»s Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem". —-—= List izhaja 10. ih 25. vsakega meseca. —— — Za člane v „Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 4'—, za člane onih zadrug, ki so uvedle obvezno liaročbo lista za vse člane, pa celoletno K 2-Siccr stane list celoletno K 5’ , polletno K 2 60, četrtletno K 1'30 in posa-===~~ mezna številka 25 vinarjev. — Cena inseratom: 1 ts strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. — Štev. 9. V Ljubljani, 25. maja 1914. Leto I. Zvezne objave. VABILO na iv. redni občni zbor deželne zveze postilnitarskili zadrug na Kranjskem ki se vrši v četrtek, Dne 28. majnika 1914 ob 3. uri popoldne v restavracijskih prostorih narodnega doma v Ljubljani. Dnevni red : L Pozdrav. 2- Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3- Letno poročilo o delovanju zveze v pretečenem letu. 4- Letno poročilo o računskem zaključku za leto 1913 in sestava proračuna za leto 1914. 5. Določitev letnega prispevka za one zadruge, ki niso j sklenile obveznega naročila na list .Gostilničar". 6- Razprava in predlogi za delovanje na spopolnitev § 16 obrt. reda v tem zmislu, da je s podelitvijo pravic lit. f) podana zaeno pravica, pridevati gorkim ali mrzlim poživilom kakršnekoli potrebne ■ngrcdience ali pridatke, bodisi alkoholne ali brezalkoholne. L Nastop proti predrastičnemu interpretiranju § 54 obrtnega reda v zadevi utesnjevanja pri prodajanju žganja in predlogi za spremembe tega paragrafa. 8- Predlogi tikajoč se ureditve odškodnine za prodajanje tobačnih izdelkov po gostilnah. 9. Sklepanje o resoluciji, mereči na to, da se da zadrugam in zadružni zvezi pravi pomen in vpo-števanje pri oddaji njihovega mnenja, tako pri priporočilni kot odklonitveni izjavi. Razpravno korakih za spremembo dvornih dekretov in zakonov v zadevi točenja pod vejo. "• Nastop občnega zbora proti zavlačevalni taktiki političnih oblasti in pri ustanovitvi gostilničarskih zadrug, ki ovira pravilno organiziranje gostilni-čarstva. '2. Razprava o korakih za spremembo užitninskega davka. 13. V zadevi odvalitve deželnih doklad na privatna vina, da se te dajatve pravilno zenačijo. 14. Sklepanje o vlogi na finančno upravo, da se tako-zvana posebna oddaja za žganjetočc naj plačuje enako drugim davkom, za kar naj velja enako eksekutivno postopanje, ne pa v slučaju pozab-nosti z neprimerno krutimi kaznimi. 13. Razni predlogi in nasveti. V Ljubljani, dne 30. aprila 1914. Vinko Ogorelec, predsednik. Naš parlament. V četrtek dne 28. maja se snide letošnji naš parlament; vršil se bo občni zbor deželne zveze kranjskih gostilničarskih zadrug. Kar je za državljane državni zbor, to mora biti za nas gostilničarje naš občni zbor. Zbere se le navadno enkrat v letu, toda takrat mora pomeniti «a nas najvažnejše zborovanje, ker gre tu za stanovska vprašanja, torej stvari, ki nam segajo v živo. Vsi čutimo, da so oni zlati časi gostilničarskega obrta, o katerih moremo danes le še brati, minili. Naš boj za obstanek je težak, boriti se moramo z naporom vseh moči, ako nočemo podleči tlačiteljem, bodisi hudim davkom in dokladam, bodisi pivovarnam in neznosni draginji. Kje so tisti časi, ko se gostilničar niti ni hotel brigati za stanovska vprašanja, še manj za organizacijo. Lepo je sedel doma ter štel goldinarje v vrečicah ali zaljubljeno ogledoval hranilne knjižice. Kdor je potreboval denar, je prišel k gostilničarju kot najimovitejšemu vaščanu, ki je bil navadno obenem tudi župan. Gostilničarju ni bilo treba gledati za krajcar, lahko je pogrešal tudi stare stotake, ki so nekaj več veljali kot današnji. Prišel pa je preobrat za vse stanove. Močnejši je pritiskal na slabejšega in če se poslednji ni hotel dati potlačiti, se je moral združiti. Posamezni stanovi so se združevali v trdne organizacije, zavedajoč se, da ločeni niso kos močnejšim faktorjem, dočim se združeni lahko upirajo. Gostilničarski stan je bil — ako izvzamemo par izjem — med zadnjimi, ki se je organiziral. Veliko je pomogla k temu tudi uredba prisilnih obrtnih zadrug na podlagi zakona. Toda tudi zadruge posameznih okrajev še niso bile prava organizacija, kajti manjkala jim je skupna vez, manjkalo ono središče, ki bi