomo v prihodnjih letih tudi na tem področju našli marsi- katero skupno točko in tako še okrepili partnerstvo in sodelo- vanje.« Tudi župan Novigrada Anteo Milos je poudaril, da mora biti sodelovanje široko na različnih področjih in da mora pri tem sodelovati čim več ljudi. »Verjamem, da ta listina ne bo le uokvirjen list papirja, ampak da bo predvsem potr- ditev dolgoletnega sodelovanja in prijateljstva. Zavezujem se, da bom tudi osebno skrbel, da bomo to naše sodelovanje in prijateljstvo še poglobili in dvignili na še višjo raven,« je ob podpisu listine dejal župan Občine Laško Marko Šantej. Mesti povezala Slovenska noč Mesti oziroma občini letos obeležujeta desetletnico pove- zovanja. Njuno sodelovanje je najbolj dejavno na področjih Za učinkovitejše posredovanje gasilcev Novo vozilo bo gasilcem PGD Ljubečna zagotovilo učinkovitejše posredo- vanje v primeru nesreč. (Foto: PGD Ljubečna) CELJE – Prostovoljno gasil- sko društvo Ljubečna je pred kratkim prevzelo novo gasil- sko vozilo s cisterno. Vozilo je vredno malo manj kot 300 tisoč evrov, celjska občina je k temu primaknila 66 tisoča- kov, preostalo je zagotovila Gasilska zveza Celje. Za gasilce je to pomembna naložba, saj ima vozilo vgra- jen rezervoar za kar pet tisoč litrov vode in je zato učinko- vitejše pri gašenju večjih po- žarov. Vozilo, ki ima sodobno tehnično opremo, bodo gasilci uporabljali tudi za prevoze pit- ne vode. Novi vozili so letos prejeli tudi člani PGD Trnovlje in PGD Lopata. Trnoveljski gasil- ci so vozilo prevzeli na junij- ski slovesnosti ob 100-letnici delovanja društva, prostovolj- ni gasilci na Lopati so ga za- čeli uporabljati jeseni. Celjska občina je za nakup obeh vo- zil prispevala 38 tisoč evrov. V občini pravijo, da so letos fi nancirali tudi več naložb za Poklicno gasilsko enoto Celje, med drugim nakup plinskega in baterijskih viličarjev, nove prenosne satelitske antene z intervencijskim omrežjem WI-FI, večnamenskega gasil- skega vozila z možnostjo nad- gradenj, dopolnitev osebne zaščitne opreme in podobno. Za to fi nanciranje je občina iz proračuna zagotovila pribli- žno 200 tisoč evrov. SŠol Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 47, 21. november 2024 Krajani Spodnje Rečice opozarjajo na nenehen hrup in prah, ki ju povzroča bližnja tovarna. »Tovornjaki dnevno vozijo sem žagovino, ki jo na dvorišču podjetja stresejo na tla in nato z bagri nasipajo v obrat,« pravijo. IZ NAŠIH KRAJEV Življenje v Spodnji Rečici je postalo nevzdržno, opo- zarjajo krajani. Grenijo jim ga proizvodnja peletov v podjetju Magles oziroma hrup in prah, ki nastajata pri tem. Krajani, povezani v Civilno iniciativo (CI) za okoljsko sanacijo Spodnje Rečice, so v zadnjem letu in pol dali že kar nekaj prijav na pristojne inšpekcijske službe in na policijo, po pomoč pri iskanju rešitev za omenjeno problematiko so se obrnili na Občino Laško in tamkajšnji občinski svet, dogovor so skušali najti z lastnikom podjetja Magles, a izboljšanja stanja kljub obljubam do danes ni bilo, kvečjemu je vse le še slabše, pravijo. »Zavedamo se, da živimo ob industrijski coni. A vseeno si zaslužimo dostojno življenje,« poudarjajo. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Krajani Spodnje Rečice obupujejo zaradi nenehnega hrupa in prahu, ki ju povzroča bližnja tovarna »Zaslužimo si dostojno življenje!« Težave so se začele prid pri- bližno tremi leti, bolj dejavno je civilna iniciativa na proble- matiko začela opozarjati maja lani, ko je podjetje Magles, ki se ukvarja z izdelovanjem po- hištva, začelo proizvodnjo pe- letov. Slednja obratuje noč in dan vse dni v letu. Krajani pra- vijo, da so prašni delci in ne- znosen hrup že načeli njihovo zdravje. »Prizadetih je pribli- žno 50 ljudi oziroma cela doli- na. Stanje je nevzdržno. Spimo s čepi v ušesih, vsak dan briše- mo prah, ki ga tudi vdihavamo. T ežki tovornjaki dnevno vozijo sem žagovino, ki jo na dvori- šču podjetja stresejo na tla in nato z bagri nasipajo v obrat. Če bi izračunali ogljični odtis, koliko se pri tem porabi nafte, elektrike, bi bil slednji zagoto- vo negativen. Tako pa država očitno tiho podpira vse to, saj gre za industrijo, kapital,« po- udarjajo v CI. Prijave inšpekcijskim službam Zadevo tako civilna iniciati- va kot posamezni krajani od maja lani vztrajno prijavljajo inšpekcijskim službam. Prvo prijavo so dali 16. maja lani, in sicer zaradi neznosnega hru- pa ter zaradi postavitve nove ute oziroma odprtega lesenega skladišča za žagovino, v kate- rem je Magles maja 2023 za- gnal mlin za mletje lesa. »Hrup je ta dan na noge spravil ljudi in prestrašil domače živali. Od takrat pišemo prijave, prošnje, obvestila na vse mogoče naslo- ve,« navajajo v CI. V začetku letošnjega janu- arja so se v CI na pristojno inšpekcijo obrnili zaradi Ma- glesove gradnje kovinskega silosa, in sicer glede njegove višine oziroma pravil za tovr- stne zgradbe. Marca so dobili odgovor, da je bil v podjetju uveden inšpekcijski nadzor, pri čemer so bile ugotovljene kršitve gradbenega zakona, izrečen je bil ukrep neskla- dne uporabe objekta. V CI pri tem dodajajo, da ima podjetje za zgradbe, kjer poteka proi- zvodnja peletov, pridobljena gradbena dovoljenja za manj zahtevne objekte, kot so skla- dišča oziroma silosi (za katere ni potrebno obratovalno dovo- ljenje), zato so inšpekciji prija- vili tudi neskladno rabo teh. V začetku julija je sledila prijava zaradi proizvodnje peletov v še eni stavbi ter zaradi postavitve še enega dimnika in zunanjega zabojnika … Pogovori z občino Predstavniki CI so s proble- matiko seznanili tudi Občino Laško in jo prosili za pomoč pri reševanju težav. Od lanskega septembra do danes so se že nekajkrat sestali z županom, ki ga CI o vsem dogajanju spro- ti tudi pisno obvešča. »Župan je izrazil željo, da bi sodelo- val in pomagal, vendar bolj na načelni ravni oziroma kot mediator. Občina podpira pod- jetje, ki je po propadu Parona obudilo lesno proizvodnjo in prineslo 150 delovnih mest. To podpiramo tudi krajani. Pri čemer proizvodnja peletov za upravljanje zahteva le do štiri ljudi in tu argument o zaposlo- vanju oziroma ustvarjanju no- vih delovnih mest ne vzdrži,« poudarjajo v CI. Da želi Občina Laško stro- kovno pomagati pri reševanju omenjene problematike in da se pogovarja tako s civilno ini- ciativo kot s podjetjem, je za- trdil župan Marko Šantej, ko je občinski svet na oktobrski seji na kratko seznanil z doga- janjem. Povedal je, da je obči- na na lastne stroške naročila meritve obremenitve okolja s hrupom in prašnimi delci, ki jih je opravila pristojna usta- nova. »Meritve prašnih delcev so pokazale, da rezultati ne presegajo zakonsko dovoljenih vrednosti, medtem ko je obre- menitev s hrupom presegla zakonsko dovoljene vrednosti v nočnem času. Občina je o rezultatih obvestila pristojne inšpekcijske službe, vendar inšpekcija še ni ukrepala ozi- roma še nismo prejeli povratne informacije,« je pojasnil. Predstavniki CI so za po- moč pri reševanju težav z Maglesom zaprosili tudi laški občinski svet. Odgovora ni bilo, pravijo, edina, ki je po- kazala zanimanje, je svetnica Janja Sluga. Slednji je civilna iniciativa nato posredovala in- formacijo glede prekoračitve hrupa, ki jo je kot informacijo javnega značaja pridobila od pristojne inšpekcije oziroma Agencije RS za okolje (Arso). Janja Sluga je na inšpektorat za okolje in energijo v Celju v začetku oktobra naslovila do- pis glede tega, ali inšpekcija v zvezi z omenjeno problema- tiko vodi kakšne postopke. Dobila je odgovor, da je bil zoper zavezanca uveden nov inšpekcijski postopek in da bo inšpekcija ukrepala v okviru svojih pristojnosti, če bo ugo- tovila kršitve. Predstavniki CI so se za po- moč obračali tudi na druge ustanove oziroma organizaci- je. Za nasvet glede reševanja težav so prosili Eko Anhovo, a odgovora ni bilo. Iz Eko kro- ga so pripravljeni pomagati, potrebujejo le uradne meritve hrupa. Iz Policijske postaje La- ško so po prijavi zaradi kršenja javnega reda in miru konec le- tošnjega aprila dobili odgovor pomočnika načelnika, da bo policija z Maglesom poiskala ustrezno rešitev, ki pa je še ni. Zahteve »Problem je, da je vsaka in- špekcija svoj prihod v podjetju napovedala. Lastnik podjetja je takrat proizvodnjo zmanjšal na najnižjo raven ali jo celo pov- sem ustavil. Zato kršitev ni bilo zaznanih,« so prepričani v CI, kjer imajo tri oziroma šti- ri osnovne zahteve. Zahtevajo postavitev protihrupne ograje. Dokler ta zahteva ne bo ure- sničena, zahtevajo zmanjšanje hrupa z zaustavitvijo proizvo- dnje peletov ponoči, ob koncih tedna in za praznike ter takoj- šnjo namestitev ustreznih fil- trov za čiščenje dimnih plinov iz obeh peči, ob tem pa tudi ureditev dovoza v industrijski obrat za tovornjake na drugi strani območja, kjer ni stano- vanjskih hiš. Zahtevajo tudi, da lastnik zapre prostor z ža- govino in izolira uto, v kateri je peč … V CI pravijo, da jim je la- stnik podjetja Lucijan Brance že marsikaj obljubil, a da teh obljub do danes ni uresničil. »Prepričan sem, da so nekate- ri ukrepi lahko organizacijske narave, medtem ko so nekatere tehnične rešitve težje izvedlji- ve, ker je v neposredni bližini potok Rečica. Za postavitev protihrupne ograje je treba pridobiti vsa soglasja oziroma mnenja. Občina je tu le ena od mnenjedajalk. Glede na to, da je podjetje umeščeno na območju vodotoka, je ključ- na soglasodajalka direkcija za vode in njeno mnenje je seve- da treba upoštevati, pri čemer kakršnakoli gradnja ne sme poslabšati poplavne varnosti drugih stavb v bližini,« pravi župan Marko Šantej. Odgovori lastnika podjetja Direktor družinskega pod- jetja Magles Lucijan Brance pravi, da se v podjetju trudijo za izboljšanje razmer. Kot po- jasnjuje, so pripravili program ukrepov za preprečevanje ozi- roma zmanjšanje onesnaže- vanja, hrupa, poskrbeli so za izolacijo, izvajajo neodvisne meritve … »Stroj za mletje, ki je bil najprej na deponiji, smo prestavili 200 metrov vzhodne- je, da je bolj umaknjen od hiš. Z 20-centimetrskimi protihru- pnimi paneli smo izolirali celo- ten obod tovarne na zahodnem delu, prav tako smo izolirali cevi, po katerih potuje materi- al. Postavili smo protihrupno sobo, v kateri je mlin. Ponoči smo dežurnim delavcem pre- povedali stresanje odpadkov in drugega materiala ter uporabo motorne žage. Prav tako smo s treh strani protihrupno izo- lirali sušilnico in proizvodnjo lepljencev na severni strani, ob cesti …« našteva Brance in do- daja, da od krajanov ni zaznal kančka hvaležnosti, ampak le dodaten pritisk nanj. Ob tem napoveduje, da na- merava v tem mesecu postaviti še dve steni na deponiji, kjer odlagajo žagovino, da veter prahu ne bi raznašal okoli. Brance vidi možnosti za izbolj- šanje razmer tudi v dodatnih protihrupnih izolacijah in re- dnem izvajanju meritev hrupa. Da bi ponoči ter ob praznikih in koncih tedna povsem ustavil proizvodnjo, ni možno, pravi, saj se proces sušenja lesa izva- ja neprekinjeno. Dodaja, da je podjetje pri- pravljeno plačati postavitev protihrupne ograje, če bodo z njeno namestitvijo soglašali Direkcija RS za vode in drugi mnenjedajalci. Kot pravi, je še v tem mesecu predviden sesta- nek v Občini Laško, ki naj bi se ga udeležil tudi predstav- nik krajanov. Brance omenja še, da je nekaterim sosedom v Spodnji Rečici ponudil odkup njihovih nepremičnin. Predlog naj bi jim bil všeč, a kot pravi, še čaka na njihove odgovore. V odkupljenih nepremičninah bi svojim zaposlenim ponudil namestitev za ugoden najem. »Trudim se za izboljšanje razmer, a ne bom se pustil izsiljevati,« poudarja Lucijan Brance. »Vlagam v podjetje, so- delujem z lokalno skupnostjo, skrbim za 145 delovnih mest. Občini na leto plačam 40 tisoč evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, 12 tisoč evrov mesečno stane omrežni- na za elektriko …« našteva. Na očitke, da je ob obisku inšpek- cije proizvodnjo ustavil oziro- ma jo zmanjšal na minimum, odgovarja, da stroški porabe elektrike v času obiska inšpek- cije dokazujejo, da to ne drži, saj so imeli na dan opravljanja meritev višjo porabo elektrike od povprečne … Foto: Nik Jarh Pohištveno podjetje Magles iz Arclina, ki je v lasti dru- žine Brance, je proizvodnjo v Spodnji Rečici začelo v letu 2018, ko je v najem vzelo tovarniški kompleks propadlega podjetja Paron. Dva hektarja in pol velik kompleks, ki ga sestavlja več proizvodnih hal in skladišč, je Magles leto zatem tudi kupil, zanj je odštel malo več kot 2,5 milijona evrov. Podjetje s 60-letno tradicijo izdeluje visokokakovo- stno pohištvo za dom, poslovne prostore in laboratorije po naročilu. Letno izdela opremo za 3.500 avtodomov in 1.500 mobilnih hiš. Od maja lani se podjetje ukvarja tudi s proizvodnjo peletov. »Zakaj bi uvažali lepljence iz Avstrije, če jih lahko sami izdelamo in prispevamo k povečanju zaposlenosti v lokalnem okolju?« pravi Lucijan Brance. »Strateško delamo na diverzifikaciji, da bi ohranili delovna mesta in tovarno pri življenju. To je naš edini cilj,« dodaja. Najbližje hiše so le nekaj metrov od obrata. Vmes je le potok Rečica. »Zavedamo se, da živimo ob industrijski coni. A vseeno si zaslužimo dostojno življenje,« poudarjajo krajani. Predstavnica civilne iniciative za okoljsko sanacijo Spodnje Rečice Marija Lesjak ima zbrano obsežno dokumentacijo inšpekcijskih prijav, rezultatov meritev in drugih dopisov glede problematike s podjetjem Ma- gles. Predsednik civilne iniciative Karel Krašek med zahtevami iniciative izpostavlja čimprejšnjo postavitev protihrupne ograje, namestitev ustreznih filtrov in izolacije ter zau- stavitev proizvodnje peletov ponoči, ob koncih tedna in za praznike. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 47, 21. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV »Pri nas se dobro jé, imamo lepo naravo in tu smo doma ›fajn‹ ljudje,« poudarjajo predstavniki Lokalne akcijske skupine (LAS) Od Pohorja do Bohorja, ki so v Gorenju nad Zrečami predstavili dosežke razno- vrstnih dejavnosti, s katerimi so povezovali sedem občin – Dobje, Dobrno, Oplotnico, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče. Kot pravijo, so še posebej ponosni na projekt POBegnimo skupaj, s katerim so s pomočjo brošure in kratkih promocijskih filmov predstavili pestro kulturno in naravno dediščino v omenjenih lokalnih skupnostih. Občinstvo je premi- erno predstavitev kratkih filmov pospremilo z buč- nim aplavzom in ustvarjalcem izreklo obilo pohval. BARBARA FURMAN OD POHORJA DO BOHORJA – Povezali lokalne skupnosti in spodbujali medgeneracijsko sodelovanje Tam, kjer so doma »fajn« ljudje! Predstavitve so se med dru- gim udeležili župana Dobrne in Oplotnice Martin Brecl in Matjaž Orter ter podžupan Občine Zreče Drago Šešerko, ki je v uvodu pohvalil sodelo- vanje Lokalne turistične or- ganizacije (LTO) Rogla-Zreče in lokalne akcijske skupine. Kot je poudaril, je tovrstno sodelovanje obrodilo številne uspešno izvedene projekte. Predsednica Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohor- ja Natalija Brečko je izposta- vila pomen povezovanja po- deželja s pomočjo evropskega financiranja, s čimer omogoča razvoj in izboljšuje kakovost življenja v krajih na območju od Pohorja in Bohorja, POBegnimo skupaj Vodilni partner LAS Od Po- horja do Bohorja je Razvoj- na agencija Kozjansko. Njen direktor Jure Raztočnik je med drugim povedal, da so z uspešnim vodenjem projektov omogočili številne razvojne priložnosti za omenjene lokal- ne skupnosti, in dodal, da so medtem že začeli uresničeva- ti načrte za novo programsko obdobje, ki se bo končalo leta 2027. »A prav je, da danes iz- postavimo tiste projekte, ki so v občinah pustili pomemben pečat. To so Kulturno srce Do- bja – v občini Dobje, Druženje za vse – v občini Dobrna, Užij okuse Rogle – v občini Oplo- tnica, Mesto povezovanja – v občini Slovenske Konjice, Dom na Resevni – v občini Šentjur, Igrivo Stičišče – v občini Vita- nje in Park prostega časa – v občini Zreče,« je nanizal direk- tor Raztočnik. Brušura Katja Videc, koordinatorica projekta POBegnimo skupaj, je podrobneje povedala, kako je nastajala brošura. »Njena vsebina je razdeljena na 15 tematskih sklopov, v katerih je predstavljena raznovrstna ponudba sodelujočih sedmih občin in njihovih lokalnih po- nudnikov skozi tradicijo, kul- turo, naravne lepote in kuli- nariko. Pot od idejne zasnove do končnega produkta je bila pestra, sodelovali so tako ko- ordinatorke LAS iz vseh sode- lujočih občin ter zaposleni v turistično-informacijskih cen- trih kot tudi številni domačini. Tako smo izpostavili turistič- ne bisere in jih približali širši javnosti.« Delo pri nastajanju brošure sta koordinirali Katja Videc in Kvirina Martina Zu- panc, grafično jo je oblikoval Marko Samec. Njihovi »aduti« Te dni so na spletu že ob- javljeni kratki, nekajminutni promocijski filmi oziroma videi, ki na zanimiv in privla- čen način osvetljujejo naravne lepote, raznovrstno etnološko oziroma kulturno dediščino in lokalne kulinarične dobrote, a tudi najnovejše pridobitve v turistični ponudbi občin. In teh ni malo. V filmih so svoje igralske talente pokazali do- mačini različnih generacij, ki so sledili scenaristki Kvirini Martini Zupanc ter snemal- cem Maticu Javorniku, Bla- žu Lahu in Tihomirju Pere- tiju. »Vsak video nosi svoje sporočilo, ki ga predstavijo upokojenke, družina, zalju- bljen par, prijateljici. Cilj je bil ustvariti videe, ki so resnični, iskreni in pristni, vse, kar vi- dite v njih, lahko v teh krajih tudi doživite,« je poudarila scenaristka Kvirina Martina Zupanc. Scenarij za zaključni promocijski film, v katerem so predstavniki posameznih ob- čin sedli za skupno mizo in ob igri pokra nizali »adute« ozi- roma znamenitosti, na katere so najbolj ponosni v svojem domačem okolju, je napisal Luka Žerjav. Ustvarjali projekta POBegnimo skupaj (Foto: Jure Godler) Leta 2008 je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano območje sedmih občin Od Pohorja do Bohorja potr- dilo kot območje Leader, ki se imenuje Lokalna akcijska skupina Od Pohorja do Bo- horja. Razprostira se na ob- močju občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 21. november 2024 V Velenju bomo v naslednjih letih pred velikimi izzivi. Prestrukturiranje šaleške premogovne regije je zahtevna naloga, ki mora upoštevati ekonomske, socialne in okoljske vidike. Šaleška dolina je bila dolgo odvisna od premogovništva, kar bo prineslo številne izzive, zlasti v luči prehoda na trajnostne vire energije in zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida. Energetika v Sloveniji proizvede tretjino izpustov ogljikovega dioksida oziroma 0,0132 odstotka na svetovni ravni. Ključni vidiki prestrukturiranja, na katere moramo biti zelo po- zorni: 1. EkonomS ki Pr Ehod - Diverzifikacija gospodarstva: razvoj novih industrij in gospo- darskih subjektov ter storitev, ki lahko nadomestijo delovna mesta v premogovništvu, torej privablja- nje ključnih vlagateljev. - Podpora podjetjem: spodbu- janje podjetniške dejavnosti in inovacij v regiji. 2. Socialni Vidiki - Usposabljanje in izobraževa- nje: prilagoditev znanj delavcev za nove priložnosti na trgu dela in ustrezna opredelitev upokojevanja z Zakonom o postopnem zapiranju premogovnika. - Podpora skupnostim: ustvarja- nje programov za pomoč tistim, ki se bodo morali prezaposliti. 3. o kolj Ski Vidik Sanacija degradiranega obmo- čja z načrtom pogozdovanja, po- moč lokalnim kmetijam. Trajnostni razvoj: spodbujanje obnovljivih virov energije, kot sta sončna in vetrna energija, izraba energije s pomočjo toplotnih čr- palk (Topolšica, Hrastovec – jama) ter vodik. n evarnosti prestrukturiranja Če bo premalo nadzora in zani- manja ter prehod ne bo pravičen, obstajajo naslednje nevarnosti prestrukturiranja: 1. EkonomS kE izgubE: ne- varnost rasti brezposelnosti, če pre- hod ne bo dobro načrtovan, izve- den in pravičen in ne bomo z ukrepi spodbudili prihoda vlagateljev. 2. SocialnE naPEto Sti: ne- zadovoljstvo prebivalstva zaradi iz- gube delovnih mest in zmanjšanja kakovosti življenja. 3. o kolj Ski izziV i: med prestrukturiranjem lahko pride do dodatnega onesnaževanja in degradacije okolja, če ne bo ustre- znih ukrepov. 4. o d PornoS t r EgijE : glede na zgodovinsko odvisnost od pre- mogovništva v dolini je potreben čas za prilagoditev in razvoj novih identitet ter priložnosti. Uspešnost prestrukturiranja regije zahteva celovit pristop, so- delovanje vseh udeležencev in dolgoročno strategijo, ki upošteva specifične značilnosti regije (drža- va, investitorji, občina …). Denar je treba nameniti projek- tom, s katerimi bomo zagotovili pravičen prehod, v dolino pripeljali nova podjetja, ki bodo zagotovila rast celotne doline. interventni zakon je škodljiv za dolino Aktualna vlada žal nima poslu- ha za Šaleško dolino in prestruk- turiranje. Mestni svetniki SDS kot tudi mestni odbor smo se aktivno vključili in s številnimi dokazili podkrepili svoje argumente, da je interventni zakon o Teš škodljiv in uničujoč za dolino. Zato si bomo getike, zdaj, tik pred zdajci, pa so se zbudili in se pretvarjajo, kot da je to zanje novo, čeprav se je župan v trenutni situaciji postavil za dolino. Zato bi bilo treba posebno skrb nameniti tudi stanovanjski problematiki, ogrevanju in ure- ditvi prometne infrastrukture. Treba je ustvariti tudi pogoje za kakovostno zdravstveno oskrbo v MO Velenje, za kar sta nedvo- mno odgovorna župan in občin- ska uprava, ki mora za kakovost na sekundarni ravni narediti kar največ. zeleni prehod naj bo premišljen Zavedamo se, da je prehod na zeleno potreben, vendar smo pre- pričani, da ne takoj (geopolitične spremembe so glede na trenutno »zeleno norost« že na vidiku; ZDA, stagnacija gospodarstva v Evrop- ski uniji, še posebej v Nemčiji). Vsekakor ni treba, da zato trpimo vsi v Šaleški dolini. Če bo v veljavo stopil predlagani zakon, bo prine- sel pogrom za dolino. Pravični prehod za trenutno vlado pomeni prazne besede, ob tem nekateri v tej vladi vidijo le poslovno priložnost (sončne elektrarne, uvoz elektrike), ne vidijo pa skupnosti oz. ljudi, ki v dolini živijo. Za nas, prebivalce Šaleške doline, pravični prehod pomeni obstoj in razvoj doline za prihodnje rodove. Niso dovolj samo drage toplotne izolacije stavb, potreben je koncept za reševanje ogrevanja večstano- vanjskih stavb. Nesporno bo treba še veliko napora in sodelovanja vseh za spopadanje z omenjenimi izzivi. Mnenje svetnikov SDS je še kako pomembno v občinskem svetu Mestne občine Velenje in brez sodelovanja bodo izzivi vsekakor težje rešljivi. SIMON DOBAJ, mag. posl. ved, predsednik MO SDS Velenje in občinski svetnik prizadevali, da ne bo prišlo do spre- jema tako slabega zakona. Vlada želi preleviti Teš, ki predsta- vlja četrtino proizvodnje električne energije (nekoč pa je zagotavljal polovico potrebne električne ener- gije za oskrbe Slovenije), v kurišče za ogrevanje Šaleške doline, ki za te potrebe porabi do pet odstotkov letne proizvodnje premoga. Slove- nija potrebuje dobro in neodvisno samooskrbo z električno energijo, ki jo med drugimi energetskimi viri zagotavlja tudi Teš. Zato bi morala temu nameniti še posebno skrb. Iz zakona je razvidno, da je kot konec energetske dejavnosti v Šaleški dolini predvideno leto 2029. Do ta- krat so odprte tudi možnosti uvoza premoga. Skrb za zaposlene v tej dejavnosti iz predloga zakona ni razvidna, torej so zaposleni na za- dnjem mestu. Trenutna vlada žal uresničuje postavljen cilj uničenja šaleške energetike, kar posledično vodi v uničenje slovenske energetske samooskrbe. Verjetno jo pri tem vodijo lastni interesi. Kar nas še bolj boli, je, da vlada tako načrtno uničuje tudi šaleško gospodarstvo in dolino nasploh. Šaleška dolina mora nastopiti enotna in jasno pokazati, da je proti takšnim neumnostim. V Mestnem odboru SDS Velenje in svetniški sku- pini SDS Velenje imamo sicer obču- tek, da je vse skupaj prepozno, ne glede na to, da smo podali predloge za popravo osnutka interventnega zakona. z aspali na lovorikah Aktivno odzivanje je nujno za ra- zvoj Velenja in celotne Šaleške do- line. Opažamo, da sta žal župan in občinska uprava izgubila občutek za mejo in razliko med pristojnost- mi ter nalogami občine ter stran- karskim udejstvovanjem. V Velenju moramo ustvariti ugodno okolje za gospodarstvo, s čimer bomo pri- vabili odlične gospodarske družbe in s tem zadržali mlade v dolini. To bi tudi omogočilo zaposlovanje in razvoj Velenja v prihodnosti. SD je v Velenju na oblasti od osamosvojitve. Omenjena stranka do zdaj ni bila sposobna urediti obvoznice mimo Velenja, kamioni na Koroško še vedno vozijo skozi Velenje – tretja razvojna os zelo počasi napreduje. Svetniki SD so zaspali na lovorikah šaleške ener- Svetniki SDS v MO Velenje 2022 – 2026 Novi IO in NO MO SDS Velenje Mestni odbor SDS Velenje in svetniška skupina SDS Velenje opozarjata Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 47, 21. november 2024 IZ NAŠIH KRAJEV »Pri nas se dobro jé, imamo lepo naravo in tu smo doma ›fajn‹ ljudje,« poudarjajo predstavniki Lokalne akcijske skupine (LAS) Od Pohorja do Bohorja, ki so v Gorenju nad Zrečami predstavili dosežke razno- vrstnih dejavnosti, s katerimi so povezovali sedem občin – Dobje, Dobrno, Oplotnico, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče. Kot pravijo, so še posebej ponosni na projekt POBegnimo skupaj, s katerim so s pomočjo brošure in kratkih promocijskih filmov predstavili pestro kulturno in naravno dediščino v omenjenih lokalnih skupnostih. Občinstvo je premi- erno predstavitev kratkih filmov pospremilo z buč- nim aplavzom in ustvarjalcem izreklo obilo pohval. BARBARA FURMAN OD POHORJA DO BOHORJA – Povezali lokalne skupnosti in spodbujali medgeneracijsko sodelovanje Tam, kjer so doma »fajn« ljudje! Predstavitve so se med dru- gim udeležili župana Dobrne in Oplotnice Martin Brecl in Matjaž Orter ter podžupan Občine Zreče Drago Šešerko, ki je v uvodu pohvalil sodelo- vanje Lokalne turistične or- ganizacije (LTO) Rogla-Zreče in lokalne akcijske skupine. Kot je poudaril, je tovrstno sodelovanje obrodilo številne uspešno izvedene projekte. Predsednica Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohor- ja Natalija Brečko je izposta- vila pomen povezovanja po- deželja s pomočjo evropskega financiranja, s čimer omogoča razvoj in izboljšuje kakovost življenja v krajih na območju od Pohorja in Bohorja, POBegnimo skupaj Vodilni partner LAS Od Po- horja do Bohorja je Razvoj- na agencija Kozjansko. Njen direktor Jure Raztočnik je med drugim povedal, da so z uspešnim vodenjem projektov omogočili številne razvojne priložnosti za omenjene lokal- ne skupnosti, in dodal, da so medtem že začeli uresničeva- ti načrte za novo programsko obdobje, ki se bo končalo leta 2027. »A prav je, da danes iz- postavimo tiste projekte, ki so v občinah pustili pomemben pečat. To so Kulturno srce Do- bja – v občini Dobje, Druženje za vse – v občini Dobrna, Užij okuse Rogle – v občini Oplo- tnica, Mesto povezovanja – v občini Slovenske Konjice, Dom na Resevni – v občini Šentjur, Igrivo Stičišče – v občini Vita- nje in Park prostega časa – v občini Zreče,« je nanizal direk- tor Raztočnik. Brušura Katja Videc, koordinatorica projekta POBegnimo skupaj, je podrobneje povedala, kako je nastajala brošura. »Njena vsebina je razdeljena na 15 tematskih sklopov, v katerih je predstavljena raznovrstna ponudba sodelujočih sedmih občin in njihovih lokalnih po- nudnikov skozi tradicijo, kul- turo, naravne lepote in kuli- nariko. Pot od idejne zasnove do končnega produkta je bila pestra, sodelovali so tako ko- ordinatorke LAS iz vseh sode- lujočih občin ter zaposleni v turistično-informacijskih cen- trih kot tudi številni domačini. Tako smo izpostavili turistič- ne bisere in jih približali širši javnosti.« Delo pri nastajanju brošure sta koordinirali Katja Videc in Kvirina Martina Zu- panc, grafično jo je oblikoval Marko Samec. Njihovi »aduti« Te dni so na spletu že ob- javljeni kratki, nekajminutni promocijski filmi oziroma videi, ki na zanimiv in privla- čen način osvetljujejo naravne lepote, raznovrstno etnološko oziroma kulturno dediščino in lokalne kulinarične dobrote, a tudi najnovejše pridobitve v turistični ponudbi občin. In teh ni malo. V filmih so svoje igralske talente pokazali do- mačini različnih generacij, ki so sledili scenaristki Kvirini Martini Zupanc ter snemal- cem Maticu Javorniku, Bla- žu Lahu in Tihomirju Pere- tiju. »Vsak video nosi svoje sporočilo, ki ga predstavijo upokojenke, družina, zalju- bljen par, prijateljici. Cilj je bil ustvariti videe, ki so resnični, iskreni in pristni, vse, kar vi- dite v njih, lahko v teh krajih tudi doživite,« je poudarila scenaristka Kvirina Martina Zupanc. Scenarij za zaključni promocijski film, v katerem so predstavniki posameznih ob- čin sedli za skupno mizo in ob igri pokra nizali »adute« ozi- roma znamenitosti, na katere so najbolj ponosni v svojem domačem okolju, je napisal Luka Žerjav. Ustvarjali projekta POBegnimo skupaj (Foto: Jure Godler) Leta 2008 je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano območje sedmih občin Od Pohorja do Bohorja potr- dilo kot območje Leader, ki se imenuje Lokalna akcijska skupina Od Pohorja do Bo- horja. Razprostira se na ob- močju občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 21. november 2024 V Velenju bomo v naslednjih letih pred velikimi izzivi. Prestrukturiranje šaleške premogovne regije je zahtevna naloga, ki mora upoštevati ekonomske, socialne in okoljske vidike. Šaleška dolina je bila dolgo odvisna od premogovništva, kar bo prineslo številne izzive, zlasti v luči prehoda na trajnostne vire energije in zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida. Energetika v Sloveniji proizvede tretjino izpustov ogljikovega dioksida oziroma 0,0132 odstotka na svetovni ravni. Ključni vidiki prestrukturiranja, na katere moramo biti zelo po- zorni: 1. EkonomS ki Pr Ehod - Diverzifikacija gospodarstva: razvoj novih industrij in gospo- darskih subjektov ter storitev, ki lahko nadomestijo delovna mesta v premogovništvu, torej privablja- nje ključnih vlagateljev. - Podpora podjetjem: spodbu- janje podjetniške dejavnosti in inovacij v regiji. 2. Socialni Vidiki - Usposabljanje in izobraževa- nje: prilagoditev znanj delavcev za nove priložnosti na trgu dela in ustrezna opredelitev upokojevanja z Zakonom o postopnem zapiranju premogovnika. - Podpora skupnostim: ustvarja- nje programov za pomoč tistim, ki se bodo morali prezaposliti. 3. o kolj Ski Vidik Sanacija degradiranega obmo- čja z načrtom pogozdovanja, po- moč lokalnim kmetijam. Trajnostni razvoj: spodbujanje obnovljivih virov energije, kot sta sončna in vetrna energija, izraba energije s pomočjo toplotnih čr- palk (Topolšica, Hrastovec – jama) ter vodik. n evarnosti prestrukturiranja Če bo premalo nadzora in zani- manja ter prehod ne bo pravičen, obstajajo naslednje nevarnosti prestrukturiranja: 1. EkonomS kE izgubE: ne- varnost rasti brezposelnosti, če pre- hod ne bo dobro načrtovan, izve- den in pravičen in ne bomo z ukrepi spodbudili prihoda vlagateljev. 2. SocialnE naPEto Sti: ne- zadovoljstvo prebivalstva zaradi iz- gube delovnih mest in zmanjšanja kakovosti življenja. 3. o kolj Ski izziV i: med prestrukturiranjem lahko pride do dodatnega onesnaževanja in degradacije okolja, če ne bo ustre- znih ukrepov. 4. o d PornoS t r EgijE : glede na zgodovinsko odvisnost od pre- mogovništva v dolini je potreben čas za prilagoditev in razvoj novih identitet ter priložnosti. Uspešnost prestrukturiranja regije zahteva celovit pristop, so- delovanje vseh udeležencev in dolgoročno strategijo, ki upošteva specifične značilnosti regije (drža- va, investitorji, občina …). Denar je treba nameniti projek- tom, s katerimi bomo zagotovili pravičen prehod, v dolino pripeljali nova podjetja, ki bodo zagotovila rast celotne doline. interventni zakon je škodljiv za dolino Aktualna vlada žal nima poslu- ha za Šaleško dolino in prestruk- turiranje. Mestni svetniki SDS kot tudi mestni odbor smo se aktivno vključili in s številnimi dokazili podkrepili svoje argumente, da je interventni zakon o Teš škodljiv in uničujoč za dolino. Zato si bomo getike, zdaj, tik pred zdajci, pa so se zbudili in se pretvarjajo, kot da je to zanje novo, čeprav se je župan v trenutni situaciji postavil za dolino. Zato bi bilo treba posebno skrb nameniti tudi stanovanjski problematiki, ogrevanju in ure- ditvi prometne infrastrukture. Treba je ustvariti tudi pogoje za kakovostno zdravstveno oskrbo v MO Velenje, za kar sta nedvo- mno odgovorna župan in občin- ska uprava, ki mora za kakovost na sekundarni ravni narediti kar največ. zeleni prehod naj bo premišljen Zavedamo se, da je prehod na zeleno potreben, vendar smo pre- pričani, da ne takoj (geopolitične spremembe so glede na trenutno »zeleno norost« že na vidiku; ZDA, stagnacija gospodarstva v Evrop- ski uniji, še posebej v Nemčiji). Vsekakor ni treba, da zato trpimo vsi v Šaleški dolini. Če bo v veljavo stopil predlagani zakon, bo prine- sel pogrom za dolino. Pravični prehod za trenutno vlado pomeni prazne besede, ob tem nekateri v tej vladi vidijo le poslovno priložnost (sončne elektrarne, uvoz elektrike), ne vidijo pa skupnosti oz. ljudi, ki v dolini živijo. Za nas, prebivalce Šaleške doline, pravični prehod pomeni obstoj in razvoj doline za prihodnje rodove. Niso dovolj samo drage toplotne izolacije stavb, potreben je koncept za reševanje ogrevanja večstano- vanjskih stavb. Nesporno bo treba še veliko napora in sodelovanja vseh za spopadanje z omenjenimi izzivi. Mnenje svetnikov SDS je še kako pomembno v občinskem svetu Mestne občine Velenje in brez sodelovanja bodo izzivi vsekakor težje rešljivi. SIMON DOBAJ, mag. posl. ved, predsednik MO SDS Velenje in občinski svetnik prizadevali, da ne bo prišlo do spre- jema tako slabega zakona. Vlada želi preleviti Teš, ki predsta- vlja četrtino proizvodnje električne energije (nekoč pa je zagotavljal polovico potrebne električne ener- gije za oskrbe Slovenije), v kurišče za ogrevanje Šaleške doline, ki za te potrebe porabi do pet odstotkov letne proizvodnje premoga. Slove- nija potrebuje dobro in neodvisno samooskrbo z električno energijo, ki jo med drugimi energetskimi viri zagotavlja tudi Teš. Zato bi morala temu nameniti še posebno skrb. Iz zakona je razvidno, da je kot konec energetske dejavnosti v Šaleški dolini predvideno leto 2029. Do ta- krat so odprte tudi možnosti uvoza premoga. Skrb za zaposlene v tej dejavnosti iz predloga zakona ni razvidna, torej so zaposleni na za- dnjem mestu. Trenutna vlada žal uresničuje postavljen cilj uničenja šaleške energetike, kar posledično vodi v uničenje slovenske energetske samooskrbe. Verjetno jo pri tem vodijo lastni interesi. Kar nas še bolj boli, je, da vlada tako načrtno uničuje tudi šaleško gospodarstvo in dolino nasploh. Šaleška dolina mora nastopiti enotna in jasno pokazati, da je proti takšnim neumnostim. V Mestnem odboru SDS Velenje in svetniški sku- pini SDS Velenje imamo sicer obču- tek, da je vse skupaj prepozno, ne glede na to, da smo podali predloge za popravo osnutka interventnega zakona. z aspali na lovorikah Aktivno odzivanje je nujno za ra- zvoj Velenja in celotne Šaleške do- line. Opažamo, da sta žal župan in občinska uprava izgubila občutek za mejo in razliko med pristojnost- mi ter nalogami občine ter stran- karskim udejstvovanjem. V Velenju moramo ustvariti ugodno okolje za gospodarstvo, s čimer bomo pri- vabili odlične gospodarske družbe in s tem zadržali mlade v dolini. To bi tudi omogočilo zaposlovanje in razvoj Velenja v prihodnosti. SD je v Velenju na oblasti od osamosvojitve. Omenjena stranka do zdaj ni bila sposobna urediti obvoznice mimo Velenja, kamioni na Koroško še vedno vozijo skozi Velenje – tretja razvojna os zelo počasi napreduje. Svetniki SD so zaspali na lovorikah šaleške ener- Svetniki SDS v MO Velenje 2022 – 2026 Novi IO in NO MO SDS Velenje Mestni odbor SDS Velenje in svetniška skupina SDS Velenje opozarjata Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 47, 21. november 2024 Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 21. november 2024 Lava 6a, 3000 Celje www.elektrosignal.si Že od leta 1951! Podjetje s 73-letno tradicijo zaposli delavca/delavko na delovnem mestu: Kandidati morajo k prijavi predložiti: • Vlogo s kratkim življenjepisom • Kopijo zadnjega šolskega spričevala • Pregled dosedanjih zaposlitev Kandidati morajo poslati vloge z dokazili do 29. 11. 2024 na naslov: ELEKTROSIGNAL, d.o.o., Lava 6a, 3000 Celje ali na frs@elektrosignal.si Finančno-računovodski referent II • V. stopnja izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri • Vsaj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih področjih • Poznavanje  nančno-računovod- skih in davčnih predpisov in sloven- skih računovodskih standardov • Dobro poznavanje dela z računalnikom • Govorno znanje angleškega ali nemškega jezika • Zaželeno vozniško dovoljenje B-kategorije Sprejeti delavec/delavka bo opravljal/-a tudi administrativno- tajniška in kadrovska opravila! Predvidena zaposlitev: od decembra 2024 naprej! Pogodba o zaposlitvi se sklene za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Vodilni monter in Elektromonter (več delavcev) • IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri • Vsaj 1 leto delovnih izkušenj • Poznavanje postopkov montaž • Veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije in usposobljenost za upravljanje z delovnimi stroji) • Zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, prednostno nemško) Pogodba o zaposlitvi se sklene za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Podjetje s 73-letno tradicijo zaposli delavca/delavko na delovnem mestu: Kandidati morajo k prijavi predložiti: • Vlogo s kratkim življenjepisom • Kopijo zadnjega šolskega spričevala • Pregled dosedanjih zaposlitev Kandidati morajo poslati vloge z dokazili do 29. 11. 