uveljavilo zahteve, pritožbe in želje na pristojnem mestu. Zato je sama] po sebi nastala želja po takem osrednjem mestu, ki bi lahko z večjim poudarkom nastopilo za gostilničarske težnje. Posamezne zadruge po kronovinah so se združile v deželno zvezo gostilničarskih zadrug in te zopet v državno zvezo gostilničarskih zvez. Tako je krog organizacije sklenjen in tisoči in tisoči avstrijskih gostilničarjev lahko govore skozi vsa usta, ki re-prezentirajo veliko moč solidarnosti in skupnosti, prav po načelu: vsi za enega, eden za vse! Forum, to je ono mesto za kranjskega gostilničarja, ki lahko uveljavlja svoje pritožbe in želje, je občni zbor deželne zveze. Tukaj se lahko vsakdo svobodno oglasi in in ve tudi, da bodo njegove želje orišle na pravo mesto, ne kot zahteva posameznika, ampak kot zahteva silne organizacije, ki lahko tudi izvrši majhen pritisk na odločujoče faktorje. In na ta naš parlament vabimo tovariše, da se ga v lastnem interesu mnogo-brojno udeleže. Vemo prav dobro, da ima vsak posamezni eno ali drugo željo, da se zboljša kaka stvar v stanovskem oziru. Drugi ima zopet pritožbe, dobre misli, ki se vse lahko nemoteno izrečejo. Več glav, več misli, to naj vpošteva vsakdo in prišel bo, da sliši o delovanju svojega osrednjega zastopnika, prišel bo pa tudi, da izrazi svoje nasvete in želje, ki naj se uvažujejo v delovanju gostilničarskega zastopa. Na tem občnem zboru se bo razpravljalo o zelo važnih stanovskih vprašanjih, kakor je iz vsporeda razvidno. Lahko je pa zvezni odbor pozabil še važnejša vprašanja, zato je tukaj vsakemu odprta pot, da pove svoje misli. Tukaj ni treba imeti nobenih ozirov ne na levo ne na desno, ne navzgor ne navzdol, tukaj bomo samo gostilničarji med seboj, samo stanovski tovariši, ki bomo razpravljali o tem, kar nas tišči, kar nas žuli. Kadar se gre za naše eksistenčno vprašanje, smo vsi edini, vsi enih misli kakor velika družina. In na ta stanovski pogovor, na ta naš stanovski parlament je vabljen vsak tovariš, ki ima zmisel za zboljšanje, napredek in povzdigo svojega stanu, za okrepitev lastne organizacije. Odgovor na to vabilo naj bo: Pridemo in se pogovorimo! Čiščenje vina (Konec.) Kako se čisti z želatino. Želatina se za čiščenje pripravi takole: Najprej se odtehta, in sicer se vzame na vsak hektoliter (100 1) 10—20 g (navadno 10—12 g) želatine. Nato sc kar v celih tablicah namoči za 24 ur v mrzli vodi. V tem času se sicer kakor kost trda želatina toliko omehča, da je mehka kakor milo (žajfa). Potem se mrzla voda odlije, želatina se zreže na drobne koščke in se polije z gorko vodo (na vsakih 10 g zadostuje en kozarec vrele vode) in se potem toliko časa s kako žlico1 meša, da se raztopi. Nato se raztopina pusti, da se nekoliko ohladi in se z njo čisti na naslednji način: Raztopina želatine se vlije v čist škaf pn se ji dodene po množini želatine 2 do 5 1 vina. Potem se vzame snažna obeljena (torej brez skorje) in z vrelo vodo poparjena brezova: metlica in se z njo čistilo toliko časa meša in pretepa, da postane belo in gosto kakor smetana. Nato se zopet dodene nekaj vina in se zopet dobro meša in pretepa. To se ponavlja tolikokrat, da se je med mešanjem čistila in dolivanjem vina napravil poln škaf smetani podobne tekočine. Dobro je potem to čistilo še večkrat preliti iz škafa v škaf, da se napravi lepa, gosta pena, kajti čim bolj fino je čistilo premešano, tem raje ga vino sprejme. Ko je čistilo pripravljeno, je treba najprej iz soda, kjer se nahaja za čiščenje namenjeno vino, en ali dva škafa vina odvzeti, da gre razpenjeno čistilo v sod. Potem se čistilo s pomočjo lija nalije v sod in se tukaj dobro premeša. Pri majhnih sodih je najbolje, če sod zamašimo in ga semtertja valjamo (kota-mo), pri večjih sodih pa navadno rabimo kak kol, ali pa — kar je veliko bolje — mešalnico (glej podobo 1., 2., 3.) — ki se z njo jako temeljito zmeša. Take mešal-nice dobimo lahko pri tvrdki Franc Nech-vile nai Dunaju (V./l Margaretenstrasse št. 98. Pri zelo velikih sodih se vino na ta način pomeša s čistilom, da se vino zdolaj (pri pipi) odtaka in zgoraj (pri vehi) zopet v sod vliva. Samo ob sebi je umevno, da vino ne sme imeti veliko kaleža v sebi ali pa ležati še celo na drožeh. Če torej vino pred čiščenjem ni bilo že dolgo (2—3 mesece) ali pa morda še nikoli pretočeno, ga je poprej treba pretočiti, predno se čisti, da se ka-lež ali drože iz njega odstranijo. Vendar pa mora vino po pretakanju vsaj en teden mirovati, predno se čisti, da se v njem vsled iz zraka navzetega kisika izločijo vse one tvarine (zlasti beljakovine), ki nanje kisik vpliva. Ko smo vino v sodu s čistilom dobro premešali, zalijemo sod do vrha z odvzetim vinom in sod dobro zabijemo. Pri zalivanju se vedno na sod s kladvom potrkava, da se pena hitreje poleže. Trkanje na sod se ponovi še drugi in tretji dan. To ima namen, da se čistilo, ki sc drži še zgoraj dog v sodu, od njih odbije, da hitreje in popolno pade na dno. Podoba 2 Podoba 3 Podoba 1. Potem pustimo sod vsaj 10—14 dni popolnoma v miru, da ima čistilo priliko poleči se na dno soda. Nato sod previdno (z nekoliko odprto veho in pipo, da nam zrak v pipi čistila ne premeša) nastavimo, ga pustimo še en dan pri miru in nato pretočimo čisto vino v nekoliko zažveplan sod (dva azbestna žveplena trakova ali en navaden zadostuje za 6 do 8 lil vina). Če se vino ni dosti učistilo, ne žve<-plamo, ampak vino le navadno pretočimo, dodenemo koj tanina (čreslovine) in čiščenje teden pozneje ponovimo. Navadno se pri drugem čiščenju učisti vsako vino, ki je brez napak (zlasti če ni siuznato ali vlačljivo). Več kakor tri tedne se ne priporoča pustiti vino, da bi ležalo na čistilu, ker bi se lahko zgodilo, da prične čistilo v vinu gniti in vino pokvari. V katerih slučajih rabimo želatino za čistilo. Želatina jemlje vinu čreslovino, barvo iti nekoliko tudi duh. Iz tega sledi, da bomo želatino rabili le pri navadnih, namiznih, beli hh in mladih vinih, ki nimajo nikakega posebnega vonja (cvetice). Zlasti dobro bo želatina vplivala na trda, zagatna (čreslovine bogata) vina, ki se jim z večkratnim, oziroma bolj močnim čiščenjem z želatino vzame trdi (trpki), neprijetni okus. Opomnim pa, da se čez 20 g želatine naenkrat ne priporoča vzeti, ker drugače čistilo rado v vinu obtiči. Bolje je torej pri takih vinih čistiti 2—3 krat z manjšo množino želatine, kakor vzeti vso naenkrat. Dalje bo tudi takemu vinu, ki je navadno rjavorumene barve, želatina vzela nekaj barve, vsled česar bo vino bolj svetlo, torej lepše barve. Iz tega vzroka čistimo večkrat z želatino sploh ona vina, ki jim hočemo vzeti neprijetno barvo Nasprotno pa z želatino ne čistimo rdečih ali črnih vin. ker bi po-bledela. Ker želatina vinu rada jemlje tudi tuj duh in okus, jo rabimo zlasti tam, kjer hočemo iz vina odstraniti tak duh (po pustem, plesnivem sodu, po žganju, hrastovem lesu itd.). Jajčji beljak je dobro čistilo zlasti za rdeča in črna vina, ker jim ne jemlje veliko barve. Čistilo iz njega se tako - le pripravi: Kolikor mogoče popolnoma sveža jajca (dve, kvečjemu tri na 100 litrov vina), se ubijejo in se pazno loči beljak od rumenjaka, ker rumenjak ne sme priti v vino. Nato se čist beljak precedi skozi čisto platno in se mu dodene nekoliko vode. S tem je beljak pripravljen za čiščenje, nakar se v škafu enako pripravi (primeša) in se z njim ravnotako čisti, kakor z želatino. Opomniti je, da se v trgovinah pod raznimi imeni dobiva tudi sušen beljak: vendar pa je bolje in ceneje rabiti svež beljak. B. Skalicky, Kandija - Novo inesto. LISTEK. Potreba pouka v kletarstvu. Resnični doživljaji, priobčil /?. Dolenc. (Dalje.) K dotični razpravi na licu mesta je povabil vipavski sodnik gospod Bric nekega veletrgovca, obenem tudi posestnika vinogradov, vipavskega lekarnarja, in mene. Cela razprava se je vršila deloma v kleti, večinoma pa na dvorišču pred Škofovo kletjo. Kakor »corpus delicti« je stala na mizi po Rebeku zamašena ter zapečatena steklenica vina, potem steklenica počrnelega vina in steklenica še le iz kleti prine-šenega vina. Vino prve in zadnje steklenice je bilo enako čisto ter po barvi in tudi po okusu popolnoma enako. Ono v Re-bekovi steklenici je bilo pa jako počrnelo, docela kalno, in jako spremenjenega slabega okusa. Sodnik je vprašal najprej gospoda trgovca kakor najstarejšega med izvedenci, kako da si to spremembo ali prikazen razlaga. Trgovec si je vzel pri tej priliki fajfo iz ust, zmignil z ramami ter rekel: »Jaz ne vem, kaj bi drugega rekel, kakor da je sam hudič tu »v špilu«, ker kaj enakega se mi ni še nikoli pripetilo in vendar sem imel z vinom že čuda opravka.