2024 na naslov: ELEKTROSIGNAL, d.o.o., Lava 6a, 3000 Celje ali na frs@elektrosignal.si Finančno-računovodski referent II • V. stopnja izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri • Vsaj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih področjih • Poznavanje  nančno-računovod- skih in davčnih predpisov in sloven- skih računovodskih standardov • Dobro poznavanje dela z računalnikom • Govorno znanje angleškega ali nemškega jezika • Zaželeno vozniško dovoljenje B-kategorije Sprejeti delavec/delavka bo opravljal/-a tudi administrativno- tajniška in kadrovska opravila! Predvidena zaposlitev: od decembra 2024 naprej! Pogodba o zaposlitvi se sklene za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Vodilni monter in Elektromonter (več delavcev) • IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri • Vsaj 1 leto delovnih izkušenj • Poznavanje postopkov montaž • Veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije in usposobljenost za upravljanje z delovnimi stroji) • Zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, prednostno nemško) Pogodba o zaposlitvi se sklene za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. IZ NAŠIH KRAJEV Na tradicionalnem srečanju Kluba 80+ V Celju kampus za študij medicine in dentalne medicine CELJE – Direktor Splošne bolnišnice (SB) Celje Dragan Kovačić in dekan Medicinske fakultete Univerze v Lju- bljani Igor Švab sta prejšnji torek podpisala pogodbo o ustanovitvi dislocirane enote Kampus Celje. Njeno mesto bo v celjski bolnišnici. Služila bo izvedbi magistrskega študija programov medicina in dentalna medicina ter iz- vedbi znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela, ki bo obsegalo predavanja, vaje, seminarje in pouk v kliničnem okolju ob prisotnosti bolnikov ter pod nadzorom osebe z ustreznim pedagoškim nazivom, so sporočili iz SB Celje. Ustanovitev organizacijske enote Celje v SB Celje kot enote Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je eden od kamenč- kov v mozaiku nadaljnjega razvoja učne bolnišnice ter dodatni zagon za razvoj zdravstva v mestni občini Celje, širši celjski regiji in Republiki Sloveniji, so še dejali v celjski bolnišnici. Kot je pojasnil dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab, so se pred časom na fakulteti odločili, da bodo povečali vpis na medicino. Takrat so naleteli na dve oviri. T ežavo so pred- stavljale prostorske razmere v Ljubljani ter možnost kliničnega pouka, ki ga samo v Ljubljani in ljubljanskem kliničnem centru ni možno izvesti. »Že takrat smo imeli sporazume z učnimi bolnišnicami v Sloveniji, v nekaterih je potekal tudi del klinič- nega pouka, vendar v omejenem obsegu,« je pojasnil. »Nato smo na osnovi izkušenj iz tujine videli, da je možno ustanoviti dislocirane enote medicinske fakultete v drugih bolnišnicah, ki samostojno prevzamejo del izvajanja pouka, vendar po standar- dih, ki veljajo na matični univerzi,« je dodal. »Prišli smo v stik s Splošno bolnišnico Celje, ki je bila že ves čas vzor dobrega sodelovanja z medicinsko fakulteto, skupaj sklenili, da to or- ganizacijsko obliko ustanovimo v Celju,« je pojasnil. Tako so na oktobrski seji senata medicinske fakultete sklenili, da bodo ustanovili kampus. Kot je dejal Švab, bosta podpisu pogodbe sledila imenovanje predstojnika in izdelava akcijskega načrta. Od slednjega je odvisno, kako se bo kampus razvijal. »Tukaj omejitev medicinske fakultete ne bo, spodbujali bomo razvoj, je pa pomembno, da ohranjamo kakovost in odličnost, ki sta odliki Univerze v Ljubljani in medicinske fakultete,« je zaključil. Na vprašanje, ali bo takšen projekt predstavljal kadrovski izziv, je strokovni direktor SB Celje Radko Komadina odvrnil, da imajo trenutno približno 50 učiteljev, ki so dovolj izkušeni in ki hkrati izpolnjujejo tudi formalne pogoje za učiteljski status. LJ Osemdeset in več let stari Laščani so skupaj preživeli nekaj prijetnih ur. (Foto: Andraž Purg) LAŠKO – Preteklo nede- ljo se je v Hotelu Špica v Laškem srečalo več kot sto Laščanov, starih osemdeset in več let. Tradicionalno sre- čanje so pripravili Območno združenje Rdečega križa, društvo upokojencev in Kra- jevna skupnost Laško. Od več kot 300 povabljenih se jih je letos srečanja udele- žilo tretjina vseh, kar 109. Z letošnjo udeležbo so podrli tudi rekord, saj na teh sreča- njih še nikoli niso presegli stotice. Sto let bo januarja dopolnila najstarejša udele- ženka letošnjega srečanja. Kot je povedal koordina- tor srečanja Vlado Marot, so udeleženci uživali v pro- gramu, ki so jim ga pripra- vili tudi s pomočjo učencev Osnovne šole Primoža Tru- barja Laško in Glasbene šole Laško-Radeče. Zapel je tudi Mešani pevski zbor Društva upokojencev Laško. Zbrane sta nagovorila tudi laški žu- pan Marko Šantej in pred- sednik Krajevne skupnosti Laško Martin Kokotec. Srečali se bodo tudi naslednje leto »Udeleženci so bili zelo zadovoljni s srečanjem. Ko so odhajali, so se organiza- torjem zahvaljevali za nekaj lepih ur, ki so jih preživeli skupaj. Pripravili smo jim tudi majhno darilo, in sicer setveni koledar, na katerem je natisnjen datum srečanja, da jim bo služil kot opomin na današnji dogodek,« je po- vedal Marot. Kot je še povedal sogovor- nik, je veliko tistih, ki se letos niso utegnili udeležiti sreča- nja, obljubilo, da bodo prišli naslednje leto. »Ena od ude- leženk je na dan srečanja pra- znovala rojstni dan, zato smo se odločili, da manjšo pozor- nost namenimo tudi njej in še dvema, ki sta praznovala dan kasneje,« je še dodal. Organizatorji pravijo, da je z dogodkom veliko dela, a da se splača, saj so bili udeležen- ci srečanja tudi letos z njim zelo zadovoljni. JF Celjska koča ima od začetka novembra novega skrb- nika. Družba ZPO Celje je pripravila javni poziv in se po predstavitvah dveh zainteresiranih skrbnikov odločila za Aleša Budjo iz Hiše Budja, Gostilne pri Karlu iz Maribora. SIMONA ŠOLINIČ CELJE – Se priljubljeni izletniški točki nad Celjem obetajo lepši časi? Celjska koča ima novega skrbnika Dolgoročna vizija Celjske koče med drugim vključuje zagotovitev vzdržnosti poslo- vanja in energetsko obnovo stavbe. (Foto: Andraž Purg) »Kot smo si zadali v za- četku letošnjega leta, smo spomladi oblikovali nove vi- zije delovanja in umeščanja Celjske koče, pri čemer smo sledili predlogom, ki smo jih oblikovali na Hekatonu, ter prisluhnili predlogom dnev- nih obiskovalcev in drugih gostov. Predvsem želimo Celjsko kočo spet približati lokalnim prebivalcem, in si- cer z ustreznejšo in s stalno gostinsko ponudbo, z jedmi na žlico in kosili ob koncu tedna ter s priljubljenimi sla- dicami. Prizadevali si bomo tudi uresničiti ponudbo za timbildinge, zaključene sku- pine, tematske dogodke, pri- ložnost bivanja športnikov na pripravah. Ponudbo pa želimo narediti aktualno za pohodnike in kolesarje. Prav tako bomo v prihodnji sezoni ponovno gostili vrtce in šole, ki so bili letos z bivanjem in doživetji na Celjski koči iz- jemno zadovoljni,« pravi di- rektorica družbe ZPO Breda Obrez Preskar. Priprave na zimsko sezono Dodaja, da se začenjajo tudi priprave na zimsko sezono: »Takoj ko bodo vremenske razmere omogočale, bomo začeli zasneževati. Najbolj veseli bi bili naravnega snega. Zavedamo se, da je zimska ponudba dejavnosti omejena na obratovanje od 20 do 30 dni pri sedanjih vremenskih razmerah, zato se lotevamo izziva, da bi ponudbo dejav- nosti razširili na celo sezono. Letošnja ponudba poletnih dejavnosti – bobkart, adrena- linski park, zipline – je bila dobro obiskana. Priložnosti vidimo v tematskih poteh in kolesarskih progah.« Kot še pojasnjuje, velik izziv pred- stavlja stavba Celjske koče, ki bi jo bilo treba energetsko ob- noviti: »Konkretnih načrtov v zvezi s tem še nimamo, saj predstavlja to velik finančni zalogaj.« ZPO se je povezal tudi s centrom šolskih in obšolskih dejavnosti, da bi Celjsko kočo vključili v mrežo objektov za izvajanje šolskih in obšolskih dejavnosti. »Za ta namen bi bilo treba izvesti nekaj prila- goditev, predvsem zato, ker želimo še vedno ponujati možnost gostinske ponud- be dnevnim obiskovalcem in uporabnikom zunanjih naprav. Zato dokončne odlo- čitve o tem s celjsko občino še nismo sprejeli, predvsem bo za to treba zagotoviti tudi finančna sredstva,« poudarja Obrez Preskarjeva. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 47, 21. november 2024 NAŠA TEMA Simbio: poostren nadzor bo končan, ko bo cilj dosežen Za bolj odgovorno ravnanje z odpadki Za bolj odgovorno ravnanje z odpadki Bliža se konec evropskega tedna zmanjševanja odpadkov. Sicer je letošnja tema odpadna hrana, ki jo glede na raziskave zavržemo strašljivo veliko, vendar ob tej priložnosti ne smemo pozabiti tudi na druge odpadke, ki v knežjem mestu marsikoga spravljajo v slabo voljo. V celjskem podjetju Simbio so tako že pred tedni začeli izvajati nadzor nad nepravilnim odlaganjem odpadkov v Mestni občini Celje. Nadzor še ni končan in bo trajal, dokler ne bo zadostnega napredka, so odločni v podjetju. Težavni so predvsem nadzemni zabojniki, ob katere občani od- lagajo reči, ki tja ne spadajo. Kaj so do zdaj ugotovili v podjetju? LARISA JEKNIĆ, SIMONA ŠOLINIČ Pred časom se je na naše uredništvo obrnila Irena Bregar iz Celja, ki jo moti odnos nekaterih krajanov do okolja, v katerem živijo. Med drugim je zapisala: »Odrasli pogosto nimajo odnosa do čistega okolja. Soseda je zelo fi na gospa, ampak če so zunaj pred vrati smeti, jih ne pobere. Tudi kartone nasloni kar ob smetnjak, namesto da bi jih vrgla vanj.« Go- spa Irena je kritična tudi do pomanjkanja bontona pri nekaterih ljudeh. »Razpisati bi se morali tudi o pljuvanju po tleh, predvsem po pločnikih. Verjetno osebe, ki to počnejo, sploh ne vedo, da to ni sprejemljivo,« je še opozorila. »Če bi vsi pazili na čistočo v svojem okolju, bi bile stanovanjske soseske veliko prijetnejše. Tudi če bi kdaj pobrali kakšno plastenko in papir. Vzgoje ne rabijo samo mladi, ampak tudi odrasli,« je še poudarila. Pomislimo, preden odvržemo Pomislimo, Pomislimo, preden preden odvržemo odvržemo Pomislimo, preden odvržemo Delavec Simbia je v prvem tednu poostrenega nadzora vse, ki jih je opazil pri nepra- vilnem odlaganju odpadkov, najprej opozoril in poučil o pravilnem ločevanju. V nasle- dnjih stopnjah nadzora se mu bodo pridružili tudi pristojni inšpektorji, ki lahko v primeru ponavljajočih se kršitev izdajo plačilne naloge – sto evrov za fi zične osebe in 400 evrov za pravne. »Naši delavci na te- renu spremljajo dogajanje in opozarjajo posameznike, ki nepravilno odlagajo odpadke, ter jim nudijo nasvete glede pravilnega ločevanja,« so poja- snili v podjetju Simbio. Gre za preventivni pristop, s katerim želijo ozavestiti in izobraziti prebivalce o pravilnem ravna- nju z odpadki. »Naš delavec je zelo dosleden in po potrebi opravlja nadzor tudi ponoči, kar se je že izkazalo za učin- kovito. Primer tega je Trubar- jeva ulica, kjer je od četrte ure zjutraj nadziral nadzemnico, biološkim odpadkom, meša- nim komunalnim odpadkom, papirju in steklu,« so pojasni- li v podjetju Simbio. Za ko- sovne odpadke, električno in elektronsko opremo, gume, velike veje in manjše količine gradbenih odpadkov so ure- jeni zbirni centri skladno s predpisano infrastrukturo za ravnanje z odpadki v Slove- niji. »Poleg tega imajo prebi- valci možnost brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov do enega kubičnega metra, kar lahko naročijo na spletni strani Simbia,« so povedali. »Odlaganje kosovnih odpad- kov ob zabojnikih ni dovolje- no in predstavlja prekršek,« so ob tem še enkrat opozorili. Najpogostejše napake pri odlaganju odpadkov Pogoste napake vključu- jejo odlaganje nevarnih in gradbenih odpadkov med Na količino odpadkov vplivale poplave Lani se je v Sloveniji zmanjšala količina nastalih in ob- delanih odpadkov, manj je bilo recikliranih, odloženih pa več. Med slednjimi je bilo največ komunalnih odpadkov. Ti so predstavljali desetino vseh odpadkov. Podatki Statistič- nega urada Slovenije kažejo, da je lani slovenski prebivalec povprečno ustvaril 518 kilogramov komunalnih odpadkov. Največ je bilo mešanih, sledili so odpadki iz papirja in kartona ter biorazgradljivi odpadki. Glede na statistiko je v gospodinjskih lani nastalo 712 tisoč ton vseh komunal- nih odpadkov, kar pomeni 336 kilogramov na prebivalca. da bi izsledil občana, ki je re- dno odlagal odpadke zraven zabojnikov pred odhodom v službo,« so povedali. »Nadzor je del stalnih prizadevanj za čisto in urejeno mesto. Poo- stren nadzor bo končan, ko bo cilj – čista in urejena oko- lica zabojnikov – dosežen,« so poudarili. Kako ravnati s kosovnimi odpadki? Veliko prebivalcev ne ve, da lahko kosovne odpadke brez- plačno pripeljejo v zbirne centre Simbia v Bukovlžak, Braslovče, na Polzelo, v Pre- bold, Vojnik, na Vransko ali v Žalec. A so tudi takšni, ki dobro poznajo te možnosti, a se jim ne ljubi zapeljati v bližnji zbirni center, saj jim je odpadke najlažje odložiti kar ob bližnji zabojnik. To seveda ni primeren odnos do narave in lokalnega okolja, v katerem živimo kot skupnost. »Odjemna mesta, kot so nad- zemnice, so namenjena pla- stični in kovinski embalaži, prebivalca. Statistični urad še navaja, da je bilo lani s konč- nimi postopki predelanih 10,7 milijona ton odpadkov, kar je nekoliko manj kot leto prej. Reciklirana je bila več kot če- trtina odpadkov, medtem ko je bilo v energetske namene sežganih skoraj dva odstotka predelanih odpadkov. Uvoz odpadkov in več plastike Slovenija odpadke tudi uvaža. Lani je šlo za milijon ton, kjer je bilo največ kovi- ne, sledili so odpadki iz pa- pirja in kartona ter plastika. Skoraj dve tretjini odpadkov je država uvozila iz soseščine, največ iz Italije. Izvoženih je bilo malo manj kot 1,4 milijo- Najbolj so se povečale ko- ličine kosovnih odpadkov, za kar 65 odstotkov, sledili so kovinski in leseni. Večje količine kosovnih in lesenih odpadkov so predvsem po- sledica obsežnih poplav, kar se je odrazilo pri regionalni razporeditvi komunalnih od- padkov. V savinjski statistični regiji se je tako količina na prebivalca povečala za več kot petino ali za 103 kilograme, znašala je 590 kilogramov na na ton odpadkov ali približno enako kot leto prej. Tudi med temi so prevladovali kovinski odpadki, več kot štiri petine jih je Slovenija izvozila v v Italijo. Več kot podvojile so se količine odpadkov, ki so bile izvožene v države južne in ju- govzhodne Azije. Podatki za drugo četrtletje letošnjega leta kažejo, da je bilo v Sloveniji predelanih in odstranjenih manj odpad- kov kot v istem obdobju lani. Upadla je količina gradbenih odpadkov, prav tako količina odpadkov v zdravstvu. Med aprilom in junijem letos je bilo v Sloveniji zbranih 275 tisoč ton komunalnih odpadkov ali za skoraj 6 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Skoraj četrtino vseh so predstavljali mešani komunalni odpadki, katerih količine so se povečale za 14 odstotkov. Še večja rast je bila na področju odpadkov iz plastike, in sicer za četrtino. Pozitivno: zavržemo manj hrane Druga zgodba je odpadna hrana. Samo za primerjavo: v državah članicah Evropske unije letno nastane približno 59 milijonov ton odpadne hrane, v Sloveniji smo dr- žavljani lani zavrgli kar 165 tisoč ton hrane. Dobra novi- ca je, da prebivalec Slovenije (ob upoštevanju povprečne- ga izračuna) zavrže najmanj hrane v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Med- tem ko Slovenec zavrže na leto približno 71 kilogramov hrane, jo na primer Portu- galec kar 185 kilogramov ali prebivalec Cipra skoraj 300 kilogramov. K odpadni hrani spadajo tudi olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki niso užitni, saj niso primerni za prehrano ljudi. V skupni količini odpadne hra- ne je po oceni statističnega urada neužitni del predsta- vljal 63 odstotkov. Z drugimi besedami to pomeni, da smo v Sloveniji lani zavrgli malo manj kot 61 tisoč ton še uži- tne hrane ali povprečno 29 kilogramov na prebivalca. Odpadna hrana nastaja v vseh členih prehrambne ve- Podjetje Simbio bo poostren nad- zor izvajalo, dokler ne bo opaznega napredka. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 47, 21. november 2024 NAŠA TEMA Kaj pa komunalni delavci? Nekega dne sem stala pred blokom svojih staršev v Celju, ko se je mimo pripeljala štiričlanska družina. Dva člana sta stopila iz avta in iz prtlja- žnika začela v okolico bližnjega eko- loškega otoka metati smeti. Preden sem uspela karkoli reči, saj sem le šokirano opazovala, kaj počneta, sta smuknila nazaj v avto in družina je oddrvela naprej. Tudi jaz v tem primeru sprejemam del krivde, saj sem bila preveč pasivna in se nisem dovolj hitro odzvala na to, kar sem videla. Čeprav z vseh strani stalno poslušam, naj se navadim, da je svet pač takšen, me sebičnost ljudi vedno znova iztiri in preseneti in se z njo ne želim sprijazniti. Radi poudarjamo predvsem to, da je brezbrižno ravnanje z odpadki slabo za okolje in videz okolice, a velikokrat pozabimo na tiste, ki odpra- vljajo naše napake – na komunalne delavce. Marsikdo bi rekel, da so za to plačani, kar je do neke mere res, čeprav je ta plača v sorazmerju z delom, ki ga opravljajo, po mojem mnenju absolutno prenizka. Bistvo je, da si ne zaslužijo, da jim otežujemo že tako težko delo, za katero je potreben tudi dober želodec. Meni se na primer zvrti že, ko poleti samo odprem smetnjak za biološke odpadke. Če ne bi bilo komunalnih delavcev, bi živeli v lastni umazaniji, saj nam je že to, da bi pobrali kakšno plastenko s pločnika in jo odvrgli v koš, včasih izpod časti. Zato dobro premislimo. Predvsem pa spoštujmo tiste, ki v nezavidljivih pogojih skrbijo za to, da so naše ulice čiste. OB ROBU LARISA JEKNIĆ Poseben dnevnik o odpadni hrani Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sloven- ska gospodinjstva vabi, naj se pridružijo izpolnjevanju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane, ki se je začelo pretekli teden in bo trajalo do 15. decembra. Gre za poseben projekt, na podlagi njegovih rezultatov naj bi na ministrstvu oblikovali ukrepe za zmanjševanje količin odpadne hrane v gospodinjstvih. Kot so izposta- vili na ministrstvu, gospodinjstva kuhinjske dnevnike lahko vodijo v spletni aplikaciji, ki omogoča preprosto beleženje odpadne hrane. Dnevnik izpolnjujejo sedem zaporednih dni in ob tem beležijo vrsto in količino od- padne hrane – od kruha do mlečnih izdelkov in zelenja- ve – pri čemer ločujejo užitni in neužitni del. Dnevnik vključuje tudi informacije o tem, kako hrana konča med odpadki, torej ali jo odvržejo med biološke odpadke ali v kompostnik. mešane komunalne od- padke, odlaganje bioloških odpadkov v plastičnih vreč- kah, nepravilno odlaganje plenic in plastičnih izdelkov v zabojnik za embalažo, iz- trebkov in kamnov v rjavi zabojnik, kartona v rumeni zabojnik, keramike v zaboj- nik za steklo ter nepravilno odlaganje baterij med meša- ne komunalne odpadke, kar povzroča nevarnost požarov, so pojasnili v Simbiu. Sicer pa v podjetju menijo, da je osveščenost o pravilnem ločevanju odpadkov precej visoka. »Težave povzroča manjši del prebivalstva, ki z nepravilnim odlaganjem in ločevanjem odpadkov kvari urejenost mesta in otežuje nadaljnjo obdelavo odpad- kov,« so opozorili. »Če kdo na primer odloži vrečko po- leg zabojnika, to spodbuja druge k enakemu ravnanju, saj se zdi, kot da je zabojnik poln. Rezultat so vrečke, ki jih raztrgajo živali in veter, ki odpadke raznaša naokoli, kar onesnažuje okolico,« so dodali. Ob tem so še pouda- rili, da lahko neustrezno raz- vrščeni odpadki onesnažijo celotno vsebino smetnjaka, kar otežuje reciklažo. Prelaganje odgovornosti »Po naših opažanjih neu- strezno ravnanje z odpadki pogosto izhaja iz prelaganja odgovornosti,« so pojasnili v podjetju Simbio. Težava je bolj izrazita v večstanovanj- skih objektih, kjer se odgo- vornost za pravilno ravnanje z odpadki porazdeli. Pri po- sameznih hišah je teh težav veliko manj, saj je odgovor- nost za odpadke v zabojnikih jasna, so pojasnili. Čeprav raziskave kažejo, da večina občanov prepozna pomen pravilnega ločevanja odpad- kov in zna ločevati osnovne vrste odpadkov, je pri ravna- nju pogosto drugačna slika. »Ločevanje zahteva spre- membo navad, ki posame- zniku ne prinašajo neposre- dnih koristi, zato so potrebni dolgoročni napori, da se vre- dnote in vedenje prebivalstva spremenijo v korist okolja,« so poudarili. »Dokaz, da za slabo ravnanje z odpadki ni kriva slaba obveščenost, so otroci v vrtcu, ki vedo, kam »Odlaganje kosovnih odpadkov ob zabojnikih ni dovoljeno in predstavlja prekršek.« gredo vsaj osnovne vrste od- padkov, kot so papir, steklo in biološki odpadki, in ki vedo, da naštetega ne odlagamo na tla ali ob zabojnikih,« so dodali. Napredek že opazen V podjetju Simbio so dejali, da z veseljem opažajo napre- stu, kjer je dobro poskrbljeno za to, da se lahko prebivalci odpadkov pravilno rešijo. »Pomembno je poudariti, da imajo občani dostopne in pre- proste možnosti za pravilno ravnanje z vsemi vrstami od- padkov,« so opozorili. Vsako gospodinjstvo ima namreč pred svojim objektom odje- mno mesto za odlaganje pla- jemna mestna pri blokih na- menjena odlaganju kosovnih odpadkov. Pomembno je, da prebivalci dosledno upošte- vajo navodila za ločevanje in tako prispevajo k čistejšemu okolju,« so zaključili v podje- tju Simbio. Osveščanje na več ravneh Simbio izvaja več projektov, ki spodbujajo osveščenost o pravilnem ravnanju z odpad- ki. Med drugim uporabnike storitev redno obveščajo z le- taki, dopisi in radijskimi na- gradnimi igrami. Posneli so tudi videoposnetke z nasveti za pravilno ločevanje. Trenu- tno izvajajo projekt Od odpad- kov do energije v vseh dese- tih osnovnih šolah v Celju. V okviru projekta učenci obišče- jo RCERO Celje in toplarno, da spoznajo, kam gredo njihovi odpadki in se poučijo o traj- nostni obdelavi teh odpadkov. Poleg tega organizirajo tudi te- renske akcije zbiranja nevar- nih odpadkov iz gospodinj- stev in nagradni natečaj Moj dan z manj odpadne hrane za manj zavržene hrane. »Naša ekipa delavcev tudi redno lepi letake na zabojnike, v katerih so odpadki nepravilno odlo- ženi, uporabnikom tudi poši- ljamo informativne brošure, kot so abecedniki odpadkov ali navodila za pravilno loče- vanje odpadkov,« so pojasnili. »Sodelujemo tudi z upravniki stavb pri osveščanju stanoval- cev,« so še povedali. rige. V proizvodnji hrane, ka- mor poleg proizvodnje živil in pijač spada tudi primarna proizvodnja, so lani zavrgli približno 22 tisoč ton hrane, v distribuciji in trgovini z ži- vili 15 tisoč ton, v gostinstvu in strežbi 56 tisoč ton. Največ odpadne hrane, kar 72 tisoč ton, je nastalo v gospodinj- stvih. Skupno tri četrtine odpa- dne hrane so lani predelali v bioplinarnah in kompostar- nah, približno petino pa so pred odlaganjem biološko stabilizirali v obratih za me- hansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpad- kov. Preostala količina odpa- dne hrane je bila obdelana z drugimi postopki. Zelo pomembno vlogo pri tem, da je naše okolje čisto, imajo komunalni delavci, zato je oteževanje njihovega dela nesprejemljivo. (Foto: arhiv NT/ Sherpa) »Dokaz, da za slabo ravnanje z odpadki ni kriva slaba obveščenost, so otroci v vrtcu, ki vedo, kam gredo vsaj osnovne vrste odpadkov, kot so papir, steklo in biološki odpadki, in ki vedo, da naštetega ne odlagamo na tla ali ob zabojnikih.« »Težava je bolj izrazita v večstanovanjskih stavbah, kjer se odgovornost za pravilno ravnanje z odpadki porazdeli. Pri posameznih hišah je teh težav veliko manj, saj je odgovornost za odpadke v zabojnikih jasna.« Odlaganje kosovnega odpada v enem od stano- vanjskih naselij v Novi vasi v Celju. (Foto: LJ) dek na nekaterih kritičnih točkah, kot sta Opekarniška cesta in Podjavorškova ulica, kjer so zdaj odpadki pravilno odloženi v zabojnikih. »Do zdaj smo izdali več opozo- ril, ki so očitno zalegla, saj prijav inšpektoratu še nismo posredovali, ker se kršitelji odzovejo in odpadke začne- jo odlagati, kot je treba,« so pojasnili. V podjetju so se si- cer zelo dobro lotili izvedbe nadzora, saj ta ne temelji na kaznovanju, temveč na opo- zarjanju. Ukrepi sledijo šele, ko opozorila ne zaležejo, kar je pravilno, saj živimo v me- stične in kovinske embalaže, mešanih komunalnih odpad- kov in bioloških odpadkov. Na ekoloških otokih lahko odlagajo tudi steklo in papir. Vse druge odpadke, kot so kosovni in nevarni odpadki ter večje veje in gume, morajo pripeljati v zbirni center, kjer jih lahko brezplačno predajo. Enkrat letno lahko pri Simbiu naročijo tudi brezplačen od- voz odpadkov do prostornine enega kubičnega metra. »Če so stvari, ki jih občani ne po- trebujejo več, še uporabne, jih lahko tudi podarijo ali prodajo. Nikakor pa niso od- Nepravilno odlaganje odpadkov sosedov jezi marsikoga v večsta- novanjskih objektih. (Foto: IT) Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 47, 21. november 2024 NAŠA TEMA Simbio: poostren nadzor bo končan, ko bo cilj dosežen Za bolj odgovorno ravnanje z odpadki Za bolj odgovorno ravnanje z odpadki Bliža se konec evropskega tedna zmanjševanja odpadkov. Sicer je letošnja tema odpadna hrana, ki jo glede na raziskave zavržemo strašljivo veliko, vendar ob tej priložnosti ne smemo pozabiti tudi na druge odpadke, ki v knežjem mestu marsikoga spravljajo v slabo voljo. V celjskem podjetju Simbio so tako že pred tedni začeli izvajati nadzor nad nepravilnim odlaganjem odpadkov v Mestni občini Celje. Nadzor še ni končan in bo trajal, dokler ne bo zadostnega napredka, so odločni v podjetju. Težavni so predvsem nadzemni zabojniki, ob katere občani od- lagajo reči, ki tja ne spadajo. Kaj so do zdaj ugotovili v podjetju? LARISA JEKNIĆ, SIMONA ŠOLINIČ Pred časom se je na naše uredništvo obrnila Irena Bregar iz Celja, ki jo moti odnos nekaterih krajanov do okolja, v katerem živijo. Med drugim je zapisala: »Odrasli pogosto nimajo odnosa do čistega okolja. Soseda je zelo fi na gospa, ampak če so zunaj pred vrati smeti, jih ne pobere. Tudi kartone nasloni kar ob smetnjak, namesto da bi jih vrgla vanj.« Go- spa Irena je kritična tudi do pomanjkanja bontona pri nekaterih ljudeh. »Razpisati bi se morali tudi o pljuvanju po tleh, predvsem po pločnikih. Verjetno osebe, ki to počnejo, sploh ne vedo, da to ni sprejemljivo,« je še opozorila. »Če bi vsi pazili na čistočo v svojem okolju, bi bile stanovanjske soseske veliko prijetnejše. Tudi če bi kdaj pobrali kakšno plastenko in papir. Vzgoje ne rabijo samo mladi, ampak tudi odrasli,« je še poudarila. Pomislimo, preden odvržemo Pomislimo, Pomislimo, preden preden odvržemo odvržemo Pomislimo, preden odvržemo Delavec Simbia je v prvem tednu poostrenega nadzora vse, ki jih je opazil pri nepra- vilnem odlaganju odpadkov, najprej opozoril in poučil o pravilnem ločevanju. V nasle- dnjih stopnjah nadzora se mu bodo pridružili tudi pristojni inšpektorji, ki lahko v primeru ponavljajočih se kršitev izdajo plačilne naloge – sto evrov za fi zične osebe in 400 evrov za pravne. »Naši delavci na te- renu spremljajo dogajanje in opozarjajo posameznike, ki nepravilno odlagajo odpadke, ter jim nudijo nasvete glede pravilnega ločevanja,« so poja- snili v podjetju Simbio. Gre za preventivni pristop, s katerim želijo ozavestiti in izobraziti prebivalce o pravilnem ravna- nju z odpadki. »Naš delavec je zelo dosleden in po potrebi opravlja nadzor tudi ponoči, kar se je že izkazalo za učin- kovito. Primer tega je Trubar- jeva ulica, kjer je od četrte ure zjutraj nadziral nadzemnico, biološkim odpadkom, meša- nim komunalnim odpadkom, papirju in steklu,« so pojasni- li v podjetju Simbio. Za ko- sovne odpadke, električno in elektronsko opremo, gume, velike veje in manjše količine gradbenih odpadkov so ure- jeni zbirni centri skladno s predpisano infrastrukturo za ravnanje z odpadki v Slove- niji. »Poleg tega imajo prebi- valci možnost brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov do enega kubičnega metra, kar lahko naročijo na spletni strani Simbia,« so povedali. »Odlaganje kosovnih odpad- kov ob zabojnikih ni dovolje- no in predstavlja prekršek,« so ob tem še enkrat opozorili. Najpogostejše napake pri odlaganju odpadkov Pogoste napake vključu- jejo odlaganje nevarnih in gradbenih odpadkov med Na količino odpadkov vplivale poplave Lani se je v Sloveniji zmanjšala količina nastalih in ob- delanih odpadkov, manj je bilo recikliranih, odloženih pa več. Med slednjimi je bilo največ komunalnih odpadkov. Ti so predstavljali desetino vseh odpadkov. Podatki Statistič- nega urada Slovenije kažejo, da je lani slovenski prebivalec povprečno ustvaril 518 kilogramov komunalnih odpadkov. Največ je bilo mešanih, sledili so odpadki iz papirja in kartona ter biorazgradljivi odpadki. Glede na statistiko je v gospodinjskih lani nastalo 712 tisoč ton vseh komunal- nih odpadkov, kar pomeni 336 kilogramov na prebivalca. da bi izsledil občana, ki je re- dno odlagal odpadke zraven zabojnikov pred odhodom v službo,« so povedali. »Nadzor je del stalnih prizadevanj za čisto in urejeno mesto. Poo- stren nadzor bo končan, ko bo cilj – čista in urejena oko- lica zabojnikov – dosežen,« so poudarili. Kako ravnati s kosovnimi odpadki? Veliko prebivalcev ne ve, da lahko kosovne odpadke brez- plačno pripeljejo v zbirne centre Simbia v Bukovlžak, Braslovče, na Polzelo, v Pre- bold, Vojnik, na Vransko ali v Žalec. A so tudi takšni, ki dobro poznajo te možnosti, a se jim ne ljubi zapeljati v bližnji zbirni center, saj jim je odpadke najlažje odložiti kar ob bližnji zabojnik. To seveda ni primeren odnos do narave in lokalnega okolja, v katerem živimo kot skupnost. »Odjemna mesta, kot so nad- zemnice, so namenjena pla- stični in kovinski embalaži, prebivalca. Statistični urad še navaja, da je bilo lani s konč- nimi postopki predelanih 10,7 milijona ton odpadkov, kar je nekoliko manj kot leto prej. Reciklirana je bila več kot če- trtina odpadkov, medtem ko je bilo v energetske namene sežganih skoraj dva odstotka predelanih odpadkov. Uvoz odpadkov in več plastike Slovenija odpadke tudi uvaža. Lani je šlo za milijon ton, kjer je bilo največ kovi- ne, sledili so odpadki iz pa- pirja in kartona ter plastika. Skoraj dve tretjini odpadkov je država uvozila iz soseščine, največ iz Italije. Izvoženih je bilo malo manj kot 1,4 milijo- Najbolj so se povečale ko- ličine kosovnih odpadkov, za kar 65 odstotkov, sledili so kovinski in leseni. Večje količine kosovnih in lesenih odpadkov so predvsem po- sledica obsežnih poplav, kar se je odrazilo pri regionalni razporeditvi komunalnih od- padkov. V savinjski statistični regiji se je tako količina na prebivalca povečala za več kot petino ali za 103 kilograme, znašala je 590 kilogramov na na ton odpadkov ali približno enako kot leto prej. Tudi med temi so prevladovali kovinski odpadki, več kot štiri petine jih je Slovenija izvozila v v Italijo. Več kot podvojile so se količine odpadkov, ki so bile izvožene v države južne in ju- govzhodne Azije. Podatki za drugo četrtletje letošnjega leta kažejo, da je bilo v Sloveniji predelanih in odstranjenih manj odpad- kov kot v istem obdobju lani. Upadla je količina gradbenih odpadkov, prav tako količina odpadkov v zdravstvu. Med aprilom in junijem letos je bilo v Sloveniji zbranih 275 tisoč ton komunalnih odpadkov ali za skoraj 6 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Skoraj četrtino vseh so predstavljali mešani komunalni odpadki, katerih količine so se povečale za 14 odstotkov. Še večja rast je bila na področju odpadkov iz plastike, in sicer za četrtino. Pozitivno: zavržemo manj hrane Druga zgodba je odpadna hrana. Samo za primerjavo: v državah članicah Evropske unije letno nastane približno 59 milijonov ton odpadne hrane, v Sloveniji smo dr- žavljani lani zavrgli kar 165 tisoč ton hrane. Dobra novi- ca je, da prebivalec Slovenije (ob upoštevanju povprečne- ga izračuna) zavrže najmanj hrane v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Med- tem ko Slovenec zavrže na leto približno 71 kilogramov hrane, jo na primer Portu- galec kar 185 kilogramov ali prebivalec Cipra skoraj 300 kilogramov. K odpadni hrani spadajo tudi olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki niso užitni, saj niso primerni za prehrano ljudi. V skupni količini odpadne hra- ne je po oceni statističnega urada neužitni del predsta- vljal 63 odstotkov. Z drugimi besedami to pomeni, da smo v Sloveniji lani zavrgli malo manj kot 61 tisoč ton še uži- tne hrane ali povprečno 29 kilogramov na prebivalca. Odpadna hrana nastaja v vseh členih prehrambne ve- Podjetje Simbio bo poostren nad- zor izvajalo, dokler ne bo opaznega napredka. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 47, 21. november 2024 NAŠA TEMA Kaj pa komunalni delavci? Nekega dne sem stala pred blokom svojih staršev v Celju, ko se je mimo pripeljala štiričlanska družina. Dva člana sta stopila iz avta in iz prtlja- žnika začela v okolico bližnjega eko- loškega otoka metati smeti. Preden sem uspela karkoli reči, saj sem le šokirano opazovala, kaj počneta, sta smuknila nazaj v avto in družina je oddrvela naprej. Tudi jaz v tem primeru sprejemam del krivde, saj sem bila preveč pasivna in se nisem dovolj hitro odzvala na to, kar sem videla. Čeprav z vseh strani stalno poslušam, naj se navadim, da je svet pač takšen, me sebičnost ljudi vedno znova iztiri in preseneti in se z njo ne želim sprijazniti. Radi poudarjamo predvsem to, da je brezbrižno ravnanje z odpadki slabo za okolje in videz okolice, a velikokrat pozabimo na tiste, ki odpra- vljajo naše napake – na komunalne delavce. Marsikdo bi rekel, da so za to plačani, kar je do neke mere res, čeprav je ta plača v sorazmerju z delom, ki ga opravljajo, po mojem mnenju absolutno prenizka. Bistvo je, da si ne zaslužijo, da jim otežujemo že tako težko delo, za katero je potreben tudi dober želodec. Meni se na primer zvrti že, ko poleti samo odprem smetnjak za biološke odpadke. Če ne bi bilo komunalnih delavcev, bi živeli v lastni umazaniji, saj nam je že to, da bi pobrali kakšno plastenko s pločnika in jo odvrgli v koš, včasih izpod časti. Zato dobro premislimo. Predvsem pa spoštujmo tiste, ki v nezavidljivih pogojih skrbijo za to, da so naše ulice čiste. OB ROBU LARISA JEKNIĆ Poseben dnevnik o odpadni hrani Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sloven- ska gospodinjstva vabi, naj se pridružijo izpolnjevanju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane, ki se je začelo pretekli teden in bo trajalo do 15. decembra. Gre za poseben projekt, na podlagi njegovih rezultatov naj bi na ministrstvu oblikovali ukrepe za zmanjševanje količin odpadne hrane v gospodinjstvih. Kot so izposta- vili na ministrstvu, gospodinjstva kuhinjske dnevnike lahko vodijo v spletni aplikaciji, ki omogoča preprosto beleženje odpadne hrane. Dnevnik izpolnjujejo sedem zaporednih dni in ob tem beležijo vrsto in količino od- padne hrane – od kruha do mlečnih izdelkov in zelenja- ve – pri čemer ločujejo užitni in neužitni del. Dnevnik vključuje tudi informacije o tem, kako hrana konča med odpadki, torej ali jo odvržejo med biološke odpadke ali v kompostnik. mešane komunalne od- padke, odlaganje bioloških odpadkov v plastičnih vreč- kah, nepravilno odlaganje plenic in plastičnih izdelkov v zabojnik za embalažo, iz- trebkov in kamnov v rjavi zabojnik, kartona v rumeni zabojnik, keramike v zaboj- nik za steklo ter nepravilno odlaganje baterij med meša- ne komunalne odpadke, kar povzroča nevarnost požarov, so pojasnili v Simbiu. Sicer pa v podjetju menijo, da je osveščenost o pravilnem ločevanju odpadkov precej visoka. »Težave povzroča manjši del prebivalstva, ki z nepravilnim odlaganjem in ločevanjem odpadkov kvari urejenost mesta in otežuje nadaljnjo obdelavo odpad- kov,« so opozorili. »Če kdo na primer odloži vrečko po- leg zabojnika, to spodbuja druge k enakemu ravnanju, saj se zdi, kot da je zabojnik poln. Rezultat so vrečke, ki jih raztrgajo živali in veter, ki odpadke raznaša naokoli, kar onesnažuje okolico,« so dodali. Ob tem so še pouda- rili, da lahko neustrezno raz- vrščeni odpadki onesnažijo celotno vsebino smetnjaka, kar otežuje reciklažo. Prelaganje odgovornosti »Po naših opažanjih neu- strezno ravnanje z odpadki pogosto izhaja iz prelaganja odgovornosti,« so pojasnili v podjetju Simbio. Težava je bolj izrazita v večstanovanj- skih objektih, kjer se odgo- vornost za pravilno ravnanje z odpadki porazdeli. Pri po- sameznih hišah je teh težav veliko manj, saj je odgovor- nost za odpadke v zabojnikih jasna, so pojasnili. Čeprav raziskave kažejo, da večina občanov prepozna pomen pravilnega ločevanja odpad- kov in zna ločevati osnovne vrste odpadkov, je pri ravna- nju pogosto drugačna slika. »Ločevanje zahteva spre- membo navad, ki posame- zniku ne prinašajo neposre- dnih koristi, zato so potrebni dolgoročni napori, da se vre- dnote in vedenje prebivalstva spremenijo v korist okolja,« so poudarili. »Dokaz, da za slabo ravnanje z odpadki ni kriva slaba obveščenost, so otroci v vrtcu, ki vedo, kam »Odlaganje kosovnih odpadkov ob zabojnikih ni dovoljeno in predstavlja prekršek.« gredo vsaj osnovne vrste od- padkov, kot so papir, steklo in biološki odpadki, in ki vedo, da naštetega ne odlagamo na tla ali ob zabojnikih,« so dodali. Napredek že opazen V podjetju Simbio so dejali, da z veseljem opažajo napre- stu, kjer je dobro poskrbljeno za to, da se lahko prebivalci odpadkov pravilno rešijo. »Pomembno je poudariti, da imajo občani dostopne in pre- proste možnosti za pravilno ravnanje z vsemi vrstami od- padkov,« so opozorili. Vsako gospodinjstvo ima namreč pred svojim objektom odje- mno mesto za odlaganje pla- jemna mestna pri blokih na- menjena odlaganju kosovnih odpadkov. Pomembno je, da prebivalci dosledno upošte- vajo navodila za ločevanje in tako prispevajo k čistejšemu okolju,« so zaključili v podje- tju Simbio. Osveščanje na več ravneh Simbio izvaja več projektov, ki spodbujajo osveščenost o pravilnem ravnanju z odpad- ki. Med drugim uporabnike storitev redno obveščajo z le- taki, dopisi in radijskimi na- gradnimi igrami. Posneli so tudi videoposnetke z nasveti za pravilno ločevanje. Trenu- tno izvajajo projekt Od odpad- kov do energije v vseh dese- tih osnovnih šolah v Celju. V okviru projekta učenci obišče- jo RCERO Celje in toplarno, da spoznajo, kam gredo njihovi odpadki in se poučijo o traj- nostni obdelavi teh odpadkov. Poleg tega organizirajo tudi te- renske akcije zbiranja nevar- nih odpadkov iz gospodinj- stev in nagradni natečaj Moj dan z manj odpadne hrane za manj zavržene hrane. »Naša ekipa delavcev tudi redno lepi letake na zabojnike, v katerih so odpadki nepravilno odlo- ženi, uporabnikom tudi poši- ljamo informativne brošure, kot so abecedniki odpadkov ali navodila za pravilno loče- vanje odpadkov,« so pojasnili. »Sodelujemo tudi z upravniki stavb pri osveščanju stanoval- cev,« so še povedali. rige. V proizvodnji hrane, ka- mor poleg proizvodnje živil in pijač spada tudi primarna proizvodnja, so lani zavrgli približno 22 tisoč ton hrane, v distribuciji in trgovini z ži- vili 15 tisoč ton, v gostinstvu in strežbi 56 tisoč ton. Največ odpadne hrane, kar 72 tisoč ton, je nastalo v gospodinj- stvih. Skupno tri četrtine odpa- dne hrane so lani predelali v bioplinarnah in kompostar- nah, približno petino pa so pred odlaganjem biološko stabilizirali v obratih za me- hansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpad- kov. Preostala količina odpa- dne hrane je bila obdelana z drugimi postopki. Zelo pomembno vlogo pri tem, da je naše okolje čisto, imajo komunalni delavci, zato je oteževanje njihovega dela nesprejemljivo. (Foto: arhiv NT/ Sherpa) »Dokaz, da za slabo ravnanje z odpadki ni kriva slaba obveščenost, so otroci v vrtcu, ki vedo, kam gredo vsaj osnovne vrste odpadkov, kot so papir, steklo in biološki odpadki, in ki vedo, da naštetega ne odlagamo na tla ali ob zabojnikih.« »Težava je bolj izrazita v večstanovanjskih stavbah, kjer se odgovornost za pravilno ravnanje z odpadki porazdeli. Pri posameznih hišah je teh težav veliko manj, saj je odgovornost za odpadke v zabojnikih jasna.« Odlaganje kosovnega odpada v enem od stano- vanjskih naselij v Novi vasi v Celju. (Foto: LJ) dek na nekaterih kritičnih točkah, kot sta Opekarniška cesta in Podjavorškova ulica, kjer so zdaj odpadki pravilno odloženi v zabojnikih. »Do zdaj smo izdali več opozo- ril, ki so očitno zalegla, saj prijav inšpektoratu še nismo posredovali, ker se kršitelji odzovejo in odpadke začne- jo odlagati, kot je treba,« so pojasnili. V podjetju so se si- cer zelo dobro lotili izvedbe nadzora, saj ta ne temelji na kaznovanju, temveč na opo- zarjanju. Ukrepi sledijo šele, ko opozorila ne zaležejo, kar je pravilno, saj živimo v me- stične in kovinske embalaže, mešanih komunalnih odpad- kov in bioloških odpadkov. Na ekoloških otokih lahko odlagajo tudi steklo in papir. Vse druge odpadke, kot so kosovni in nevarni odpadki ter večje veje in gume, morajo pripeljati v zbirni center, kjer jih lahko brezplačno predajo. Enkrat letno lahko pri Simbiu naročijo tudi brezplačen od- voz odpadkov do prostornine enega kubičnega metra. »Če so stvari, ki jih občani ne po- trebujejo več, še uporabne, jih lahko tudi podarijo ali prodajo. Nikakor pa niso od- Nepravilno odlaganje odpadkov sosedov jezi marsikoga v večsta- novanjskih objektih. (Foto: IT) Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 47, 21. november 2024 KRONIKA Goljufi dejavni tudi pri vdorih v bančne račune Konec prejšnjega tedna sta dva oškodovanca na Policijski postaji Šentjur prijavila vdor v njune spletne račune. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da sta občana goljufom sama omogočila dostop do svojih računov, tako da sta jim posredovala bančne podatke in PIN-število. Policisti zbirajo obvestila in bodo na pristojno državno tožilstvo podali kazenski ovadbi. Šentjurski policisti opozarjajo, da so v zadnjem času opazili občutno povečanje tovrstnih goljufi j in vdorov v spletne račune. V večini primerov so goljufi občane preslepili z domnevnimi vložki v kriptovalute, kjer imajo zdaj velike donose. Občani so goljufom nasedli, čeprav niso prepričani, ali so v kriptovalute sploh vlagali. Goljufom žrtve same omogočijo dostop do podatkov, velikokrat s pomočjo aplikacij, ki si jih po nasvetu goljufa namestijo na računalnik ali pametni telefon. JF Policisti so izvedli enajst hišnih preiskav Pridobivali in širili posnetke spolnih zlorab otrok V obsežni mednarodni kriminalistični preiskavi so kriminalisti ugotovili, da je več slovenskih državljanov s pomočjo različnih spletnih omrežij pridobivalo in širilo posnetke spolnih zlorab otrok. Policija je identifi cirala enajst polnoletnih osumljencev kaznivih dejanj in osem mladoletnih žrtev. Med njimi ni sloven- skih otrok. JANŽE FRIC, STA Zaščitimo otroke V ponedeljek smo zaznamovali evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, ki ga je Svet Evrope na pobudo Slovenije razglasil 18. no- vembra 2017 . V okviru projekta je pravosodno ministrstvo s partnerji sodelovalo pri razvoju digitalnega orodja za usposabljanje. Storilci spolnih zlorab izkoriščajo otroke, ki so navezani nanje. (Foto: Pixabay) »Ugotovili smo, da gre za več kaznivih dejanj prika- zovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografske- ga gradiva. Gre za gradivo, ki prikazuje spolno zlorabljene otroke in otroke, ki so na po- snetkih goli,« je povedal vodja oddelka za mladoletniško kri- minaliteto v upravi kriminali- stične policije Generalne poli- cijske uprave Robert Tekavec. Pojasnil je, da so krimina- listi dobili dovolj dokazov in informacij, na podlagi ka- terih so identifi cirali enajst osumljencev, od katerih jih je sedem delovalo v tako imenovanem omrežju »peer to peer«, s pomočjo katerega so si izmenjevali posnetke spolnih zlorab otrok. Med posnetki ni slovenskih otrok, policija do zdaj ni ugotovila, da bi osumljenci fi zično spol- no zlorabljali otroke. Preiskovali tudi v Celju Kriminalisti so 7. novembra na območju policijskih uprav Kranj, Ljubljana, Celje, Mur- Policisti so v mednarodni kriminalistični akciji identificirali enajst osumljencev, ki so razširjali in pridobivali posnetke spolnih zlorab otrok. (Foto: Pixabay) svojega notranjega omrežja za usposabljanje izvajalcev forenzičnih intervjujev z otroki oziroma za splošno usposabljanje izvajalcev, ki izvajajo razgovore z otroki v stiski. Orodje v obliki vmesnika med izvajalcem usposa- bljanja, ki prevzame vlogo otroka, in usposabljajočim se izvajalcem razgovorov bo omogočalo najkakovostnej- še tovrstno usposabljanje, saj gre za najboljši približek realni situaciji, navajajo na ministrstvu. Pilotna različica orodja bo tehnično omogo- čala izvedbo treh osnovnih vlog, in sicer trenerja, ude- leženca in opazovalca. Orodje bo na voljo tudi drugim V okviru Ciljnega razisko- valnega programa 2024 bo ministrstvo za pravosodje še naprej podpiralo razvoj orodja v obliki skupnega raziskovalnega projekta v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve, ministr- stvom za vzgojo in izobra- ževanje, ministrstvom za zdravje in ministrstvom za delo, družino, socialne zade- ve in enake možnosti. »S tem bomo omogočili dodatne funkcionalnosti, dostop do usposabljanja šir- šemu krogu uporabnikov na daljavo s pomočjo spleta ter uporabo orodja za usposa- bljanje izvajalcev razgovo- rov z otroki tudi v drugih situacijah, kot so na primer šole, socialna služba, medi- cinske in terapevtske pra- kse ter policijski postopki. Projekt se bo predvidoma končal leta 2026,« so še sporočili s pravosodnega ministrstva Vsak otrok je lahko žrtev zlorabe Policisti opozarjajo, da ve- čino spolnih zlorab storijo osebe, ki so otrokom blizu in jih poznajo ter jim zaupa- jo. Otroci so pogosto od teh oseb materialno, čustveno, ekonomsko in razvojno od- visni, zato se o zlorabi bojijo spregovoriti ter poiskati po- moč. Vsak otrok je lahko žrtev spolne zlorabe ne glede na starost, vero, barvo kože, nacionalnost. Po podatkih Sveta Evrope je v Evropi vsak peti otrok žrtev neke oblike spolnega nasilja. Spolne zlorabe so lahko fizične ali spletne Obstaja več vrst spolnih zlorab. Dogajajo se lahko fi zično, v resničnem svetu, ali na spletu. Storilec spol- ne zlorabe, ki je lahko mo- škega ali ženskega spola, skrbno izbere svojo žrtev. Kot opozarjajo policisti, storilec najprej z otrokom zgradi zaupen odnos in želi to spolno izkoriščanje prikazati kot naraven del njunega odnosa. Otroka naveže nase, ponuja se mu kot opora, rešitelj, zaupnik. Išče otroka, do katerega ima lahek dostop oziroma pri katerem ima možnost, da je z njim sam. Ko se spolna zloraba zgodi na spletu, je postopek spolne zlorabe podoben. Storilec spletne spolne zlorabe prav tako načrtno izbere otroka, ki na spletu išče pozornost, ljubezen, zaupanje, infor- macije. Predstavi se mu kot zaupna oseba, ki mu ponuja pomoč, s tem ga postopoma naveže nase, daje mu infor- macije o spolnosti in ljube- zni. Ko z otrokom vzpostavi dovolj zaupen odnos in se prepriča, da otrok o spolni zlorabi ne bo nikomur po- vedal, je izmenjava datotek, ki prikazujejo spolno zlora- bo otroka, le še nekaj klikov stran. V trenutku, ko otrok storilcu pošlje prvo intimno fotografi jo, se ujame v krog spolnega izkoriščanja. Sto- rilec z obljubo, da intimnih fotografi j otroka ne bo po- sredoval naprej, če mu bo ta še naprej pošiljal tovr- stno gradivo, otroka prisi- li, da še naprej pošilja svoje intimne fotografi je. JF, STA Kot so sporočili z ministr- stva za pravosodje in mini- strstva za digitalno preobraz- bo, bo orodje, ki je v pilotni fazi, najprej uporabljala Hiša za otroke, in sicer v okviru Vedno več drznih tatvin Na območju Slovenskih Konjic so policisti v ponedeljek obravnavali drzno tatvino. Neznana storilca sta prišla do starejše občanke in jo pod pretvezo, da prihajata iz elektropodjetja, ki namerava v bližini hiše postaviti drog električne napeljave, zvabila iz hiše. Medtem ko jo je eden zamotil, je drugi preiskal hišo in ukradel gotovino. Policisti opozarjajo, da so podobne drzne tatvine pogoste, zato občane ponovno opozarjajo, naj bodo previdni, če jih obiščejo neznanci in jih poskušajo pod pretve- zami zvabiti iz hiš ali vstopiti vanje. Neznancev naj ne spuščajo v prostore, hiše naj skrbno zaklepajo, tudi če jih zapustijo za zelo kratek čas. Če v okolici opazijo sumlji- va vozila oziroma sumljive osebe, naj si poskušajo zapomniti čim več podrobnosti vozil in oseb ter naj o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo oziroma pokličejo telefonsko številko 113. JF ska Sobota, Maribor in Koper izvedli enajst hišnih preiskav, v katerih so zasegli 132 elek- tronskih naprav in drugih no- silcev podatkov, večjo količino optičnih medijev in nekaj na- tisnjenih fotografi j, ki prika- zujejo spolne zlorabe otrok. Pri preiskavi je sodelovalo 58 kriminalistov in policistov. Kot je še povedal Tekavec, je za kaznivo dejanje prikazova- nja, izdelave, posesti in posre- dovanja pornografskega gradi- va zagrožena zaporna kazen od šestih mesecev do osmih let. Policija je preiskavo izvedla v sodelovanju z Europolom, Madžarsko, s Hrvaško in še z nekaterimi državami iz regije zahodnega Balkana v okviru Evropske platforme za boj proti mednarodnemu orga- niziranemu kriminalu. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 47, 21. november 2024 ŠPORT V Murski Soboti je bilo ob lepem Soboškem jeze- ru še zadnje državno atletsko prvenstvo v tem letu. V sončnem vremenu so naslove v članski kategoriji osvojili Jan Kokalj (Kladivar) in Lea Haler (Mass) v dolgem ter Matej Kralj (Kronos) v kratkem krosu. DEAN ŠUSTER Te mine niso pričakovali Rokometaši Celja Pivovarne Laško, vodilni na lestvici prve slovenske lige do 11. kroga, so v Krškem izgubili z 32 : 28. V Posavje so prišli kot veliki favoriti, na koncu so proti predzadnjim Krčanom doživeli prvi poraz v sezoni. Ta je po našem mnenju prišel prepozno, že nekajkrat so namreč »pošteno viseli«, a so se znali rešiti, tudi s pomočjo športne sreče v zadnjih sekundah. Tokrat so naleteli na mino, ki je vsekakor niso pričakovali. Opozorilo je kljub vsemu pravočasno, sezona bo še zelo dolga. Celjsko mo- štvo je že včeraj gostovalo v Ormožu, kajti v nedeljo se bo v gosteh pomerilo z norveškim Runarjem. Zavedali so se vseh pasti Po polovici rednega dela sezone so celjski rokometaši na drugem mestu, za vodilnimi Ljubljančani zaostajajo za točko. V Krškem je bil najbolj učinkovit Luka Perić s šestimi zadetki, vratar Gal Gaberšek je zaustavil devet stre- lov. »Vedeli smo, da bo nekega dne prišel prvi poraz. A nismo pričakovali, da se nam lahko to zgodi že v Krškem. Gostitelji so pred kratkim zamenjali trenerja, ponavadi za igralce to pomeni nek nov začetek in dajo še več od sebe. O vseh teh stvareh smo govorili pred tekmo, se zavedali vseh pasti, vendar se jim nismo uspeli izogniti. V obrambi nismo delovali povezano. Tudi v napadu smo zgrešili veliko strelov, storili smo kar nekaj tehničnih napak. Ko vse to seštejemo, ugotovimo, da smo bili zreli za poraz in smo ga na koncu tudi doživeli. Ponosni smo, da se je naš prvi poraz v sezoni zgodil šele sredi novembra,« je dogajanje povzel trener Paulo Pereira. DŠ Ljubenci okusili evropsko tekmovanje Slovenski državni prvaki v nami- znem tenisu, igralci Savinje z Ljubne- ga, so na turnirju prvega kroga pokala Evropa v nemškem Grünwettersbachu ostali brez zmage. Najbližje so ji bili v zadnjem krogu, ko so proti španski ekipi Alzira izgubili s 3 : 2. V prvem krogu je bil s 3 : 0 boljši domači klub, z istim izidom je v drugem slavila slovaška ekipa Vydrany. Mladi Savinjčani, ki so imeli v pokalu Evropa daleč najmlajšo ekipo, so na turnirju v Nemčiji, če nič drugega, pridobili veliko izkušenj, zelo blizu so bili tudi zmagi proti Špancem. DŠ V uvodu sezone bi bili točke veseli Hokejisti ekipe RST Pellet Celje so v tekmi Alpske lige v gosteh po dodatnih strelih izgubili proti Bre- genzerwaldu s 6 : 5 in domov prinesli točko. V uvodu sezone bi bili morda z njo zadovoljni, zdaj pa vseka- kor niso. Bili so v nizu dveh zaporednih zmag, pred dvobo- jem proti Bregenzerwaldu so obenem dobili sedem od zadnjih devetih tekem. Nasmihala se jim je osma na desetih tekmah, a so zapravili vodstvo s 5 : 2 ob koncu druge tretjine. Tarča je bil Panasenko Varovanci trenerja Gala Korena so dvoboj v Dornbirnu začeli odlično in po približno šestih minutah vodili z 2: 0 po golih Nika Grahuta in Gregorja Žežlja. Domači so do konca tretjine izid izenačili, Celjani so nato v razmiku petih minut druge tretjine zabili tri gole. Po vrsti so za- deli Nik Sečen, Mikus Mintautiškis in Ahmet Jakupović v 37 . minuti. Bregenzerwald je še do konca druge tretjine odgovoril z golom in v zadnji tretjini dosegel še dva ter izsilil podaljšek. V tem odločitve ni bilo, bolj natančni so bili Avstrijci pri izvajanju prostih strelov. Zadeli so dvakrat, Celjani enkrat. Na skrajnem zahodu Avstrije, v bližini švicarske meje, so bili brez poškodovanega kapetana Jureta Sotlarja. Gostitelji so izvajali pritisk na odličnega Bohdana Panasenka in ga tudi uspeli izzvati. Vodstvo lige ga je kaznovalo s prepovedjo igranja na eni tekmi. V celjskem taboru pravijo, da tako katastrofal- nega sojenja še niso doživeli. Celje je z 20 točkami na osmem mestu, za vrhom zaostaja devet točk. DŠ Zadnje letošnje državno prvenstvo zelo uspešno za mlade celjske atlete Med najmlajšimi v znamenju Kladivarja Proga v dolgem krosu je bila dolga osem kilometrov. Kokalj zadovoljen s sezono »Vse je šlo po načrtih, pre- pričljivo sem zmagal z razliko 37 sekund pred drugouvršče- nim tekmovalcem iz Francije, ki je popestril konkurenco in tekmoval zunaj konkurence. To je moj četrti naslov držav- nega prvaka letos, poleg tega sem izboljšal tudi svoja oseb- na rekorda na 5.000 in 10.000 metrov,« so bile misli Jana Kokalja, ki je tekel 26 minut in 17 sekund. Člani so imeli na voljo tudi krajšo razdaljo. V teku na tri kilometre je bil drugi Jan Kramer (Velenje). Med mlajšimi mladinkami je ob odsotnosti Rajeve slavila Iva Pori (Žalec). Odlični mladi Celjani Med najmlajšimi deklicami (pionirke, U12) sta bili naj- boljši zmagovalka Tjara Bla- žič in drugouvrščena Alenka Konec (obe Kladivar). V isti starostni kategoriji sta slavila atleta iz šentjurskega kluba Severin Čakš in za sekundo počasnejši Liam Čakš. Med pionirkami do 14 let je zma- gala Julija Kotnik, tretja je bila Tinkara Gajšek (obe Kla- divar). Med pionirji (U14) je bil najhitrejši Jaka Pajk, tre- tji je v cilj pritekel Jaša Pilih (oba Kladivar). V starostni kategoriji do 16 let je bil celj- ski klub še uspešnejši. Zma- gala sta Brina Cingesar Vo- grin in Matic Krašovec, druga sta bila Maša Weber in Lovro Kralj, četrta pa Nela Rozman in Anže Škornik. Foto: Peter Kastelic Brina Cingesar Vogrin, zmagoval- ka v kategoriji U16 Jan Kokalj je letos osvojil štiri naslove državnega prvaka. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 47, 21. november 2024 ŠPORT V bazenu Golovec tradicionalni miting za Pokal Celja osebni rekord na 50 delfi n. Prvo ime v moški konkuren- ci je bil Anže Ferš Eržen, ki je osebne rekorde izboljšal na 200 in 400 mešano ter na 50 hrbtno. V reprezentanco ni bil povabljen. »Še vedno gre za čase, ki so preveč od- daljeni od naših norm,« je dejal Podržavnik, ki se bo po SP poslovil od selektorskega položaja. Po novem letu ga bo zamenjal Tomaž Torkar. Dve zmagi Gašperja Pevca Plavalni klub Neptun Ce- lje je zastopalo 23 plavalk in plavalcev, ki so si v pred- tekmovanjih zagotovili 76 Nekaj zelo dobrih dosežkov plavalcev obeh celjskih klubov Zadnji konec tedna je bil v Celju že 38. mednarodni plavalni miting. Pokal Celja 2024 je bil za slovensko plavanje zelo pomemben. Mednarodna plavalna zve- za (World Aquatics) ga je namreč določila kot kvali- fi kacijsko tekmo za svetovno prvenstvo v kratkih ba- zenih, ki bo sredi naslednjega meseca v Budimpešti. DEAN ŠUSTER Plavalci so zato lahko še za- dnjič skušali izpolniti norme za nastop na SP v madžarski prestolnici. Podržavnik izbral štiri Med njimi ni bilo predstav- nikov celjskih klubov, čeprav so se iz njih predstavili števil- ni mladi obetavni plavalci in plavalke. Selektor slovenske reprezentance Gorazd Podr- žavnik je na seznam za SP v 25-metrskih bazenih uvrstil le štiri potnike. To so Peter John Stevens (50 metrov pr- sno), Sašo Boškan (200, 400 in 800 prosto), Katja Fain (200 delfi n, 400 mešano) in Janja Šegel (50, 100, 200 hrbtno, 100 in 200 prosto). Slednja je v Celju oba dne- va plavala odlično. Zmagala je petkrat, na 100 hrbtno je dosegla tudi osebni rekord. Fainova je dvakrat popravila Obetavno med najboljšimi mladinci Celjski hitrostni drsalec na kratke proge Tibor Komerički, član Drsalnega kluba Celje, je dvakrat izboljšal državni rekord na 500 metrov. Najprej mu je to uspelo v italijanskem Bormiu (42,16 sekunde). Teden kasneje je Komerički na istem prizorišču na tekmi mladinskega svetovnega pokala dosegel čas 41,292 sekunde. Zasedel je 16. mesto med 43 tekmovalci. Na 1.000 metrov je bil 25. Ta uspeh je pomemben za slovensko hitrostno drsanje na kratke proge in pomeni navdih za še mlajše športnike. Tibor se bo v januarju udeležil članskega evropskega prvenstva v nemškem Dresdnu. DŠ Na Ponikvi je bila odigrana košarkarska tekma med Šentjurjem in Terme Olimia Pod- četrtkom. V zadnji četrtini so domači košarkarji potrdili zmago z rezultatom 84 : 72. Najprej so v sloven- skem pokalu izločili ekipo iz Podčetrtka v seštev- ku dveh tekem, podobna pa je bila zgodba tudi v državnem prvenstvu. S peto zmago so domači napredovali na četrto mesto, medtem ko so gostje zamudili priložnost, da se Krki in Heliosu pridru- žijo na vrhu lestvice. Med varovanci trenerja Šen- tjurja Jana Šentjurca je izstopal Tarik Brunčević, ki je dosegel kar 34 točk. Po reprezentančnem premoru bodo košarkarji Šentjurja 30. novembra gostovali v Laškem pri Zlatorogu, Podčetrtčani bodo 2. decembra pričakali ekipo Triglava. DŠ Košarkarji Šentjurja so odlično odigrali lokalni derbi proti ekipi iz Podčetrtka. (Foto: Mitja Knez) Brunčević prvo ime na Ponikvi Olimpijski komite Slovenije je pripravil sprejem za olimpijce, ki so pred šestimi desetletji nasto- pili na olimpijskih igrah v Tokiu. Tam jih je bilo 18, sedem je še živih, tudi Celjana, atlet Roman Lešek in telovadec Tine Šrot. V Tokiu so tekmovali še člani Kla- divarja Franc Červan, Simo Važić in Draga Stamejčič, ki so nas že zapustili. Isto leto, toda v Inns- brucku, je bil olimpijec tudi celjski hokejist Ivo Ratej. DŠ Lešek in Šrot pred 60 leti Karničnik spet v ospredju Slovenska nogometna reprezentanca je četrto izvedbo lige narodov končala z neodlo- čenim izidom na Dunaju (1 : 1). Po dve zmagi, poraza in remija so pomenili tretje mesto v skupini z Norveško, Avstrijo in s Kazahstanom. Kljub nekaj večjim željam je to objektivna slika reprezentančnega nogometa. Nase je po- novno opozoril zdaj spet zdrav bočni branilec Celja Žan Karničnik, ki je prestregel podajo gostiteljev, stekel v kazenski prostor in odlično podal za izenačenje. »Sledil bo dolg reprezen- tančni premor. Prihaja tudi prestopni rok, nekateri bodo lahko zamenjali sredine in morda več igrali. Samo tako lahko Slovenija ostaja konkurenčna. Verjamem, da bomo spočiti, ko se bomo zbrali v marcu, in da bomo imeli zagon za obstanek v ligi B,« je razmišljal Karničnik. Na domači tekmi z Norveško (1 : 4) je prvič v članskem dresu zaigral Celjan Svit Sešlar. Tekmeci naših nogometašev bodo znani jutri. Mladi plavalke in plavalci ter trenerji celjskega Neptuna Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 47, 21. november 2024 Start tekme na 100 mešano. Z modro- rumeno kapico je Martin Fošnarič. Na tribuni so bili oba dneva zasedeni tudi prehodi za gledalce. ŠPORT V bazenu Golovec tradicionalni miting za Pokal Celja Velika upa Neptuna in celjskega plavanja nasploh, brata Pevec – levo je Gašper, desno Julijan. Nika Alagić je bila med mladinkami tretja na dveh najdaljših razdaljah. Sodnice in sodniki so morali skrbno nadzorovati pravilno izvedbo plavanja in obratov, obenem so s svojimi urami dodatno preverjali uradne časovne meritve. Na fotografiji je Anja Šuplika. Najboljše plavalke celjskega Posejdona (z leve), Lui Uplaznik Sunarić, Ela Žagar in Neža Gabor. (Foto: arhiv DVŠ Posejdon) Plavalke in plavalci DVŠ Posejdon s trenerko Vero Pandža (Foto: arhiv DVŠ Posejdon) finalnih nastopov in osvojili 31 odličij. V absolutni kate- goriji je Gašper Pevec zmagal na 100 in 200 prsno. Bil je drugi na 400 mešano in tretji na 200 mešano. Julijan Pe- vec je v mladinski kategoriji zmagal na 200 prsno, drugi je bil na 200 mešano, 100 pr- sno in 400 mešano ter tretji na 100 mešano. V absolutni kategoriji se lahko pohvali z drugim mestom na 200 prsno in s tretjim na 100 prsno. Na stopničke so se v kadetski kategoriji povzpeli Nino Capello (2. na 50 pro- sto, 3. na 100 mešano in 100 prosto), Jon Kočevar (2. na 1500), Martin Fošnarič (1. na 50 prsno, 3. na 100 prsno), Miha Čujež (2. na 400 me- šano) in Vid Završnik (3. na 50 prsno). Med dekleti je v absolutni kategoriji zmagala Izabela Pakiž Rumpf na 50 prsno in bila tretja na 100 mešano, 200 prsno in 100 prsno. Na stopničke so v mladinski kategoriji stopile še Nika Alagić (3. na 800 in 1.500), Gaja Ivanuša Plevnik (2. na 100 delfin in 3. na 50 delfin) in Zala Valek (3. na 400 prosto), med kadetinja- mi je Taya Čanžek osvojila tri medalje (1. na 200 mešano, 2. na 200 prsno, 3. na 100 pr- sno). V finalih so plavali še Aidan Ermenc, Filip Bratina, Vid Čujež, Nejc Šetina, Teo Jezovšek Špiljar, Juš Kikel, Tilen Krošelj, Laura Knez, Kaja Mužar in Elina Bratina. Odlična kadetinja Ela Žagar Ekipo Društva vodnih špor- tov Posejdon Celje je zastopalo 17 plavalk in plavalcev. Tokrat so se izkazala predvsem de- kleta. Blestela je Ela Žagar z 12 kolajnami. Sedem zlatih je osvojila v kategoriji kadetinj za vseh svojih sedem nastopov, dodala je še dve srebrni in tri bronaste v absolutni katego- riji. Na točkovni lestvici je bil njen najboljši dosežek na 100 hrbtno (610). Neža Gabor, ki je bila prej članica kluba iz Mur- ske Sobote, je z eno zmago in s štirimi drugimi mesti končala nastope v kadetski konkuren- ci. Osvojila je srebrno kolajno v absolutni konkurenci na 50 Žuborenje vode v celjskem zimskem bazenu. Knežje mesto z dvema kluboma potrebuje pokrit 50-metrski bazen. Ta bi omogočil primerno vadbo, sadovi bi bili zelo kmalu vidni in Celje bi po dolgih letih lahko imelo spet tekmovalca na velikem tekmovanju za mlajše starostne kategorije. prsno. Lui Uplaznik Sunarić je prijetno presenetila s prebojem v finale v absolutni konkurenci na 100 prsno. Med kadetinjami je bila najhitrejša, izpolnila je normo za absolutno državno prvenstvo. Metka Velikonja dve leti ni trenirala, kljub temu je bila tretja med mladinkami na 50 hrbtno. Med kadetinja- mi je bila Mia Štukelj druga na 200 delfin. Trenerka Vera Pan- dža je bila zelo zadovoljna tudi z napredkom drugih plavalcev svoje ekipe (Sara Tomšič, Teja Štrukelj, Leon Etien Matko Marcius, Jan Kiker, Tilen Grobelnik, Uroš Velisavljević, Matevž Mansutti, Jakša Ante Marić, Mark Kokol Svenšek, Jurij Pelengić). Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 47, 21. november 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 21. 11. 11.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonike ter komornih skupin 18.00 Medgen borza Rečica ob Savinji Naslednji korak Predstavitev knjige in pogovor z avtorjem Rokom Čožem 18.00 Galerija Velenje Rastlinsko/Plant – based Vodstvo po razstavi z avtorico Tilyen Mucik 19.00 Dom kulture Velenje Alpski Ranko Komedija Špas teatra 19.19 Mestna knjižnica Velenje Junak Predstavitev zgodovinskega romana avtorja Andraža Babška, pogovor bo vodil profesor zgodovine Aleš Arih 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Kako smo prišli do sem? Avtorska predstava v izvedbi Mateja Recerja in Gregorja Zorca; vstop prost 19.30 Kulturni center Laško Ansambel Pogum Koncert PETEK, 22. 11. 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev dislociranega oddelka v občini Vojnik 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Elda – Notranji naboj Predstavitev avtobiografije Elde Viler 19.30 Dom kulture Slovenske Konjice Visoka napetost II Komedija v izvedbi Matjaža Javšnika, s soigralko Sandro Debelak 20.00 Rdeča dvorana Velenje Fehtarji - Turneja Zan'ga dej, Laškega! Koncert SOBOTA, 23. 11. 10.00 Dom kulture Slovenske Konjice Po Sloveniji s popotnikom Jakom Gledališka predstava za otroke 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 18.00 Dom kulture Velenje Hajd u kolo Regijsko srečanje folklornih, pevskih in inštrumentalnih skupin manjšinskih etničnih skupin in manjšin 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Slikar na vasi, Premiera komedije v izvedbi KPD Kostrivnica 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Ples do nebes Koncert skupine Dominik ob 35. letnici delovanja 19.00 Cmereška Gorca, Pristava pri Mestinju Janez Dovč in Bojan Krmac 2. koncert Sofijinega koncertnega abonmaja 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Gledališko-glasbeni abonma Gustav: Paradiž Grenka komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje 20.00 Celjski dom Maraaya Gala akustični koncert 20.00 Gledališče Celje Kelly Green/Jean John Trio Koncert; izbirni dogodek za abonente in izven NEDELJA, 24. 11. 15.00 in 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Najlepše melodije Dalmacije, morja in sonca Tradicionalni koncert TA Ojla 15.00 Cerkev Sv. Križ Rogaška Slatina Revija dekanijskih cerkvenih pevskih zborov Vstop prost 16.00 Dom krajanov KS Konovo Klinčeci Koncert tamburaške skupine ob 10. obletnici delovanja 18.00 Dom Svobode Liboje Godba Liboje in njenih 90 let Predstavitev knjige 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Dejan Kušer Klasični koncert na kromatični harmoniki PONEDELJEK, 25. 11. 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje 1. in 2. razred, sledita 3.in 4. razred 17.30 Osrednja knjižnica Celje Janez Puhar (1814 – 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo Odprtje gostujoče razstave TOREK, 26. 11. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Slovenec sem! Predstavitev nove knjige avtorja Ivana Sivca, gost večera ddr. Igor Grdina; pogovor bo vodila Polonca Jazbinšek 19.30 Kulturni center Laško Notranji pir Monokomedija Mihe Šaleharja, SiTi Teater SREDA, 27. 11. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Barvamo človeka Predstavitev devete rastoče knjige OŠ Lava 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Izbirna predstava za abonente in izven 18.00 Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec Elda – Notranji naboj Predstavitev knjige Elde Viler Druge prireditve ČETRTEK, 21. 11. 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 18.00 Pokrajinski muzej Celje Na poti do iskanja izgubljenih podob gradov grofov Celjskih Predavanje dr. Igorja Sapača 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Predstavitev literarnega opusa Branka Zupanca Literarni večer Literarnega društva Sončnica 18.00 Občinska knjižnica Prebold Društvo za kakovostno starost Zimzelen se predstavi Utrip domoznanstva 18.00 do 22.00 Ribnik pri Lisjaku Tabor Četrtkov glasbeni večer 19.00 Občinska knjižnica Polzela Portugalski Camino iz Lizbone do Santiaga Potopisno predavanje Zorana Furmana PETEK, 22. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj dom Hermanova otroška ustvarjalnica 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Gladiator 2 Akcijska drama SOBOTA, 23. 11. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 Celjska kulturnica Škratofest Dvodnevna delavnica z Matejo Šušteršič in Matevžem Gregorčičem Ustvarjanje lutk in scenskih elementov 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Pletenje predpražnika iz ličja Delavnica in prikaz 20.00 Mladinski center Žalec Salsa večer NEDELJA, 24. 11. 14.00 Celjski dom Fenomen ozdravitve Bruno Gröning Dokumentarni film v treh delih 19.00 Ribnik Vrbje Meditacija v naravi ob zvokih šamanskega bobna 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Nikola Tesla, valovi prihodnosti Celovečerni biografski dokumentarni film PONEDELJEK, 25. 11. 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Z branjem do zvezd Pogovorno dopoldne z avtorico in knjižničarko Sabino Fras Popovič 10.00 in 12.00 Dvorana Centra Nova Velenje Velenje pleše Plesna delavnica 13.00 d0 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Vsak teden od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju in domačih nalogah, igre, delavnice … 17.00 Knjižnica Velenje Pajkovo drevo Otroška ustvarjalna delavnica za otroke, starejše od treh let TOREK, 26. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Družina je vrednota Hermanova otroška ustvarjalnica 9.00 Beethovnova dvorana Glasbene šole Celje Celjski dan kitare Predavatelj Mark Grgić 9.00 Start izpred KZ Tabor Pohod 50+ Po obronkih Občine Tabor 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Mestna knjižnica Velenje Hospickafe: Nisem te imel/a priložnosti spoznati Gostja bo Marjetica Stojanović Verdinek 17.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Mirko Sajko Pogovor bo vodil Damijan Kljajič 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Posejemo praznično žito Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Občinska knjižnica Žalec Po pravljici diši Pravljična ura SREDA, 27. 11. 7.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 17.00 Osrednja knjižnica Celje Pravljične dogodivščine s knjižničarko Katjo Za otroke od 4. do 7. leta starosti 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 17.00 Galerija Velenje Lovimo oblike narave Grafična delavnica za odrasle 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Mohorski večer: Park spomina Teharje Gosta: dr. Edvard Kovač, akad. Marko Mušič Dobrodelne prireditve SOBOTA, 23. 11. 15.00 Cerkev sv. Uršule Dramlje Dobrodelni koncert Sodelujejo Župnijski pevski zbor Dramlje, Mladinski pevski zbor Magdalena, Klapa Skala in Martin Golob; zbrana sredstva bodo namenjena za obnovo orgel v cerkvi sv. Uršule Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dediščina Slovenije; do konca leta 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči, razstava fotografa Go- rana Bertoka; do 8. 12. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VIII – Domov, razstava del likovno-kiparske kolonije; do 29. 11. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 30. 11. Galerija Velenje: Rastlinsko/ Plant – based, razstava botanične fotografije avtorice Tilyen Mucik; do 14. 12. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Atrij: razstava ob 30. obletnici Šaleškega muzej- skega in zgodovinskega društva; do 30. 11.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skrinja pravil in duhovi na pragu: Neve- stina bala skozi čas; do 30. 11. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 11. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 11. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Ko iz knjig zadiši po kavi …, razstava knjig; do 30. 11.; Promenada: razstava o življenju in delu Rudolfa Maistra, v sode- lovanju z Zvezo društev genera- la Maistra in Šaleškim društvom general Maister Velenje; do 30. 11.; Sončna stena: Svet filma in glasbe v risbah Lidije Zagorič- nik; do 30. 11.; Mladinska soba: Barva, oblika, črta in pika, raz- stava likovnih del učencev OŠ Gustava Šiliha Velenje; do 30. 11.; Steklena dvojčka: Bralci me- seca: Slovensko društvo Hospic, člani društva; do 30. 11.; Otroški oddelek: Jesensko listje, kam hitiš?, izbor aktualnega gradiva za otroke in mladino; do 30. 11.; Že berem in pišem, izbor gradi- va iz sveta branja in pisanja; do 30. 11.; Barve otroških pravic in dolžnosti. Ustvarjamo za bolj- ši jutri., razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 30. 11.; Preddverje: Knjiga je bila vseeno boljša!, izbor knjig s filmsko raz- ličico; do 30. 11.; Domoznansko razstavišče: Maribor na starih fotografijah v obdobju Maistrove- ga prevzema oblasti, razstava iz zbirke Janeza Osetiča; do 30. 11. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno zdru- ženje Čakovec; do decembra; Podzemni del muzeja 1: Podze- mni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do decembra; Ligijev salon – jamski del sa- lona: Poetična podzemna pro- ga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, To- maž Letnar, Kristian Koželj, Vla- do Poredoš in Stojan Špegel; do 31. 12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Kava ob petih, razstava li- kovnih del članov Društva šale- ških likovnikov; do 10. 12. Galerija F-bunker Velenje: Pri- sotnost, fotografska razstava Eli- ane Colzani; do 30. 11. Galerija eMCe plac Velenje: Žito vseh ritmov, razstava grafik Flo- rijana Repenška, ljubiteljskega ustvarjalca; do 14. 12. Pošta Velenje: Pikin festival in Pika v filateliji, filatelistična raz- stava Koroškega filatelističnega društva in Festivala Velenje; do 30. 11. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 47, 21. november 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Poroke Žalec Poročila sta se: Blerina HOTI iz Kosova in Rilind REXHAJ iz Kaplje vasi pri Preboldu. Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (Goethe) V SPOMIN Minilo je žalostno leto, kar nas je zapustil dragi ALEKSANDER BIZJAK Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi p MOTORNA VOZILA PRODAM RENAULT scenic, letnik 2007, samo 121.000 prevoženih kilometrov, z vlečno kljuko, odlično ohranjen, prvi lastnik, prodam za 3.000 EUR. Telefon 031 817-402. 625 POSEST KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 STANOVANJE ODDAM NOVO stanovanje na deželi oddam za daljši čas eni do dvema osebama. Telefon 041 250-812. 621 ŽIVALI PRODAM DVE telici simentalki, težki 300 kg, prodam. Telefon 041 945-422. 617 PRAŠIČE, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 100 do 150 kg, možna dostava, prodam. Telefon 041 996-166. 622 24-mnzc-hermaninprijatelji-vabilo-ok.indd 1 15. 09. 2024 19:05:24 V as in vaše prijatelje prijazno vabimo na ogled nove avtorske razstave. C M Y CM MY CY CMY K SVET HERMANOVIH PRIJATELJEV nt.pdf 1 14. 10. 2024 13:52:13 GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO SOBOTA, 23. n Ovem Ber 2024, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI Smrti Celje Umrli so: Helena ČUVAN iz Celja, 66 let, Ana KOMES iz Gorice pri Šmartnem, 77 let, Silva VODUŠEK iz Tabora, 65 let, Edvard PILKO iz Celja, 92 let, Frida RIBIČ iz Sedra- ža pri Laškem, 82 let, Ivana Silva VERTAČNIK iz Šen- tjurja, 87 let, Zofi ja GOBEC iz Šentjurja, 89 let, Martin ZAKLJUČNA PRIREDITEV 3. 18.00 DECEMBER LEVSTIKOVA DVORANA 13. BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE "Z BRANJEM DO ZVEZD" "Branje je čudovito popotovanje, na katerem lahko dosežemo tudi zvezde." Gost: pisatelj ALEŠ BERGER PODGORŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini, 66 let, Franc GERZINA iz Dramelj, 74 let, Ladislav ZIMŠEK iz Vojnika, 85 let, Karl HRIBERŠEK iz La- škega, 81 let, Andrej KUNST z Gomilskega, 87 let. Laško Umrl je: Mitjan BOLČINA iz Zgornje Rečice, 50 let. Žalec Umrla je: Olga VEBER iz Žalca, 88 let. Velenje Umrli so: Jože PIKL iz Velenja, 54 let, Zvonimir FRATNIK iz Velenja, 69 let, Viljem PEROVEC iz Šoštanja, 81 let. PRAŠIČE, težke od 70 do 120 kg, prodam. Telefon 041 836-398. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PUJSKE, težke od 25 do 35 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 041 878- 135. 591 KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p STROJI PRODAM TOMO Vinkovič 420, letnik 1987, prva lastni- ca, odlično ohranjen, prodam. Telefon 070 589-124. 595 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM JEČMEN po 0,30 EUR/kg in koruzo po 0,25 EUR/kg prodam. Telefon 041 763-078. 615 OSTALO PRODAM VEČJO količino suhih bukovih drv prodam. Telefon 031 851-448. 614 KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave, črne, grahaste, bele, prodajamo v no- vembru. Za razpoložljivost nas pokličite. Prodajamo kakovostno lastno krmo za pi- ščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 16., v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zgornje Roje, Reja perutnine Do- bravc, Šempeter v Savinjski dolini. p SUHA bukova drva in kravo simentalko, brejo osem mesecev, prodam. Telefon 070 667- 374. 616 PLUG, cisterno za kurilno olje, cisterno za gnojnico in alfo za kuhanje prašičem prodam. Telefon (03) 5778-332. 619 SUHA gabrova in mešana drva, možna razrez in prevoz, prodam. Telefon 031 527-635. 620 BUKOVA drva prodam v okolici Laškega. Telefon 041 604-503. 623 ZMENKI STAREJŠI upokojenec iščem gospo starejših let za skupno življenje, okolica Rimskih Toplic. Imam lepo pokojnino. Telefon 051 670-273. 618 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 21. november 2024 LOVSKA DRUŽINA PREBOLD ODDA V NAJEM LOVSKI DOM POD GOLAVO. PRIJAVA MORA VSEBOVA TI: - kratko predstavitev najemnika in vizijo delovanja doma, - ponujeno mesečno najemnino, - izjavo, da najemnik izpolnjuje pogoje za delovanje. Prijave sprejemamo na naslov: LD Prebold, Matke 37a, 3312 Prebold, do 15. 12. 2024, s pripisom: Ne odpiraj, prijava na razpis. PRIJAVA MORA VSEBOVA TI: - kratko predstavitev najemnika in vizijo delovanja doma, - ponujeno mesečno najemnino, - izjavo, da najemnik izpolnjuje pogoje za delovanje. Prijave sprejemamo na naslov: LD Prebold, Matke 37a, 3312 Prebold, do 15. 12. 2024, s pripisom: Ne odpiraj, prijava na razpis. ODDA V NAJEM LOVSKI DOM POD GOLAVO Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 47, 21. november 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 21. 11. 11.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonike ter komornih skupin 18.00 Medgen borza Rečica ob Savinji Naslednji korak Predstavitev knjige in pogovor z avtorjem Rokom Čožem 18.00 Galerija Velenje Rastlinsko/Plant – based Vodstvo po razstavi z avtorico Tilyen Mucik 19.00 Dom kulture Velenje Alpski Ranko Komedija Špas teatra 19.19 Mestna knjižnica Velenje Junak Predstavitev zgodovinskega romana avtorja Andraža Babška, pogovor bo vodil profesor zgodovine Aleš Arih 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Kako smo prišli do sem? Avtorska predstava v izvedbi Mateja Recerja in Gregorja Zorca; vstop prost 19.30 Kulturni center Laško Ansambel Pogum Koncert PETEK, 22. 11. 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev dislociranega oddelka v občini Vojnik 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Elda – Notranji naboj Predstavitev avtobiografije Elde Viler 19.30 Dom kulture Slovenske Konjice Visoka napetost II Komedija v izvedbi Matjaža Javšnika, s soigralko Sandro Debelak 20.00 Rdeča dvorana Velenje Fehtarji - Turneja Zan'ga dej, Laškega! Koncert SOBOTA, 23. 11. 