« Koj na to je vprašal sodnik gospoda lekarnarja, kako si on to spremembo razlaga, oziroma kaj da si on o njej misli. Ta — rojen Italijan — je tudi z ramami zmignil, se nasmejal ter se tako-le izjavil: »Ma, ješt ne vem, kaj bi ga moralo to biti, nisem ga imov še prilika, kaj takšnega vi-diti«. Končno je vprašal gospod sodnik še mene, kaj da o stvari menim, kako si spremembo vina razlagam. Nekoliko sem se nasmehnil ter odgovoril: »O, to prikazen si pa že popolnoma lahko razlagam!« Ko sem te besede izgovoril, mi je gospod sodnik rekel: »Gospod Dolenc, pazite, da se ne motite, kajti vi ste še mladi in morda nimate še zadosti skušnje v tem.« »O, gospod sodnik, nikar se ne bojte za me, jaz sem si svoje stvari popolnoma svest in gotov,« sem odgovoril ter takole nadaljeval: »V vinu mora na vsak način, vsled dotike njegove kisline z železom biti kolikor toliko železa raztopljenega. Dokler ne pride tako vino z zrakom v zadostno dotiko, ne spremeni svoje barve, kakor hitro pa pride z zrakom v zadostno dotiko, se spoji železna raztopina s kisikom v zraku. Ker je pa v vinu tudi vedno gotova množina čreslovne kisline — kateri pravimo tudi tanin, se spoji tudi ta z železno raztopino in ta spojitev povzročuje počr-nenje vina. Kemični proces pri tem je pač ravno isti, kakor pri napravi črnila (tinte) iz hrastovih šišk, železnega vitriola ali zelene galice, ter kisika v zraku. Ali pa ravno isti kakor pri barvanju platnenih hlač pri našem barvarju v Vipavi. Ta tudi platnene hlače najprej s hrastovim čres-som vred v kotlu kuha, potem jih moči v raztopini železnega vitriola (zelene galice) in končno jih na ograji ob cesti razobesi. Tako postanejo hlače črne« Tej moji razložitvi se je Škof zelo ustavljal, češ, Posebni davek na žgane opojne pijače. (Dalje.) IV. Kedaj in kako je treba plačati posebni davek. T° vprašanje ni samo važno za gostilničarja ali sploh obrtnika, ki se peča s m_ 0 b r t o m, podvrženim posebni avščini, ampak sploh za vsakega, torej udi zasebnika, ki v posameznem slučaju, morda celo- samo enkrat odda proti plačilu večjo ali manjšo množino žgane opojne pijače; kajti treba je uvaževati, da naš za-on nalaga posebni davek na vsa ko o d-a j o š p i r i t u o z proti plačilu, naj obstoji ta oddaja v trgovini, v točenju tl i pa v prodaji na drobno — izvzemši edinole trgovino nad enim litrom! — in naj se ta oddaja vrši obrtoma, z namenom, izbiti si dobiček, ali brez vsake take na-niere, n. pr. popolnoma slučajno, morda samo enkrat s strani privatne osebe. Vsakdo torej, ki se peča s sličnim °Piavilom, oziroma izvršuje tako opravilo, morda tudi le enkrat, mora vedeti, da; je zavezan plačati posebno davščino in treba 0rei, da tudi ve, kedaj in v koliki izmeri 17111 je izpolnjevati to dolžnost. Zakon določa v § 10., da se ima vršiti vplačilo posebne davščine za vsako pol-etlev Posebej; poznejše naredbe sicer do-I usčajo, da se posebni davek tudi vplača ^a oba tečaja enega leta, skupaj naprej, s em pa na stvari sami ni izpremenjeno ni-cesar’ ker se posebna davščina tudi v tem s učaju odmeri za vsako polletje posebej. Prvo polletje ali prvi tečaj tvori doba 1. januarja do zadnjega junija, drugi tečaj pa doba od 1. julija do zadnjega decembra vsakega leta. v Zakon predpisuje, da se ima ta davščina vplačevati za vsako polletje Posebej in sicer vselej še pred pričetem izvrševanja dotičnega obrta za c e 1 i ^čaj naprej. Zakon nadalje izrecno na-8 aša, da je oni, ki prične izvrševati kako ouraivilo, podvržen posebnemu davku t e -, 0 01 kakega polletja, zavezan plačati posebno davščino za celo dotično Polletje. Kdor bi torej zadnji dan prvega tečar-ja» to je 30. junija, pričel izvrševati kako ako opravilo, moral bi posebno davščino Plačati istotako v celem, to je za prvo pol- letje odpadajoči znesek, kakor oni, ki je pričel z izvrševanjem takega opravila že sredi tečaja ali pa je izvršuje že od prvega prosinca; Zakon zahteva, da vsakdo, p r e d n o prične izvrševati posebnemu davku podvrženo podjetje, to nameravano izvrševanje prijavi pristojnemu davčnemu ura du, pri katerem mora z a -eno tudi vplačati odpadajoči posebni davek. Pristojni davčni urad je vedno davčni urad onega davčnega okraja, kamor spada kraj, v katerem naj se izvršuje nameravani obrt, oziroma davku podvrženo opravilo, n. pr. za ljubljansko mesto ter vse kraje v ljubljanski okolici davčni urad v Ljubljani, za Domžale davčni urad v Kamniku itd. O posebnih predpisih glede prijave v prihodnjem poglavju; tu bodi le še nagla-šeno, da je dovoljeno prijaviti in plačati tudi za oba tečaja enega leta, torej za celo leto anticipando naenkrat. Po izvršeni prijavi in plačanju odmerjenega posebnega davka dobi dotičnik na ime podjetnika glasečo se uradno »prijavno in pl a č i 1 n o b o 1 e t o« za vsak tečaj posebej, katero boleto je treba dobros h raniti, ker služi do-tičnemu podjetniku v dokaz izvršenega vplačila in se predložitev te bolete lahko vsak čas zahteva s strani pregledujočih organov (uslužbencev finančne straže). Vsaka taka prijav a se mora po izrecnih predpisih zakona vršiti na vsak način pred pričetkom izvrševanja dotičnega obrta, oziroma davku podvrženega dejanja, ker bi bilo drugače vsako tako izvrševanje nenaznanjeno ter bi se, kakor pozneje še podrobno navedemo, kaznovalo z občutnimi globami. Zakon določuje v §14 nadaljevanje že obstoječega obrta od otvoritve takega podjetja na novo. Kdor hoče svoj obrt nadaljevati, mora za vsako novo polletje (ako ni morda že prej za obe polletji enega leta skupno prijavil in plačal), še p redno prične v novem polletju z izvrševanjem obrta, to izvrševanje, oziroma nadaljevanje, prijaviti pristojnemu [davčnemu uradu ter vplačati odpadajočo davščino. Kdor hoče torej svoj obrt nepretrgano nadaljevati s prvim januarjem novega leta, °dkod pal naj pride železo v vino itd. stala gospoda izvedenca sta se tudi namrdnila ter z ramami zmajala. Ponudil Sem gospodu sodniku takoj eksperimental-111 dokalz za svojo trditev. V ta namen sem naprosil Škofa, da mi je prinesel čisto no-'° sirkovo metlico in dva čista kozarca. K°zarca sem postavil na mizo in nato , Zl metlico vino iz enega kozarca, v ri'gega precej visoko iz zraka pretakal. Kornaj sem to tri do štirikrat ponovil, je začelo vino, poprej popolnoma čisto in rasno rumeno, počrneti ter kalno postajati. Skof se je tej proceduri odločno pro-Iyil, češ: »kdo je še kdaj videl z vinom ako ravnati, to ne more pa ne sme obvezati.« §e bolj sta se pa protivila mojemu Poskusu žena ter svakinja Škofova, ki sta ^ skozi kuhinjsko okno stvar ogledavali er že kar strašansko regljali. Pa tudi go-sPod sodnik je omenil, da je moj eksperiment preradikalen in zato sem ga opustil, ver drugo, na novo iz kleti prineseno čašo vina enostavno le precej visoko iz zra- ka, iz ene v drugo čašo prelival. Vino je sicer nekoliko pozneje kakor prej, pa vendar tudi sedaj, počrnelo. A tudi s tem ni bil Škof zadovoljen, tem manj pa seveda šele njegovi ženski; zato sem gospodu sodniku stavil ta-le predlog: »Napolnimo kozarec vina in pustimo ga pol ure ali še delje časa popolnoma na miru na mizi stati. Videli bomo potem, se bo li barva vina kaj spremenila ali nič. Ta predlog je bil sprejet. Vino na mizo postavljeno je navzoči sodniški sluga stražil, vsi drugi člani komisije smo pa šli k bližnjemu gradu Zemona (last grofa Lanthierja) občudovat lepo vipavsko dolino. Ko se je za kake tri četrt ure slavna komisija vrnila na Škofovo dvorišče, se je držal sodni sluga na smeh. Škof sam je bil zelo resen in tih. Vino v kozarcu na mizi je namreč na površju že črnikasto postalo. Gospod sodnik je smatral to za gotov dokaz resničnosti moje izjave o vinu ter me vprašal, če bi bilo mogoče vino te napake oprostiti. Ko sem mu rekel, da je mora ta obrt za novo polletje najkasneje do 31. decembra prejšnjega leta naznaniti in posebno davščino za novi tečaj vplačati. Kakor hitro bi tega ne storil ter kljub temu nadaljeval svoj obrt prvega januarja, zapal bi kazni radi nenaznanjenega izvrševanja posebnemu davku podvrženega obrta. S tem pa kajpada ni rečeno, da bi moral vsakdo, ki hoče v bodočem novem letu nadaljevati svoj obrt, naznaniti to izvrševanje