10.00 Dom kulture Slovenske Konjice Po Sloveniji s popotnikom Jakom Gledališka predstava za otroke 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 18.00 Dom kulture Velenje Hajd u kolo Regijsko srečanje folklornih, pevskih in inštrumentalnih skupin manjšinskih etničnih skupin in manjšin 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Slikar na vasi, Premiera komedije v izvedbi KPD Kostrivnica 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Ples do nebes Koncert skupine Dominik ob 35. letnici delovanja 19.00 Cmereška Gorca, Pristava pri Mestinju Janez Dovč in Bojan Krmac 2. koncert Sofijinega koncertnega abonmaja 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Gledališko-glasbeni abonma Gustav: Paradiž Grenka komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje 20.00 Celjski dom Maraaya Gala akustični koncert 20.00 Gledališče Celje Kelly Green/Jean John Trio Koncert; izbirni dogodek za abonente in izven NEDELJA, 24. 11. 15.00 in 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Najlepše melodije Dalmacije, morja in sonca Tradicionalni koncert TA Ojla 15.00 Cerkev Sv. Križ Rogaška Slatina Revija dekanijskih cerkvenih pevskih zborov Vstop prost 16.00 Dom krajanov KS Konovo Klinčeci Koncert tamburaške skupine ob 10. obletnici delovanja 18.00 Dom Svobode Liboje Godba Liboje in njenih 90 let Predstavitev knjige 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Dejan Kušer Klasični koncert na kromatični harmoniki PONEDELJEK, 25. 11. 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje 1. in 2. razred, sledita 3.in 4. razred 17.30 Osrednja knjižnica Celje Janez Puhar (1814 – 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo Odprtje gostujoče razstave TOREK, 26. 11. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Slovenec sem! Predstavitev nove knjige avtorja Ivana Sivca, gost večera ddr. Igor Grdina; pogovor bo vodila Polonca Jazbinšek 19.30 Kulturni center Laško Notranji pir Monokomedija Mihe Šaleharja, SiTi Teater SREDA, 27. 11. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Barvamo človeka Predstavitev devete rastoče knjige OŠ Lava 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Izbirna predstava za abonente in izven 18.00 Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec Elda – Notranji naboj Predstavitev knjige Elde Viler Druge prireditve ČETRTEK, 21. 11. 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 18.00 Pokrajinski muzej Celje Na poti do iskanja izgubljenih podob gradov grofov Celjskih Predavanje dr. Igorja Sapača 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Predstavitev literarnega opusa Branka Zupanca Literarni večer Literarnega društva Sončnica 18.00 Občinska knjižnica Prebold Društvo za kakovostno starost Zimzelen se predstavi Utrip domoznanstva 18.00 do 22.00 Ribnik pri Lisjaku Tabor Četrtkov glasbeni večer 19.00 Občinska knjižnica Polzela Portugalski Camino iz Lizbone do Santiaga Potopisno predavanje Zorana Furmana PETEK, 22. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj dom Hermanova otroška ustvarjalnica 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Gladiator 2 Akcijska drama SOBOTA, 23. 11. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 Celjska kulturnica Škratofest Dvodnevna delavnica z Matejo Šušteršič in Matevžem Gregorčičem Ustvarjanje lutk in scenskih elementov 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Pletenje predpražnika iz ličja Delavnica in prikaz 20.00 Mladinski center Žalec Salsa večer NEDELJA, 24. 11. 14.00 Celjski dom Fenomen ozdravitve Bruno Gröning Dokumentarni film v treh delih 19.00 Ribnik Vrbje Meditacija v naravi ob zvokih šamanskega bobna 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Nikola Tesla, valovi prihodnosti Celovečerni biografski dokumentarni film PONEDELJEK, 25. 11. 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Z branjem do zvezd Pogovorno dopoldne z avtorico in knjižničarko Sabino Fras Popovič 10.00 in 12.00 Dvorana Centra Nova Velenje Velenje pleše Plesna delavnica 13.00 d0 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Vsak teden od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju in domačih nalogah, igre, delavnice … 17.00 Knjižnica Velenje Pajkovo drevo Otroška ustvarjalna delavnica za otroke, starejše od treh let TOREK, 26. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Družina je vrednota Hermanova otroška ustvarjalnica 9.00 Beethovnova dvorana Glasbene šole Celje Celjski dan kitare Predavatelj Mark Grgić 9.00 Start izpred KZ Tabor Pohod 50+ Po obronkih Občine Tabor 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Mestna knjižnica Velenje Hospickafe: Nisem te imel/a priložnosti spoznati Gostja bo Marjetica Stojanović Verdinek 17.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Mirko Sajko Pogovor bo vodil Damijan Kljajič 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Posejemo praznično žito Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Občinska knjižnica Žalec Po pravljici diši Pravljična ura SREDA, 27. 11. 7.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 17.00 Osrednja knjižnica Celje Pravljične dogodivščine s knjižničarko Katjo Za otroke od 4. do 7. leta starosti 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 17.00 Galerija Velenje Lovimo oblike narave Grafična delavnica za odrasle 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Mohorski večer: Park spomina Teharje Gosta: dr. Edvard Kovač, akad. Marko Mušič Dobrodelne prireditve SOBOTA, 23. 11. 15.00 Cerkev sv. Uršule Dramlje Dobrodelni koncert Sodelujejo Župnijski pevski zbor Dramlje, Mladinski pevski zbor Magdalena, Klapa Skala in Martin Golob; zbrana sredstva bodo namenjena za obnovo orgel v cerkvi sv. Uršule Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dediščina Slovenije; do konca leta 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči, razstava fotografa Go- rana Bertoka; do 8. 12. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VIII – Domov, razstava del likovno-kiparske kolonije; do 29. 11. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 30. 11. Galerija Velenje: Rastlinsko/ Plant – based, razstava botanične fotografije avtorice Tilyen Mucik; do 14. 12. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Atrij: razstava ob 30. obletnici Šaleškega muzej- skega in zgodovinskega društva; do 30. 11.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skrinja pravil in duhovi na pragu: Neve- stina bala skozi čas; do 30. 11. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 11. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 11. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Ko iz knjig zadiši po kavi …, razstava knjig; do 30. 11.; Promenada: razstava o življenju in delu Rudolfa Maistra, v sode- lovanju z Zvezo društev genera- la Maistra in Šaleškim društvom general Maister Velenje; do 30. 11.; Sončna stena: Svet filma in glasbe v risbah Lidije Zagorič- nik; do 30. 11.; Mladinska soba: Barva, oblika, črta in pika, raz- stava likovnih del učencev OŠ Gustava Šiliha Velenje; do 30. 11.; Steklena dvojčka: Bralci me- seca: Slovensko društvo Hospic, člani društva; do 30. 11.; Otroški oddelek: Jesensko listje, kam hitiš?, izbor aktualnega gradiva za otroke in mladino; do 30. 11.; Že berem in pišem, izbor gradi- va iz sveta branja in pisanja; do 30. 11.; Barve otroških pravic in dolžnosti. Ustvarjamo za bolj- ši jutri., razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 30. 11.; Preddverje: Knjiga je bila vseeno boljša!, izbor knjig s filmsko raz- ličico; do 30. 11.; Domoznansko razstavišče: Maribor na starih fotografijah v obdobju Maistrove- ga prevzema oblasti, razstava iz zbirke Janeza Osetiča; do 30. 11. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno zdru- ženje Čakovec; do decembra; Podzemni del muzeja 1: Podze- mni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do decembra; Ligijev salon – jamski del sa- lona: Poetična podzemna pro- ga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, To- maž Letnar, Kristian Koželj, Vla- do Poredoš in Stojan Špegel; do 31. 12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Kava ob petih, razstava li- kovnih del članov Društva šale- ških likovnikov; do 10. 12. Galerija F-bunker Velenje: Pri- sotnost, fotografska razstava Eli- ane Colzani; do 30. 11. Galerija eMCe plac Velenje: Žito vseh ritmov, razstava grafik Flo- rijana Repenška, ljubiteljskega ustvarjalca; do 14. 12. Pošta Velenje: Pikin festival in Pika v filateliji, filatelistična raz- stava Koroškega filatelističnega društva in Festivala Velenje; do 30. 11. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 47, 21. november 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Poroke Žalec Poročila sta se: Blerina HOTI iz Kosova in Rilind REXHAJ iz Kaplje vasi pri Preboldu. Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (Goethe) V SPOMIN Minilo je žalostno leto, kar nas je zapustil dragi ALEKSANDER BIZJAK Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi p MOTORNA VOZILA PRODAM RENAULT scenic, letnik 2007, samo 121.000 prevoženih kilometrov, z vlečno kljuko, odlično ohranjen, prvi lastnik, prodam za 3.000 EUR. Telefon 031 817-402. 625 POSEST KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 STANOVANJE ODDAM NOVO stanovanje na deželi oddam za daljši čas eni do dvema osebama. Telefon 041 250-812. 621 ŽIVALI PRODAM DVE telici simentalki, težki 300 kg, prodam. Telefon 041 945-422. 617 PRAŠIČE, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 100 do 150 kg, možna dostava, prodam. Telefon 041 996-166. 622 24-mnzc-hermaninprijatelji-vabilo-ok.indd 1 15. 09. 2024 19:05:24 Vas in vaše prijatelje prijazno vabimo na ogled nove avtorske razstave. C M Y CM MY CY CMY K SVET HERMANOVIH PRIJATELJEV nt.pdf 1 14. 10. 2024 13:52:13 GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO SOBOTA, 23. n Ovem Ber 2024, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI Smrti Celje Umrli so: Helena ČUVAN iz Celja, 66 let, Ana KOMES iz Gorice pri Šmartnem, 77 let, Silva VODUŠEK iz Tabora, 65 let, Edvard PILKO iz Celja, 92 let, Frida RIBIČ iz Sedra- ža pri Laškem, 82 let, Ivana Silva VERTAČNIK iz Šen- tjurja, 87 let, Zofi ja GOBEC iz Šentjurja, 89 let, Martin ZAKLJUČNA PRIREDITEV 3. 18.00 DECEMBER LEVSTIKOVA DVORANA 13. BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE "Z BRANJEM DO ZVEZD" "Branje je čudovito popotovanje, na katerem lahko dosežemo tudi zvezde." Gost: pisatelj ALEŠ BERGER PODGORŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini, 66 let, Franc GERZINA iz Dramelj, 74 let, Ladislav ZIMŠEK iz Vojnika, 85 let, Karl HRIBERŠEK iz La- škega, 81 let, Andrej KUNST z Gomilskega, 87 let. Laško Umrl je: Mitjan BOLČINA iz Zgornje Rečice, 50 let. Žalec Umrla je: Olga VEBER iz Žalca, 88 let. Velenje Umrli so: Jože PIKL iz Velenja, 54 let, Zvonimir FRATNIK iz Velenja, 69 let, Viljem PEROVEC iz Šoštanja, 81 let. PRAŠIČE, težke od 70 do 120 kg, prodam. Telefon 041 836-398. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PUJSKE, težke od 25 do 35 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 041 878- 135. 591 KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p STROJI PRODAM TOMO Vinkovič 420, letnik 1987, prva lastni- ca, odlično ohranjen, prodam. Telefon 070 589-124. 595 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM JEČMEN po 0,30 EUR/kg in koruzo po 0,25 EUR/kg prodam. Telefon 041 763-078. 615 OSTALO PRODAM VEČJO količino suhih bukovih drv prodam. Telefon 031 851-448. 614 KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave, črne, grahaste, bele, prodajamo v no- vembru. Za razpoložljivost nas pokličite. Prodajamo kakovostno lastno krmo za pi- ščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 16., v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zgornje Roje, Reja perutnine Do- bravc, Šempeter v Savinjski dolini. p SUHA bukova drva in kravo simentalko, brejo osem mesecev, prodam. Telefon 070 667- 374. 616 PLUG, cisterno za kurilno olje, cisterno za gnojnico in alfo za kuhanje prašičem prodam. Telefon (03) 5778-332. 619 SUHA gabrova in mešana drva, možna razrez in prevoz, prodam. Telefon 031 527-635. 620 BUKOVA drva prodam v okolici Laškega. Telefon 041 604-503. 623 ZMENKI STAREJŠI upokojenec iščem gospo starejših let za skupno življenje, okolica Rimskih Toplic. Imam lepo pokojnino. Telefon 051 670-273. 618 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 21. november 2024 LOVSKA DRUŽINA PREBOLD ODDA V NAJEM LOVSKI DOM POD GOLAVO. PRIJAVA MORA VSEBOVA TI: - kratko predstavitev najemnika in vizijo delovanja doma, - ponujeno mesečno najemnino, - izjavo, da najemnik izpolnjuje pogoje za delovanje. Prijave sprejemamo na naslov: LD Prebold, Matke 37a, 3312 Prebold, do 15. 12. 2024, s pripisom: Ne odpiraj, prijava na razpis. PRIJAVA MORA VSEBOVA TI: - kratko predstavitev najemnika in vizijo delovanja doma, - ponujeno mesečno najemnino, - izjavo, da najemnik izpolnjuje pogoje za delovanje. Prijave sprejemamo na naslov: LD Prebold, Matke 37a, 3312 Prebold, do 15. 12. 2024, s pripisom: Ne odpiraj, prijava na razpis. ODDA V NAJEM LOVSKI DOM POD GOLAVO Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 47, 21. november 2024 INFORMACIJE Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Informacije in naročila: narocnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71, www.novitednik.si.svet24.si/postanite-narocnik. Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA Naročniška akcija bo trajala do razdelitve posod oz. do 31. 12. 2024. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 47, 21. november 2024 XXXX Št. 47/ Leto 79 / Celje, 21. november 2024 Str. 30-31 Str. 24-25 Str. 26-27 Celje v ritmih svinga Njeno poslanstvo je delo s starejšimi Frau Komes se je vrnila v Laško Velika dvorana Celjskega doma je prejšnji četrtek gostila osrednjo predstavitev modnih smernic za obdobje jesen- -zima, modno revijo Modni navdihi. Kot je povedala snovalka dogodka Vladimira Skale, je večer mode večer vizije modnih zgodb posameznih ustvarjalcev in je priložnost, da prikažejo, kaj je modno ter kaj so pripravile posamezne modne hiše in blagovne znamke. JANŽE FRIC Celjski dom prevzeli Modni navdihi Ustvarjalci revije pravijo, da Modne navdihe prirejajo zato, da povezujejo izjemne ustvarjalce v modno zgod- bo mesta, regije in države. Obiskovalci revije so lahko uživali v stvaritvah modnih ustvarjalcev, odlični kulina- riki in vrhunskem avtomobi- lizmu. Na reviji so se modni ustvarjalci predstavili z izdel- ki za vsak dan, uspešno delo, prosti čas, vrhunske športe, zimske igrivosti in popolno počutje. Sodelovali so Sisley, Ma- tjaž Teršek, mladi ustvarjalci programa ustvarjalec modnih oblačil Šolskega centra Ce- lje, Optika Salobir, Trgovina Emma, Triumph, Zlatarna Celje, Jolanda Thaler in Dari- ja Žižek iz Hair centra Darija. Foto: Andraž Purg Kaj bo modno pozimi? Na svoj račun je prišla tudi moška moda. Dogodka se je udeležilo veliko modnih navdušencev. Predstavili so modne smernice za jesen in zimo. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 47, 21. november 2024 INFORMACIJE Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Informacije in naročila: narocnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71, www.novitednik.si.svet24.si/postanite-narocnik. Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA Naročniška akcija bo trajala do razdelitve posod oz. do 31. 12. 2024. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 47, 21. november 2024 XXXX Št. 47/ Leto 79 / Celje, 21. november 2024 Str. 30-31 Str. 24-25 Str. 26-27 Celje v ritmih svinga Njeno poslanstvo je delo s starejšimi Frau Komes se je vrnila v Laško Velika dvorana Celjskega doma je prejšnji četrtek gostila osrednjo predstavitev modnih smernic za obdobje jesen- -zima, modno revijo Modni navdihi. Kot je povedala snovalka dogodka Vladimira Skale, je večer mode večer vizije modnih zgodb posameznih ustvarjalcev in je priložnost, da prikažejo, kaj je modno ter kaj so pripravile posamezne modne hiše in blagovne znamke. JANŽE FRIC Celjski dom prevzeli Modni navdihi Ustvarjalci revije pravijo, da Modne navdihe prirejajo zato, da povezujejo izjemne ustvarjalce v modno zgod- bo mesta, regije in države. Obiskovalci revije so lahko uživali v stvaritvah modnih ustvarjalcev, odlični kulina- riki in vrhunskem avtomobi- lizmu. Na reviji so se modni ustvarjalci predstavili z izdel- ki za vsak dan, uspešno delo, prosti čas, vrhunske športe, zimske igrivosti in popolno počutje. Sodelovali so Sisley, Ma- tjaž Teršek, mladi ustvarjalci programa ustvarjalec modnih oblačil Šolskega centra Ce- lje, Optika Salobir, Trgovina Emma, Triumph, Zlatarna Celje, Jolanda Thaler in Dari- ja Žižek iz Hair centra Darija. Foto: Andraž Purg Kaj bo modno pozimi? Na svoj račun je prišla tudi moška moda. Dogodka se je udeležilo veliko modnih navdušencev. Predstavili so modne smernice za jesen in zimo. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 47, 21. november 2024 INTERVJU Medtem ko se marsikateri mladi medicinec zmrduje nad delom na periferiji, je sam že 37 let srečen v Slovenskih Konjicah. Med- tem ko si prenekateri zdravnik in zdravnica za bolnike vzameta po par minut, on že več generacij spremlja po cele družine in zdravi vse vidike njihovih stisk, od telesnega do duhovnega. Medtem ko se njegovi preobremenjeni, izgoreli kolegi in ko- legice zatekajo v zasebništvo, sam nikoli ne bi pomislil, da bi zapustil »svoje ljudi«. Še na robu pokoja (šteje 66 let) jih zdravi, tolaži in spodbuja, se jim čudi, se z njimi veseli in kdaj tudi joče ob, prosto po Zupanu, tragediji človeškega tkiva. Njegove roke so roke zdravitelja, a njegova duša je pesniška – nedavno je v Centru Noordung Vitanje predstavil kar tri nove zbirke (Pesmi iz ljubezni, Pesmi za prijatelje in Pesmi iz življenja); večino je napisal v redkih prostih minutah nočnih dežurstev. VASJA JAGER Zdravnik in pesnik Marjan Berginc Poznam življenjske zgodbe vseh svojih 1720 pacientov Kot zdravnik že skoraj štirideset let zdravite telesa svojih bolnikov in bolnic; ali s pesmi- mi, ki so sedaj izšle, zdravite še duše – tako svojo kot sočlovekovo? Resnično zdravljenje deluje na treh ravneh: na fi zični, na psihološki in na duhovni. Kot zdravnik vsekakor poskušam presegati zgolj prvo raven, saj opažam, da so pri marsikom zdravstvene težave rezultat nekakšne življenj- ske utrujenosti. Ko nekdo fi zično opeša, to po- ruši tudi njegovo psihološko ravnovesje in po- sledično zmanjka volje do življenja. Običajno so v takšnih okoliščinah pri pacientih pri- sotne fi nančne, socialne, pravne in druge težave, ki prizadevajo celotno družino. T o so zelo težke situacije, ob katerih ne morem in tudi ne želim ostati ravno- dušen. Kakor hitro pa nisi ravnodu- šen, temveč čustvuješ, si pri poeziji. Gotovo je pisanje tudi zame neka oblika terapije, kot ste rekli sami; srečen sem, kadar napišem kaj lepega. In ja, glede na pozitiv- ne odzive, ki jih dobivam ob predstavitvah svojih pesniških zbirk, se mi zdi, da je to tudi za moje paciente dodana vre- dnost mene kot zdravnika. Ampak kako vam vendar uspe, da iz bolezni in stisk, strahu in osamljenosti in obupa, ki ste jim priča v ordinaciji, iztisnete navdih za nekaj tako lepega, kot je poezija? Takšen pač sem, nesreča in sreča drugih se me globoko dotakneta. Največ pesmi se rodi med dežurstvom v nočnem času, ko prihajajo nenaročeni pa- cienti z nenavadnimi, dostikrat presunljivimi zgodbami. In tako sem se odločil, da bom poskusil napisati pesem – pa četudi kratko, s tremi ali štirimi kiticami – o prav vsakem izmed njih. Med dežurstvom izkoristim proste minute, da zapišem te primere in jih dam v verze, preden bi se vtisi izgubili. Mi zaupate zgodbo katerega od teh primerov? Joj, tega je toliko … Spomnim se večera, ko sem najprej obravnaval neko gospo, ki jo je mož pripeljal zaradi bolečin v prsih; oba sta bila iz sebe od bojazni, da je doživela infarkt. K sreči se je izkazalo, da gre zgolj za vnetje medrebrne- ga živca, gospa pa je potrebovala le analgetik. Za njima je prišel delavec iz tovarne Unior, ki se je hudo opekel na razbeljenem železu in smo ga morali z rešilcem poslati v celjsko bolnišnico. Nakar dobim klic iz policijske postaje, da se moram zglasiti v celici za streznitev, kjer si je nekdo zlomil roko in smo mu jo mobilizirali in spet naročili prevoz v bolnišni- co. Takšna so ta nočna de- žurstva in na neki točki sem po njih napi- sal dvajset ali trideset pe- smi zapored. Obenem kot družinski zdravnik v podeželskem okolju spremljam cele družine skozi več generacij; z njimi sem, ko vnuk pri- veka na svet in ko stara mama postane nepo- kretna. In marsikatera moja pesem izhaja iz družinskih odisej, ki jih spremljam skozi čas. Spet – mi lahko poveste kakšno od zgodb družin, ki vas navdihujejo? Spomnim se gospe, ki je nepokretna ležala na postelji celih 12 let; mož je tu in tam rad malo popil, sicer pa je bil priden, jo je imel rad in je predano skrbel zanjo, vedno je bil ob njej, ko jo je bilo treba obrniti, ji postreči s hrano ali pijačo ali kaj podobnega. Dvanajst let sem jima bil na voljo in kadarkoli je prišlo do kakšnega zapleta, sta me lahko poklicala – in sem prišel. Ta vidik svojega dela jemljem kot veliko odgovornost, pa tudi kot nekaj zelo, zelo lepega. Tako dolgo živim z ljudmi, prihajam v njihove domove in spremljam njihove zgodbe, da nekako posta- nejo tudi moje. Vsekakor bi moral biti kamen, da bi bil ravnodušen ob preizkušnjah, ki jih zadevajo – tako pa sem raje pesnik. Zato se pri svojem delu pogosto ne držim delovnega časa; dostikrat obiščem koga na domu tudi zunaj ura- dno določenih ur. Dober družinski zdravnik skrbi za svoje ljudi 24 ur na dan. In koliko je po vašem v Sloveniji takšnih? Vem, na kaj namigujete. Takole preko palca bi rekel, da je polovica slovenskih družinskih zdravnikov zelo solidnih, druga polovica pa ne zdrži pritiskov in odgovornosti tega poklica. Meni zadostuje, da me kot dobrega zdravni- ka prepoznavajo ljudje, za katere skrbim in jih zdravim – zato sem bil v življenju najbolj počaščen, ko sem bil v izboru revije Viva raz- glašen za naj zdravnika leta 2016. Pa ne gre za to, da bi dal dosti na slavo in glorijo; jaz samo delujem tako, kot mislim, da bi moral delovati dober zdravnik. Pomagajte razumeti svojo obremenjenost ljudem iz drugih poklicev, ki tudi trdo garajo. Poglejte, neki družinski zdravnik mora me- sečno opraviti 250 delovnih ur, vsak dan je tre- ba iti skozi ves spekter medicinskega znanja, od sprememb na koži in prehladov do kapi in depresij … Ob tem pa bi morali biti še ves čas pozitivni in nasmejani. Psihološko breme je veliko in vsi ga ne zmorejo prenesti; ljudje smo si pač različni in sam ne obsojam nikogar, ne na strani zdravnikov ne na strani bolnikov. Kako velike so obreme- nitve splošnih zdravnikov, zgovorno priča statistični podatek, da od vseh bolnikov, ki v primarnem nivoju vstopijo v zdravstveno mrežo, zgolj 14 odstotkov nadaljuje obravnavo na sekundarnem, v bolnišnicah. Kar pomeni, da za 86 odstotkov poskrbimo družinski zdravniki – ki pa številčno gledano pred- stavljamo manj kot 20 odstotkov vseh zdravnikov v Sloveniji. Če bi imeli v Sloveniji vsaj malce več zdravnikov na primarnem nivoju, bi se bistveno lažje di- halo. »Ali sam dovolj cenim svoje bolnike, da jih ne bom zapustil, tudi če se mi ponujajo boljše delovne razmere? Jaz vem, da jih ne bom, ker vem, da ni vse v denarju in v udobju – vsaj ne zame.« Ampak da ne govoriva zgolj o odgovornosti na eni strani – kakšne pa so odlike dobrega pacienta? Hja, dostikrat ljudje, zlasti starejši, po- trebujejo predvsem družbo. Potrebujejo mene in ljudi v čakalnici, da jim pojamrajo o svojih težavah in vidijo, da tudi pri drugih ni vse ide- alno. Dvajset, trideset odstotkov jih potrebuje predvsem neko psihološko obravnavo, kakšnih dvajset odstotkov pa je celo povsem nepotreb- nih obiskov; če nekoga boli grlo in mu dam zdravilo, učinek ne bo takojšen, grlo bo vneto še par dni in v tem času ni treba kar naprej hoditi v ambulanto. Skratka, tudi pacienti naj se tru- dijo, da so čim bolj fer in da ne obremenjujejo zdravnika po nepotrebnem. Marsikateri zdravnik noče delati v majh- nem kraju, vi pa ste v Konjicah že desetletja … Medtem ko se marsikateri mladi medicinec zmrduje nad delom na periferiji, je sam že 37 let srečen v Slovenskih Konjicah. Med- tem ko si prenekateri zdravnik in zdravnica za bolnike vzameta po par minut, on že več generacij spremlja po cele družine in zdravi vse vidike njihovih stisk, od telesnega do duhovnega. Medtem ko se njegovi preobremenjeni, izgoreli kolegi in ko- legice zatekajo v zasebništvo, sam nikoli ne bi pomislil, da bi zapustil »svoje ljudi«. Še na robu pokoja (šteje 66 let) jih zdravi, tolaži in spodbuja, se jim čudi, se z njimi veseli in kdaj tudi joče ob, prosto po Zupanu, tragediji človeškega tkiva. Njegove roke so roke zdravitelja, a njegova duša je pesniška – nedavno je v Centru Noordung Vitanje predstavil kar tri nove zbirke (Pesmi iz ljubezni, Pesmi za prijatelje in Pesmi iz življenja); večino je napisal v redkih prostih minutah nočnih dežurstev. 1720 pacientov Kot zdravnik že skoraj štirideset let zdravite telesa svojih bolnikov in bolnic; ali s pesmi- mi, ki so sedaj izšle, zdravite še duše – tako Resnično zdravljenje deluje na treh ravneh: na fi zični, na psihološki in na duhovni. Kot zdravnik vsekakor poskušam presegati zgolj prvo raven, saj opažam, da so pri marsikom zdravstvene težave rezultat nekakšne življenj- ske utrujenosti. Ko nekdo fi zično opeša, to po- ruši tudi njegovo psihološko ravnovesje in po- sledično zmanjka volje do življenja. Običajno so v takšnih okoliščinah pri pacientih pri- sotne fi nančne, socialne, pravne in druge težave, ki prizadevajo celotno družino. T o so zelo težke situacije, ob katerih ne morem in tudi ne želim ostati ravno- dušen. Kakor hitro pa nisi ravnodu- šen, temveč čustvuješ, si pri poeziji. Gotovo je pisanje tudi zame neka oblika terapije, kot ste rekli sami; srečen sem, kadar napišem kaj lepega. In ja, glede na pozitiv- ne odzive, ki jih dobivam ob predstavitvah svojih pesniških zbirk, se mi zdi, da je to tudi za moje paciente dodana vre- dnost mene kot zdravnika. Ampak kako vam vendar uspe, da iz bolezni in stisk, strahu in osamljenosti in obupa, ki ste jim priča v ordinaciji, iztisnete navdih za nekaj tako lepega, kot je Takšen pač sem, nesreča in sreča drugih se me globoko dotakneta. Največ pesmi se rodi med dežurstvom v nočnem času, ko prihajajo nenaročeni pa- cienti z nenavadnimi, dostikrat presunljivimi zgodbami. In tako sem se odločil, da bom poskusil napisati pesem – pa četudi kratko, s tremi ali štirimi kiticami – o prav vsakem izmed njih. Med dežurstvom izkoristim proste minute, da zapišem te primere in jih dam v verze, preden bi se Mi zaupate zgodbo katerega od teh Joj, tega je toliko … Spomnim se večera, ko sem najprej obravnaval neko gospo, ki jo je mož pripeljal zaradi bolečin v prsih; oba sta bila iz sebe od bojazni, da je doživela infarkt. K sreči se je izkazalo, da gre zgolj za vnetje medrebrne- ga živca, gospa pa je potrebovala le analgetik. Za njima je prišel delavec iz tovarne Unior, ki se je hudo opekel na razbeljenem železu in smo ga morali z rešilcem poslati v celjsko bolnišnico. Nakar dobim klic iz policijske postaje, da se moram zglasiti v celici za streznitev, kjer si je nekdo zlomil roko in smo mu jo mobilizirali in spet naročili prevoz v bolnišni- co. Takšna so ta nočna de- žurstva in na neki točki sem po njih napi- sal dvajset ali trideset pe- svojega dela jemljem kot veliko odgovornost, pa tudi kot nekaj zelo, zelo lepega. Tako dolgo živim z ljudmi, prihajam v njihove domove in spremljam njihove zgodbe, da nekako posta- nejo tudi moje. Vsekakor bi moral biti kamen, da bi bil ravnodušen ob preizkušnjah, ki jih zadevajo – tako pa sem raje pesnik. Zato se pri svojem delu pogosto ne držim delovnega časa; dostikrat obiščem koga na domu tudi zunaj ura- dno določenih ur. Dober družinski zdravnik skrbi za svoje ljudi 24 ur na dan. In koliko je po vašem v Sloveniji takšnih? Vem, na kaj namigujete. Takole preko palca bi rekel, da je polovica slovenskih družinskih zdravnikov zelo solidnih, druga polovica pa ne zdrži pritiskov in odgovornosti tega poklica. Meni zadostuje, da me kot dobrega zdravni- ka prepoznavajo ljudje, za katere skrbim in jih zdravim – zato sem bil v življenju najbolj počaščen, ko sem bil v izboru revije Viva raz- glašen za naj zdravnika leta 2016. Pa ne gre za to, da bi dal dosti na slavo in glorijo; jaz samo delujem tako, kot mislim, da bi moral delovati dober zdravnik. Pomagajte razumeti svojo obremenjenost ljudem iz drugih poklicev, ki tudi trdo garajo. Poglejte, neki družinski zdravnik mora me- sečno opraviti 250 delovnih ur, vsak dan je tre- ba iti skozi ves spekter medicinskega znanja, od sprememb na koži in prehladov do kapi in depresij … Ob tem pa bi morali biti še ves čas pozitivni in nasmejani. Psihološko breme je veliko in vsi ga ne zmorejo prenesti; ljudje smo si pač različni in sam ne obsojam nikogar, ne na strani zdravnikov ne na strani bolnikov. Kako velike so obreme- nitve splošnih zdravnikov, zgovorno priča statistični podatek, da od vseh bolnikov, ki v primarnem nivoju vstopijo v zdravstveno mrežo, zgolj 14 odstotkov nadaljuje obravnavo na sekundarnem, v bolnišnicah. Kar pomeni, da za 86 odstotkov poskrbimo družinski zdravniki – ki pa številčno gledano pred- stavljamo manj kot 20 odstotkov vseh zdravnikov v Sloveniji. Če bi imeli v Sloveniji vsaj malce več zdravnikov na primarnem nivoju, bi se bistveno lažje di- halo. »Ali sam dovolj cenim svoje bolnike, da jih ne bom zapustil, tudi če se mi ponujajo boljše delovne razmere? Jaz vem, da jih ne bom, ker vem, da ni vse v denarju in v udobju – vsaj ne zame.« Ampak da ne govoriva zgolj o odgovornosti na eni strani – kakšne pa so odlike dobrega pacienta? Hja, dostikrat ljudje, zlasti starejši, po- trebujejo predvsem družbo. Potrebujejo mene in ljudi v čakalnici, da jim pojamrajo o svojih težavah in vidijo, da tudi pri drugih ni vse ide- alno. Dvajset, trideset odstotkov jih potrebuje predvsem neko psihološko obravnavo, kakšnih dvajset odstotkov pa je celo povsem nepotreb- nih obiskov; če nekoga boli grlo in mu dam zdravilo, učinek ne bo takojšen, grlo bo vneto še par dni in v tem času ni treba kar naprej hoditi v ambulanto. Skratka, tudi pacienti naj se tru- dijo, da so čim bolj fer in da ne obremenjujejo zdravnika po nepotrebnem. Marsikateri zdravnik noče delati v majh- nem kraju, vi pa ste v Konjicah že desetletja … »Z leti sem spoznal, da ne bom odrešil ne sveta in ne slovenskega zdravstva, zato je najpametneje, da se osredotočim na to, na kar imam vpliv: na zdravje ljudi, ki prihajajo v mojo ambulanto.« Po njegovem mnenju je polovica sloven- skih družinskih zdravnikov zelo solidnih, druga polovica pa ne zdrži pritiskov in odgovornosti tega poklica. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 47, 21. november 2024 INTERVJU Ni eden tistih, ki vse življenje tkejo rime in jih skrbno hranijo v kakšnem predalu. Ne. Veliko pesmi zdravnika Marjana Berginca je že objavljenih. Kot pravi, jih je začel pisati pred približno desetimi leti, ko so ga osebne življenj- ske preizkušnje prisilile, da je pogledal v svoj notranji svet misli in občutij ter v njem odkril prve navdihe za pesniko- vanje. Svojo prvo pesniško zbirko Utrip srca je izdal leta 2017, konec oktobra pa so izšle kar tri knjige pesmi – Pesmi iz ljubezni, Pesmi za prijatelje, Pesmi iz življenja. Odraščal je v Laškem, a se ima po skoraj štirih desetletjih življenja v Slovenskih Konjicah za skoraj pristnega Konji- čana. Zdravniško delo ga je povezalo z mnogimi ljudmi v Dravinjski dolini, ki ga spoštujejo. Tako zaradi strokovno- sti kot tudi zaradi empatije. Da je v vseh teh letih v krajih Dravinjske doline stkal številna prijateljstva, je dokazala množično obiskana predstavitev njegovih treh knjig pesmi v Centru Noordung v Vitanju. Skoraj štiristo ljudi se je odzvalo njegovemu povabilu. Berginčeva poezija se tokrat največkrat ozira v avtorjevo notranjost in razlaga čustva in razmišljanja, ki se rojevajo v odnosih z ljubljeno žensko, s prijatelji in z ljudmi, ki vsto- pajo v njegovo življenje. Pesmi so hvalnica ljubezni, med- osebnih odnosov, včasih so tudi otožne, jezne, družbeno kritične, a vedno iskrene in neposredne. Avtor kliče v njih po boljšem, novem svetu. V recenziji je Gvido Hauptman med drugim zapisal, da so pesmi polne ljubezni in topline. »Avtor ima izjemen občutek za izražanje čustev in globokih misli, pri tem mu pomaga tudi uporaba bogatega besednjaka in slikovitega jezika.« Prvo pesniško zbirko Utrip srca je Berginc izdal leta 2017 . Takrat je zapisal: »V številnih dežurstvih v vseh letih sem Njegove pesmi so hvalnica ljubezni obravnaval številne nujne in manj nujne primere. Številni so primeri neverjetnega veselja, a tudi neslutenih brezen žalosti in obupa. Zelo sem vesel, da sem znal ob vsem ohra- niti vedrino in razgibanost. Kdor bo prebiral moje pesmi, bo iz njih dojel, kaj in kako danes čutim svet. To vse sem želel deliti z vami. Vsi radi skrivamo svoj čustveni svet, saj se bojimo, da bomo ranjeni in prizadeti. Vendar verjamem, da moramo boljši del sebe dati drugemu, da nas lahko čuti. Predvsem se moramo truditi, da nikomur ne škodujemo,« poudarja Marjan Berginc. BF Sredi noči Ob meni si sredi noči. Tvoj vdih mi globok govori. Mi pove, da brezskrbnost živi, da med nama je dom, ni skrbi. Kaj potem, če je delo vse dni! To z ljubeznijo zmoremo vsi. Brez stanja miru tega ni. Te gledam … srce mi kipi. Je vdih … in izdih … in si ti. Dan in noč v srečo dana si mi. Več od tega na svetu tem ni. Več od tega res treba mi ni. … ker več ni. (Avtor: Marjan Berginc) Marjan Berginc je med Konjičani priljubljen in spo- štovan zdravnik. (Foto: Nik Jarh) Ah, delo na terenu je čisto drugačno od dela zdravnika v nekem večjem mestu. Zdravnik iz Ljubljane ne bi nikoli mogel opravljati dela zdravnika na podeželju, zdravnik s podeželja pa lahko kadarkoli brez težav dela v Ljublja- ni. Ljubljanski družinski zdravnik večino časa preživi v ambulanti, ima sicer nekaj hišnih obiskov, vendar bistveno manj. Ob tem pa ne opravlja službe mrliškega oglednika in ne obravnava urgentnih primerov, prijavljenih na telefonsko številko 112, prav tako ne opravlja malih kirurških posegov, kot so šivanje ran in odstranitve lojnic, ker je v mestu pač polno bolnišničnih kirurgov. Mi na terenu pa mora- mo delati še vse to; naše delo še zdaleč ni zgolj pisanje receptov in napotnic. Ne vem, kako je pri drugih, meni pa je to v zadovoljstvo, kajti nekako sem prisiljen, da sem človek karseda širokih obzorij in da sem vpet v vse aspekte življenja svojih bolnikov. Kako pa zdržite, ker si še sami nalagate tako visoke poklicne in osebnostne standar- de? No, saj pred nekaj leti sem imel neki kardio- loški zaplet. Ampak kaj čem, to so moji ljudje, moji prijatelji, to niso zgolj številke, temveč so mi pri srcu. Zaupajo mi, da se lahko obrnejo name, kadarkoli so v težavah, in to zaupanje mi daje moč. Na koncu je velik del poklicne drže odvisen od človekovega karakterja. V naših vrstah imamo vrhunske strokovnjake, ki pa se ne znajo pogovarjati z bolniki, še manj pa znajo poslušati – to je narobe. Mene ne moti, ko grem peš po svojem kraju in me ljudje ustavljajo na ulici, me cukajo za rokav in razlagajo o svojih težavah. Bi pustili svoje paciente in šli drugam, če bi dobili boljšo ponudbo, kot je to storila zdrav- nica v Slovenski Bistrici – kjer smo potem lahko gledali dolge vrste obupanih ljudi pred zdravstvenim domom? V njen zagovor naj povem, da je imela res visoko število opredeljenih pacientov, ob tem pa še nihče ne ve, kakšne zahteve so imeli po- samezni med njimi, s kakšnimi razlogi vse so prihajali do nje in kaj vse je morala požreti, ker je bila menda prijazna. Tako da spet – ne ob- sojam. V Mariboru bo delala v zasebni ambu- lanti, v kateri si bo lahko po svoje razporejala delovni čas, prav tako bo lahko imela manjše število pacientov, pri čemer bo lahko izbrala tiste, ki bo sama želela. Se pa pri tem resnič- no postavi vprašanje zdravnikove lojalnosti do prvotno opredeljenih bolnikov. Ali sam dovolj cenim svoje bolnike, da jih ne bom zapustil, tudi če se mi ponujajo boljše delovne razmere? Jaz vem, da jih ne bom, ker vem, da ni vse v denarju in v udobju – vsaj ne zame. Imam 1720 pacientov in za vsakega vem ne le ime, temveč celotno življenjsko zgodbo; o prav vsakem vam lahko v tem trenutku napišem vsaj dva lista zgodovine. Kaj vam je torej dalo teh 37 let v beli halji v majhnem kraju? Mislil sem, da bom ljudi zdravil, pa tudi jih vzgajal in učil, tako da bom ob odhodu v pen- zijo imel prazno čakalnico, ker jih bom bodisi vse pozdravil bodisi opolnomočil, da si sami pomagajo. No, zdaj sem na pragu pokoja, v moji čakalnici pa je v povprečju po dvakrat več ljudi kot tedaj, ko sem bil mlad. Nekaj torej ne štima. Moje življenje je kratko, populacija pa je vse starejša in vedno bolj bolna. Z leti sem tako spoznal, da ne bom odrešil ne sveta in ne slovenskega zdravstva, zato je najpametneje, da se osredotočim na to, na kar imam vpliv: na zdravje ljudi, ki prihajajo v mojo ambulanto. Foto: Sašo Švigelj »To so moji ljudje, moji prijatelji, to niso zgolj številke, temveč so mi pri srcu. Zaupajo mi, da se lahko obrnejo name, kadarkoli so v težavah, in to zaupanje mi daje moč.« V pesmih med drugim razkriva, kako čuti svet. (Foto: Nik Jarh) Pozna vse svoje paciente, ki lahko vedno računajo nanj. Z njim ostajajo šte- vilne zgodbe njegovih pacientov, ki so se nabrale v vseh letih. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 47, 21. november 2024 INTERVJU Ni eden tistih, ki vse življenje tkejo rime in jih skrbno hranijo v kakšnem predalu. Ne. Veliko pesmi zdravnika Marjana Berginca je že objavljenih. Kot pravi, jih je začel pisati pred približno desetimi leti, ko so ga osebne življenj- ske preizkušnje prisilile, da je pogledal v svoj notranji svet misli in občutij ter v njem odkril prve navdihe za pesniko- vanje. Svojo prvo pesniško zbirko Utrip srca je izdal leta 2017, konec oktobra pa so izšle kar tri knjige pesmi – Pesmi iz ljubezni, Pesmi za prijatelje, Pesmi iz življenja. Odraščal je v Laškem, a se ima po skoraj štirih desetletjih življenja v Slovenskih Konjicah za skoraj pristnega Konji- čana. Zdravniško delo ga je povezalo z mnogimi ljudmi v Dravinjski dolini, ki ga spoštujejo. Tako zaradi strokovno- sti kot tudi zaradi empatije. Da je v vseh teh letih v krajih Dravinjske doline stkal številna prijateljstva, je dokazala množično obiskana predstavitev njegovih treh knjig pesmi v Centru Noordung v Vitanju. Skoraj štiristo ljudi se je odzvalo njegovemu povabilu. Berginčeva poezija se tokrat največkrat ozira v avtorjevo notranjost in razlaga čustva in razmišljanja, ki se rojevajo v odnosih z ljubljeno žensko, s prijatelji in z ljudmi, ki vsto- pajo v njegovo življenje. Pesmi so hvalnica ljubezni, med- osebnih odnosov, včasih so tudi otožne, jezne, družbeno kritične, a vedno iskrene in neposredne. Avtor kliče v njih po boljšem, novem svetu. V recenziji je Gvido Hauptman med drugim zapisal, da so pesmi polne ljubezni in topline. »Avtor ima izjemen občutek za izražanje čustev in globokih misli, pri tem mu pomaga tudi uporaba bogatega besednjaka in slikovitega jezika.« Prvo pesniško zbirko Utrip srca je Berginc izdal leta 2017 . Takrat je zapisal: »V številnih dežurstvih v vseh letih sem Njegove pesmi so hvalnica ljubezni obravnaval številne nujne in manj nujne primere. Številni so primeri neverjetnega veselja, a tudi neslutenih brezen žalosti in obupa. Zelo sem vesel, da sem znal ob vsem ohra- niti vedrino in razgibanost. Kdor bo prebiral moje pesmi, bo iz njih dojel, kaj in kako danes čutim svet. To vse sem želel deliti z vami. Vsi radi skrivamo svoj čustveni svet, saj se bojimo, da bomo ranjeni in prizadeti. Vendar verjamem, da moramo boljši del sebe dati drugemu, da nas lahko čuti. Predvsem se moramo truditi, da nikomur ne škodujemo,« poudarja Marjan Berginc. BF Sredi noči Ob meni si sredi noči. Tvoj vdih mi globok govori. Mi pove, da brezskrbnost živi, da med nama je dom, ni skrbi. Kaj potem, če je delo vse dni! To z ljubeznijo zmoremo vsi. Brez stanja miru tega ni. Te gledam … srce mi kipi. Je vdih … in izdih … in si ti. Dan in noč v srečo dana si mi. Več od tega na svetu tem ni. Več od tega res treba mi ni. … ker več ni. (Avtor: Marjan Berginc) Marjan Berginc je med Konjičani priljubljen in spo- štovan zdravnik. (Foto: Nik Jarh) Ah, delo na terenu je čisto drugačno od dela zdravnika v nekem večjem mestu. Zdravnik iz Ljubljane ne bi nikoli mogel opravljati dela zdravnika na podeželju, zdravnik s podeželja pa lahko kadarkoli brez težav dela v Ljublja- ni. Ljubljanski družinski zdravnik večino časa preživi v ambulanti, ima sicer nekaj hišnih obiskov, vendar bistveno manj. Ob tem pa ne opravlja službe mrliškega oglednika in ne obravnava urgentnih primerov, prijavljenih na telefonsko številko 112, prav tako ne opravlja malih kirurških posegov, kot so šivanje ran in odstranitve lojnic, ker je v mestu pač polno bolnišničnih kirurgov. Mi na terenu pa mora- mo delati še vse to; naše delo še zdaleč ni zgolj pisanje receptov in napotnic. Ne vem, kako je pri drugih, meni pa je to v zadovoljstvo, kajti nekako sem prisiljen, da sem človek karseda širokih obzorij in da sem vpet v vse aspekte življenja svojih bolnikov. Kako pa zdržite, ker si še sami nalagate tako visoke poklicne in osebnostne standar- de? No, saj pred nekaj leti sem imel neki kardio- loški zaplet. Ampak kaj čem, to so moji ljudje, moji prijatelji, to niso zgolj številke, temveč so mi pri srcu. Zaupajo mi, da se lahko obrnejo name, kadarkoli so v težavah, in to zaupanje mi daje moč. Na koncu je velik del poklicne drže odvisen od človekovega karakterja. V naših vrstah imamo vrhunske strokovnjake, ki pa se ne znajo pogovarjati z bolniki, še manj pa znajo poslušati – to je narobe. Mene ne moti, ko grem peš po svojem kraju in me ljudje ustavljajo na ulici, me cukajo za rokav in razlagajo o svojih težavah. Bi pustili svoje paciente in šli drugam, če bi dobili boljšo ponudbo, kot je to storila zdrav- nica v Slovenski Bistrici – kjer smo potem lahko gledali dolge vrste obupanih ljudi pred zdravstvenim domom? V njen zagovor naj povem, da je imela res visoko število opredeljenih pacientov, ob tem pa še nihče ne ve, kakšne zahteve so imeli po- samezni med njimi, s kakšnimi razlogi vse so prihajali do nje in kaj vse je morala požreti, ker je bila menda prijazna. Tako da spet – ne ob- sojam. V Mariboru bo delala v zasebni ambu- lanti, v kateri si bo lahko po svoje razporejala delovni čas, prav tako bo lahko imela manjše število pacientov, pri čemer bo lahko izbrala tiste, ki bo sama želela. Se pa pri tem resnič- no postavi vprašanje zdravnikove lojalnosti do prvotno opredeljenih bolnikov. Ali sam dovolj cenim svoje bolnike, da jih ne bom zapustil, tudi če se mi ponujajo boljše delovne razmere? Jaz vem, da jih ne bom, ker vem, da ni vse v denarju in v udobju – vsaj ne zame. Imam 1720 pacientov in za vsakega vem ne le ime, temveč celotno življenjsko zgodbo; o prav vsakem vam lahko v tem trenutku napišem vsaj dva lista zgodovine. Kaj vam je torej dalo teh 37 let v beli halji v majhnem kraju? Mislil sem, da bom ljudi zdravil, pa tudi jih vzgajal in učil, tako da bom ob odhodu v pen- zijo imel prazno čakalnico, ker jih bom bodisi vse pozdravil bodisi opolnomočil, da si sami pomagajo. No, zdaj sem na pragu pokoja, v moji čakalnici pa je v povprečju po dvakrat več ljudi kot tedaj, ko sem bil mlad. Nekaj torej ne štima. Moje življenje je kratko, populacija pa je vse starejša in vedno bolj bolna. Z leti sem tako spoznal, da ne bom odrešil ne sveta in ne slovenskega zdravstva, zato je najpametneje, da se osredotočim na to, na kar imam vpliv: na zdravje ljudi, ki prihajajo v mojo ambulanto. Foto: Sašo Švigelj »To so moji ljudje, moji prijatelji, to niso zgolj številke, temveč so mi pri srcu. Zaupajo mi, da se lahko obrnejo name, kadarkoli so v težavah, in to zaupanje mi daje moč.« V pesmih med drugim razkriva, kako čuti svet. (Foto: Nik Jarh) Pozna vse svoje paciente, ki lahko vedno računajo nanj. Z njim ostajajo šte- vilne zgodbe njegovih pacientov, ki so se nabrale v vseh letih. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 47, 21. november 2024 PUSTILA JE PEČAT Bila je drugačna. Bila je posebna. Poznala je vse in vsi so poznali njo. Kjerkoli se je pojavila, je vzbudila zanimanje, včasih tudi kakšen majhen škandal. Ne- kateri so iskali njeno družbo, drugi so se je izogibali. Ime ji je bilo Mariana, toda to so vedeli le redki. Vsi so ji rekli Frau Komes. O njej se je napletlo polno zgodbic. Nekatere so postale legendarne in z njimi je postala laška legenda tudi Frau Komes. Tako jo je opisal kustos v Muzeju Laško Tomaž Majcen, ki je spomine na to laško posebnico začel obujati v okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine. Ne- verjetna Frau Komes (1883–1965) je tako javnost do- dobra razburkala na Kulturnem bazarju v Ljubljani, na Dnevih evropske kulturne dediščine v Laškem in na nedavnem predavanju v Mariboru. Pred dnevi se je »vrnila« v Laško, kjer so spomine nanjo obujali na Kavarniškem večeru v Knjižnici Laško. BOJANA AVGUŠTINČIČ Obudili so spomin na legendarno Laščanko Frau Komes se je vrnila v Laško Zanimanje za Frau Komes je bilo ta večer tolikšno, da je bila dvorana knjižnice pretesna za vse obiskovalce, zato so orga- nizatorji dogodka (Turistično društvo Laško, Knjižnica La- ško in Muzej Laško) obljubili, da bodo podoben večer pono- vili, Tomaž Majcen je ob tem napovedal tudi voden sprehod po poti Frau Komes v začetku prihodnjega leta. Tomaž Majcen je nekaj po- datkov o Mariani Komes, roje- ni Pintar, našel v arhivih ter za- pisih, ki so o njej nekoč izhajali v Novem tedniku. Pri tem mu je pomagal tudi predsednik Turističnega društva Laško Boštjan Vrščaj, ki je objave o Frau Komes izbrskal v časopi- sih, ki so izhajali v času nje- nega življenja. O Frau Komes, ki je bila ob koncu 19. oziro- ma v prvi polovici 20. stoletja pomembna ženska v Laškem, sicer ni veliko zapisanega, toda v ljudskem spominu je še zelo prisotna. Starejši Laščani se jo še dobro spominjajo. Kdo je bila Mariana Komes? Rodila se je 1. avgusta 1883 v Lahomšku pri Laškem pre- možnima slovenskima starše- ma Jožefu in Ivani. Oče je bil mesar in veleposestnik, imel je mesnico in gostilno ter veliko posesti. Mariana se je izučila za gostilničarko in je delala doma. Pri bogatih meščanih se je naučila nemščino. Do- datno se je za gostilničarko iz- popolnila na praksi v Gradcu. Od tedaj je govorila večinoma nemško, da bi bila bolj gospo- ska. Postala je snobovska, ma- lomeščanska. Uživala je, če so ljudje o njej veliko govorili. Da so imeli kaj govoriti, je z veliko vnemo poskrbela sama, saj je s svojimi dejanji vselej vzbujala pozornost. Bila je visoke postave, nemir- no živahna, vzvišena in željna pustolovščin. V mladih letih se je oblačila po najnovejši modi. Nosila je svilene obleke s čip- kami, bele rokavice, čipkaste torbice, lakaste čevlje, pisane sončnike in klobuke s pavjimi peresi. V starejših letih se je povsem spremenila. Nosila je temne dolge obleke z naguba- nimi krili, usnjen predpasnik in usnjen telovnik, obute je imela gležnjarje. Dolge lase je imela spete vrh glave. Imela je globok moški glas in tudi sicer se je vedla kot možača. Kadila je cigarete, vtaknjene v dolg pozlačen ustnik. Bila je odre- zava ter ostrih, pikrih besed. Kdor je hotel bili z njo v do- brih odnosih, ji je moral javno izkazovati čast in spoštovanje. Še posebej stroga je bila pri pozdravljanju. Otroci in mlajši so jo morali vljudno ogovoriti in jo lepo pozdraviti, sicer jih je zatožila staršem. Če ji kdo, ki ga je srečala na ulici, ni bil všeč, ga je odganjala s palico. In gorje, če jo je kdo užalil. Ta- koj se je spustila v tožbo. »Ne- koč sem jo srečal pred lekarno in je nisem pozdravil. Doma me je oče oklofutal, saj me je Frau Komes zatožila in očeta sredi Laškega nadrla, kako nevzgojenega sina ima. Od ta- krat sem jo vestno pozdravljal: ›Klanjam se, gospa Komes,‹« je v smehu povedal eden od obi- skovalcev kavarniškega večera v Laškem. Udeleženci dogod- ka so se spominjali tudi, kako so morali otroci gospe Komes pomagati nositi stvari domov, zanjo nabirati češnje … Postala je mesarka Številni Laščani so radi za- hajali v njeno gostilno. V njej je imela veliko glasbeno oma- ro, biljard in posebno igralno napravo – namizno kegljišče. Rekli so mu »marjanca«, saj je bil način igre podoben kot pri namizni družabni igri z vrtav- ko. Igralci so z vrvico sprožili jurčka, ki se je vrtel in podiral keglje. Ker so imeli pri Pintarejvih tudi mesnico, se je Mariana od- ločila, da bo naredila mesarski izpit, kar je bilo v tistih časih za žensko nekaj neobičajnega. Ko se je pojavila pred ocenjevalno komisijo, se ji je ta posmeho- vala, saj je bila prepričana, da ženska izpita ne bo naredila. Za izpitno nalogo ji je komisija naložila, naj zakolje in razko- sa vola. Mariana je to naredila tako spretno, da so člani komi- sije ostali odprtih ust. Seveda je mojstrski izpit opravila in o tem so leta 1924 pisali vsi časo- pisi (Jutro, Narodni dnevnik, Domovina, Obrtni vestnik …). Ko je nekoč v mesnici zmanj- kalo mesa, je Frau Komes va- jenca poslala na podstrešje po volovsko polovico. Mladenič ni vedel, kako naj tolikšen kos mesa sam nese v mesnico. Ker se je predolgo obotavljal, je Mariani prekipelo. Šla je za njim, si polovico vola oprtala na rame in jo odnesla v me- snico … Na mostu »ulovljen« mož Mariana je štela že 25 let, snubcev pa nikjer. Glede na njen značaj in možato posta- vo si fantje očitno niso upali blizu. Da bi ji pripomogla k možitvi, sta ji starša prepisala gostilno, mesarijo in vso dru- go posest v Laškem. Moža si je Mariana tudi zelo želela, zato je nekega dne javno naznanila, da se bo poročila s prvim mo- škim, ki ga bo nekega dne sre- čala na laškem mostu. Rečeno, storjeno. Že od daleč je opazila postavnega brkatega mladeni- ča, ki je iz smeri železniške postaje stopal proti mostu in ji prihajal nasproti. Ko se ji je približal, ga je ogovorila in ga vprašala, ali je prišel v toplice, ter mu ponudila sobo v svo- jem gostišču. A ji je mladenič odvrnil, da išče službo mesar- ja. Mariana ga je seveda brez obotavljanja odpeljala v svojo Kustos v Muzeju Laško Tomaž Majcen je podatke o neverjetni Frau Komes našel v arhivih, starih časopisih ter v zapisih, ki so o njej nekoč izhajali v Novem tedniku. V pomoč pri raziskovanju so mu bili tudi spomini starejših Laščanov, ki se te laške posebnice še dobro spominjajo. Frau Komes še danes živi v spo- minu Laščanov. Bila je posebna in drugačna. (Foto: Muzej Laško) Zanimanje za Frau Komes na nedavnem Kavarniškem večeru v Knjižnici Laško je bilo tolikšno, da je bila dvorana pretesna za vse obiskovalce, zato so orga- nizatorji dogodka obljubili, da bodo podoben večer ponovili. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 47, 21. november 2024 PUSTILA JE PEČAT Pridruži se gibanju vseživljenjskega učenja! Kjerkoli in kadarkoli Odkrivaj znanja in spretnosti − uresničuj svoj potencial. Povezan z drugimi V svojem tempu in brez stresa mesnico, pri čemer mladi me- sar Štefan Komes iz Maribora niti slutil ni, da bo to srečanje zanj tako usodno. Mariana je seveda svojo namero uresniči- la in tako sta se s Štefanom 17 . februarja 1908 poročila. Z bankovci si je prižigala cigarete Našla sta se podjetna člove- ka, oba sta bila veleposestnika in njuni posli so sijajno cveteli. Mariana je po Laškem v nem- ščini razglašala, da sta milijo- narja. Tudi vedla se je tako. Cigarete naj bi si prižigala kar s petkronskimi bankovci. A to le takrat, ko je imela okoli sebe polno ljudi. Znala je poskrbeti tudi za spektakel. V nekdanjem ho- telu Henke v Laškem (dana- šnjem Hotelu Špica) so prire- jali pustna rajanja. Mariana se je odločila, da bo njena hči na pustovanju zmagala. Ne, ni podkupila žirije, ampak je naročila vlak in se z njim odpeljala v Gradec po pustni kostum. Nekateri pravijo, da naj bi s seboj vzela tudi laško godbo. Kakorkoli, v Gradcu je Mariana kupila pustni kostum za hčerko in slednja je na ma- škaradi v Laškem zares dobila prvo nagrado. Toda bolj kot o njeni zmagi so ljudje govorili o Mariani in njenem razsipni- štvu. Njej je to seveda godilo. Rada je bila v središču pozor- nosti in znala je poskrbeti, da je bila opažena. Na lukeževo, god svetega Luke, je bila v cer- kvici v Tremerjah maša. Mari- ana seveda ni smela manjkati. In spet je poskrbela za spekta- kularen prihod. Vlakovodjo naj bi podkupila, da je vlak ustavil v Tremerjah, kjer sicer ni bilo postaje, da je Frau Komes pred očmi udeležencev blagoslova, ki so bili zbrani pred cerkvijo, izstopila in tako spet poskrbela za svojo slavo. Zagovor pri dekanu in krsta na kozolcu Frau Komes je bila tudi od- prtega duha. Ko se je njen mož Štefan zaljubil v natakarico v domači gostilni, je to ni prav nič motilo. Vsi trije so si celo delili spalnico. Ko se je to raz- vedelo po Laškem, je Mariano na zagovor poklical dekan. A mu je slednja dala jasno vedeti, da se ga te stvari čisto nič ne ti- čejo. »Če mene to ne moti, tudi vas ne sme!« mu je zabrusila. Mariana je imela s Štefanom tri otroke, še tri mu je rodila ljubica. Ko je Štefan Komes leta 1929 umrl, so bile osmrtnice obja- vljene v več časopisih, celo v časopisu slovenskih izseljen- cev v Ameriki. In če je Frau Komes do tedaj živela na veliki nogi, je bogastvo kmalu začelo kopneti. Leto po moževi smrti je začela prodajati svoje pose- sti in druge stvari. Obdržala je zemljišče v današnji Kidričevi ulici, kjer je imela tudi sadov- njak in kozolec, ki ga je raz- glasila za Hotel Kozolec. Tam je prirejala srečanja za goste iz zdravilišča. Na kozolcu je ime- la tudi krsto, v kateri je hranila jabolka, občasno naj bi v njej tudi spala. Zlasti tedaj, ko naj bi pregloboko pogledala v ko- zarec. Pila je jabolčnik, ki ga je stregla tudi gostom. Krste, ki je bila velika zani- mivost, se nekateri Laščani še spominjajo. Kot so povedali na Kavarniškem večeru, so mla- di fantje, ki so želeli dokazati, kako pogumni so, šli ležat va- njo. Kako oziroma zakaj se je krsta znašla na kozolcu, sicer ni znano. Življenje znamenite Frau Komes se je končalo 20. maja 1965. Čeprav je bila drugačna in posebna, ni bila škodoželj- na, saj ni storila nič slabega. Da je bila dobrega srca, je pokaza- la tudi s tem, da je Laščanom po drugi svetovni vojni, ko ni bilo hrane, v obdelavo skoraj zastonj ponudila svojo zemljo. Kot so pripovedovali obisko- valci Kavarniškega večera v Laškem, je bila tudi duhovita in je imela smisel za sarkazem. Kakorkoli, Frau Komes je znala poskrbeti za senzacijo. Čeprav od njene smrti mineva že skoraj 60 let, se zdi, da je še kako živa. Njene mesnice in gostilne sicer ni več. Tudi mosta, ki je bil ključen za nje- no prihodnost, danes ni več. Ostajajo pa spomini in zgodbe, ki jih bodo odslej poznali tudi mlajši. Foto: Nik Jarh Nekateri Laščani še hranijo tudi fotografije Frau Komes. Kozolec je Frau Komes razgla- sila za hotel. Pri njem je pri- rejala srečanja, na kozolcu naj bi imela celo krsto. (Foto: Muzej Laško) Frau Komes z zna- čilnim klobukom in s cigareto, kot se je spominjajo Laščani. (Foto: Muzej Laško) Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 47, 21. november 2024 PUSTILA JE PEČAT Bila je drugačna. Bila je posebna. Poznala je vse in vsi so poznali njo. Kjerkoli se je pojavila, je vzbudila zanimanje, včasih tudi kakšen majhen škandal. Ne- kateri so iskali njeno družbo, drugi so se je izogibali. Ime ji je bilo Mariana, toda to so vedeli le redki. Vsi so ji rekli Frau Komes. O njej se je napletlo polno zgodbic. Nekatere so postale legendarne in z njimi je postala laška legenda tudi Frau Komes. Tako jo je opisal kustos v Muzeju Laško Tomaž Majcen, ki je spomine na to laško posebnico začel obujati v okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine. Ne- verjetna Frau Komes (1883–1965) je tako javnost do- dobra razburkala na Kulturnem bazarju v Ljubljani, na Dnevih evropske kulturne dediščine v Laškem in na nedavnem predavanju v Mariboru. Pred dnevi se je »vrnila« v Laško, kjer so spomine nanjo obujali na Kavarniškem večeru v Knjižnici Laško. BOJANA AVGUŠTINČIČ Obudili so spomin na legendarno Laščanko Frau Komes se je vrnila v Laško Zanimanje za Frau Komes je bilo ta večer tolikšno, da je bila dvorana knjižnice pretesna za vse obiskovalce, zato so orga- nizatorji dogodka (Turistično društvo Laško, Knjižnica La- ško in Muzej Laško) obljubili, da bodo podoben večer pono- vili, Tomaž Majcen je ob tem napovedal tudi voden sprehod po poti Frau Komes v začetku prihodnjega leta. Tomaž Majcen je nekaj po- datkov o Mariani Komes, roje- ni Pintar, našel v arhivih ter za- pisih, ki so o njej nekoč izhajali v Novem tedniku. Pri tem mu je pomagal tudi predsednik Turističnega društva Laško Boštjan Vrščaj, ki je objave o Frau Komes izbrskal v časopi- sih, ki so izhajali v času nje- nega življenja. O Frau Komes, ki je bila ob koncu 19. oziro- ma v prvi polovici 20. stoletja pomembna ženska v Laškem, sicer ni veliko zapisanega, toda v ljudskem spominu je še zelo prisotna. Starejši Laščani se jo še dobro spominjajo. Kdo je bila Mariana Komes? Rodila se je 1. avgusta 1883 v Lahomšku pri Laškem pre- možnima slovenskima starše- ma Jožefu in Ivani. Oče je bil mesar in veleposestnik, imel je mesnico in gostilno ter veliko posesti. Mariana se je izučila za gostilničarko in je delala doma. Pri bogatih meščanih se je naučila nemščino. Do- datno se je za gostilničarko iz- popolnila na praksi v Gradcu. Od tedaj je govorila večinoma nemško, da bi bila bolj gospo- ska. Postala je snobovska, ma- lomeščanska. Uživala je, če so ljudje o njej veliko govorili. Da so imeli kaj govoriti, je z veliko vnemo poskrbela sama, saj je s svojimi dejanji vselej vzbujala pozornost. Bila je visoke postave, nemir- no živahna, vzvišena in željna pustolovščin. V mladih letih se je oblačila po najnovejši modi. Nosila je svilene obleke s čip- kami, bele rokavice, čipkaste torbice, lakaste čevlje, pisane sončnike in klobuke s pavjimi peresi. V starejših letih se je povsem spremenila. Nosila je temne dolge obleke z naguba- nimi krili, usnjen predpasnik in usnjen telovnik, obute je imela gležnjarje. Dolge lase je imela spete vrh glave. Imela je globok moški glas in tudi sicer se je vedla kot možača. Kadila je cigarete, vtaknjene v dolg pozlačen ustnik. Bila je odre- zava ter ostrih, pikrih besed. Kdor je hotel bili z njo v do- brih odnosih, ji je moral javno izkazovati čast in spoštovanje. Še posebej stroga je bila pri pozdravljanju. Otroci in mlajši so jo morali vljudno ogovoriti in jo lepo pozdraviti, sicer jih je zatožila staršem. Če ji kdo, ki ga je srečala na ulici, ni bil všeč, ga je odganjala s palico. In gorje, če jo je kdo užalil. Ta- koj se je spustila v tožbo. »Ne- koč sem jo srečal pred lekarno in je nisem pozdravil. Doma me je oče oklofutal, saj me je Frau Komes zatožila in očeta sredi Laškega nadrla, kako nevzgojenega sina ima. Od ta- krat sem jo vestno pozdravljal: ›Klanjam se, gospa Komes,‹« je v smehu povedal eden od obi- skovalcev kavarniškega večera v Laškem. Udeleženci dogod- ka so se spominjali tudi, kako so morali otroci gospe Komes pomagati nositi stvari domov, zanjo nabirati češnje … Postala je mesarka Številni Laščani so radi za- hajali v njeno gostilno. V njej je imela veliko glasbeno oma- ro, biljard in posebno igralno napravo – namizno kegljišče. Rekli so mu »marjanca«, saj je bil način igre podoben kot pri namizni družabni igri z vrtav- ko. Igralci so z vrvico sprožili jurčka, ki se je vrtel in podiral keglje. Ker so imeli pri Pintarejvih tudi mesnico, se je Mariana od- ločila, da bo naredila mesarski izpit, kar je bilo v tistih časih za žensko nekaj neobičajnega. Ko se je pojavila pred ocenjevalno komisijo, se ji je ta posmeho- vala, saj je bila prepričana, da ženska izpita ne bo naredila. Za izpitno nalogo ji je komisija naložila, naj zakolje in razko- sa vola. Mariana je to naredila tako spretno, da so člani komi- sije ostali odprtih ust. Seveda je mojstrski izpit opravila in o tem so leta 1924 pisali vsi časo- pisi (Jutro, Narodni dnevnik, Domovina, Obrtni vestnik …). Ko je nekoč v mesnici zmanj- kalo mesa, je Frau Komes va- jenca poslala na podstrešje po volovsko polovico. Mladenič ni vedel, kako naj tolikšen kos mesa sam nese v mesnico. Ker se je predolgo obotavljal, je Mariani prekipelo. Šla je za njim, si polovico vola oprtala na rame in jo odnesla v me- snico … Na mostu »ulovljen« mož Mariana je štela že 25 let, snubcev pa nikjer. Glede na njen značaj in možato posta- vo si fantje očitno niso upali blizu. Da bi ji pripomogla k možitvi, sta ji starša prepisala gostilno, mesarijo in vso dru- go posest v Laškem. Moža si je Mariana tudi zelo želela, zato je nekega dne javno naznanila, da se bo poročila s prvim mo- škim, ki ga bo nekega dne sre- čala na laškem mostu. Rečeno, storjeno. Že od daleč je opazila postavnega brkatega mladeni- ča, ki je iz smeri železniške postaje stopal proti mostu in ji prihajal nasproti. Ko se ji je približal, ga je ogovorila in ga vprašala, ali je prišel v toplice, ter mu ponudila sobo v svo- jem gostišču. A ji je mladenič odvrnil, da išče službo mesar- ja. Mariana ga je seveda brez obotavljanja odpeljala v svojo Kustos v Muzeju Laško Tomaž Majcen je podatke o neverjetni Frau Komes našel v arhivih, starih časopisih ter v zapisih, ki so o njej nekoč izhajali v Novem tedniku. V pomoč pri raziskovanju so mu bili tudi spomini starejših Laščanov, ki se te laške posebnice še dobro spominjajo. Frau Komes še danes živi v spo- minu Laščanov. Bila je posebna in drugačna. (Foto: Muzej Laško) Zanimanje za Frau Komes na nedavnem Kavarniškem večeru v Knjižnici Laško je bilo tolikšno, da je bila dvorana pretesna za vse obiskovalce, zato so orga- nizatorji dogodka obljubili, da bodo podoben večer ponovili. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 47, 21. november 2024 V RITMIH PLESA »Sving je interakcija med plesalci, socialni ples, kar pomeni, da spodbuja druženje in menjavo partner- jev, zato oseba, če pride na tečaj tega plesa, ni vezana na enega plesalca. V bistvu je sving ples sreče,« pra- vi predsednik društva Vintage Swing Aleš Kolar. O swingu govori s posebnim žarom, želi tudi, da bi ples v današnjem sodobnem in »instragramovskem« svetu privabil še več mladih. Ti bi morali spoznati, da je dru- ženje pomembnejše od preživljanja časa pred zasloni telefonov in računalnikov. Minuli konec tedna je Kolar- jevo društvo v Celje privabilo več sto ljubiteljev plesa iz vse Evrope. V Celjskem domu je bilo namreč eno največjih mednarodnih srečanj Vintage swing festival. SIMONA ŠOLINIČ Omenjeni festival, ki je bil posvečen plesu sving in glas- bi, ima eno najbogatejših tra- dicij v Evropi. Je del mreže Swinging Evropa, ki združuje 13 evropskih organizatorjev dogodkov, med njimi tudi 1. slovensko plesno društvo Vintage swing, ki ga vodi Kolar. To društvo je trenutno največji organizator medna- rodnih dogodkov svinga v Evropi in letos praznuje dvaj- setletnico. »Bilo je vrhunsko!« Festival je postregel z izje- mno bogatim in pestrim pro- gramom. Ves konec tedna so se vrstile delavnice, ki so jih Sving ima izjemno tra- dicijo v svetu. Po prvi svetovni vojni je bil nekaj novega v Ameriki, kjer ga je takrat začela plesati Norma Miller, danes znana kot kraljica svinga. Bila je tudi v Celju. V tistih časih je bila še najstnica in njen ples se je naprej po svetu začel širiti iz plesne dvora- ne v Harlemu. Razvoj tega plesa je nekoliko ustavila druga svetovna vojna, a kmalu so ljudje potrebovali druženje in plesne ritme. Eden ključnih plesalcev je bil tudi Američan Frankie Manning, ki je v osemdese- tih letih prišel na Švedsko in s plesom »okužil« mla- de Evropejce. Od takrat je sving doživel nov zagon. Izjemno obiskan festival svinga v Celju »Sving je več kot ples. Je druženje in ples sreče« vodili mednarodno priznani inštruktorji in učitelji plesa, predvajali so tudi dokumen- tarni film o življenju kraljice svinga Norme Miller. Slednja, ki je bila tudi v Celju na za- četnih festivalih, je umrla leta 2019. Tokratni festival je pri- nesel še plesno tekmovanje, nastop treh glasbenih skupin, vrhunske didžeje, nastope ple- snih skupin, stojnice z vintage čevlji in podobno. »Bilo je res vrhunsko, posebna izkušnja,« pravi Kolar. Dodaja, da so se prvi festi- vali svinga začeli v Sloveniji leta 2008 in so bili odskočna deska za organizacijo tovr- stnih srečanj tudi v drugih državah Evrope. Da ljudi tovr- sten ples privlači, kaže to, da so v Celje minuli konec tedna prišli plesalci iz vse Evrope, ne samo iz Slovenije. »Plesali so Avstrijci, Italijani, Nemci, Francozi, Angleži, Madžari. »Sving ni le en ples, gre za družino plesov. Kamorkoli prideš plesat, se počutiš kot doma. In ko začneš ple- sati, se preprosto odklopiš. Takrat ne moreš razmišljati o vsakdanjih težavah, ker si v svojem svetu in v trenutku. To je to, kar ti da ples,« pravi predsednik društva Vintage Swing Aleš Kolar. (Foto: SŠol) Prišli so tudi plesalci iz Srbi- je in Hrvaške,« dodaja Kolar. Zaradi velikega števila obi- skovalcev je bila organizacija velik izziv. Ravno pri tem se je pokazalo tudi, da v Celju primanjkuje hotelskih nasta- nitev, mnogi gostje so si zato našli zasebne nastanitve. Čeprav je bil prvi festival v Ljubljani, je bila Kolarjeva že- lja, da bi ga prestavili v knežje mesto, kar mu je tudi uspelo. »Celje ima te zmogljivosti in dvorane. Ker je ples zelo pove- zan z ustreznimi prostori, ima tudi svojo prepoznavnost,« razlaga sogovornik. V Celju se ljubitelji svinga dobivajo vsak ponedeljek, ko pripravljajo različne delavnice in tudi ple- sne večere, društvo ima svoj studio tudi v Ljubljani, kjer imajo plesne večere ob petkih. »Plesalci smo zelo povezani. V Celje ali Ljubljano radi pridejo plesalci tudi iz drugih mest.« Ljudje radi plešejo, potrebujejo le priložnost Plesalce svinga so Celjani do zdaj imeli priložnost že večkrat spoznati, letos so bili del po- letnega dogajanja na mestnih ulicah, enako lani. Med kon- cem tedna so v Celjski dom prišli tudi naključni plesalci, da bi si plese tudi ogledali ali se preprosto zavrteli, čeprav je največja skupina obiskovalcev sestavljena iz tistih ljubiteljev svinga, ki jim je takšen festival Plesno druženje na vrhuncu. Plesalci znajo povedati, da jih plesni trenutki popolnoma prevzamejo. Takrat ni prostora za vsakdanje skrbi. Sving. Ples, ki je navdušil mnoge. Tudi Celjane. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 47, 21. november 2024 V RITMIH PLESA Koda za rezervacijo: NOVITEDNIK SENIOR PAKET HOTEL WELL**** TERME TUHELJ, HRVAŠKA INFORMACIJE IN REZERVACIJE: +386 3 829 78 36; booking@terme-tuhelj.hr › Polpenzion (min. 2 noči), › kopanje v novem wellness bazenu, › uporaba kopalnega plašča in kopalne brisače, › animacijske vsebine, › darilo na dan odhoda, › dodatnih 20 % popusta pri bivanju min. 5 noči. SOBA CLASSIC Cena: že od 49,50 € po osebi / noč pravo doživetje in si za to vza- mejo tudi več dni. Kolar poudari, da bi njegovo društvo zelo rado k temu ple- su pritegnilo mlade: » Ti danes težko najdejo stik, težje se po- vežejo, zato nam je to še toliko večji izziv. Sodelujemo tudi z ameriško ambasado, s šolami in fakultetami. Mladim želi- mo pokazati, da ples pomeni prijetno druženje, ki je bolj pomembno od tega, da smo za mobilnimi zasloni. Radi bi mladim pokazali, da s plesom in z druženjem lahko kakovo- stno preživljajo svoj čas.« Družabnih plesov je več in Kolar opaža, da ljudje v bistvu radi plešejo. »Tudi Celjani. Res je, da je treba ljudem ponuditi lokacijo ali nek prostor, kjer bodo vedeli: ›Aha, v Celju se ta dan ob tej uri pleše.‹ Takrat bodo prišli. Tudi veselice so dobre in prav je, da se vrstijo. Je pa res, da je družabni ples še vedno nekoliko na strani, čeprav bi ljudje plesali. Le prostor jim je treba ponuditi. In mislim, da je v Celju za to še veliko priložnosti. Ker ples ni le konjiček, je veliko več,« še zaključuje Kolar. Foto: Tadej Mulej – Piqant Visuals V elementu! Pravega plesa brez glasbe v živo ni. Stojnice z izdelki za sving so bile prav tako sestavni del festivala. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 47, 21. november 2024 V RITMIH PLESA »Sving je interakcija med plesalci, socialni ples, kar pomeni, da spodbuja druženje in menjavo partner- jev, zato oseba, če pride na tečaj tega plesa, ni vezana na enega plesalca. V bistvu je sving ples sreče,« pra- vi predsednik društva Vintage Swing Aleš Kolar. O swingu govori s posebnim žarom, želi tudi, da bi ples v današnjem sodobnem in »instragramovskem« svetu privabil še več mladih. Ti bi morali spoznati, da je dru- ženje pomembnejše od preživljanja časa pred zasloni telefonov in računalnikov. Minuli konec tedna je Kolar- jevo društvo v Celje privabilo več sto ljubiteljev plesa iz vse Evrope. V Celjskem domu je bilo namreč eno največjih mednarodnih srečanj Vintage swing festival. SIMONA ŠOLINIČ Omenjeni festival, ki je bil posvečen plesu sving in glas- bi, ima eno najbogatejših tra- dicij v Evropi. Je del mreže Swinging Evropa, ki združuje 13 evropskih organizatorjev dogodkov, med njimi tudi 1. slovensko plesno društvo Vintage swing, ki ga vodi Kolar. To društvo je trenutno največji organizator medna- rodnih dogodkov svinga v Evropi in letos praznuje dvaj- setletnico. »Bilo je vrhunsko!« Festival je postregel z izje- mno bogatim in pestrim pro- gramom. Ves konec tedna so se vrstile delavnice, ki so jih Sving ima izjemno tra- dicijo v svetu. Po prvi svetovni vojni je bil nekaj novega v Ameriki, kjer ga je takrat začela plesati Norma Miller, danes znana kot kraljica svinga. Bila je tudi v Celju. V tistih časih je bila še najstnica in njen ples se je naprej po svetu začel širiti iz plesne dvora- ne v Harlemu. Razvoj tega plesa je nekoliko ustavila druga svetovna vojna, a kmalu so ljudje potrebovali druženje in plesne ritme. Eden ključnih plesalcev je bil tudi Američan Frankie Manning, ki je v osemdese- tih letih prišel na Švedsko in s plesom »okužil« mla- de Evropejce. Od takrat je sving doživel nov zagon. Izjemno obiskan festival svinga v Celju »Sving je več kot ples. Je druženje in ples sreče« vodili mednarodno priznani inštruktorji in učitelji plesa, predvajali so tudi dokumen- tarni film o življenju kraljice svinga Norme Miller. Slednja, ki je bila tudi v Celju na za- četnih festivalih, je umrla leta 2019. Tokratni festival je pri- nesel še plesno tekmovanje, nastop treh glasbenih skupin, vrhunske didžeje, nastope ple- snih skupin, stojnice z vintage čevlji in podobno. »Bilo je res vrhunsko, posebna izkušnja,« pravi Kolar. Dodaja, da so se prvi festi- vali svinga začeli v Sloveniji leta 2008 in so bili odskočna deska za organizacijo tovr- stnih srečanj tudi v drugih državah Evrope. Da ljudi tovr- sten ples privlači, kaže to, da so v Celje minuli konec tedna prišli plesalci iz vse Evrope, ne samo iz Slovenije. »Plesali so Avstrijci, Italijani, Nemci, Francozi, Angleži, Madžari. »Sving ni le en ples, gre za družino plesov. Kamorkoli prideš plesat, se počutiš kot doma. In ko začneš ple- sati, se preprosto odklopiš. Takrat ne moreš razmišljati o vsakdanjih težavah, ker si v svojem svetu in v trenutku. To je to, kar ti da ples,« pravi predsednik društva Vintage Swing Aleš Kolar. (Foto: SŠol) Prišli so tudi plesalci iz Srbi- je in Hrvaške,« dodaja Kolar. Zaradi velikega števila obi- skovalcev je bila organizacija velik izziv. Ravno pri tem se je pokazalo tudi, da v Celju primanjkuje hotelskih nasta- nitev, mnogi gostje so si zato našli zasebne nastanitve. Čeprav je bil prvi festival v Ljubljani, je bila Kolarjeva že- lja, da bi ga prestavili v knežje mesto, kar mu je tudi uspelo. »Celje ima te zmogljivosti in dvorane. Ker je ples zelo pove- zan z ustreznimi prostori, ima tudi svojo prepoznavnost,« razlaga sogovornik. V Celju se ljubitelji svinga dobivajo vsak ponedeljek, ko pripravljajo različne delavnice in tudi ple- sne večere, društvo ima svoj studio tudi v Ljubljani, kjer imajo plesne večere ob petkih. »Plesalci smo zelo povezani. V Celje ali Ljubljano radi pridejo plesalci tudi iz drugih mest.« Ljudje radi plešejo, potrebujejo le priložnost Plesalce svinga so Celjani do zdaj imeli priložnost že večkrat spoznati, letos so bili del po- letnega dogajanja na mestnih ulicah, enako lani. Med kon- cem tedna so v Celjski dom prišli tudi naključni plesalci, da bi si plese tudi ogledali ali se preprosto zavrteli, čeprav je največja skupina obiskovalcev sestavljena iz tistih ljubiteljev svinga, ki jim je takšen festival Plesno druženje na vrhuncu. Plesalci znajo povedati, da jih plesni trenutki popolnoma prevzamejo. Takrat ni prostora za vsakdanje skrbi. Sving. Ples, ki je navdušil mnoge. Tudi Celjane. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 47, 21. november 2024 V RITMIH PLESA Koda za rezervacijo: NOVITEDNIK SENIOR PAKET HOTEL WELL**** TERME TUHELJ, HRVAŠKA INFORMACIJE IN REZERVACIJE: +386 3 829 78 36; booking@terme-tuhelj.hr › Polpenzion (min. 2 noči), › kopanje v novem wellness bazenu, › uporaba kopalnega plašča in kopalne brisače, › animacijske vsebine, › darilo na dan odhoda, › dodatnih 20 % popusta pri bivanju min. 5 noči. SOBA CLASSIC Cena: že od 49,50 € po osebi / noč pravo doživetje in si za to vza- mejo tudi več dni. Kolar poudari, da bi njegovo društvo zelo rado k temu ple- su pritegnilo mlade: » Ti danes težko najdejo stik, težje se po- vežejo, zato nam je to še toliko večji izziv. Sodelujemo tudi z ameriško ambasado, s šolami in fakultetami. Mladim želi- mo pokazati, da ples pomeni prijetno druženje, ki je bolj pomembno od tega, da smo za mobilnimi zasloni. Radi bi mladim pokazali, da s plesom in z druženjem lahko kakovo- stno preživljajo svoj čas.« Družabnih plesov je več in Kolar opaža, da ljudje v bistvu radi plešejo. »Tudi Celjani. Res je, da je treba ljudem ponuditi lokacijo ali nek prostor, kjer bodo vedeli: ›Aha, v Celju se ta dan ob tej uri pleše.‹ Takrat bodo prišli. Tudi veselice so dobre in prav je, da se vrstijo. Je pa res, da je družabni ples še vedno nekoliko na strani, čeprav bi ljudje plesali. Le prostor jim je treba ponuditi. In mislim, da je v Celju za to še veliko priložnosti. Ker ples ni le konjiček, je veliko več,« še zaključuje Kolar. Foto: Tadej Mulej – Piqant Visuals V elementu! Pravega plesa brez glasbe v živo ni. Stojnice z izdelki za sving so bile prav tako sestavni del festivala. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 47, 21. november 2024 PREHRANSKA SAMOOSKRBA Imate radi domač kruh in domača jajca za zajtrk? Domače zelje in klobase za ko- silo? Za posladek pa domače piškote in domač čaj? Takšen jedilnik so si lahko brez težav sestavili obiskovalci sobotne kmečke tržnice, ki so jo v občini Šentjur pred eno od znanih trgovin pripravili ob Tednu slovenske hrane. Kupci so pridno povpraševali po lokalno pridelanih dobrotah. Ponudniki – nekateri sodelujejo redno, nekateri so se tokrat pridružili prvič – so bili veseli možnosti za prodajo in predstavitev. TINA STRMČNIK Na kmečki tržnici v Šentjurju Domače in lokalno je idealno Domače in lokalno je idealno Domače in lokalno je idealno in prašiče, ter pridelujejo zelenjavo. Zaenkrat še nimajo stalnih kupcev, ki bi na primer te- densko hodili k njim po domačo hrano, po besedah sogovornice pa razmišljajo tudi o ta- kšnem modelu prodaje. »Videli bomo, kako se bodo stvari razpletle. Sin je doma na kmetiji, snaha je zaposlena, gotovo pa je v rednem so- delovanju s strankami veliko možnosti.« Sladka stojnica Med rednimi prodajalci v Šentjurju je Rosan- da Ploštajner iz Vezovja, ki je že vrsto let znana po dopolnilni dejavnosti na kmetiji. »Dopolnil- na dejavnost se mi je zdela dobra rešitev, da strankam ponudim, kar z možem pridelava na kmetiji, in da iz tega ustvariva svojo poslovno priložnost. Imava majhno kmetijo, ki ima pri- bližno sedem hektarjev obdelovalnih površin in gozdov,« je razložila. Tokrat je s sabo pri- nesla predvsem mlince, najrazličnejše piškote, rezance in bučnice. »Ljudje so se ponudbe naše kmetije v tem času že navadili, saj smo tu vsa- ko soboto. Sodelovanje na tovrstnih tržnicah je pozitivno, saj je na njih velik pretok ljudi,« je dejala ponudnica lokalne hrane, ki se na kmetiji med drugim ukvarja tudi z rejo kokoši, puranov in gosi. Tudi za darila Čeprav ni poletje, je bila vabljiva in pisana tudi stojnica kmetije Jezovšek iz Slivnice pri Celju, kjer sta si lastnika ustvarila pravi sadni raj. Na njivi, kjer je nekoč rasla koruza, danes uspeva več kot tisoč sadik ameriških borovnic, na preostalih treh obdelovalnih zemljiščih pre- vladujejo lešniki, orehi in še nekatere druge vrste dreves. Medtem ko so v toplih mesecih leta njuni dnevi v znamenju obiranja sočnih plodov, ki jih kar najhitreje dostavita do kup- cev, željnih vitaminov, v hladnejšem delu leta sadje predelujeta v najrazličnejše domače izdelke, kot so marmelade in sokovi. Takrat iz njune delavnice med drugim zadiši še po praženih lešnikih. Hladnejše dni popestri tudi liofi lizirano sadje, ki je bilo na stojnici med drugim na voljo tokrat. »Imava že veliko rednih strank, česar sva vesela. Tako lešnike kot lio- fi lizirano sadje ljudje novembra in decembra radi kupujejo predvsem za darila,« je dejala Martina Dergan Jezovšek. Vsaka priložnost je dobrodošla Čebelarsko društvo Dramlje je na stojnici to- krat zastopal David Jager, ki se s čebelarjenjem ukvarja že 24 let, v zadnjem času gospodari z od 40 do 50 čebeljimi družinami. Dejal je, da se potrošniki v zadnjem času k sreči dovolj za- vedajo prednosti slovenskega medu. »Zadnjih nekaj let je bilo veliko pozornosti namenjene osveščanju o prednostih domačega medu, zato je postal res prepoznaven. Čebelarji nimamo težav s tem, da tega čebeljega pridelka ne bi mogli prodati. Je pa res, da so letine v zadnjem času podpovprečne, narava v zadnjih letih ni radodarna.