vedno že prvega januarja novega leta! Zakon zahteva samo, da se prijava in vplačilo vrši pred pričetkom izvrševanja, oziroma nadaljevanja v novem tečaju in iz tega sledi, da pravkar omenjeni predpis obvezuje le onega, kdor hoče v novem tečaju svoj obrt izvrševati nepretrgano. Ko bi pa n. pr. dotičnik prvega januarja ne izvrševal obrta, ko bi, recimo za delj časa n. pr. do 20. januarja hotel začasno prekiniti obrt, zadoščalo bi, ako bi neposredno pred nadaljevanjem v novem tečaju, torej vsaj do vštetega 19. januarja prijavil nadaljevanje ter odplačal odmerjeno mu davščino. Kdor pa svojega obrta ni le začasno ustavil, ampak popolnoma opustil, ali pa kdor se sploh še nikdar ni doslej pečal z izvrševanjem posebnemu davku podvrženega obrta ter hoče sedaj zopet na novo, oziroma po vsem na novo p ri če ti z izvrševanjem takega obrta, mora po predpisih zakona ta svoj na novo pričeti obrt prijaviti najmanj 14 dni pred pričetkom izvrševanja pristojnemu davčnemu uradu ter vplačati odpadajočo posebno davščino za dotično polletje. K vplačilu posebne davščine je obvezan edinole podjetnik dotičnega posebni davščini podvrženega obrta; njega torej zadene v konkretnem slučaju vsa odgovornost in vse posledice radi morebitnega prekoračenja ter kršenja zakonitih predpisov. Podjetnik takega obrta v narodno-gospodarskem zmislu ki pride edinole tu v poštev, pa je vedno le oni, ki izvršuje dotični obrt rta lasten račun ter lastno odgovornost, torej imetnik lastnine ali pa zakupnik takih obrtov, nikakor pa n. pr. ne njega namestnik, prokurist, delovodja, komi, sluga ali sličen uslužbenec ali nameščenec. Tako n. pr. zadene gospodarja gostilničarja odgovornost in kazen za neopravičeno ter nenaznanjeno izvrševanje točenja žganih opojnih pijač, katero je izvrševala (na njegov račun) v to prav lahko in še celo s prav majhnimi stroški, je pričel narekovati dotični zapisnik. Koj drugi dan na vse zgodaj je bil Škof že pri meni na Slapu. Prosil me je odpuščanja, ker me je sam in njegove ženske prej ta dan žalile. Nato mi je pa tudi povedal, dal se je domislil, zakaj je vino v sodu resnično z železom v dotiko prišlo in nesrečo provzročilo. Mož je dal namreč veliko pred trgatvijo dotičnemu sodu vija-kovo glavo pri vratcah popraviti. Pozabil pa je potem pred napolnjenjem soda vijakovo glavo s smolo zakapati. Mož mi je povedal, da mora sodnijske stroške trpeti in Rebeku še posebno odškodnino plačati. Obenem me je pa tudi vprašal, ako bi mu hotel napako vina odpraviti. To sem mu radevolje obljubil in tudi storil. Že prihodnjo soboto popoldne sem šel v ta namen s tedanjim pristavom slapenske šole, gospodom Josipom Kristanom, in enim učencem na Zemono. (Konec prih.) njegovih obrtnih prostorih n. pr. njegova natakarica. Ako pa več podjetnikov skupno izvršuje eno in isto podjetje, jamčijo tudi vsi soli-darično za naknadno vplačilo prikrajšanega posebnega davka ter za kazenske zneske, naložene jim radi dotičnih prestopkov. Preidimo k vprašanju, kako nam je plačevati posebno davščino, ki jo nalaga zakon na razpečavanje špirituoz. V zmislu § 9 našega zakona moramo glede visokosti glede posebnega davka vpo-števati dva faktorja in sicer: 1. število prebivalstva kraja, v katerem se izvršuje dotično davku podvrženo podjetje in 2. kakovostdotičnega podjetja. Kar se tiče kraja, omenja zakon izrecno, da velja ista krajevna razporedba, ki je določena pri odmerjevanju občne pridobnine tudi pri plačevanju posebnega davka in sicer je razumeti pod besedo kraj v zmislu pri-dobninskega patenta vsako skupino hiš in poslopij, ki je v zaznamku krajev, sestavljenem na podlagi podatkov vsakokratnega ljudskega štetja od c. kr. statistične centralne komisije na Dunaju za celo tostransko državno polovico izrecno označena kot kraj. Statistična centralna komisija izdaja vsakih 10 let na podlagi podatkov zadnjega ljudskega štetja Specialne krajevne repertorije za vsako v državnem zboru zastopano deželo, in sicer so ti repertoriji za Kranjsko, Koroško in Štajersko ter Primorsko izdelani v slovenskem in nemškem jeziku. (Dalje prih.) Obrtne pravice in predpisi. I. V rekurznem postopanju glede dovolitve obrtnih pravic se naknadno vložena izpričevala tudi vpoštevajo. 