« Vsaka priložnost, da se ponudniki domače hrane predstavijo kupcem, se mu zdi dobrodošla. Kdor se tovrstnih tržnic udeležuje dlje časa, se mu to po prepričanju sogovornika vsekakor obrestuje. Foto: Andraž Purg Silva Čadej (desno) z družino obdeluje ekološko kmetijo v občini Dobje. S sobotnim tržnim dnem je bila zelo zadovoljna tudi Cirila Lavbič s Ponikve, ki se je tovrstne tržnice na povabilo občine tokrat udeležila prvič. Martina Dergan Jezovšek se z možem posveča pridelavi ameriških borovnic. V hladnejših mesecih leta sadje predelujeta v najrazličnejše domače izdelke. Obiskovalci so na stojnici Čebelarskega društva Dramlje lahko okušali različne vrste medu in številne čebelje pridelke. »Mislim, da takih priložnosti, da se ponudniki predstavimo kupcem v mestu in da z njimi spletemo povezave, manjka,« je dejala Cirila Lavbič. »Lokalna pridelava in ponudba sta ključni za dolgoročni trajnostni razvoj in prehransko samooskrbo. Oboje je tudi izjemnega pomena za ohranitev poselitve našega podeželja in preživetje kmetov ter ponudnikov,« so ob vabilu za sobotno tržnico zapisali v Občini Šentjur. S fotografom naju je najprej pritegnila stojni- ca, kjer nama je v oči padel sveže pečen domač kruh. Slednjega ima med drugim v ponudbi Ekološka kmetija Čadej iz Dobja, ki leži na pri- bližno 550 metrih nadmorske višine. Družinski člani obdelujejo skupno 40 hektarjev površin, ob svoji zemlji imajo nekaj zemljišč tudi v naje- mu. Ko so se odločili za ekološko kmetovanje, so najprej ponujali mleko in mlečne izdelke, zdaj pridelujejo tudi svoje žito, med drugim pšenico, in ponujajo še krušne izdelke. »Ker se z ekološko pridelavo hrane ukvarjamo že približno 17 let, imamo veliko rednih kupcev. Nekateri prihajajo k nam domov. Veliko svojih pridelkov prodamo tudi javnim zavodom, in sicer vrtcem, šolam, domom upokojencev in drugim javnim ustanovam,« je povedala Sil- va Čadej. In navdušila s podatkom, da je za Tradicionalni slovenski zajtrk spekla kar sto kilogramov kruha. »To v mestu manjka!« S sobotnim tržnim dnem je bila zelo zado- voljna tudi Cirila Lavbič s Ponikve, ki se je tovrstne tržnice na povabilo občine tokrat ude- ležila prvič. Na stojnico je med drugim prinesla jajca, ocvirke, bučno olje, krompir, redkev in mešani čaj. »Mislim, da takih priložnosti, da se ponudniki predstavimo kupcem v mestu in da z njimi spletemo povezave, manjka,« je de- jala predstavnica mešane kmetije. Slednja ima 35 hektarjev obdelovalnih površin in gozdov. Lavbičevi, ki so letos dobili tudi mladega pre- vzemnika kmetije, gojijo živali, in sicer krave V osnovnih šolah, vrtcih in vzgojno-varstvenih ustanovah po Sloveniji je bil v petek, 15. novembra, Tradicionalni slovenski zajtrk, vse do minule nedelje pa smo praznovali Teden slovenske hrane. Glavni nameni njegove razglasitve so podpora domačim pridelovalcem in predelovalcem hrane, spodbujanje zavedanja o pomenu samooskrbe, ohranjanja čistega in zdravega okolja, podeželja ter varovanja kmetijskih zemljišč. Tržnice, kot je bila sobotna, so dobra priložnost, da ljudje spoznajo pridelovalce, ki ponujajo domače dobrote. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 47, 21. november 2024 ROKODELSKE MOJSTRICE V stavbi stare osnovne šole v Radmirju je bil v minulih dneh devetdnevni Festival ustvarjalnosti, ki so ga že četrto leto pripravili člani Toplice, društva podeželskih žena Ljubno. Na festivalu je svoje izdelke predstavilo skoraj petdeset rokodelcev iz doline in širše, ki ohranjajo stare tradicije različnih rokodelskih spretnosti. »Pokazati želimo, da sta Savinjska dolina in celotna država edinstveni. Na razdalji petih kilometrov so drugačne pokrajine in navade. Ko vse to združiš, dobiš pravo bogastvo znanja,« je uvodoma povedala organizatorka Margareta Atelšek. Na fe- stivalu so bile ves čas na voljo tudi brezplačne delavnice, na katerih so udeleženci izdelovali kvačkane nageljne, pletene košare, drobne polstene izdelke in še in še. SINTIJA JURIČ V Radmirju pripravili že četrti Festival ustvarjalnosti S srcem in z dušo ohranjajo tradicijo Priznanje za najlepši prtiček Predsednica Toplice, društva podeželskih žena Ljubno in domača rokodelka Margareta Atelšek je nase opozorila tudi z zmago na nedavnem 7 . mednarodnem festivalu vezenja v Velenju. Tam je prejela priznanje za najlepši vezeni nami- zni prtiček in si s tem prislužila naziv priznane rokodelke za vezenine, ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Z njo sta prestižni naziv prejeli še dve rokodelki iz društva, in sicer Jožica Vratanar ter Betka Centrih. Margareta Atelšek je s svojim prtom nedavno slavila na velenjskem mednarodnem festivalu vezenja. in glavna organizatorka Mar- gareta Atelšek. Od vezenin do klekljanja Na festivalu so tudi letos lahko izdelke razstavili vsi, ki so to želeli. Zaradi omeje- nosti prostora je bil pogoj le, da so bili ti resnično lepi, je poudarila Atelškova. Ob šte- vilnih društvih in posame- znikih iz Savinjske doline so se tako s svojimi stvaritvami predstavila tudi društva iz Kamnika, Lukovice, Črne na Koroškem in Slovenj Gradca. »Ker smo vsi upokojeni, se z zvezo društev upokojencev srečujemo tudi v Izoli, kjer so se med nami spletle prija- teljske vezi. Veliko prijateljev smo v našem društvu dobili tudi lani, ko smo zaradi po- plav izgubili ogromno ma- teriala. Tedaj so nam druga društva podarila različne materiale in tako smo tudi lani novembra ustvarjali skupaj. V društvu smo se takrat odločili, da ne bomo odnehali,« je še poudarila sogovornica. Devetdnevna razstava je na ogled ponujala najra- zličnejše izdelke izpod rok domačih mojstric. Od prtov z različnimi vezeninami do klekljanih in polstenih izdel- kov, slik, božičnih voščilnic, okraskov … Najlepše izdelke so odnesli tudi na ocenjeva- nje v obrtno zbornico, kjer se potegujejo za certifi kat. »Največja nagrada je, ko si ljudje ogledajo razstavo in nas pohvalijo ter rečejo, da je res zelo lepo,« je skromno povedala Atelškova, ki si tudi z organizacijo festivala priza- deva, da bi se izvirne ročne spretnosti in navade iz prete- klosti ohranile. Čar v povezovanju in druženju Ker je ena od značilnosti rokodelcev, da drug drugega brezplačno učijo različnih veščin, je bilo na radmirskem Festivalu ustvarjalnosti ob razstavi izdelkov tudi letos poskrbljeno za prenašanje in osvajanje različnih ročnih veščin. Tako dopoldne kot po- poldne so bile raznolike delav- nice, na katerih so udeleženci izdelovali darilne škatlice iz origamija, kvačkane nageljne, pletene košarice, zapestnice in rože iz krep papirja ter hlač- nih nogavic, učili so se tudi kvačkanja prtička in igrač, predenja volne, izdelovali so mozaik na kamnu in še mno- go drugega. Ker je kulinarika tudi ustvarjalnost, so pekli aj- dnek in pripravili jedi iz buč. Seveda se je med dejavnostmi vedno našel čas tudi za prepe- vanje starih pesmi. »Mislimo, da je izvirna dela treba ohraniti, zato starejši to delamo z dušo.« »Odziv na delavnicah je iz- jemen. Že ob 9. uri zjutraj so bili pred stavbo kombiji, saj so prišle vezilje iz Velenja iz Univerze za tretje življenjske obdobje, prišli so udeleženci iz Planeta generacij …« je za- dovoljno povedala sogovor- nica in dodala, da je bistvo vsega v druženju. V Toplici, društvu podeželskih žena Ljubno, ki je bilo z namenom spodbujanja razvoja podeže- lja, tradicije in navad ustano- vljeno že pred 23 leti, želijo Festival ustvarjalnosti prire- jati še vrsto let. Hkrati želijo za ročne spretnosti navdušiti tudi mlade, ki bi ohranjali to slovensko tradicijo. Foto: Andraž Purg Razstava tudi letos ni imela posebne tematike, saj želijo, da se na njej vsak predstavi s poljubnimi izdelki. Razstavo smo obiskali v času delavnice suhega polstenja okraskov. Drobni izdelki rokodelske mojstri- ce Stanke Hren »Značilnost vseh izdelkov je složnost pri ustvarjanju. Učimo se tako, da drug drugemu kaj pokažemo in povemo ter s tem pridobimo nova znanja.« Festival ustvarjalnosti ni prodajna razstava različnih izdelkov, temveč ravno na- sprotno. Njegov namen je, da domači ustvarjalci na enem mestu pokažejo svoje ročne izdelke, se povezujejo, drug drugega učijo in hkrati osva- jajo nova znanja. »Pravzaprav odpiramo vrata neznanim ustvarjalcem, ki se neradi iz- postavljajo ali se pri tem ne znajdejo. Najbolj pomembno je, da se družimo in uživamo od jutra do večera – enkrat na eni delavnici, drugič na dru- gi. Vmes spijemo tudi kavo, še kosilo nam včasih skuhajo možje,« je nasmejano poveda- la predsednica Toplice, dru- štva podeželskih žena Ljubno Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 47, 21. november 2024 DOSTOJANSTVO STAREJŠIH Današnja družba na žalost daje mnogokrat občutek, da so starejši na njenem robu. Vendar starejši in stari ljudje tega ne smejo dopustiti. »Ne smejo si dovoliti, da so ponižni in ponižani zaradi starosti. Priznati si morajo, da so še vedno sposobni, da se imajo radi. In da še vedno lahko nekaj dajo,« pravi mag. znanosti Irena Potočnik, dipl. soc. delavka. Tudi sama je upo- kojena, a izredno dejavna. Več kot 20 let je vodila in bila sovoditeljica skupin za aktivno staranje v Žalcu in po preselitvi v Celje tudi na Celjskem. »Treba se je znati starati, včasih tudi prositi za pomoč in mladi bodo radi pomagali,« dodaja. SIMONA ŠOLINIČ Irena Potočnik je pred leti s sodelavkami Vesno Padjan, Romano Tominšek in Metko Horvat ustanovi- la tudi društvo Dren Celje, ki je eno najdejavnejših na področju aktivnega stara- nja. Danes v njem sodeluje 11 prostovoljcev, vodite- ljev, sovoditeljev: Vesna Preložnik, Jadranka Pro- dnik, Cvetka Drozg, Milica Šeruga, Renata Podlinšek Knez, Silvo Pur, Alen Saj- tl, Stanka Hojnik Leber in Janez Leber ter Jože in Irena Potočnik. Ne le, da v društvu pripravljajo šte- vilna druženja in pohode, pripravljajo tudi vadbe po sistemu 1000 gibov po dr. Grishinu, ki so primerne predvsem za starejše, za njihovo vzdržljivost in za preprečevanje padcev v starosti. Člani društva se odpravljajo tudi na poho- de. Koliko motivacije ima- jo člani, kaže dejstvo, da so na ene najvišjih hribov brez težav prišli tudi sta- rostniki, stari 80 let in več. »Starejši takrat spoznajo, da zmorejo več, kot so morda mislili, priznajo si, da so se potrudili, da so šli ven, da niso samo doma. In to je nekaj najlepšega, ko vidiš, da zmorejo,« pra- vi Potočnikova. Irena Potočnik ter njeno izjemno poslanstvo za delo s starejšimi »Starejši se morajo zavedati svoje vrednosti v družbi!« Potočnikova skupaj s sovoditelji v Celju vodi šest skupin za dejavno starost. Na fotografiji je skupina, ki se redno srečuje v Socio - Večgeneracijskem centru Celje, ki deluje v Gosposki ulici v Celju. Potočnikova, ki je vse ži- vljenje kot strokovnjakinja delala na področju sociale, se v zadnjih 35 letih posve- ča starejšim in že v začetku našega pogovora je povedala izreden življenjski nauk, ki bi se ga morali zavedati vsi: »Ko hodimo po mestu, vidi- mo ›starega‹ človeka. Toda tudi on je bil včasih mlad, bil je na vrhuncu svoje kari- ere, ima otroke, družino in je veliko storil za družbo. In danes ga vidimo le kot ›sta- rega‹? A ni samo ›star‹, je tudi nekaj drugega. Je vse, kar je ustvarjal in dosegel v svojem življenju. Nanj moramo gle- dati celostno. Ne samo nanj, na vse ljudi.« Naša sogovornica je skupi- ne za aktivno starost vodila vrsto let v Žalcu, v Celju pa zdaj vodi in je sovoditeljica šestih skupin. Gre za dve pogovorni, bralno, poho- dniško-zeliščarsko, vadbe- no skupino in skupino, ki se srečuje v OŠ Lava. Celjske skupine imajo svoje stičišče v Sociu – Večgeneracijskem centru v Gosposki ulici v Ce- lju. »Naše vodilo v skupinah je, da si starejši ne dovoli- mo, da nas družba postavi na rob, in da smo dejavni,« pojasnjuje in izredno pouda- ri besedo dejavni. Osamljenost starejših Ni treba posebej poudar- jati, da je rak rana današnje družbe osamljenost starej- ših. Otroci si ustvarijo svoje družine in pogosto nimajo časa za starše, zgodi se, da oseba ostane sama tudi za- radi smrti zakonca, ob če- mer trpi še zaradi procesa žalovanja. »Osamljenost je zelo velik problem, vpliva tudi na človekovo zdravje in počutje. Zato je pomemb- na vključenost starejšega v različne dejavnosti. V sku- pinah, kot je naša, ki je tudi odprta za vsakogar, se pogo- varjamo o različnih življenj- skih temah, pripravljamo vadbe, pohode, druženja, gobarska srečanja, merjenje krvnega tlaka in sladkorja v krvi, strokovna predavanja in številne druge dejavno- sti. Vse to je za starejšega pomembno, ker pomeni, da je dejaven. Vsak, ki pride k nam, s svojo vključenostjo podari skupini del sebe in če kdo kdaj manjka, se to v »V življenju je treba reči tudi kdaj da, čeprav kakšne stvari človek najraje ne bi storil. Kajti največ truda mora človek vložiti v tisto področje, kjer je najbolj šibek. Marsikaj lepega se lahko zgodi, ko rečeš v življenju tudi da.« Potočnikova zelo rada starejšim prebere kakšno misel, pesem, nauk. »Ne samo da je poslušanje osnova, slišane ali prebrane be- sede morajo odzvanjati tudi v duši. Tudi pisanje občutkov je pomembno, ker je to, ko sedeš in zapisuješ svoje misli, podobno temu, da imaš sogovornika …« pojasni. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 47, 21. november 2024 DOSTOJANSTVO STAREJŠIH »Večina starejših se dejavnosti v svojem okolju zelo rada udeležuje. Morajo pa jim biti zanimive. Upokojenec največkrat nima časa, toda tja, kjer mu je zanimivo in kjer je povezan z ljudmi in spoznava nove stvari, vedno rad pride.« skupini tudi čuti,« pojasnju- je Potočnikova. V skupinah vladajo pozi- tivna energija, medsebojna pomoč, druženje in veliko vzajemnega spoštovanja. »Včasih nas pokličejo tudi otroci starejših, ki opazijo, da so starši osamljeni, in bi jih radi pripeljali v sku- pino.« To je dobro, doda, kajti svojci se morajo prvi v vrsti zavedati vrednosti in dostojanstva svojih staršev in starih staršev. Starejši so najpogosteje doma, kuhajo ali preživljajo čas z vnuki, toda to vedno ali za vsako- gar ni dovolj. »Spomnim se gospe, ki je bila ne glede na to osamljena in smo ji sveto- vali, da bi morda ob prehodu v novo leto obiskala oskrbo- vance doma za starejše. Ko je to storila, je dejala, da se je počutila kot prerojena, da je bil občutek ob tem never- jetno dober, ker je spoznala, kako je s tem obiskom ne- komu polepšala življenje, a tudi sama je s tem veliko pri- dobila,« dodaja sogovornica. Kako je v starosti dejaven, je vedno odvisno tudi od člo- vekove osebnosti: »Nekate- ri ljudje so radi sami, radi preživljajo dneve ob branju knjig in v samoti,« doda. Tudi to je treba spoštovati. Nič ni samoumevno Čeprav bi kdo utegnil mi- sliti, da je za vodenje tovr- stnih skupin za aktivno in kakovostno starost potrebna le dobra volja, je treba vede- ti, da je za takšnim delom ogromno strokovnega zna- nja. Potočnikova se je 17 let izobraževala pri psihiatru dr. Janezu Ruglju, kot strokov- njakinja je bila vključena v društvo terapevtov za alko- holizem, druge odvisnosti in pomoč ljudem v stiski. Je rea- litetna terapevtka, strokovna supervizorka in družinska mediatorka. Vrsto let sode- luje tudi z Inštitutom Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje ter z izr. prof. dr. Jožetom Ramovšem, antropologom in socialnim delavcem, ki je vrhunski strokovnjak na področju gerontologije, vede o starejših. Tudi letos oziro- ma drugo leto bo na inštitutu izobraževanje za vse prosto- voljce, ki se želijo usposo- biti za vodenje skupine ali biti družabnik starejšemu človeku. je, kot pravi sogovornica, ključnega pomena tudi do- ber odnos s svojci starejšega: »Ta vez je zelo pomembna.« Še posebej mora biti ta vez močna, kadar se svojci od- ločijo za odhod starejšega svojca v dom za ostarele. »Bodite jim ob strani!« Potočnikova je tudi super- vizorka za zaposlene na po- dročju sociale, predvsem za zaposlene v domovih za sta- rejše, varovanih stanovanjih in dnevnih centrih za dušev- ne bolnike. Ti zaposleni pri- dejo k njej na razbremenilne pogovore. Takrat sliši veliko stisk, s katerimi se soočajo. Delo v centrih za socialno delo, čeprav ga javnost po- gosto vidi kot zbirokratizira- no, je zelo zahtevno in pre- pleteno z osebnimi stiskami. Socialni delavci obravnavajo ogromno primerov nasilja, zlorab in bolečih družinskih zgodb, zaposleni v domovih za starejše pa so prav tako pogosto v stiski ne le zaradi kadrovske stiske, ampak tudi zaradi zgodb ljudi. »Te zgod- be lahko človeka prizadenejo, v njem pustijo sledi, lahko ga tudi duševno zlomijo,« pra- vi Potočnikova. Ob tem tudi svojcem starejših da jasno sporočilo: »Mnogi namestijo starejšega v dom in pričaku- jejo, da bodo tam popolnoma prevzeli skrb zanj. Toda svoj- ci, pojdite na obiske, tudi vi še vedno skrbite zanj, bodite z njimi ves čas v stiku, bodite v njegovi bližini.« Vez s svoj- ci starejšim namreč še vedno pomeni največ, ne glede na to, da so v oskrbi domov. Sogovornica razume, da se tudi svojci soočajo s stisko, vendar v domovih delujejo klubi svojcev, kjer te stiske sodelujoči rešujejo in si po- magajo: »A pogosto se zgo- di, da svojci nimajo časa in ne pridejo … A v življenju si je treba vzeti čas za takšne stvari. Zaradi ljudi, ki jih imaš rad.« Foto: Andraž Purg Izžarevati življenje »Star človek se ne zaveda, kako bogat je. Včasih so sta- rejši preveč skromni in pre- malo samozavesti. Da, treba je biti hvaležen, a treba se je tudi zavedati svoje vrednosti. V starosti ima človek drugo vlogo kot v mladosti, ko je na svojem vrhuncu. Upokojen- ci smo v »sestopanju«, toda kljub temu moramo biti po- nosni, moramo se znati ve- seliti zaradi tega, kar imamo, kar smo naredili in ustvarili v življenju. Še vedno lahko dajemo drug drugemu, ker smo vredni za ljudi in druž- bo. Treba se je torej znati starati in se ob tem veseliti življenja, ki ga star človek še vedno izžareva,« pravi. Ob teh besedah se ji orosijo oči. Takrat vzame list papirja in prebere del pesmi o vre- dnosti človeka. Besede pre- bere z izrednim občutkom. To večkrat stori tudi v skupi- nah za starejše. Ali vedno za- pisane besede dojema tako globoko in ali vedno v njih vidi sporočilo, jo vprašamo. »Ne samo da je poslušanje osnova, slišane ali prebrane besede morajo odzvanjati tudi v duši. Tudi pisanje ob- čutkov je pomembno, ker je to, ko sedeš in zapisuješ svoje misli, podobno temu, da imaš sogovornika …« nam pojasni. Vidi se, kako globo- ko čuti svoje poslanstvo in delo s starejšimi. Poleg vseh svojih dejavnih vlog je tudi družabnica sta- rejšim. Trenutno obiskuje 94-letnega gospoda in z njim enkrat na teden preživi eno uro. Gospod težko hodi in slabše sliši, a je zakladnica življenjskih naukov, pravi. »Na uho mu povem neko temo in nato se o njej pogo- varjava. Pogosto o spominih in zgodovini. Izvem veliko zanimivega, predvsem zgo- dovinske stvari, ki jih po- znam zgolj iz literature, on pa jih je doživel. To je nepre- cenljivo,« se nasmehne. Dru- žabništvo je ena od možnosti pomoči starejšim, pri kateri Ko je Potočnikova pridobi- vala bogato strokovno zna- nje s področja dela s starej- šimi, je videla, da starejšim veliko pomeni predvsem sodelovanje v skupinah: »Navdušilo me je spozna- nje, ko sem opazovala delo dr. Ruglja in njegove uspehe v skupinskih obravnavah.« Čeprav so v Sloveniji nekate- ri način dela psihiatra Ruglja kritizirali, Potočnikova pravi, da ima vsak pravico do svo- jega mišljenja: »Mene je dr. Rugelj naučil veliko, bil mi je kot drugi oče. Tudi sama sem se spopadala s stiskami, dokler nisem bila deležna njegovega znanja. Naučila sem se, da mora človek svoje stiske znati reševati, ne samo sanjariti in tarnati. Nič v ži- vljenju ni samoumevno. Vse se zgodi z razlogom. Ko si v stiski, moraš delovati in biti v akciji. V življenju je treba kdaj reči tudi da, čeprav bi najraje kdaj rekli ne in se umaknili,« pojasni. Potočnikovi je vsa ta leta tesna podpora tudi pri vodenju skupin njen mož Jože. Irena Potočnik, mag. znanosti in dipl. soc. de- lavka, je 38 let delala na področju sociale, in sicer v CSD Žalec in CSD Celje. Je realitetna terapevtka, družinska mediatorka, supervizorka na področju socialnega varstva ter predavateljica v progra- mu Organizator socialne mreže v višji strokovni šoli, ki deluje v okviru Ekonomske šole Celje. A ne glede na vse nazive je v prvi vrsti vedno dobre volje in nasmejana, pravi- jo tisti, ki se udeležujejo srečanj, ki jih organizira. Društvo Dren je izdalo tudi pesma- rico in petje pesmi je pogosto pri- sotno na skupinah za aktivno sta- rost. Tudi vadba je nepogrešljiva. Ne boste verjeti, starejši vadijo ne glede na vreme. Tudi če je kdaj zunaj »minus«, brez vadbe ne gre. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 47, 21. november 2024 DOSTOJANSTVO STAREJŠIH Današnja družba na žalost daje mnogokrat občutek, da so starejši na njenem robu. Vendar starejši in stari ljudje tega ne smejo dopustiti. »Ne smejo si dovoliti, da so ponižni in ponižani zaradi starosti. Priznati si morajo, da so še vedno sposobni, da se imajo radi. In da še vedno lahko nekaj dajo,« pravi mag. znanosti Irena Potočnik, dipl. soc. delavka. Tudi sama je upo- kojena, a izredno dejavna. Več kot 20 let je vodila in bila sovoditeljica skupin za aktivno staranje v Žalcu in po preselitvi v Celje tudi na Celjskem. »Treba se je znati starati, včasih tudi prositi za pomoč in mladi bodo radi pomagali,« dodaja. SIMONA ŠOLINIČ Irena Potočnik je pred leti s sodelavkami Vesno Padjan, Romano Tominšek in Metko Horvat ustanovi- la tudi društvo Dren Celje, ki je eno najdejavnejših na področju aktivnega stara- nja. Danes v njem sodeluje 11 prostovoljcev, vodite- ljev, sovoditeljev: Vesna Preložnik, Jadranka Pro- dnik, Cvetka Drozg, Milica Šeruga, Renata Podlinšek Knez, Silvo Pur, Alen Saj- tl, Stanka Hojnik Leber in Janez Leber ter Jože in Irena Potočnik. Ne le, da v društvu pripravljajo šte- vilna druženja in pohode, pripravljajo tudi vadbe po sistemu 1000 gibov po dr. Grishinu, ki so primerne predvsem za starejše, za njihovo vzdržljivost in za preprečevanje padcev v starosti. Člani društva se odpravljajo tudi na poho- de. Koliko motivacije ima- jo člani, kaže dejstvo, da so na ene najvišjih hribov brez težav prišli tudi sta- rostniki, stari 80 let in več. »Starejši takrat spoznajo, da zmorejo več, kot so morda mislili, priznajo si, da so se potrudili, da so šli ven, da niso samo doma. In to je nekaj najlepšega, ko vidiš, da zmorejo,« pra- vi Potočnikova. Irena Potočnik ter njeno izjemno poslanstvo za delo s starejšimi »Starejši se morajo zavedati svoje vrednosti v družbi!« Potočnikova skupaj s sovoditelji v Celju vodi šest skupin za dejavno starost. Na fotografiji je skupina, ki se redno srečuje v Socio - Večgeneracijskem centru Celje, ki deluje v Gosposki ulici v Celju. Potočnikova, ki je vse ži- vljenje kot strokovnjakinja delala na področju sociale, se v zadnjih 35 letih posve- ča starejšim in že v začetku našega pogovora je povedala izreden življenjski nauk, ki bi se ga morali zavedati vsi: »Ko hodimo po mestu, vidi- mo ›starega‹ človeka. Toda tudi on je bil včasih mlad, bil je na vrhuncu svoje kari- ere, ima otroke, družino in je veliko storil za družbo. In danes ga vidimo le kot ›sta- rega‹? A ni samo ›star‹, je tudi nekaj drugega. Je vse, kar je ustvarjal in dosegel v svojem življenju. Nanj moramo gle- dati celostno. Ne samo nanj, na vse ljudi.« Naša sogovornica je skupi- ne za aktivno starost vodila vrsto let v Žalcu, v Celju pa zdaj vodi in je sovoditeljica šestih skupin. Gre za dve pogovorni, bralno, poho- dniško-zeliščarsko, vadbe- no skupino in skupino, ki se srečuje v OŠ Lava. Celjske skupine imajo svoje stičišče v Sociu – Večgeneracijskem centru v Gosposki ulici v Ce- lju. »Naše vodilo v skupinah je, da si starejši ne dovoli- mo, da nas družba postavi na rob, in da smo dejavni,« pojasnjuje in izredno pouda- ri besedo dejavni. Osamljenost starejših Ni treba posebej poudar- jati, da je rak rana današnje družbe osamljenost starej- ših. Otroci si ustvarijo svoje družine in pogosto nimajo časa za starše, zgodi se, da oseba ostane sama tudi za- radi smrti zakonca, ob če- mer trpi še zaradi procesa žalovanja. »Osamljenost je zelo velik problem, vpliva tudi na človekovo zdravje in počutje. Zato je pomemb- na vključenost starejšega v različne dejavnosti. V sku- pinah, kot je naša, ki je tudi odprta za vsakogar, se pogo- varjamo o različnih življenj- skih temah, pripravljamo vadbe, pohode, druženja, gobarska srečanja, merjenje krvnega tlaka in sladkorja v krvi, strokovna predavanja in številne druge dejavno- sti. Vse to je za starejšega pomembno, ker pomeni, da je dejaven. Vsak, ki pride k nam, s svojo vključenostjo podari skupini del sebe in če kdo kdaj manjka, se to v »V življenju je treba reči tudi kdaj da, čeprav kakšne stvari človek najraje ne bi storil. Kajti največ truda mora človek vložiti v tisto področje, kjer je najbolj šibek. Marsikaj lepega se lahko zgodi, ko rečeš v življenju tudi da.« Potočnikova zelo rada starejšim prebere kakšno misel, pesem, nauk. »Ne samo da je poslušanje osnova, slišane ali prebrane be- sede morajo odzvanjati tudi v duši. Tudi pisanje občutkov je pomembno, ker je to, ko sedeš in zapisuješ svoje misli, podobno temu, da imaš sogovornika …« pojasni. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 47, 21. november 2024 DOSTOJANSTVO STAREJŠIH »Večina starejših se dejavnosti v svojem okolju zelo rada udeležuje. Morajo pa jim biti zanimive. Upokojenec največkrat nima časa, toda tja, kjer mu je zanimivo in kjer je povezan z ljudmi in spoznava nove stvari, vedno rad pride.« skupini tudi čuti,« pojasnju- je Potočnikova. V skupinah vladajo pozi- tivna energija, medsebojna pomoč, druženje in veliko vzajemnega spoštovanja. »Včasih nas pokličejo tudi otroci starejših, ki opazijo, da so starši osamljeni, in bi jih radi pripeljali v sku- pino.« To je dobro, doda, kajti svojci se morajo prvi v vrsti zavedati vrednosti in dostojanstva svojih staršev in starih staršev. Starejši so najpogosteje doma, kuhajo ali preživljajo čas z vnuki, toda to vedno ali za vsako- gar ni dovolj. »Spomnim se gospe, ki je bila ne glede na to osamljena in smo ji sveto- vali, da bi morda ob prehodu v novo leto obiskala oskrbo- vance doma za starejše. Ko je to storila, je dejala, da se je počutila kot prerojena, da je bil občutek ob tem never- jetno dober, ker je spoznala, kako je s tem obiskom ne- komu polepšala življenje, a tudi sama je s tem veliko pri- dobila,« dodaja sogovornica. Kako je v starosti dejaven, je vedno odvisno tudi od člo- vekove osebnosti: »Nekate- ri ljudje so radi sami, radi preživljajo dneve ob branju knjig in v samoti,« doda. Tudi to je treba spoštovati. Nič ni samoumevno Čeprav bi kdo utegnil mi- sliti, da je za vodenje tovr- stnih skupin za aktivno in kakovostno starost potrebna le dobra volja, je treba vede- ti, da je za takšnim delom ogromno strokovnega zna- nja. Potočnikova se je 17 let izobraževala pri psihiatru dr. Janezu Ruglju, kot strokov- njakinja je bila vključena v društvo terapevtov za alko- holizem, druge odvisnosti in pomoč ljudem v stiski. Je rea- litetna terapevtka, strokovna supervizorka in družinska mediatorka. Vrsto let sode- luje tudi z Inštitutom Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje ter z izr. prof. dr. Jožetom Ramovšem, antropologom in socialnim delavcem, ki je vrhunski strokovnjak na področju gerontologije, vede o starejših. Tudi letos oziro- ma drugo leto bo na inštitutu izobraževanje za vse prosto- voljce, ki se želijo usposo- biti za vodenje skupine ali biti družabnik starejšemu človeku. je, kot pravi sogovornica, ključnega pomena tudi do- ber odnos s svojci starejšega: »Ta vez je zelo pomembna.« Še posebej mora biti ta vez močna, kadar se svojci od- ločijo za odhod starejšega svojca v dom za ostarele. »Bodite jim ob strani!« Potočnikova je tudi super- vizorka za zaposlene na po- dročju sociale, predvsem za zaposlene v domovih za sta- rejše, varovanih stanovanjih in dnevnih centrih za dušev- ne bolnike. Ti zaposleni pri- dejo k njej na razbremenilne pogovore. Takrat sliši veliko stisk, s katerimi se soočajo. Delo v centrih za socialno delo, čeprav ga javnost po- gosto vidi kot zbirokratizira- no, je zelo zahtevno in pre- pleteno z osebnimi stiskami. Socialni delavci obravnavajo ogromno primerov nasilja, zlorab in bolečih družinskih zgodb, zaposleni v domovih za starejše pa so prav tako pogosto v stiski ne le zaradi kadrovske stiske, ampak tudi zaradi zgodb ljudi. »Te zgod- be lahko človeka prizadenejo, v njem pustijo sledi, lahko ga tudi duševno zlomijo,« pra- vi Potočnikova. Ob tem tudi svojcem starejših da jasno sporočilo: »Mnogi namestijo starejšega v dom in pričaku- jejo, da bodo tam popolnoma prevzeli skrb zanj. Toda svoj- ci, pojdite na obiske, tudi vi še vedno skrbite zanj, bodite z njimi ves čas v stiku, bodite v njegovi bližini.« Vez s svoj- ci starejšim namreč še vedno pomeni največ, ne glede na to, da so v oskrbi domov. Sogovornica razume, da se tudi svojci soočajo s stisko, vendar v domovih delujejo klubi svojcev, kjer te stiske sodelujoči rešujejo in si po- magajo: »A pogosto se zgo- di, da svojci nimajo časa in ne pridejo … A v življenju si je treba vzeti čas za takšne stvari. Zaradi ljudi, ki jih imaš rad.« Foto: Andraž Purg Izžarevati življenje »Star človek se ne zaveda, kako bogat je. Včasih so sta- rejši preveč skromni in pre- malo samozavesti. Da, treba je biti hvaležen, a treba se je tudi zavedati svoje vrednosti. V starosti ima človek drugo vlogo kot v mladosti, ko je na svojem vrhuncu. Upokojen- ci smo v »sestopanju«, toda kljub temu moramo biti po- nosni, moramo se znati ve- seliti zaradi tega, kar imamo, kar smo naredili in ustvarili v življenju. Še vedno lahko dajemo drug drugemu, ker smo vredni za ljudi in druž- bo. Treba se je torej znati starati in se ob tem veseliti življenja, ki ga star človek še vedno izžareva,« pravi. Ob teh besedah se ji orosijo oči. Takrat vzame list papirja in prebere del pesmi o vre- dnosti človeka. Besede pre- bere z izrednim občutkom. To večkrat stori tudi v skupi- nah za starejše. Ali vedno za- pisane besede dojema tako globoko in ali vedno v njih vidi sporočilo, jo vprašamo. »Ne samo da je poslušanje osnova, slišane ali prebrane besede morajo odzvanjati tudi v duši. Tudi pisanje ob- čutkov je pomembno, ker je to, ko sedeš in zapisuješ svoje misli, podobno temu, da imaš sogovornika …« nam pojasni. Vidi se, kako globo- ko čuti svoje poslanstvo in delo s starejšimi. Poleg vseh svojih dejavnih vlog je tudi družabnica sta- rejšim. Trenutno obiskuje 94-letnega gospoda in z njim enkrat na teden preživi eno uro. Gospod težko hodi in slabše sliši, a je zakladnica življenjskih naukov, pravi. »Na uho mu povem neko temo in nato se o njej pogo- varjava. Pogosto o spominih in zgodovini. Izvem veliko zanimivega, predvsem zgo- dovinske stvari, ki jih po- znam zgolj iz literature, on pa jih je doživel. To je nepre- cenljivo,« se nasmehne. Dru- žabništvo je ena od možnosti pomoči starejšim, pri kateri Ko je Potočnikova pridobi- vala bogato strokovno zna- nje s področja dela s starej- šimi, je videla, da starejšim veliko pomeni predvsem sodelovanje v skupinah: »Navdušilo me je spozna- nje, ko sem opazovala delo dr. Ruglja in njegove uspehe v skupinskih obravnavah.« Čeprav so v Sloveniji nekate- ri način dela psihiatra Ruglja kritizirali, Potočnikova pravi, da ima vsak pravico do svo- jega mišljenja: »Mene je dr. Rugelj naučil veliko, bil mi je kot drugi oče. Tudi sama sem se spopadala s stiskami, dokler nisem bila deležna njegovega znanja. Naučila sem se, da mora človek svoje stiske znati reševati, ne samo sanjariti in tarnati. Nič v ži- vljenju ni samoumevno. Vse se zgodi z razlogom. Ko si v stiski, moraš delovati in biti v akciji. V življenju je treba kdaj reči tudi da, čeprav bi najraje kdaj rekli ne in se umaknili,« pojasni. Potočnikovi je vsa ta leta tesna podpora tudi pri vodenju skupin njen mož Jože. Irena Potočnik, mag. znanosti in dipl. soc. de- lavka, je 38 let delala na področju sociale, in sicer v CSD Žalec in CSD Celje. Je realitetna terapevtka, družinska mediatorka, supervizorka na področju socialnega varstva ter predavateljica v progra- mu Organizator socialne mreže v višji strokovni šoli, ki deluje v okviru Ekonomske šole Celje. A ne glede na vse nazive je v prvi vrsti vedno dobre volje in nasmejana, pravi- jo tisti, ki se udeležujejo srečanj, ki jih organizira. Društvo Dren je izdalo tudi pesma- rico in petje pesmi je pogosto pri- sotno na skupinah za aktivno sta- rost. Tudi vadba je nepogrešljiva. Ne boste verjeti, starejši vadijo ne glede na vreme. Tudi če je kdaj zunaj »minus«, brez vadbe ne gre. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 47, 21. november 2024 UMETNOSTNO DRSANJE Pri domačinkah so v raz- ličnih starostnih kategorijah izstopale Zarja Laznik (kate- gorija letnikov 2015 in 2016) s tretjim mestom, Tena Evelyn Škalički (letniki 2012–14) s če- trtim, Luna Rozman (letniki 2008–14) z enajstim in Zoja Drobne, ki je bila dvanajsta (letnika 2016–17). Morali zavračati prijave Predsednica Drsalnega kluba Celje Polona Čmer je delo v nedeljo končala pozno Jubilejna prireditev Skate Celje minila brez nevšečnosti »Prizadevni starši so bili doma le ponoči« V Celju je bila 30. mednarodna tekma v umetnostnem drsanju z rekordnim številom nastopajočih. Tudi število udeležencev (300) in število držav (30), od koder so prišli, sta bila v znamenju trojke in ničle. DEAN ŠUSTER ponoči. Po zadnjem tekmoval- nem nastopu je dejala: »Konč- no, tekme je konec. Bistveno je, da se je vse skupaj končalo brez poškodb. 30. Skate Celje je bil za nas velik organizacij- ski zalogaj. Na drsališču smo bili štiri dni zapovrstjo, pripra- va na tekmovanje se je začela že dolgo tega. Že pred časom smo začeli zavračati prijave, saj smo časovno omejeni. Kljub temu je nastopilo 300 tekmovalk in tekmovalcev. Starši naših tekmovalk so po- magali pri izvedbi tekme, ves čas so bili na drsališču, le spali so doma.« Dekletce s trojnimi skoki »Bilo je zelo pestro vse štiri dneve. To je bila prva od štirih tekem evropskega kriterija, zadnja bo v aprilu, ko pričakujemo naše boljše rezultate. Trenutno med naj- bolj obetavne spada 12-letna Luna Rozman, ki ji že uspe- vajo trojni skoki. Z njo imava velike načrte,« je povedala trenerka mladih celjskih umetnostnih drsalk Daša Grm, vrsto let najboljša slo- venska tekmovalka. Preostale uvrstitve tekmovalk DK Celje v različnih starostnih katego- rijah: Gaja Šepec 14., Tinkara Poklič 15., Tinea Kaligaro 18., Lina Ivanjko 19., Eva Grahut, Tiana Kaligaro in Julija Krpač Laščak 20., Patricija Razno- žnik in Ksenija Savanović 26., Iva Čmer 30., Lana Škalički 32., Izabela Nendl 35., Sara Košir 42., Alja Košir 44. in Zar- ja Iva Kerner 47. Foto: Andraž Purg Večina mladih celjskih umetnostnih drsalk v svoji majhni telovadnici Predsednica kluba Polona Čmer si je ob našem obisku zaželela, da bi fotografirali vsaj del skupine staršev, ki v tistem trenutku niso imeli obveznosti. Predsednica DK Celje Polona Čmer s trenerkama, levo je Daša Grm, desno Teodora Poštič. Lana Škalički med nastopom … … in po njem Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 47, 21. november 2024 PRIPRAVLJENI NA BELE STRMINE Več kot 30 let smučarskih sejmov Na sejem po nove (stare) smuči Zima in z njo smučarska sezona sta tik pred vrati. Sredina novembra je pri nas že tradicionalno čas za smučarske sejme. Več kot trideset let ga prirejajo tudi v Smučarskem klubu Snežak Celje. Tudi letos kot že vrsto let ga je gostila dvorana Golovec na celjskem sejmišču, kamor so smučarji od blizu in daleč pri- nesli smučarsko opremo, ki je ne potrebujejo več, ali so prišli po kos, ki jim bo prav prišel v prihajajoči smučarski sezoni. JANŽE FRIC »Organizacija sejma je naporna, a je to edini del leta, ko člani kluba pridemo v stik s Celjani. V tem času lahko tudi tisti, ki niso povezani z našim klubom, po dostopni ceni kupijo smučarsko opremo,« je povedala organizatorica sejma Daša Brilej. »Ni vseeno, kakšne smuči kupimo. Predvsem za začetnike in za otroke smuči ne smejo biti pretežke in pretrde, ampak morajo biti takšne, da jih bodo lahko obvladali. To je pomembno, saj če že tu naredimo napako, potem bo začetniku smučanje pretežko in se mu bo že takoj zamerilo,« je opozorila predsednica Snežaka. V smučarskem klubu so pripravili tri sejemske dni. »Letos je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti več opreme. Zanimivo je tudi, da je dol- žin smuči, ki nam jih je lani najbolj manjkalo, letos naj- več,« je smeje povedala pred- sednica Smučarskega kluba Snežak Eva Jančigaj. Prvi dan sejma Smučarski sejem se je za- čel v petek ob četrti uri po- poldne, uro in pol kasneje je bila dvorana Golovec že pol- na smučarskih navdušencev, predvsem tistih, ki so prinesli opremo, ki so jo želeli proda- ti. »Cene postavljajo ljudje, ki prinesejo opremo. Člani klu- ba jim sicer tudi svetujemo, a večina jih zna dobro oceniti, koliko je vredna. Večina želi opremo prodati, pri čemer ne računa na zaslužek,« je pou- darila Jančigajeva. Največ povpraševanja je bilo po otroških smučeh in Tem družinam člani Sne- žaka tudi svetujejo, katera oprema je zanje najbolj pri- merna, saj same s smučar- sko opremo nimajo dovolj izkušenj. »Oprema na smu- čarskem sejmu je tudi precej bolj ugodna. Tukaj lahko na enem mestu dobijo vse,« je še dodala predsednica. Pred začetkom sezone je treba preveriti in po potrebi posodobiti smučarsko opremo. smučarskih čevljih, saj otro- ci hitro prerastejo smučarsko opremo. »Veliko ljudi je na sejem prineslo opremo, ki so jo tu kupili lani. Zdaj ko so nji- hovi otroci preveliki, jo želijo prodati naprej. Ti se zavedajo, da je oprema leto starejša in še nekoliko bolj rabljena, zato znajo postaviti tudi ceno,« je še povedala predsednica. Glavna »stranka« otroci Pričakovano največ povpra- ševanja na sejmu je po otro- ški smučarski opremi, tudi za šolo v naravi. Kot so povedali organizatorji sejma, prihaja- jo na sejem tudi družine, ki sicer ne smučajo, a njihovi otroci potrebujejo smučarsko opremo za udeležbo v šoli v naravi. Nekatere šole namreč ne ponujajo možnosti izposo- je smučarske opreme. »Neka- tere šole sicer imajo opremo, a je nimajo dovolj,« je pouda- rila Eva Jančigaj. Predsednica Smučarskega kluba Snežak Celje Eva Jančigaj je obisko- valcem sejma z veseljem pomagala izbrati pravo opremo. Daša Brilej pravi, da so vsi, ki so pomagali pri organizaciji sejma, to delali s srcem. Oprema in nasvet Za nasvet, kakšna oprema je najboljša zanj, lahko vpra- ša vsak. »Ni vseeno, kakšne smuči kupimo. Predvsem za začetnike in za otroke smu- či ne smejo biti pretežke in pretrde, ampak morajo biti takšne, da jih bodo lahko obvladali. To je pomembno, saj če že tu naredimo napako, potem bo začetniku smuča- nje pretežko in se mu bo že takoj zamerilo,« je opozorila predsednica Snežaka. Na sejmu prodajajo le kakovostno opremo. Kot je poudarila organizatorica le- tošnjega sejma Daša Brilej, občasno kakšen kos smučar- ske opreme tudi zavrnejo. »V našem klubu smo zelo pozorni, da je to, kar pro- damo, kakovostno. Pozorni smo tudi, da vsak smučar dobi opremo, ki je zanj in za njegovo smučarsko zna- nje primerna.