2. Veljavnost delavskih izpričeval ni odvisna od vpisa v delavsko knjižico. 1. V zmislu obrtnega reda se strankam ne more braniti, da ne bi k prošnjalm in drugim vlogam za dovolitev obrtnih pravic naknadno vložili potrebne priloge in je odvisno |le od stanja postopanja, če. in v koliko se nanje še lahko ozira; po drugi strani pai jtudi oblasti lahko zahtevajo od strank izpopolnitve dokazov. 2. V zmislu S 81 obrtnega reda je vpisati vsebino izpričeval le i na prošnjo delavca v delavsko knjižico, zato pa veljavnost izpričevala ni odvisna od vpisa v delavsko knjižico. Zadruge niso upravičene ugovarjati dovolitvi obrtnih pravic za take obrte, za katerih izvrševanje se zahteva posebna usposobljenost, ampak smejo le presojati vrednost donešenih usposobljenostnih dokazov. Zadrugam je glede dovolitve kon-cesioniranih obrtov, zal katere se zahteva posebna usposobljenost, v zmislu § 23 a obrtnega reda po zakonu z dne 5. februarja 1907, drž. zak. št. 26 priznana pravica stranke le v toliko, v kolikor gre za presojo usposobljenostnega dokaza pro-silčevega. Vsak drug ugovor, ki se ne tiče vprašanja usposobljenostnega dokaza, zadrugami ne gre. Bolniško zavarovanje. Ugasnitev prostovoljnega članstva pri zadružni bolniški blagajni. Določbe zadružne bolniške blagajne ne smejo nasprotovati temeljnim načelom zakona. § 121. odst. 8 obrtnega reda, ki govori o prostovoljnem članstvu, določuje za slučaj dopustnosti v zmislu pravil na- j slednje: „Članstvo teh oseb in z njim pravica do prejema bolniških podpor ugasne, če se prispevki šest tednov zdržema niso dajali. Zakon spravlja torej ugasnitev pravice do bolnišnin z ugasnitvijo članstva v neposredno zvezo in določuje rok za izgubo obeh dobo šestih tednov. Iz povedanega sledi, da bi določba pravil, ki določa izgubo članstva neodvisno od pravice do bolniških podpor in sicer že z zamudo le enega prispevka, nasprotovala zakonu. Zadružne objave. Občni zbor pomočniške blagajne gostilničarske zadruge ljubljanske se je vršil dne 30. marca 1914. Po konštatirani sklepčnosti in pozdravu da načelnik prebrati zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se brez ugovora odobri Nato poroča upravitelj o delovanju blagajne v pretečenem letu, poda statistične podatke in prečita tudi poročilo o računskem zaključku za čas od 1. januarja do 31. decembra 1913. Iz letnega poročila posnamemo sledeče: Važnejših dogodkov ni bilo, kakor ta, da je morala blagajna z letom 1913 nekoliko zvišati blagajničnemu zdravniku honorar. Utemeljeval se je povišek s tem, da je splošna zdravniška tarifa zvišana in pa ker se je v petih letih, odkar je potekla dosedanja pogodba, tudi število članov in s tem zdravniški posel pri blagajni znatno zvišal. To in pa dejstvo, da so tudi bolnišnice zvišale ceno oskrbe, je povzročilo, da blagajna ni v preteklem letu mogla nalagati tako visokih prebitkov k reservnemu fondu, kakor v prejšnjih letih. Članov ima blagajna 664, bolnikov je bilo priglašenih 722, vseh bolnih dni je bilo 1090 na domu, in 1208 pa v bolnišnicah, skupaj 2298 dni. Umrlo je 5 članov, porodov je bilo 7. Blagajniški zdravnik je g. dr. Rus, v nujnih slučajih se je jemalo tudi drugega zdravnika, kakor tudi Specialiste. Zdravila se dobavljajo v vseh ljubljanskih lekarnah proti primernemu popustu, kontrolo pa oskrbuje blagajna po svojih uslužbencih. Dohodkov je imela blagajna v času od 1. januarja do 31. decembra 1913 sledeče: Gotovine v blagajni od prejšnjega leta K 892-96, vplačani doneski udov K 7964-16, doneski delodajalcev K 3983-17, globe in kazni K 580-75, skupaj K 13.420-04 v. Izdatki pa so bili sledeči: Bolniških podpor se je izplačalo K 1460-05, zdravnikom in kontrola K 2469, za zdravila K 686 82, bolnišnicam se je izplačalo K 3116-23, pogrebnih stroškov K 109-60, upravnih stroškov K 2880. Razni izdatki, t. j. najemnina, kurjava, tiskovine, pokojninskemu uradu, časopisi, kopel, delež za nakup inventarja, pisarniške potrebe itd. K 1183-86. Vseh stroškov je bilo skupaj 11.905 K 96 v, proti dohodkom 13.420 K 04 v, torej prebitka 1514 K 08 v, od teh je bilo v hranilnico naloženo 700 K, ostanek, t. j. K 814 08 pa je bil 31. decembra v blagajni. Skupni