« Foto: Andraž Purg Dolge vrste obiskovalcev sejma ne motijo. Na sejmu so bili tudi znani Celjani. Največ povpraševanja je bilo po otroški smučarski opremi. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 47, 21. november 2024 PRIPRAVLJENI NA BELE STRMINE Več kot 30 let smučarskih sejmov Na sejem po nove (stare) smuči Zima in z njo smučarska sezona sta tik pred vrati. Sredina novembra je pri nas že tradicionalno čas za smučarske sejme. Več kot trideset let ga prirejajo tudi v Smučarskem klubu Snežak Celje. Tudi letos kot že vrsto let ga je gostila dvorana Golovec na celjskem sejmišču, kamor so smučarji od blizu in daleč pri- nesli smučarsko opremo, ki je ne potrebujejo več, ali so prišli po kos, ki jim bo prav prišel v prihajajoči smučarski sezoni. JANŽE FRIC »Organizacija sejma je naporna, a je to edini del leta, ko člani kluba pridemo v stik s Celjani. V tem času lahko tudi tisti, ki niso povezani z našim klubom, po dostopni ceni kupijo smučarsko opremo,« je povedala organizatorica sejma Daša Brilej. »Ni vseeno, kakšne smuči kupimo. Predvsem za začetnike in za otroke smuči ne smejo biti pretežke in pretrde, ampak morajo biti takšne, da jih bodo lahko obvladali. To je pomembno, saj če že tu naredimo napako, potem bo začetniku smučanje pretežko in se mu bo že takoj zamerilo,« je opozorila predsednica Snežaka. V smučarskem klubu so pripravili tri sejemske dni. »Letos je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti več opreme. Zanimivo je tudi, da je dol- žin smuči, ki nam jih je lani najbolj manjkalo, letos naj- več,« je smeje povedala pred- sednica Smučarskega kluba Snežak Eva Jančigaj. Prvi dan sejma Smučarski sejem se je za- čel v petek ob četrti uri po- poldne, uro in pol kasneje je bila dvorana Golovec že pol- na smučarskih navdušencev, predvsem tistih, ki so prinesli opremo, ki so jo želeli proda- ti. »Cene postavljajo ljudje, ki prinesejo opremo. Člani klu- ba jim sicer tudi svetujemo, a večina jih zna dobro oceniti, koliko je vredna. Večina želi opremo prodati, pri čemer ne računa na zaslužek,« je pou- darila Jančigajeva. Največ povpraševanja je bilo po otroških smučeh in Tem družinam člani Sne- žaka tudi svetujejo, katera oprema je zanje najbolj pri- merna, saj same s smučar- sko opremo nimajo dovolj izkušenj. »Oprema na smu- čarskem sejmu je tudi precej bolj ugodna. Tukaj lahko na enem mestu dobijo vse,« je še dodala predsednica. Pred začetkom sezone je treba preveriti in po potrebi posodobiti smučarsko opremo. smučarskih čevljih, saj otro- ci hitro prerastejo smučarsko opremo. »Veliko ljudi je na sejem prineslo opremo, ki so jo tu kupili lani. Zdaj ko so nji- hovi otroci preveliki, jo želijo prodati naprej. Ti se zavedajo, da je oprema leto starejša in še nekoliko bolj rabljena, zato znajo postaviti tudi ceno,« je še povedala predsednica. Glavna »stranka« otroci Pričakovano največ povpra- ševanja na sejmu je po otro- ški smučarski opremi, tudi za šolo v naravi. Kot so povedali organizatorji sejma, prihaja- jo na sejem tudi družine, ki sicer ne smučajo, a njihovi otroci potrebujejo smučarsko opremo za udeležbo v šoli v naravi. Nekatere šole namreč ne ponujajo možnosti izposo- je smučarske opreme. »Neka- tere šole sicer imajo opremo, a je nimajo dovolj,« je pouda- rila Eva Jančigaj. Predsednica Smučarskega kluba Snežak Celje Eva Jančigaj je obisko- valcem sejma z veseljem pomagala izbrati pravo opremo. Daša Brilej pravi, da so vsi, ki so pomagali pri organizaciji sejma, to delali s srcem. Oprema in nasvet Za nasvet, kakšna oprema je najboljša zanj, lahko vpra- ša vsak. »Ni vseeno, kakšne smuči kupimo. Predvsem za začetnike in za otroke smu- či ne smejo biti pretežke in pretrde, ampak morajo biti takšne, da jih bodo lahko obvladali. To je pomembno, saj če že tu naredimo napako, potem bo začetniku smuča- nje pretežko in se mu bo že takoj zamerilo,« je opozorila predsednica Snežaka. Na sejmu prodajajo le kakovostno opremo. Kot je poudarila organizatorica le- tošnjega sejma Daša Brilej, občasno kakšen kos smučar- ske opreme tudi zavrnejo. »V našem klubu smo zelo pozorni, da je to, kar pro- damo, kakovostno. Pozorni smo tudi, da vsak smučar dobi opremo, ki je zanj in za njegovo smučarsko zna- nje primerna.« Foto: Andraž Purg Dolge vrste obiskovalcev sejma ne motijo. Na sejmu so bili tudi znani Celjani. Največ povpraševanja je bilo po otroški smučarski opremi. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 47, 21. november 2024 BRALCI POROČEVALCI Dvajset let nove zgradbe podružnične šole in vrtca v Andražu Z verzom Stoji učilna zi- dana, pred njo je stara ja- blana smo začeli prireditev ob 20-letnici nove zgradbe POŠ Andraž. Stoji na mestu stare šole, ki jo je po 116 le- tih najedel zob časa. V novi zgradbi so predšolski otroci v dveh oddelkih in učenci do 5. razreda v treh oddelkih. Vsi smo se pripravljali na prireditev 18. oktobra. Zanjo smo pripravili sceno, pro- gram, spominska darilca za obiskovalce, šolske kuharice so poskrbele za pogostitev obiskovalcev in sodelujočih. Tretješolka Zala Tič je za- pisala: »V petek je imela naša šola rojstni dan. Na prireditvi smo nastopali šolarji in vrtče- vski otroci. Najprej smo šo- larji zapeli pesem Učilna zi- dana, vrtčevski otroci pa Pet jabolk na mizi. Nato smo fol- kloristke zaplesale ples Fru- ške, jabuke, slive. Ta pesem izhaja iz Bele krajine. Potem je mlajši zbor nastopil s pe- smijo Mi pa hiško zidamo. Sledila je napoved. Po njej je starejši zbor zapel Dežnik in marela. Ko smo odpeli, so Benja, Neža in Timotej starejšim učencem zastavili nekaj vprašanj. Potem je na- stopil zbor in zapel pesem Bratovščina Sinjega galeba. Za konec je ansambel Zven gora zaigral dve pesmi. Sle- dila je pogostitev. Dan mi je bil všeč.« Lara Jelen, prav tako tre- tješolka, je dodala: »Prišlo je zelo veliko ljudi oz. krajanov. Vsak od staršev je vzel daril- ce. Imela sem malo treme, a vseeno mi je bilo zelo všeč. Učitelj Mitja nas je pohvalil, ker smo peli Bratovščino Si- njega galeba. Pohvalile so me tudi mami ter moja soseda, babica pa, ker ji je mami po- kazala posnetek.« Na prireditvi so poleg otrok iz vrtca in šole sodelovali tudi naši nekdanji učenci, ki so že obiskovali pouk v novi zgrad- bi. Dvorano so napolnili šte- vilni gostje, med njimi zaslu- žni krajani za postavitev nove šole ter nekdanji delavci šole in vrtca Andraž. Slavnostni govorniki so bili sedanja ravnateljica Bernard- ka Sopčič, župan Jože Kužnik in predstavnik ministrstva za vzgojo in izobraževanje Sandi Vrabec. OLGA PALIR, MANCA KRAJNC in MATEJA MEDVED Bogatinka, skoraj pozabljeno mestno drevo Na sejemsko-promocijski prireditvi V službi domovine je Slovenska vojska obiskovalkam in obiskovalcem pred- stavljala poklice v vojski in možnosti razvoja različnih kariernih poti ter opremo, oborožitev in sredstva, ki jih vojak uporablja pri izvajanju svojega poslanstva in nalog. Vojska je pripra- vila dinamične predstavitve. Slovenska vojska ponovno na celjskem sejmišču Moto predstavitve Slovenske vojske na prireditvi je bil Sku- paj, enotno in vztrajno, kar so vojaki prikazali s predstavitva- mi vojaških poklicev, opreme, oborožitve in sredstev, ki jih uporabljajo za izvajanje svo- jega poslanstva in nalog. Na celjskem sejmišču v hali L in ob njej so pripravili statične in dinamične predstavitve. JF, foto: Andraž Purg Pred Celjsko kulturnico na Gledališkem trgu je bila v četrtek, 7 . novembra, prire- ditev Jablana bogatinka na drevesni poti Celja, ki jo je pripravil zavod Racio social s pomočjo sofinanciranja Me - stne občine Celje. Sodelujoči so obudili spomin na dogo- dek, ko sta pred desetletjem bogatinko, staro slovensko sorto jablane, posadila celj- ski in šentjurski župan kot simbol kulturne raznolikosti in bogate kulturne dediščine obeh mest. Ob tej priložnosti so v četrtek v njeni soseski posadili tudi okrasno jablano sorte liset, ki slovi kot dober opraševalec za različne sor- te jablan. Prireditev sta vo- dili mag. Tatjana Dolinšek, direktorica zavoda Racio so- cial, in Irena Ašič, agronom- ka in aktivistka. Prireditev je obogatil Ženski pevski zbor KUD Ljubečna. Kot je pojasnila Irena Ašič, je bogatinka v tem času prido- bila sloves celjskega mestnega drevesa: »Spomin na ta dogo- dek izpred desetih let obujamo tudi zato, da bi še bolj pouda- rili, kako so mestna drevesa, čeprav brez statusa naravne vrednote ali kulturnega spo- menika, pomembna za urbano naravno in kulturno raznovr- stnost, zato naj bo njihova ohranitev prav tako zavezu- joča tako za lokalno skupnost kot za njene prebivalce vseh generacij.« Bogatinka je drugo ime za sorto Ipavčeva reneta. V stro- kovni literaturi jo uvrščajo med zimske sorte jabolk, primerne za predelavo, ki jih obirajo v oktobru. Bogatinko je gojil in žlahtnil Gustav Ipavec, avtor številnih ponarodelih pesmi. Sorto zdaj ohranja Šolski cen- ter Šentjur. Jablana bogatinka na dre- vesnih poteh Celja je postala starejše mestno drevo, ki kljub vsemu vsako leto cveti in plo- di. »Lahko bi rekli, da vestno opravlja delo mestnega dreve- sa, ki skrbi za bivalno okolje v vseh letnih časih ne glede na usihajočo življenjsko moč in razbrazdano telo. Po svojih močeh vpliva na ozračje in blaži okoljske spremembe v stanovanjskem območju z la- stno mikroklimo. Ta del mesta je obogaten z zeleno površino, ki se je nedavno osiromašila za nekaj starih brez in grmov, ki so bili del parka iz časov de- lovnih brigad. Obdajajo ga štiri ulice, Gregorčičeva, Vodniko- va, Miklošičeva, Kocbekova,« je pojasnila Ašičeva. In doda- la, da so v bližino bogatinke posadili okrasno jablano sorte liset, ki slovi kot dober opraše- valec za različne sorte jablan. Za jablane namreč velja, da so samoneoplodne sadne vrste, zato v bližini potrebujejo do- bre opraševalce. V nadaljevanju je Irena Ašič simbolično zalila bogatinko in javnost pozvala k večjemu za- vedanju, da drevesa potrebuje- jo vodo in zemljo v enaki meri kot voda in zemlja potrebujeta njih, da ju očistijo. »V mestu je vsaka rastlina, posebej dre- vo, zatočišče za ptice, čistilo zemlje, čebelam paša. Ob tem drevesa vplivajo na podobo mestne krajine.« je poudarila Ašič. VTS (1934 –1994) Franc Puncer se je rodil 2. 6. 1934 v Zavodni pri Celju. Njegovi spomini na otroška leta so lepi. V ne- kem intervjuju je dejal: »Moj oče je bil velik ljubitelj umetnosti, estet in zbiratelj. Verjetno imam po njem že- ljo po lepi slovenski besedi. V svet domišljije me je po- peljal, ko mi je vsak večer pripovedoval pravljice, ki si jih je sam izmišljal.« Njegova družina je bila med drugo svetovno voj- no izgnana v Srbijo, kjer je preživel štiri leta. Med iz- gnanstvom se je prvič sre- čal z znanstveno fantastiko. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v domačem kraju, je nadaljeval šolanje na I. gimnaziji v Celju. V dijaških letih se je ukvarjal tudi s športom. Po končani gimnaziji se je vpisal na na- ravoslovno fakulteto v Lju- bljani, kjer je študiral biolo- gijo in leta 1958 diplomiral. Najprej je služboval v OŠ Vransko, kjer je poučeval fiziko, kemijo, biologijo, sr- bohrvaščino, prirodopis in nemščino. Od 1961 do 1972 je služboval kot profesor na I. gimnaziji v Celju, kjer je poučeval biologijo, kemijo in tudi psihologijo. Večkrat je poudaril: »Če sem pri ka- terem od dijakov opazil, da ima bujno domišljijo, sem bil posebej zadovoljen. V njem sem videl skriti po- tencial za znanstvenorazi- skovalno delo. Razvita do- mišljija je zaklad, ki ga je treba razvijati.« Leta 1972 je bilo v ta- kratni Srednji zdravstveni šoli Celje prosto delovno mesto ravnatelja. To de- lovno mesto ga najprej ni zanimalo, a ga je 1. 9. 1972 sprejel kot izziv in novo iz- kušnjo. Spremembe, ki jih je uvedel, so bile za tisti čas precej revolucionarne, saj se je zavzemal za uvedbo sodobnih pedagoških na- čel z manj strogimi pravili. Ob prevzemu vodenja šole je bilo v šoli skupaj z njim V SPOMIN Franc Puncer, biolog in pisatelj šest redno zaposlenih učite- ljev. Zaradi povečanega zani- manja za vpis v šolo in zaradi vedno večje potrebe po zdra- vstvenem kadru je šola pod njegovim vodstvom prerasla v sodobno zdravstveno šolo. Kot ravnatelj si je prizadeval za zdravo ozračje vzgojne skupnosti, ki je povezovala vse in v kateri se je vsak po- čutil sprejetega. Prizadeval si je, da je učni proces potekal v ustreznem intelektualnem, moralnem in varnem okolju. Zavzemal se je za visoko stro- kovno usposobljenost učitelj- skega kadra in splošno raz- gledanost medicinskih sester. Podpiral je uvedbo usmerje- nega izobraževanja, saj so dijaki dobili v tem procesu izobraževanja poleg stro- kovne izobrazbe tudi dovolj široko splošno znanje, kar je bilo pomembno za njihov nadaljnji študij. Zaradi izjemne prostorske stiske si je Franc Puncer pri- zadeval za gradnjo nove šole, kar je ostala njegova neizpol- njena želja. Gospod Puncer je bil osem let vodja Skupnosti zdra- vstvenih šol Slovenije, s či- mer je prispeval viden delež v razvoju srednjega zdravstve- nega šolstva na Slovenskem. Za svoje življenjsko delo je prejel Roševo nagrado. Franc Puncer je v sloven- skem prostoru znan tudi kot pisec znanstvene fantastike. Besedila z znanstvenofanta- stično vsebino je objavljal v mladinskih revijah in časopi- sih ter v reviji Življenje in tehnika. Leta 1970 je SLG Celje uprizorilo njegovo znanstvenofantastično igro Pregnani iz raja. Daljša no- vela z enakim naslovom je izšla leta 1978 v njegovem prvencu Izgubljeni človek. To delo je prva slovenska znanstvenofantastična zbir- ka novel. V antologiji slo- venske znanstvene fanta- stike Mavrična krila iz leta 1978 je sodeloval z novelo Zajedavec. Z vso vnemo je ustvarjal tudi po upokojitvi. Leta 1993 je izšla utopična satira Časovna vrv. Leta 1994 je izšel roman Wema- rus, sledila sta še romana Opna in Povzročitelj. Zaradi trdega in zavze- tega dela so se pri Francu Puncerju začele težave s sr- cem. Leta 1989 se je zaradi bolezni upokojil le delno, 12. 8. 1991 je bil dokončno invalidsko upokojen. V šolo je tudi po upokojitvi rad za- hajal, kolikor mu je dopu- ščalo zdravje. Po odhodu iz aktivnega življenja v pokoj je nastala praznina, ki jo je zapolnil z ustvarjalno mo- čjo, ki je privrela iz njego- vega srca. A žal močna volja do življenja in pisanja nista zmagali v boju z boleznijo, 29. 9. 1994 je smrt prekinila njegovo delo in načrte. Franc Puncer je kot rav- natelj gradil pristne odnose zaupanja in sodelovanja s profesorji, z dijaki in s star- ši. Ustvaril je šolsko okolje, v katerem je vladalo ozra- čje medsebojne pozornosti in spoštovanja. Izžareval je življenjski optimizem. Svoje življenje je posvetil izobraževanju in vzgoji mladih, saj se je zavedal, da je namen vzgoje oblikovati osebnostno zrele, samostoj- ne, svobodne in ustvarjalne ljudi, ki bodo s svojo zrelo- stjo in odgovornostjo ter strokovnim znanjem znali pomagati ljudem. FRANJA DOBRAJC, prof. Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 47, 21. november 2024 BRALCI POROČEVALCI Dvajset let nove zgradbe podružnične šole in vrtca v Andražu Z verzom Stoji učilna zi- dana, pred njo je stara ja- blana smo začeli prireditev ob 20-letnici nove zgradbe POŠ Andraž. Stoji na mestu stare šole, ki jo je po 116 le- tih najedel zob časa. V novi zgradbi so predšolski otroci v dveh oddelkih in učenci do 5. razreda v treh oddelkih. Vsi smo se pripravljali na prireditev 18. oktobra. Zanjo smo pripravili sceno, pro- gram, spominska darilca za obiskovalce, šolske kuharice so poskrbele za pogostitev obiskovalcev in sodelujočih. Tretješolka Zala Tič je za- pisala: »V petek je imela naša šola rojstni dan. Na prireditvi smo nastopali šolarji in vrtče- vski otroci. Najprej smo šo- larji zapeli pesem Učilna zi- dana, vrtčevski otroci pa Pet jabolk na mizi. Nato smo fol- kloristke zaplesale ples Fru- ške, jabuke, slive. Ta pesem izhaja iz Bele krajine. Potem je mlajši zbor nastopil s pe- smijo Mi pa hiško zidamo. Sledila je napoved. Po njej je starejši zbor zapel Dežnik in marela. Ko smo odpeli, so Benja, Neža in Timotej starejšim učencem zastavili nekaj vprašanj. Potem je na- stopil zbor in zapel pesem Bratovščina Sinjega galeba. Za konec je ansambel Zven gora zaigral dve pesmi. Sle- dila je pogostitev. Dan mi je bil všeč.« Lara Jelen, prav tako tre- tješolka, je dodala: »Prišlo je zelo veliko ljudi oz. krajanov. Vsak od staršev je vzel daril- ce. Imela sem malo treme, a vseeno mi je bilo zelo všeč. Učitelj Mitja nas je pohvalil, ker smo peli Bratovščino Si- njega galeba. Pohvalile so me tudi mami ter moja soseda, babica pa, ker ji je mami po- kazala posnetek.« Na prireditvi so poleg otrok iz vrtca in šole sodelovali tudi naši nekdanji učenci, ki so že obiskovali pouk v novi zgrad- bi. Dvorano so napolnili šte- vilni gostje, med njimi zaslu- žni krajani za postavitev nove šole ter nekdanji delavci šole in vrtca Andraž. Slavnostni govorniki so bili sedanja ravnateljica Bernard- ka Sopčič, župan Jože Kužnik in predstavnik ministrstva za vzgojo in izobraževanje Sandi Vrabec. OLGA PALIR, MANCA KRAJNC in MATEJA MEDVED Bogatinka, skoraj pozabljeno mestno drevo Na sejemsko-promocijski prireditvi V službi domovine je Slovenska vojska obiskovalkam in obiskovalcem pred- stavljala poklice v vojski in možnosti razvoja različnih kariernih poti ter opremo, oborožitev in sredstva, ki jih vojak uporablja pri izvajanju svojega poslanstva in nalog. Vojska je pripra- vila dinamične predstavitve. Slovenska vojska ponovno na celjskem sejmišču Moto predstavitve Slovenske vojske na prireditvi je bil Sku- paj, enotno in vztrajno, kar so vojaki prikazali s predstavitva- mi vojaških poklicev, opreme, oborožitve in sredstev, ki jih uporabljajo za izvajanje svo- jega poslanstva in nalog. Na celjskem sejmišču v hali L in ob njej so pripravili statične in dinamične predstavitve. JF, foto: Andraž Purg Pred Celjsko kulturnico na Gledališkem trgu je bila v četrtek, 7 . novembra, prire- ditev Jablana bogatinka na drevesni poti Celja, ki jo je pripravil zavod Racio social s pomočjo sofinanciranja Me - stne občine Celje. Sodelujoči so obudili spomin na dogo- dek, ko sta pred desetletjem bogatinko, staro slovensko sorto jablane, posadila celj- ski in šentjurski župan kot simbol kulturne raznolikosti in bogate kulturne dediščine obeh mest. Ob tej priložnosti so v četrtek v njeni soseski posadili tudi okrasno jablano sorte liset, ki slovi kot dober opraševalec za različne sor- te jablan. Prireditev sta vo- dili mag. Tatjana Dolinšek, direktorica zavoda Racio so- cial, in Irena Ašič, agronom- ka in aktivistka. Prireditev je obogatil Ženski pevski zbor KUD Ljubečna. Kot je pojasnila Irena Ašič, je bogatinka v tem času prido- bila sloves celjskega mestnega drevesa: »Spomin na ta dogo- dek izpred desetih let obujamo tudi zato, da bi še bolj pouda- rili, kako so mestna drevesa, čeprav brez statusa naravne vrednote ali kulturnega spo- menika, pomembna za urbano naravno in kulturno raznovr- stnost, zato naj bo njihova ohranitev prav tako zavezu- joča tako za lokalno skupnost kot za njene prebivalce vseh generacij.« Bogatinka je drugo ime za sorto Ipavčeva reneta. V stro- kovni literaturi jo uvrščajo med zimske sorte jabolk, primerne za predelavo, ki jih obirajo v oktobru. Bogatinko je gojil in žlahtnil Gustav Ipavec, avtor številnih ponarodelih pesmi. Sorto zdaj ohranja Šolski cen- ter Šentjur. Jablana bogatinka na dre- vesnih poteh Celja je postala starejše mestno drevo, ki kljub vsemu vsako leto cveti in plo- di. »Lahko bi rekli, da vestno opravlja delo mestnega dreve- sa, ki skrbi za bivalno okolje v vseh letnih časih ne glede na usihajočo življenjsko moč in razbrazdano telo. Po svojih močeh vpliva na ozračje in blaži okoljske spremembe v stanovanjskem območju z la- stno mikroklimo. Ta del mesta je obogaten z zeleno površino, ki se je nedavno osiromašila za nekaj starih brez in grmov, ki so bili del parka iz časov de- lovnih brigad. Obdajajo ga štiri ulice, Gregorčičeva, Vodniko- va, Miklošičeva, Kocbekova,« je pojasnila Ašičeva. In doda- la, da so v bližino bogatinke posadili okrasno jablano sorte liset, ki slovi kot dober opraše- valec za različne sorte jablan. Za jablane namreč velja, da so samoneoplodne sadne vrste, zato v bližini potrebujejo do- bre opraševalce. V nadaljevanju je Irena Ašič simbolično zalila bogatinko in javnost pozvala k večjemu za- vedanju, da drevesa potrebuje- jo vodo in zemljo v enaki meri kot voda in zemlja potrebujeta njih, da ju očistijo. »V mestu je vsaka rastlina, posebej dre- vo, zatočišče za ptice, čistilo zemlje, čebelam paša. Ob tem drevesa vplivajo na podobo mestne krajine.« je poudarila Ašič. VTS (1934 –1994) Franc Puncer se je rodil 2. 6. 1934 v Zavodni pri Celju. Njegovi spomini na otroška leta so lepi. V ne- kem intervjuju je dejal: »Moj oče je bil velik ljubitelj umetnosti, estet in zbiratelj. Verjetno imam po njem že- ljo po lepi slovenski besedi. V svet domišljije me je po- peljal, ko mi je vsak večer pripovedoval pravljice, ki si jih je sam izmišljal.« Njegova družina je bila med drugo svetovno voj- no izgnana v Srbijo, kjer je preživel štiri leta. Med iz- gnanstvom se je prvič sre- čal z znanstveno fantastiko. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v domačem kraju, je nadaljeval šolanje na I. gimnaziji v Celju. V dijaških letih se je ukvarjal tudi s športom. Po končani gimnaziji se je vpisal na na- ravoslovno fakulteto v Lju- bljani, kjer je študiral biolo- gijo in leta 1958 diplomiral. Najprej je služboval v OŠ Vransko, kjer je poučeval fiziko, kemijo, biologijo, sr- bohrvaščino, prirodopis in nemščino. Od 1961 do 1972 je služboval kot profesor na I. gimnaziji v Celju, kjer je poučeval biologijo, kemijo in tudi psihologijo. Večkrat je poudaril: »Če sem pri ka- terem od dijakov opazil, da ima bujno domišljijo, sem bil posebej zadovoljen. V njem sem videl skriti po- tencial za znanstvenorazi- skovalno delo. Razvita do- mišljija je zaklad, ki ga je treba razvijati.« Leta 1972 je bilo v ta- kratni Srednji zdravstveni šoli Celje prosto delovno mesto ravnatelja. To de- lovno mesto ga najprej ni zanimalo, a ga je 1. 9. 1972 sprejel kot izziv in novo iz- kušnjo. Spremembe, ki jih je uvedel, so bile za tisti čas precej revolucionarne, saj se je zavzemal za uvedbo sodobnih pedagoških na- čel z manj strogimi pravili. Ob prevzemu vodenja šole je bilo v šoli skupaj z njim V SPOMIN Franc Puncer, biolog in pisatelj šest redno zaposlenih učite- ljev. Zaradi povečanega zani- manja za vpis v šolo in zaradi vedno večje potrebe po zdra- vstvenem kadru je šola pod njegovim vodstvom prerasla v sodobno zdravstveno šolo. Kot ravnatelj si je prizadeval za zdravo ozračje vzgojne skupnosti, ki je povezovala vse in v kateri se je vsak po- čutil sprejetega. Prizadeval si je, da je učni proces potekal v ustreznem intelektualnem, moralnem in varnem okolju. Zavzemal se je za visoko stro- kovno usposobljenost učitelj- skega kadra in splošno raz- gledanost medicinskih sester. Podpiral je uvedbo usmerje- nega izobraževanja, saj so dijaki dobili v tem procesu izobraževanja poleg stro- kovne izobrazbe tudi dovolj široko splošno znanje, kar je bilo pomembno za njihov nadaljnji študij. Zaradi izjemne prostorske stiske si je Franc Puncer pri- zadeval za gradnjo nove šole, kar je ostala njegova neizpol- njena želja. Gospod Puncer je bil osem let vodja Skupnosti zdra- vstvenih šol Slovenije, s či- mer je prispeval viden delež v razvoju srednjega zdravstve- nega šolstva na Slovenskem. Za svoje življenjsko delo je prejel Roševo nagrado. Franc Puncer je v sloven- skem prostoru znan tudi kot pisec znanstvene fantastike. Besedila z znanstvenofanta- stično vsebino je objavljal v mladinskih revijah in časopi- sih ter v reviji Življenje in tehnika. Leta 1970 je SLG Celje uprizorilo njegovo znanstvenofantastično igro Pregnani iz raja. Daljša no- vela z enakim naslovom je izšla leta 1978 v njegovem prvencu Izgubljeni človek. To delo je prva slovenska znanstvenofantastična zbir- ka novel. V antologiji slo- venske znanstvene fanta- stike Mavrična krila iz leta 1978 je sodeloval z novelo Zajedavec. Z vso vnemo je ustvarjal tudi po upokojitvi. Leta 1993 je izšla utopična satira Časovna vrv. Leta 1994 je izšel roman Wema- rus, sledila sta še romana Opna in Povzročitelj. Zaradi trdega in zavze- tega dela so se pri Francu Puncerju začele težave s sr- cem. Leta 1989 se je zaradi bolezni upokojil le delno, 12. 8. 1991 je bil dokončno invalidsko upokojen. V šolo je tudi po upokojitvi rad za- hajal, kolikor mu je dopu- ščalo zdravje. Po odhodu iz aktivnega življenja v pokoj je nastala praznina, ki jo je zapolnil z ustvarjalno mo- čjo, ki je privrela iz njego- vega srca. A žal močna volja do življenja in pisanja nista zmagali v boju z boleznijo, 29. 9. 1994 je smrt prekinila njegovo delo in načrte. Franc Puncer je kot rav- natelj gradil pristne odnose zaupanja in sodelovanja s profesorji, z dijaki in s star- ši. Ustvaril je šolsko okolje, v katerem je vladalo ozra- čje medsebojne pozornosti in spoštovanja. Izžareval je življenjski optimizem. Svoje življenje je posvetil izobraževanju in vzgoji mladih, saj se je zavedal, da je namen vzgoje oblikovati osebnostno zrele, samostoj- ne, svobodne in ustvarjalne ljudi, ki bodo s svojo zrelo- stjo in odgovornostjo ter strokovnim znanjem znali pomagati ljudem. FRANJA DOBRAJC, prof. Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 47, 21. november 2024 BRALCI POROČEVALCI Županja Občine Kozje Milenca Krajnc je v četr- tek, 7. novembra, v Večnamensken centru Kozje sprejela družine, ki so se jim v letu 2024 in konec leta 2023 pridružili novorojenčki. V zadnjem obdobju, vse od konca leta 2023, so se naraščaja razveselili v enaindvajsetih družinah v občini Kozje. Novorojenčki so poleg denarnih sredstev v višini 300 evrov prejeli še sadiko jablane iz Kozjanskega parka s spominsko listino ter per- sonalizirano brisačo. Ob koncu uradnega dela je najmanjše udeležence zabaval čarodej, starši so se družili ob pogostitvi. Veselo in luštno je bilo. POLONA ZAKOŠEK Ljudska univerza Šentjur je organizirala že 16. Slomškov simpozij, ki je bil letos poimenovan po Slomškovem citatu: »Um in pamet sta boljša kot žamet.« Žamet je sicer dragocen in zaželen material, vendar je minljiv in omejen. Po drugi strani sta pamet in um trajni lastnosti, ki nam omogočata, da se spopademo z izzivi, sprejemamo premišljene odločitve in živimo bolj izpolnjeno. To odlično sovpada s temo čustvene in socialne komponente poučevanja, kar je v zadnjih nekaj letih ena prednostnih tem, ki jih določi Svet RS za splošno izobraževanje, in najbolje sovpada s Slomškovim pedago- škim delovanjem. V Žalcu veselo martinovanje Za vinogradnike in druge ljubitelje žlahtne kapljice je bil drugi teden v novembru v znamenju njihovega osrednje- ga praznika – martinovega. Ta v vseh vinorodnih okoljih predstavlja pomemben čas, ko se po starih šegah mošt s krstom spremeni v vino. Društvo savinjskih vinogradnikov je pripravilo že tradicio- nalno Martinovanje na podeželski tržnici v Žalcu. Tokrat že prej, in sicer v petek, 8. novembra. Po slabi lanski letini so letos savinjski vinogradniki ponudili v pokušino zelo dobra mlada vina. Tako so obiskovalci lahko pokušali mlada vina iz Brnice vinogradnika Jožeta Drameta, vina iz Bukovice vinogradnika Aleša Božijaka, vina Slavka Pižorna iz Andraža nad Polzelo, vina savinjske vinske kraljice Suzane Čakš in vina iz ekološke pridelave Silvestra Mariča. Za program je poskrbel Ansambel Mira Klinca. Škof Mi- roslav je opravil krst mošta na šaljiv način. Udeleženci so se lahko nasmejali njegovim šalam. Za botra si je izbral župana Občine Žalec Janka Kosa, ki je udeležence martinovanja tudi pozdravil, savinjskim vinogradnikom pa čestital ob njihovi 30-letnici uspešnega delovanja. Martinovanje se je nato na- daljevalo ob prijetnem druženju z mladim vinom. TT Martinovanje v Štorah V ponedeljek, 11. novembra, je bilo na Lipi v Štorah tradici- onalno martinovanje, ki je privabilo lepo število obiskovalcev. Lokalni ponudniki so na stojnicah postregli svoje dobrote. Za vrhunsko vino so poskr- beli člani Društva vinogradni- kov in kletarjev Polič Štore, za odlične domače naravne sokove je poskrbela Kmeti- ja Kroflič, svoj širok nabor čajev je predstavila Kmetija pr´Kofetl, člani Športno- kulturnega društva Rudar Pečovje pa so postregli z me- snimi specialitetami. Seveda ni manjkalo doma pečenih in pripravljenih sladic ter dobrot. Martinovanje, ki ga obele- žujemo 11. novembra, na god sv. Martina, simbolizira pre- hod iz mošta v vino in ozna- čuje zaključek trgatve ter za- četek nove vinske letine. Sveti Martin, zavetnik vinogradni- kov, vinarjev, gostilničarjev in kmetov, je tokrat povezoval našo skupnost v praznovanju bogate tradicije. Pihalni orkester štorskih železarjev je z zabavnim pro- gramom poskrbel za veselo vzdušje obiskovalcev. V ime- nu vseh ponudnikov in dru- štev se vsem obiskovalcem zahvaljujemo za obisk in se veselimo ponovnega srečanja drugo leto. AJDA VRBNJAK Odprtje rekreativno- zgodovinske poti V Andražu nad Polzelo so se pri Športnem parku Lipa zbrali številni domačini ter drugi, da bi predali name- nu rekreativno-zgodovinsko krožno pot. Zbrane je uvodoma poz- dravil župan Občine Polzela Jože Kužnik, več o novi prido- bitvi pa je povedal predsednik Športnega društva Andraž nad Polzelo Simon Ograjen- šek. Povedal je, da pot, ki je dolga 1.350 metrov, omogoča varno hojo najmlajšim v šolo in vrtec, a tudi drugim omo- goča gibanje ob najpomemb- nejših objektih iz zgodovine in sedanjega časa v tem delu Andraža nad Polzelo. Gradnja je bila financirana iz naslova odškodnin livar- ske žlindre, ki jo dovažajo v kamnolom Andraž in upora- bljajo pri nekaterih asfaltnih mešanicah. Projekt ureditve poti je trajal približno šest me- secev, največ zaslug pri tem ima Simon Ograjenšek. TT Sprejem družin z novorojenčki 8-urno profesionalno uspo- sabljanje, ki delavcem v VIZ omogoči tudi pridobitev 0,5 točke pri napredovanju v pe- dagoške nazive, so izvedli trije predavatelji. Dr. Karel Gržan je svojemu predavanju nadel naslov Do- bra šola razjasni glavo in ogreje srce za vse dobro. Poudaril je pomen vrednot, ki so v šol- skem okolju zelo pomembne: da je vsak otrok poseben, ose- ben, da se mora vsak dan česa razveseliti, da mora biti vztra- jen in potrpežljiv. Vloga vzgo- jitelja/učitelja je, da je otroku v koktajlu njemu danih zmožno- sti podpora s svojo celostno, naravno in odnosno inteligen- co. Dotaknil se je tudi pomena atenske šole, ki je temeljila na podajanju temeljnih podatkov in na mojstrovini zastavljanja vprašanj ter izmenjave mnenj v dopolnjujoči in sodelujoči misli. Psihoterapevtka in super- vizorka Julija Pelc je svoj prispevek poimenovala Tak pač sem, tukaj sem. Zmoreš sobivati z mano, tudi ko jaz ne? Poudarila je pomembno vlogo pedagoškega delavca v drži nenehnega nevednega raziskovalca, ki zna intimno prisluhniti sebi, sodelavcem v kolektivu in otroku. Po njenih besedah mora znati pedagoški delavec usmerjati pozornost tja, kjer je potrebna, da zaob- Um in pamet sta boljša kot žamet jame vse otrokove občutke in mu posledično zna predati ob- čutek o njegovi edinstvenosti, hkrati se v množici informacij zna kreativno prilagoditi, za- znati ovire in biti podpora. Matic Novak nam je v pri- spevku Onkraj oznak: razu- mevanje, podpora in uspeh otrok z ADHD v šolskem okolju spregovoril o osebni življenjski izkušnji z ADHD. Predstavil je različne tipe mo- tenj pozornosti, njihove simp- tome, predvsem pa je nanizal svoje izkušnje, ki rušijo stere- otipe, navdihujejo, nas učijo strpnosti, delavce v vzgoji in izobraževanju pa učijo, kako lahko z drugačnimi pristopi svoje delo lažje prilagodijo za boljšo integracijo takšnih otrok. ALENKA TESTANIERE Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 47, 21. november 2024 AKTUALNA PONUDBA Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca novembra 2024! 03 490 03 36 www.zniders.com klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si Cvetličarna Mačica Po najlepši šopek pojdite v Cvetličarno Mačica. Ne verjamete? Preverite sami. Noro, kakšne kombinaci- je barv, oblik, podrobnosti in domišljije je mogoče združiti v bombastični cvetlični kreaciji. Cvetje je darilo narave in šopek je najlepša zahvala ob vsakem trenutku, ki bo obdarovanca prijetno presenetil ter mu neizmerno polepšal dan. Poleg svežega rezanega cvetja boste v Cvetličarni Mačica našli tudi bogat izbor zelenih in cvetočih lončnic, kolekcije lončkov sisi, ter drugih drobnih in prijetnih daril, ki vam jih bosta Barbara in Jerneja nadvse domiselno ter lepo zavili. Celjske lekarne Celjske lekarne posredujejo uporabnikom storitev in zdravstvenim sodelavcem najsodobnejše znanje, infor- macije, zdravila in izdelke za zagotavljanje in ohranjanje zdravja ter izboljšanje kakovosti življenja. Lekarniška dejavnost je zdravstvena dejavnost, ki zagotavlja stro- kovnjake, prostore in tehnične možnosti za celovito, kakovostno in etično posredovanje informacij, znanja in storitev, povezanih z zdravili in zdravljenjem. Omogoča tudi izvajanje drugih ukrepov za ohranjanje zdravja in izboljšanje kakovosti življenja uporabnikov, skladnih z najvišjimi standardi in dognanji farmacevtske ter drugih zdravstvenih znanosti. Studio Adele Si želite lepe, zdrave in sijoče lase? Pravi naslov je frizerski salon Adele. Izkušena ekipa prijaznih in strokovno usposo- bljenih frizerk pod skrbnim vodstvom simpatične Adele bo poskrbela, da bodo vaši lasje zasijali kot še nikoli. Privoščite si prestižno razvajanje z najboljšo nego las, ki vključuje svetovanje in uporabo visokokakovostnih izdelkov. Izvedeli boste tudi več o tem, kakšen šampon je primeren za vaše lasišče, kako izbrati pravo krtačo in glavnik za lase, ali smete uporabljati suhi šampon, kakšne so prednosti po- gostega striženja, s čim boste spodbudili zdravo rast las in še mnogo, mnogo več. Ste že radovedni? Pohitite v frizerski salon Adele. Čistilnica Penca Naj čiščenje in vzdrževanje oblačil ter drugih tekstilij postane modna usmeritev. Čistilnica Penca deluje že več kot 50 let, vse od leta 1970. Je hkrati ena najstarejših in tudi najsodobnejših čistilnic v Sloveniji z najnovejšo tehnologijo čiščenja. Če imate v omari posebne kose klasičnih oblačil, zim- skih ali navtičnih športnih oblačil ali druge vrste tekstila, za katere ne veste točno, kako jih očistiti, se obrnite na strokovno in prijazno osebje v Čistilnici Penca, kjer vam bodo zagotovo znali svetovati in vas pravilno usmeriti. Prav tako ne pozabite na ustrezno čiščenje večjih tekstil- nih kosov, kot so odeje, pododeje in posteljni nadvložki. Prijazno vabljeni tudi gostinski obrati in podjetja. Pravi naslov za osvežitev vaših najljubših in kako- vostnih oblačil, tekstilnih izdelkov za dom in poslovni prostor je Čistilnica Penca. Fotka, foto trgovina in laboratorij V Fotki se ukvarjajo tako s fotografi ranjem za doku- mente kot tudi s studijsko fotografi jo. Foto studio Fotka spominja na veliko, prijazno in sim- patično dnevno sobo. Masivna zofa, kotiček za fotogra- fi ranje in lično razstavljeni eksponati ustvarjajo sporo- čeno vzdušje. Sodoben in hkrati tudi malo nostalgičen salon kliče po ustvarjanju novih in varovanju preteklih spominov. V foto studiu Fotka boste našli le najboljše. Ponudba okvirjev in albumov je pestra in skrbno izbra- na. Okvirji so izdelan natančno in kakovostno, kar se izraža v izbiri materialov, med katerimi prednjačita les in kovina. Vsak okvir je lično izdelan in namenjen tudi polepšanju bivalnega okolja. Pri Fotki boste našli tudi izjemno izbiro albumov za vse priložnosti. Naj najlepši spomini ostanejo živi na izbranih fotografi jah v najlep- ših albumih. Čevljarstvo in izdelava ključev Gospod Anton Pesjak ima neprecenljive delovne izku- šnje in je zares pravi mojster svojega poklica, za katerega pa žal ugotavlja, da je med tistimi, ki počasi že izumira- jo. V vsej svoji karieri je s svojo izjemno kakovostno in cenovno dostopno ponudbo pridobil zaupanje mnogih zadovoljnih strank, ki se rade vračajo. Ne glede na zah- tevnost popravila čevljev ali zahtevnost izdelave ključa ga obiščite. Dal vam bo pravi nasvet ter vam na ustre- zen način popravil obutev ali vam izdelal ključe. Poleg popravila čevljev in izdelave ključev ima v ponudbi še brušenje nožev. Prijazno vabljeni. Izvrstne storitve v Planetu Celje Obiščite odlične storitvene kotičke in navdušeni boste nad celo vrsto izvrstnih storitev pod streho Planeta Celje. Prepustite se izkušenim mojstricam in mojstrom svojega po- klica, ki vam bodo prisluhnili in z veliko mero znanja strokovno ter prijazno svetovali. Ponudili vam bodo najboljše rešitve in pripravili prijetna presenečenja, s katerimi si boste polepšali dan in razvajali sebe ter druge. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 47, 21. november 2024 PODLISTEK 22. oktobra je bila v cerkvi sv. Lenarta v Novi Cerkvi v spomin ob stoletnici smrti dr. Lavoslava Gregorca za- hvalna maša, ki jo je daro- val domači župnik Alojz Vi- cman. Med mašo in po njej je predstavil delovanje ve- likega duhovnika, dekana, kanonika in domoljuba, še posebej v Novi Cerkvi, kjer je bil kar 40 let (od marca 1885 do smrti leta 1924). Dr. Lavoslav Gregorec je poskrbel za temeljito obno- vo cerkve sv. Lenarta (nova stranska oltarja, vrata in okna, nova kritina na zvo- niku, prezbiteriju in obeh stranskih ladjah) in k njeni poslikavi povabil znameni- tega italijanskega slikarja Jakoba Brolla. Freske so se ohranile in so največja ume- tnina slikarstva v naši škofiji, naslikane so bile v pol leta. Kraj mu je hvaležen tudi za pobudo za ustanovitev gasilskega društva z imenom Prostovoljna požarna bramba Nova Cerkev, okraj Celje, ka- terega člani so bili sami Slo- venci (1907). Gasilski dom so zgradili sami, ker niso imeli nobenih donacij. Velja še posebej izposta- viti povezavo z blaženim škofom A. M. Slomškom, ki je tudi bil v Novi Cerkvi dve leti (1827–1829). Že kot mlad se je navdušil nad njegovim delovanjem. Oba sta bila neutrudljivo delovna dušna pastirja, resnicoljubna, ime- la sta veliko zaslug za katoli- ško cerkev in bila sta iskrena domoljuba, zavzemala sta se za enakopravnost sloven- skega jezika in naroda. In v tem je nadaljeval Slomškovo delo, bil njegov naslednik. V skrbi za slovenski narod so ALBUM S CELJSKEGA Spomini Šentlenartčana na služenje v Titovi gardi v letih 1954/56 Kot je bilo za tisti čas običajno, sem se tudi jaz moral pri sedemnajstih letih pred obveznim služenjem vojaščine udeležiti prav tako obvezne vojaške vzgoje. Ko sem jih imel dvajset, sem bil na t. i. »štilengi« na Planini pri Sevnici spoznan za sposobnega služenja vojaščine v Titovi gardi v Jugoslovanski ljudski armadi kot »zemaljski artiljerijac«. Od vojaškega odseka v Celju sem dobil poziv, da se moram 18. aprila 1954 javiti v kasarni v Celju. Proti večeru so nas po- strojili »2 po 2« in nato smo se ob spremstvu godbe na pihala v koloni odpravili na železniško postajo, kjer nas je že čakal transportni vlak za Beograd. Nam, gardistom, je bil namenjen potniški vagon, ostalim pa živinski. V jutranjih urah smo pri- speli v Beograd, kjer nas je pričakal gardijski vojak s puško na rami, z mečem in kartonom z napisano številko vojne pošte 9166. Skupaj smo se odpravili do gardijske vojašnice, kjer so nas pričakali slovenski vojaki s transparenti, na katerih je na sprednji strani pisalo »dobrodošli, Slovenci«, na zadnji pa »najebali ste«. Takoj po prihodu je sledilo striženje na t. i. »nulo« in ko- panje ter prevzem »gardijske« uniforme. Civilna oblačila ( »civilko«) pa smo v vreči poslali na domači naslov. Po treh mesecih »obuke« sem bil določen za delo v pisarni poveljstva divizije in s tem oproščen telovadbe, straže, »po- žarstva« in redarstva. V času služenja sem »dal skozi« štiri vojaške parade ob obisku tujih državnikov (Haile Salassie, Nehru, Indira Gandi, imena četrtega državnika se ne spominjam več), in eno pr- vomajsko v »pešadijskem« ešalonu ter še v ešalonu na vozilu James z priklopljenimi havbicami. Skupaj torej šest parad. Za vsako parado smo se pripravljali po mesec dni na ze- munskem aerodromu, v prostem času pa smo se lahko kopali v bližnji Savi. Mnogi od nas smo bili prvič v življenju tako dolgo in tako daleč od doma, zato smo si želeli čimprej dobiti dopust. Po- sebno priložnost smo si lahko tudi »pristreljali«. Tako sem si tudi jaz s petimi uspešnimi streli v tarčo prislužil okrog novega leta 1955 deset dni izrednega dopusta. Nato sem bil v juliju še na rednem štirinajstdnevnem dopustu. Med vojaki se je hitro razširila vest, da lahko pričakujemo skrajšanje voja- škega roka s 24 na 18 mesecev. Tako sem bil tudi jaz deležen »skračenja vojnog roka« in tako bil Titov gardist 19 mesecev in 10 dni. Naj dodam, da so pred tem generacije, rojene leta 1929, služile še po tri leta. Titov obisk je bil vedno nenapovedan. En takšnih obiskov v času zajtrka je bil zabeležen v časopisu Gardist, ki je izhajal enkrat mesečno. Ob obisku je pregledal vse prostore od spal- nice, kuhinje do »sošk« za hranjenje orožja. Po ogledu nas je vedno pohvalil z besedami »zadovoljan sam«. Pri mojih devetdesetih so še zelo živi spomini na čas, ko sem kot dvajsetleten mladenič pred sedemdesetimi leti kot gardist služil maršalu Titu. Prispeval: Marjan Blatnik (Vrh nad Laškim) *Imena četrtega državnika se ne spominjam več. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. V Beogradu 17. novembra pred sedemdesetimi leti www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Lavoslav Gregorec duhovnik in politik: ob 100-letnici smrti (1839–1924), (2) po njegovem grobu in to ga je še bolj podžigalo, da je pri na- meri vztrajal. Bil je tajnik od- bora za Slomškov spomenik, ki je bil končan po trinajstih letih. Takšne podobe ni imel doslej noben slovenski škof. Izbral je tudi motiv za fresko v cerkvi sv. Lenarta Kristus vstaja kot zmagovalec, kjer je med svetniki tudi že naslikan škof A. M. Slomšek. Upodobitev dr. Lavoslava Gregorca, ko je bil v Novi Cerkvi. Delo neznanega avtorja. Nagrobna plošča nad grobom dr. L. Gregorca ob cerkvi Dr. Gregorec je bil nizke postave in je dobil vzdevek »komar«, a na koncu je po bojevitosti in gorečnosti vse »pokopal«, dočakal je, da je bilo zatrto »zmagoslavno nemštvo.« Za časa življenja ni prejel odlikovanja, razen tik pred smrtjo red sv. Save, ki pa je prispelo po njegovi smrti. Viri navajajo, da kdorkoli je že bil predlagatelj, pač ni poznal narodnega in prosvetnega delovanja odlikovanca, sicer bi predlagal kaj višjega. Zapisana je še ena anekdo- ta, ki je ostala v spominu tu- kajšnjih krajanov. Ko so sredi Lemberga kopali temelje za Škoflekovo gospodarsko po- slopje, so v zemlji naleteli na veliko človeških kosti. Niso vedeli, kaj napraviti z njimi. Poklicali so svojega župni- ka dr. Lavoslava Gregorca, ki si jih je ogledal in rekel: »Naj bodo, kjer so bile; ako so krščanske, itak počivajo v blagoslovljeni zemlji; ako so turške, jih pa na pokopališče niti prenesti ne smete!« Besedilo in foto: Špela Oprčkal bile dr. Gregorcu še posebej pomembne Slomškove zaslu- ge za krepitev slovenstva, ker je leta 1859 prestavil škofij- ski sedež iz Labodske doline v Maribor in tako preuredil meje škofije v takrat prete- žno nemškem Mariboru. Dr. Gregorec si je prizadeval, da bi Slomšek dobil kameniti spomenik v mariborski stol- nici. Nemškutarji so pljuvali Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 47, 21. november 2024 AKTUALNA PONUDBA Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca novembra 2024! 03 490 03 36 www.zniders.com klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si Cvetličarna Mačica Po najlepši šopek pojdite v Cvetličarno Mačica. Ne verjamete? Preverite sami. Noro, kakšne kombinaci- je barv, oblik, podrobnosti in domišljije je mogoče združiti v bombastični cvetlični kreaciji. Cvetje je darilo narave in šopek je najlepša zahvala ob vsakem trenutku, ki bo obdarovanca prijetno presenetil ter mu neizmerno polepšal dan. Poleg svežega rezanega cvetja boste v Cvetličarni Mačica našli tudi bogat izbor zelenih in cvetočih lončnic, kolekcije lončkov sisi, ter drugih drobnih in prijetnih daril, ki vam jih bosta Barbara in Jerneja nadvse domiselno ter lepo zavili. Celjske lekarne Celjske lekarne posredujejo uporabnikom storitev in zdravstvenim sodelavcem najsodobnejše znanje, infor- macije, zdravila in izdelke za zagotavljanje in ohranjanje zdravja ter izboljšanje kakovosti življenja. Lekarniška dejavnost je zdravstvena dejavnost, ki zagotavlja stro- kovnjake, prostore in tehnične možnosti za celovito, kakovostno in etično posredovanje informacij, znanja in storitev, povezanih z zdravili in zdravljenjem. Omogoča tudi izvajanje drugih ukrepov za ohranjanje zdravja in izboljšanje kakovosti življenja uporabnikov, skladnih z najvišjimi standardi in dognanji farmacevtske ter drugih zdravstvenih znanosti. Studio Adele Si želite lepe, zdrave in sijoče lase? Pravi naslov je frizerski salon Adele. Izkušena ekipa prijaznih in strokovno usposo- bljenih frizerk pod skrbnim vodstvom simpatične Adele bo poskrbela, da bodo vaši lasje zasijali kot še nikoli. Privoščite si prestižno razvajanje z najboljšo nego las, ki vključuje svetovanje in uporabo visokokakovostnih izdelkov. Izvedeli boste tudi več o tem, kakšen šampon je primeren za vaše lasišče, kako izbrati pravo krtačo in glavnik za lase, ali smete uporabljati suhi šampon, kakšne so prednosti po- gostega striženja, s čim boste spodbudili zdravo rast las in še mnogo, mnogo več. Ste že radovedni? Pohitite v frizerski salon Adele. Čistilnica Penca Naj čiščenje in vzdrževanje oblačil ter drugih tekstilij postane modna usmeritev. Čistilnica Penca deluje že več kot 50 let, vse od leta 1970. Je hkrati ena najstarejših in tudi najsodobnejših čistilnic v Sloveniji z najnovejšo tehnologijo čiščenja. Če imate v omari posebne kose klasičnih oblačil, zim- skih ali navtičnih športnih oblačil ali druge vrste tekstila, za katere ne veste točno, kako jih očistiti, se obrnite na strokovno in prijazno osebje v Čistilnici Penca, kjer vam bodo zagotovo znali svetovati in vas pravilno usmeriti. Prav tako ne pozabite na ustrezno čiščenje večjih tekstil- nih kosov, kot so odeje, pododeje in posteljni nadvložki. Prijazno vabljeni tudi gostinski obrati in podjetja. Pravi naslov za osvežitev vaših najljubših in kako- vostnih oblačil, tekstilnih izdelkov za dom in poslovni prostor je Čistilnica Penca. Fotka, foto trgovina in laboratorij V Fotki se ukvarjajo tako s fotografi ranjem za doku- mente kot tudi s studijsko fotografi jo. Foto studio Fotka spominja na veliko, prijazno in sim- patično dnevno sobo. Masivna zofa, kotiček za fotogra- fi ranje in lično razstavljeni eksponati ustvarjajo sporo- čeno vzdušje. Sodoben in hkrati tudi malo nostalgičen salon kliče po ustvarjanju novih in varovanju preteklih spominov. V foto studiu Fotka boste našli le najboljše. Ponudba okvirjev in albumov je pestra in skrbno izbra- na. Okvirji so izdelan natančno in kakovostno, kar se izraža v izbiri materialov, med katerimi prednjačita les in kovina. Vsak okvir je lično izdelan in namenjen tudi polepšanju bivalnega okolja. Pri Fotki boste našli tudi izjemno izbiro albumov za vse priložnosti. Naj najlepši spomini ostanejo živi na izbranih fotografi jah v najlep- ših albumih. Čevljarstvo in izdelava ključev Gospod Anton Pesjak ima neprecenljive delovne izku- šnje in je zares pravi mojster svojega poklica, za katerega pa žal ugotavlja, da je med tistimi, ki počasi že izumira- jo. V vsej svoji karieri je s svojo izjemno kakovostno in cenovno dostopno ponudbo pridobil zaupanje mnogih zadovoljnih strank, ki se rade vračajo. Ne glede na zah- tevnost popravila čevljev ali zahtevnost izdelave ključa ga obiščite. Dal vam bo pravi nasvet ter vam na ustre- zen način popravil obutev ali vam izdelal ključe. Poleg popravila čevljev in izdelave ključev ima v ponudbi še brušenje nožev. Prijazno vabljeni. Izvrstne storitve v Planetu Celje Obiščite odlične storitvene kotičke in navdušeni boste nad celo vrsto izvrstnih storitev pod streho Planeta Celje. Prepustite se izkušenim mojstricam in mojstrom svojega po- klica, ki vam bodo prisluhnili in z veliko mero znanja strokovno ter prijazno svetovali. Ponudili vam bodo najboljše rešitve in pripravili prijetna presenečenja, s katerimi si boste polepšali dan in razvajali sebe ter druge. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 47, 21. november 2024 PODLISTEK 22. oktobra je bila v cerkvi sv. Lenarta v Novi Cerkvi v spomin ob stoletnici smrti dr. Lavoslava Gregorca za- hvalna maša, ki jo je daro- val domači župnik Alojz Vi- cman. Med mašo in po njej je predstavil delovanje ve- likega duhovnika, dekana, kanonika in domoljuba, še posebej v Novi Cerkvi, kjer je bil kar 40 let (od marca 1885 do smrti leta 1924). Dr. Lavoslav Gregorec je poskrbel za temeljito obno- vo cerkve sv. Lenarta (nova stranska oltarja, vrata in okna, nova kritina na zvo- niku, prezbiteriju in obeh stranskih ladjah) in k njeni poslikavi povabil znameni- tega italijanskega slikarja Jakoba Brolla. Freske so se ohranile in so največja ume- tnina slikarstva v naši škofiji, naslikane so bile v pol leta. Kraj mu je hvaležen tudi za pobudo za ustanovitev gasilskega društva z imenom Prostovoljna požarna bramba Nova Cerkev, okraj Celje, ka- terega člani so bili sami Slo- venci (1907). Gasilski dom so zgradili sami, ker niso imeli nobenih donacij. Velja še posebej izposta- viti povezavo z blaženim škofom A. M. Slomškom, ki je tudi bil v Novi Cerkvi dve leti (1827–1829). Že kot mlad se je navdušil nad njegovim delovanjem. Oba sta bila neutrudljivo delovna dušna pastirja, resnicoljubna, ime- la sta veliko zaslug za katoli- ško cerkev in bila sta iskrena domoljuba, zavzemala sta se za enakopravnost sloven- skega jezika in naroda. In v tem je nadaljeval Slomškovo delo, bil njegov naslednik. V skrbi za slovenski narod so ALBUM S CELJSKEGA Spomini Šentlenartčana na služenje v Titovi gardi v letih 1954/56 Kot je bilo za tisti čas običajno, sem se tudi jaz moral pri sedemnajstih letih pred obveznim služenjem vojaščine udeležiti prav tako obvezne vojaške vzgoje. Ko sem jih imel dvajset, sem bil na t. i. »štilengi« na Planini pri Sevnici spoznan za sposobnega služenja vojaščine v Titovi gardi v Jugoslovanski ljudski armadi kot »zemaljski artiljerijac«. Od vojaškega odseka v Celju sem dobil poziv, da se moram 18. aprila 1954 javiti v kasarni v Celju. Proti večeru so nas po- strojili »2 po 2« in nato smo se ob spremstvu godbe na pihala v koloni odpravili na železniško postajo, kjer nas je že čakal transportni vlak za Beograd. Nam, gardistom, je bil namenjen potniški vagon, ostalim pa živinski. V jutranjih urah smo pri- speli v Beograd, kjer nas je pričakal gardijski vojak s puško na rami, z mečem in kartonom z napisano številko vojne pošte 9166. Skupaj smo se odpravili do gardijske vojašnice, kjer so nas pričakali slovenski vojaki s transparenti, na katerih je na sprednji strani pisalo »dobrodošli, Slovenci«, na zadnji pa »najebali ste«. Takoj po prihodu je sledilo striženje na t. i. »nulo« in ko- panje ter prevzem »gardijske« uniforme. Civilna oblačila ( »civilko«) pa smo v vreči poslali na domači naslov. Po treh mesecih »obuke« sem bil določen za delo v pisarni poveljstva divizije in s tem oproščen telovadbe, straže, »po- žarstva« in redarstva. V času služenja sem »dal skozi« štiri vojaške parade ob obisku tujih državnikov (Haile Salassie, Nehru, Indira Gandi, imena četrtega državnika se ne spominjam več), in eno pr- vomajsko v »pešadijskem« ešalonu ter še v ešalonu na vozilu James z priklopljenimi havbicami. Skupaj torej šest parad. Za vsako parado smo se pripravljali po mesec dni na ze- munskem aerodromu, v prostem času pa smo se lahko kopali v bližnji Savi. Mnogi od nas smo bili prvič v življenju tako dolgo in tako daleč od doma, zato smo si želeli čimprej dobiti dopust. Po- sebno priložnost smo si lahko tudi »pristreljali«. Tako sem si tudi jaz s petimi uspešnimi streli v tarčo prislužil okrog novega leta 1955 deset dni izrednega dopusta. Nato sem bil v juliju še na rednem štirinajstdnevnem dopustu. Med vojaki se je hitro razširila vest, da lahko pričakujemo skrajšanje voja- škega roka s 24 na 18 mesecev. Tako sem bil tudi jaz deležen »skračenja vojnog roka« in tako bil Titov gardist 19 mesecev in 10 dni. Naj dodam, da so pred tem generacije, rojene leta 1929, služile še po tri leta. Titov obisk je bil vedno nenapovedan. En takšnih obiskov v času zajtrka je bil zabeležen v časopisu Gardist, ki je izhajal enkrat mesečno. Ob obisku je pregledal vse prostore od spal- nice, kuhinje do »sošk« za hranjenje orožja. Po ogledu nas je vedno pohvalil z besedami »zadovoljan sam«. Pri mojih devetdesetih so še zelo živi spomini na čas, ko sem kot dvajsetleten mladenič pred sedemdesetimi leti kot gardist služil maršalu Titu. Prispeval: Marjan Blatnik (Vrh nad Laškim) *Imena četrtega državnika se ne spominjam več. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. V Beogradu 17. novembra pred sedemdesetimi leti www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Lavoslav Gregorec duhovnik in politik: ob 100-letnici smrti (1839–1924), (2) po njegovem grobu in to ga je še bolj podžigalo, da je pri na- meri vztrajal. Bil je tajnik od- bora za Slomškov spomenik, ki je bil končan po trinajstih letih. Takšne podobe ni imel doslej noben slovenski škof. Izbral je tudi motiv za fresko v cerkvi sv. Lenarta Kristus vstaja kot zmagovalec, kjer je med svetniki tudi že naslikan škof A. M. Slomšek. Upodobitev dr. Lavoslava Gregorca, ko je bil v Novi Cerkvi. Delo neznanega avtorja. Nagrobna plošča nad grobom dr. L. Gregorca ob cerkvi Dr. Gregorec je bil nizke postave in je dobil vzdevek »komar«, a na koncu je po bojevitosti in gorečnosti vse »pokopal«, dočakal je, da je bilo zatrto »zmagoslavno nemštvo.« Za časa življenja ni prejel odlikovanja, razen tik pred smrtjo red sv. Save, ki pa je prispelo po njegovi smrti. Viri navajajo, da kdorkoli je že bil predlagatelj, pač ni poznal narodnega in prosvetnega delovanja odlikovanca, sicer bi predlagal kaj višjega. Zapisana je še ena anekdo- ta, ki je ostala v spominu tu- kajšnjih krajanov. Ko so sredi Lemberga kopali temelje za Škoflekovo gospodarsko po- slopje, so v zemlji naleteli na veliko človeških kosti. Niso vedeli, kaj napraviti z njimi. Poklicali so svojega župni- ka dr. Lavoslava Gregorca, ki si jih je ogledal in rekel: »Naj bodo, kjer so bile; ako so krščanske, itak počivajo v blagoslovljeni zemlji; ako so turške, jih pa na pokopališče niti prenesti ne smete!« Besedilo in foto: Špela Oprčkal bile dr. Gregorcu še posebej pomembne Slomškove zaslu- ge za krepitev slovenstva, ker je leta 1859 prestavil škofij- ski sedež iz Labodske doline v Maribor in tako preuredil meje škofije v takrat prete- žno nemškem Mariboru. Dr. Gregorec si je prizadeval, da bi Slomšek dobil kameniti spomenik v mariborski stol- nici. Nemškutarji so pljuvali Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 47, 21. november 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Pismonoša »Halo, je tam društvo za varstvo živali?« »Ja, kaj pa je?« »Pridite takoj sem. Tukaj neki nesramen pismonoša sedi na drevesu in zmerja mojega psa!« Naočarke V katero skupino spadajo kače naočarke? V skupino kratkovidnih. Ptič pevec V trgovini z malimi živalmi neki kupec občuduje kletko z dvema ptičema. Eden izmed njiju nemo sedi v kotu, drugi pa žvrgoli čudovite melodije. »Tega veselega pevca bi rad kupil,« reče prodajalcu. »Prodajam samo oba naenkrat,« pove prodajalec. »Ali ne bi mogli narediti izjeme? Nemega ptiča res ne bi rad imel.« »Ne bo šlo. Nemi ptič je dirigent!« Zajtrk Vrabca sta našla konjsko fi go in zajtrkujeta. »Ali ti lahko povem en dober vic?« reče prvi. »Le povej,« prikima drugi, »samo pazi, da ne bo neokusen, ko ravno jeva!« Turist Domačin leži na plaži pod palmo. Mimo pride turist in ga vpraša: »Kaj pa vi delate?« »Nič. Gledam v zrak!« »Zakaj pa ne kupite trnka in greste lovit ribe?« »Zakaj pa bi jih lovil?« se začudi domačin. »Potem bi ribe prodal in bi si lahko kupil ribiško barko, ulovil še več rib in še več zaslužil.« »In kaj potem?« »Potem bi toliko zaslužil da bi si kupil še več ribiških bark, z dobičkom pa bi si postavil tovarno konzerv in bi ribe pro- dajal na veliko.« »In kaj bi s tem?« »Potem bi imel pa toliko denarja, da bi ti lahko ležal v senci, drugi bi pa delali za tebe.« »In kaj zdajle delam?« Ok, lahko ostaneš za eno noč. Past za moške Ko gre vse samo še navzdol. Ko gre vse samo še navzdol. Ko gre vse samo še navzdol. Velikokrat nočete vedeti ali videti tistega, kar bi vas lahko bolelo. Po eni strani je to prak- tično, po drugi pa se v vas kopi- či zmeda. Soočiti se bo potreb- no tudi s tistim manj prijetnim delom. To se bo najbolj odrazilo z nastopom retrogradnosti Mer- kurja po 26. 11. Od ponedeljka do srede bo Luna potovala po vašem znaku, zato bodo med- sebojni odnosi več kot odlični. Porast harmonije bo balzam za vašo dušo, lepo vam bo. Skrbelo vas bo zaradi novic, ki jih pričakujete že kar nekaj časa. Mogoče bodo prišle res v zadnjem trenutku, bistveno pa je, da zagotovo pridejo! Kar ne- kaj stvari se vam bo rešilo, kar bo še najbolj očitno z upočasnje- vanjem Merkurja po 26. 11. Čas se bo zavrtel nazaj in marsikaj bo postalo jasno. Neka oseba se bo pokazala v pravi luči, kar vas pravzaprav sploh ne bo presene- tilo. V svoji podzavesti ste to že dolgo slutili. V četrtek bo Sonce vstopilo v vaše znamenje, kar vam obeta bistveno več vitalne energije v prihodnjem mesecu. Merkur, planet, ki je zadolžen za delo, se 26. obrne v retrogradno smer, kar bo vaš pogled obr- nilo v preteklost. Nekako niste zadovoljni s svojim trenutnim slogom življenja, iz vsega srca si želite spremembe. V zelo kratkem času lahko pričakujete novice, ki bodo razbile motečo monotonijo. Vaš vladar Saturn, ki je pred dnevi pričel z neposrednim po- tovanjem, bo sprostil veliko pred tem blokiranih zadev. Stvari se po eni strani zelo dobro rešuje- jo, kar pa je tudi rezultat vaših preteklih aktivnosti in naporov. Lahko ste ponosni nase, da ste vztrajali pri svoji taktiki, čeprav je bilo velikokrat naporno. Vene- ra potuje po vašem znaku, kar je odličen obet na področju fi nanc in ljubezni. V neki situaciji boste naravnost blesteli! Veliko boste razmišljali o igri, ki ji rečemo življenje, preteklost se bo ponovno postavila pred vas. S starimi zamerami čim prej opravite, saj vas samo ovi- rajo na vaši poti napredka. Te- orijo obvladate, sedaj jo morate samo spraviti še v prakso! Vsega pač ne morete imeti. Potrebno bo narediti prioriteto, kaj lahko po- čaka in kaj si lahko privoščite ta- koj. S potrpežljivostjo boste prišli najdlje, zato v prvi vrsti umirite svojega nemirnega duha. O nekem prijatelju boste po- polnoma spremenili svoje mne- nje. Če vam bi kdo to dejal še pred dnevi, tega ne bi verjeli. Vse boste videli v luči novih dogodkov popolnoma drugače. Seveda bo k temu prispeval tudi retrogradni Merkur, ki vam bo še dodatno odprl oči. Vikend bo nekoliko naporen, notranje ste lahko precej nemirni. Najbolje boste naredili, če se posvetite rutini, pospravljanju in hobi- jem, ki vas sproščajo. Tudi do- ber klepet bo dobrodošel. Vaš vladar Mars potuje po sorodnem ognjenem znaku in še dodaja energijo vaši bojeviti naravi. V četrtek vstopi Sonce v ognjenega strelca in se tako pridruži Merkurju, oboje vam je v veliko korist. Kljub temu velja opozorilo. Veliko stvari je še pod vprašajem. Bodite pre- udarni, da česa ne zamudite. Poskušajte se sprostiti. Kar ste naredili, ste naredili, vsega pač ne zmorete takoj. Naglica nika- kor ne bi bila dobra izbira! Varnost, tako v čustvenem kot materialnem smislu, vam ogromno pomeni. Resno ste pripravljeni prisluhniti in po- magati tudi drugim, kar ne ostaja neopaženo. Želi boste sa- dove svojega dela. Venera, vaša vladarica, potuje po sorodnem znamenju in vam prinaša do- bre obete pri fi nancah. Tudi na čustvenem področju ne bo manjkalo razlogov za veselje. Čaka vas krajša pot, odlično se boste imeli. Vaš vladar Merkur potuje po vam nasprotnem znamenju, zato se bo v teh dneh potreb- no bistveno več prilagajati kot sicer. Za nameček bo Merkur pričel upočasnjevati svoje po- tovanje po nebesnem svodu 26. 11., kar lahko povzroči kar nekaj zmede. Ne boste se pustili prepričati o tem, da bi morali v osnovi vse spremeniti. Vaš občutek, da je prav tako, kot je sedaj, ne bo popolnoma nič drugačen tudi v prihodnje. Imeli boste veliko energije, zato velja opozorilo, da ne preti- ravajte. Nima smisla, da izvajate pritiske in skušate priti do uve- ljavitve svojega stališča na silo. To, kar je dobro drugim, pač ne ustreza vam. Znali boste najti pravo pot in pravi način. Vene- ra, ki je zadolžena za ljubezen in denar, potuje po vam naspro- tnem znamenju. To vam lahko povzroča skrbi, dvome, občasno črnogledost brez posebnega vzro- ka. Bodite bolj pozitivni! V četrtek in petek boste gostili Luno, zato bosta ta dva dneva prijetna, ustvarjalna, polna do- bre energije. Večje število plane- tov v ognjenih znakih vas odlično podpira. Sonce se pridruži Mer- kurju v strelcu, Mars pa potuje po vašem znaku in vam daje veliko moči. T ežko boste pojasnili svoje stališče. Pravzaprav bi izgubljali energijo, če bi se izgubljali v po- drobnostih. Končno pa to sploh ni potrebno, saj vam ni potrebno polagati drugim računov. Čez vikend bo Luna v devici in bo v soboto tvorila zadnji krajec. Kvadrat med Luno in Soncem vedno prinaša potrebo po umiritvi in treznosti. Rav- nali boste s pametjo, ne z obje- stnostjo. Pazite, da čustveno ne izbruhnete s tistim, s čemer ste se dolgo zadrževali. Mogoče bi morali večkrat opozarjati po malem. Obdobja umirjenosti se bodo izmenjavala z obdobji velikega notranjega nemira. Nujno poskrbite za sprostitev, potrebovali jo boste! Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 47, 21. november 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Pismonoša »Halo, je tam društvo za varstvo živali?« »Ja, kaj pa je?« »Pridite takoj sem. Tukaj neki nesramen pismonoša sedi na drevesu in zmerja mojega psa!« Naočarke V katero skupino spadajo kače naočarke? V skupino kratkovidnih. Ptič pevec V trgovini z malimi živalmi neki kupec občuduje kletko z dvema ptičema. Eden izmed njiju nemo sedi v kotu, drugi pa žvrgoli čudovite melodije. »Tega veselega pevca bi rad kupil,« reče prodajalcu. »Prodajam samo oba naenkrat,« pove prodajalec. »Ali ne bi mogli narediti izjeme? Nemega ptiča res ne bi rad imel.« »Ne bo šlo. Nemi ptič je dirigent!« Zajtrk Vrabca sta našla konjsko fi go in zajtrkujeta. »Ali ti lahko povem en dober vic?« reče prvi. »Le povej,« prikima drugi, »samo pazi, da ne bo neokusen, ko ravno jeva!« Turist Domačin leži na plaži pod palmo. Mimo pride turist in ga vpraša: »Kaj pa vi delate?« »Nič. Gledam v zrak!« »Zakaj pa ne kupite trnka in greste lovit ribe?« »Zakaj pa bi jih lovil?« se začudi domačin. »Potem bi ribe prodal in bi si lahko kupil ribiško barko, ulovil še več rib in še več zaslužil.« »In kaj potem?« »Potem bi toliko zaslužil da bi si kupil še več ribiških bark, z dobičkom pa bi si postavil tovarno konzerv in bi ribe pro- dajal na veliko.« »In kaj bi s tem?« »Potem bi imel pa toliko denarja, da bi ti lahko ležal v senci, drugi bi pa delali za tebe.« »In kaj zdajle delam?« Ok, lahko ostaneš za eno noč. Past za moške Ko gre vse samo še navzdol. Ko gre vse samo še navzdol. Ko gre vse samo še navzdol. Velikokrat nočete vedeti ali videti tistega, kar bi vas lahko bolelo. Po eni strani je to prak- tično, po drugi pa se v vas kopi- či zmeda. Soočiti se bo potreb- no tudi s tistim manj prijetnim delom. To se bo najbolj odrazilo z nastopom retrogradnosti Mer- kurja po 26. 11. Od ponedeljka do srede bo Luna potovala po vašem znaku, zato bodo med- sebojni odnosi več kot odlični. Porast harmonije bo balzam za vašo dušo, lepo vam bo. Skrbelo vas bo zaradi novic, ki jih pričakujete že kar nekaj časa. Mogoče bodo prišle res v zadnjem trenutku, bistveno pa je, da zagotovo pridejo! Kar ne- kaj stvari se vam bo rešilo, kar bo še najbolj očitno z upočasnje- vanjem Merkurja po 26. 11. Čas se bo zavrtel nazaj in marsikaj bo postalo jasno. Neka oseba se bo pokazala v pravi luči, kar vas pravzaprav sploh ne bo presene- tilo. V svoji podzavesti ste to že dolgo slutili. V četrtek bo Sonce vstopilo v vaše znamenje, kar vam obeta bistveno več vitalne energije v prihodnjem mesecu. Merkur, planet, ki je zadolžen za delo, se 26. obrne v retrogradno smer, kar bo vaš pogled obr- nilo v preteklost. Nekako niste zadovoljni s svojim trenutnim slogom življenja, iz vsega srca si želite spremembe. V zelo kratkem času lahko pričakujete novice, ki bodo razbile motečo monotonijo. Vaš vladar Saturn, ki je pred dnevi pričel z neposrednim po- tovanjem, bo sprostil veliko pred tem blokiranih zadev. Stvari se po eni strani zelo dobro rešuje- jo, kar pa je tudi rezultat vaših preteklih aktivnosti in naporov. Lahko ste ponosni nase, da ste vztrajali pri svoji taktiki, čeprav je bilo velikokrat naporno. Vene- ra potuje po vašem znaku, kar je odličen obet na področju fi nanc in ljubezni. V neki situaciji boste naravnost blesteli! Veliko boste razmišljali o igri, ki ji rečemo življenje, preteklost se bo ponovno postavila pred vas. S starimi zamerami čim prej opravite, saj vas samo ovi- rajo na vaši poti napredka. Te- orijo obvladate, sedaj jo morate samo spraviti še v prakso! Vsega pač ne morete imeti. Potrebno bo narediti prioriteto, kaj lahko po- čaka in kaj si lahko privoščite ta- koj. S potrpežljivostjo boste prišli najdlje, zato v prvi vrsti umirite svojega nemirnega duha. O nekem prijatelju boste po- polnoma spremenili svoje mne- nje. Če vam bi kdo to dejal še pred dnevi, tega ne bi verjeli. Vse boste videli v luči novih dogodkov popolnoma drugače. Seveda bo k temu prispeval tudi retrogradni Merkur, ki vam bo še dodatno odprl oči. Vikend bo nekoliko naporen, notranje ste lahko precej nemirni. Najbolje boste naredili, če se posvetite rutini, pospravljanju in hobi- jem, ki vas sproščajo. Tudi do- ber klepet bo dobrodošel. Vaš vladar Mars potuje po sorodnem ognjenem znaku in še dodaja energijo vaši bojeviti naravi. V četrtek vstopi Sonce v ognjenega strelca in se tako pridruži Merkurju, oboje vam je v veliko korist. Kljub temu velja opozorilo. Veliko stvari je še pod vprašajem. Bodite pre- udarni, da česa ne zamudite. Poskušajte se sprostiti. Kar ste naredili, ste naredili, vsega pač ne zmorete takoj. Naglica nika- kor ne bi bila dobra izbira! Varnost, tako v čustvenem kot materialnem smislu, vam ogromno pomeni. Resno ste pripravljeni prisluhniti in po- magati tudi drugim, kar ne ostaja neopaženo. Želi boste sa- dove svojega dela. Venera, vaša vladarica, potuje po sorodnem znamenju in vam prinaša do- bre obete pri fi nancah. Tudi na čustvenem področju ne bo manjkalo razlogov za veselje. Čaka vas krajša pot, odlično se boste imeli. Vaš vladar Merkur potuje po vam nasprotnem znamenju, zato se bo v teh dneh potreb- no bistveno več prilagajati kot sicer. Za nameček bo Merkur pričel upočasnjevati svoje po- tovanje po nebesnem svodu 26. 11., kar lahko povzroči kar nekaj zmede. Ne boste se pustili prepričati o tem, da bi morali v osnovi vse spremeniti. Vaš občutek, da je prav tako, kot je sedaj, ne bo popolnoma nič drugačen tudi v prihodnje. Imeli boste veliko energije, zato velja opozorilo, da ne preti- ravajte. Nima smisla, da izvajate pritiske in skušate priti do uve- ljavitve svojega stališča na silo. To, kar je dobro drugim, pač ne ustreza vam. Znali boste najti pravo pot in pravi način. Vene- ra, ki je zadolžena za ljubezen in denar, potuje po vam naspro- tnem znamenju. To vam lahko povzroča skrbi, dvome, občasno črnogledost brez posebnega vzro- ka. Bodite bolj pozitivni! V četrtek in petek boste gostili Luno, zato bosta ta dva dneva prijetna, ustvarjalna, polna do- bre energije. Večje število plane- tov v ognjenih znakih vas odlično podpira. Sonce se pridruži Mer- kurju v strelcu, Mars pa potuje po vašem znaku in vam daje veliko moči. T ežko boste pojasnili svoje stališče. Pravzaprav bi izgubljali energijo, če bi se izgubljali v po- drobnostih. Končno pa to sploh ni potrebno, saj vam ni potrebno polagati drugim računov. Čez vikend bo Luna v devici in bo v soboto tvorila zadnji krajec. Kvadrat med Luno in Soncem vedno prinaša potrebo po umiritvi in treznosti. Rav- nali boste s pametjo, ne z obje- stnostjo. Pazite, da čustveno ne izbruhnete s tistim, s čemer ste se dolgo zadrževali. Mogoče bi morali večkrat opozarjati po malem. Obdobja umirjenosti se bodo izmenjavala z obdobji velikega notranjega nemira. Nujno poskrbite za sprostitev, potrebovali jo boste! Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 47, 21. november 2024 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 648 SUDOKU 649 SUDOKU 340 REŠITEV SUDOKU 339 Nagradni razpis: TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE SKRB ZBUJAJOČ ČLOVEŠKA RIBICA ŽIVI V POSTOJN- SKI … POSTAVA ŽGANI SLADKOR NAJVIŠJI VRH TURČIJE REPUBLIKA SLOVENIJA ITD. (LAT.) KREMEN GLAVNA ARTERIJA MENAM V CELJU IMA DOLGO TRADICIJO LADIN AVTO BORIS GODUNOV JE BIL RUSKI … UKVARJA SE Z RISANJEM V GRČIJI SO … ZAMEN JA- LI Z EVRI MASO MERI- MO V … REGISTRSKA TONA JEZERO NA FINSKEM DIREKTNI MARKETING ŽIVLJENJSKI PROSTOR ČEBELJA SAMICA OTOK V KVARNERJU DEMOKRATI SLOVENIJE ZNAN ANG LEŠKI KOLIDŽ V 11. PONOVITVI USTANO- VITELJ MICROSOFTA (BILL) KRAJŠE LITERARNE RAZPRAVE GOLE AMERIŠKI PISATELJ (MARK) LINIJA NAJMANJŠE- GA … GANSKE FIGURA PRI ČETVORKI AM. IGRALEC KUTCHER ZRAK (ANG.) GOGOLJ: … BULBA AMERIŠKI IGRALEC (RYAN) ZDRAVILNA RASTLINA BELA (ANG.) SL. SLIKAR (JOŽE) TRETJI SKLON, DAJALNIK SKIFA JUTRANJI OBROK HRANE PREBIVALCI NEMČIJE ERICA JONG PLAVALNA TEHNIKA PREGLED, PRESEK OPRAVLJA MERITEV GRŠKI ČRKI ψ IN ξ IZBRUH OBMOČNA ENOTA PRIJETNA VONJAVA SEVERNO LJUDSTVO ZNOTRAJ PRAZEN UGLAŠE- VALNIK LETA PONOČI IGRAL JE V FILMU CAT BALLOU NEKDANJA UPRAVNA ENOTA TAK KOT KOSTANJ ALI ČOKOLADA AM. FILM: DVANAJST … MOŽ KDOR VELIKO GOVORI, … NAREDI ZNAMKA BARVIC TAKA, KI TRPI PREBIVALKA ANDORE OCENA 1 (ŽARG.) ENA, …, TRI Povsod z vami NOTARJEV URAD ZAPORNIK … KOT LEŽI SZ OD LOGARSKE DOLINE PREPRODA- JALEC MAMIL (POG.) IT. PISATELJI- CA FALLACI SAUDIJKE SO SOSEDE … RAJŠI GA … PELJAM, ŠE BOLJ GA BOM LJUBILA PREBIVALEC NEKDANJE GALIJE MEDNAROD- NA OZNAKA MAROKA HUDIČI SLOVENSKI KNJIŽEVNIK FLISAR AMERIŠKI IGRALEC DAMON PREDMET SLEPEGA OBOŽEVANJA MEJI NA ARGENTINO NEKDANJA IT. VALUTA BLEJSKI VIN…AR KADMIJEV SULFID OLAJŠATI, UBLAŽITI AGENCIJA ZA REGIONALNI RAZVOJ NAŠA KUHARSKA MOJSTRICA ROŠ IGNAC (KRAJŠE) GUMICA ZA RADIRANJE UNIVERZA V LJUBLJANI VULKANSKI IZMEČEK JADRALNI KLUB NAPRAVA, KI INDUCIRA ELEKTRIČNO NAPETOST PUŠKINOV JUNAK (JEVGENIJ) POTREBU- JEJO JIH BOROVNICE CEPIVO 2 20 21 19 22 1 6 18 14 3 15 4 5 13 10 7 8 11 9 16 12 17 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON 24 MOSOVA PETICA 2017 Proizvodnja in montaža nerjavnih dimnikov: sanacija dimnikov po sistemu SN-SAN troslojni dimniki SN-MD povrtavanje obstoječih tuljav HALA G RAZSTAVNI PROSTOR 04 MOS Gradnja in obnova doma 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 17 22 1. nagrada: športna kapa in krpa za vetrobransko steklo 2. nagrada: čajni keramični lonček in krpa za vetrobran- sko steklo 3. nagrada: rokovnik in krpa za vetrobransko steklo Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 26. novembra. Upoštevali bomo rešitve na kuponu, ki ga lahko po- šljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektron- ski pošti na naslov tajni- stvo@nt-rc.si. Izid žrebanja: 1. nagrado: nahrbtnik za prenosni računalnik prejme: Hermina Rajkovič iz Celja. 2. nagrado: rokovnik in krpo za vetrobransko steklo prejme: Štefanija Krušič iz Dramelj. 3. nagrado: krpo za vetrobransko steklo prejme: Milan Domitrovič iz Vinske Gore. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo osebno na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Geslo iz številke 46: Pisano jesensko listje Nagrade je prispevalo podjetje Emil Frey Avtocenter, d.o.o., PE Celje. Novi TEDNIK št. 47 21. 11. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 47, 21. november 2024 PISANI SVET Od 8. do 11. novembra je bilo na planoti Rajac v Srbiji Balkansko planinsko orientacijsko tekmovanje (BMU- MOC) Rajac 2024. Na njem se je v štirih starostnih ka- tegorijah pomerilo 24 ekip, sestavljenih iz od treh do petih tekmovalcev iz Slovenije, Srbije, Črne gore in Ma- kedonije. Člani Planinskega društva Polzela so posta- li balkanski prvaki v pionirski kategoriji in v najtežji članski kategoriji. Prvi tekmovalni večer je bila na sporedu nočna tekma, na kateri so morali tekmovalci premagati izrazito kraško progo v dolžini od štiri do deset kilometrov, pri čimer so si pridobili odločilno razliko za končni uspeh. Naslednji dan je bila na sporedu daljša dnevna tekma, na kateri je bilo pomembno poznavanje terena, zato so se razlike iz nočne tekme krepko zmanjšale. Na koncu sta odločala preizkus znanja planinske šole in orientacijsko vrisovanje kontrolnih točk na zemljevi- du. Člani ekipe Sokoli (PD Polzela) v sestavi Naca in Mance Jazbec, Jureta Lešnika, Teodorja Tominška in Jakoba Pepev- nika so postali balkanski prvaki v pionirski kategoriji. Člani ekipe Voluharji (PD Polzela) v sestavi Leva Podbregarja, Martina Rafaela Gulina, Julije Trobina, Bora Kunstelja in Jake Kovševa so postali balkanski prvaki v najtežji članski kategoriji. Uspeh so dopolnili še člani ekipe Stekle lisice (PD Polzela) v postavi Pavla Zapuška, Jakoba Florjanca, Metoda Pusovnika in Klemna Hudeja, ki so osvojili drugo mesto v mladinski kategoriji. SJ Utrinek s tekmovanja (Foto: Občina Polzela - Uroš Lešnik) Polzelski planinci dvojni balkanski prvaki Kira v pričakovanju nedelje Polfinalni nastop bo nekaj posebnega, napoveduje Kira. (Foto: arhiv POP TV) Konjičanka Kira Štruc Jurički se te dni intenzivno pripravlja na nedeljski pol- finalni nastop v priljubljeni televizijski oddaji Slovenija ima talent. »Ker glasujejo gledalci, in to že od petka in vse do nedelje, bom za ure- sničitev svojih sanj oziroma uvrstitev v finale seveda po- trebovala pomoč tudi vaših bralcev,« pravi 18-letna di- jakinja konjiške gimnazije, ki je na svoj pevski talent opozorila že v vrtcu. Kira ima glasbo zapisano v genih. »Že nekaj maminih sorodnikov se ukvarja z glas- bo. Moja mama je Celjanka in je pela v kar nekaj kako- vostnih pevskih zborih in skupinah v Celju in okolici. V celjskem pevskem zboru Collegium vocale sem se ji tudi jaz pridružila in nekaj časa smo peli skupaj. Sicer pa Kulturno društvo Vladka Mohoriča iz Zreč nosi ime po mojem pradedu. Bil je orga- nist v Zrečah in njegova dru- žina je kasneje zelo uspešno nadaljevala zreško kulturno pot. Tudi oče je bil del glas- be, z bratom in bratrancema so imeli glasbeno skupino Dust,« pove Kira. »Očitno sem otrok glasbe. Starša sta se namreč pred približno dvajsetimi leti spoznala na enem večjih slovenskih fe- stivalov vokalne glasbe Sredi zvezd v Žalcu. Mama je pela v eni skupini, oče v drugi. Če ne bi bilo glasbe, tudi mene ne bi bilo,« se pošali in doda, da bo zelo vesela vsakega glasu podpore. BF Z glasbo do dobrih dejanj Celjski glasbenik Jože Ka- stelic – Kastelo je ob dnevu prijaznosti, 13. novembra, v središču knežjega mesta pripravil presenečenje. Iz- vedel je nenapovedan kon- cert in tako narisal nasmeh na obraz številnim mimoi- dočim, ki so lahko dali tudi prostovoljne prispevke, ki jih je v celoti podaril v do- brodelne namene. »V medijih sem zasledil, da je 13. november mednarodni dan prijaznosti. Tega dolgo časa nisem vedel. Ta dan obe- ležujemo že od leta 1998. Na- stal je iz želje po preprostih dejanjih, s katerimi polepša- mo življenje drug drugemu. To sta lahko že prijazna bese- da ali nasmeh,« je dejal Jože Kastelic – Kastelo. »Porodila se mi je ideja, da bi kot glas- benik rodnemu kraju Celju v znak geste prijaznosti pri- pravil nenapovedan koncert,« je dodal. Ob tem je želel, da bi imel koncert dobrodelno noto, zato se je povezal s Ško- fijsko karitas Celje. Mimoido- či so tako lahko s prostovolj- nim prispevkom darovali za socialno ogrožene starejše Jože Kastelic – Kastelo (Foto: Andraž Purg) občane in bolne otroke s posebnimi potrebami, ki so vpeti v programe celjskega Karitasa. V 45 minutah so zbrali 180 evrov. »Vsak evro, ki ga človek daruje v lepe na- mene, je zlata vreden,« je poudaril Kastelo. Ob tem se je glasbenik za- hvalil tudi celjskemu županu Matiji Kovaču in gospem iz Zavoda Celeia Celje za podporo in po- moč pri izvedbi dogodka. »Hvaležen sem tudi vsem mimoidočim, ki so se ustavili in mi prisluhnili ter darovali bodisi v ma- terialnem smislu bodisi z nasmeškom,« je zaklju- čil. LJ Rade petič napolnil dvorano Plesnega foruma Spada Rade Šerbedžija med najbolj znane obraze iz nekdanje Jugoslavije? Petič je izjemen film- ski igralec pel in govoril v dvorani Plesnega foruma. Spremljala ga je skupina Zapadni kolodvor. Nekateri obiskovalci so po kon- cu koncerta vzdihovali: »Magično!« Drugi so rekli: »Fenomenalno …« Spet zelo navdihnjeni mojster je ob- činstvu dejal: »O, bog, kako obožu- jem ta prostor.« V njem bosta Goga Stefanović Erjavec in Dušan Erjavec 26. decembra gostila Celjana Go- rana Bojčevskega, ki bo podobno kot lani spet imel imenitno gostjo, Neisho. 35 let je minilo od prvega koncerta v omenjeni dvorani, ko je prišel nihče drug kot Arsen Dedić. Zato se bo v spomin pokojnemu po- etu v januarju predstavil njegov sin Matija s hčerko Lu. DŠ, foto: Nik Jarh Rade Šerbedžija je pripravil magični koncert. Obiskovalci so bili navdušeni.