resevni fond brez inventarja znaša z 31. decembrom 1913 23.116 K 77 v, za 2220 K več kakor v lanskem letu. Po mestnem magistratu se je vršila skontracija blagajne meseca januarja. Pregledniki pa so knjige in račune 5. in 9. februarja pregledali. Navzoči preglednik g. Gajšek izjavi, da sta z g. Sedejem račune pregledala in vse v redu našla, zato predlaga, da se poročilo o računskem zaključku odobri in izreče načelstvu absolutorij. K točki 5 dnevnega reda se poroča, da so večinoma vse bolniške blagajne že zvišale čas svojih dajatev za podpore bolnim članom nad dosedaj določenih 20 tednov. Ker ta blagajna tudi primeroma dobro uspeva, je odbor sklenil predlagati občnemu zboru, da se § 7 pravil spremeni v toliko, da bo dajala blagajna bolnim članom v potrebi 26 tednov bolniško podporo. Občni zbor sklene soglasno to preuredbo pravil, ter naroča odboru izposlovati vladno potrjenje. S tem je bil dnevni red končan in načelnik g. Carl zaključi zborovanje. Vprašanja in odgovori. 7. Izdražitelji gostilničarskih koncesij. V 7. številki »Gostilničarja« smo na tozadevno prašanje odgovorili, da izdražitelji zarubljenih koncesij niso obvezani pristopiti k zadrugi in plačati inkorpora-cijsko pristojbino. Ta odgovor izpopolnimo v tern oziru, da izdražitelji takih koncesij le toliko časa nimajo omenjene obveznosti, dokler ne zaprosijo pri obrtni oblasti za dovoljenje, da smejo na dotično koncesijo obratovati. Kadar torej izvršujejo resničen obrat na zarubljeno in izliciti-rano koncesijo, morajo vseeno pristopiti k zadrugi. Naročajte »Gostilničarja'1 in spravljajte številke v zbirko, ki Vam bo še pozneje v pouk! Razno. * Belokranjska železnica. Danes se svečano otvori belokranjska železnica, ki se bo 27. t. m. izročila splošnemu prometu. O važnosti te železnice v gospodarskem oziru se je veliko pisalo in tudi gostilničarji imamo veliko povoda veseliti se te otvoritve, kajti gotovo je, da se bo tok tujcev v veliki meri obrnil po novi progi proti Dalmaciji in proti kvarnerski obali. Gostilničarski obrt v Belikrajini se bo tudi dvignil, toda prva zahteva je, da vsak tovariš zboljša svoj obrat in prilagodi modernim zahtevam. Po sebi umevno je, da v tem stanju kakor je bil pred železnico, niti najmanjšim potrebam tujcev in potnikov ne more ustrezati. Treba bo zboljšati poslopja, skrbeti za udobnost in postrežbo, — treba bo investirati glavnico, ki se bo obrestovala. S časom naprej, mora v prvi vrsti tudi za gostilničarje veljati. * Orjaški hoteli v Newjorku. V zadniih dvajsetih letih so se v hotelskem obratu newjorškem čudovite izpremetnbe izvršile. Današnji hotel je sam zase mesto, velikansko poslopje, nebotičnik ssvojimi petnajstimi, dvajsetimi ali tridesetimi nadstropji, ki zavzema prostor prave kmetije. Amerika je bogata dežela, obljudena od moških in žensk, ki so rojeni potovalci in ki imajo tudi sredstva, da zadovolje svoje želje. Ti ljudje zahtevajo isto udobnost na potovanju kakor doma. Newjork ima silno veliko samcev, ki imajo v modernem hotelu svoj dom po lastnem okusu. Orjaški hotel dvajsetih ali tridesetih nadstropij je amerikanska ustvaritev in amerikanska potreba. V Evropi je veliko izvrstnih malih hotelov, ki se vodijo z dobičkom in prav tako so izvrstne manjše restavracije, ki do-našajo dobiček, v Ameriki so nemogoče. Mali hoteli, stari amerikanski izginevajo, da napravijo prostor onim, ki se bolje rentirajo. Moderen hotel se vodi na znanstven način. Ta ima lastno pralnico, lastno tesarstvo, lastno tapetniško delavnico, strojno dvorano, kovačnico, električno napravo itd. V New-jorku je nekaj hotelov, ki donašajo čisti dobiček pol milijona dolarjev (okrog 2 'A milijon kron). Lepo število je takih, ki dosežejo polovico tega dobička in je tudi orjaški hotel, ki nese milijon dolarjev čistega, t. j. 4 ‘/2 milijona kron. Orjaški hotel v.Nevvjorku je občina zase in njegovo prebivalstvo je enako prebivalstvu kakega mesta. Hiša s 1200 sobami lahko prenoči 1500 do 1800 oseb in ta s potrebnim postrežnim osobjem vred šteje tri do štiri tisoč duš. V Nevvjorku sta dve vrsti hotelov: ena je rezidenčni hotel, katerih je sto in sto in druga je občni hotel, ki služi potujočim kakor stalnim gostom. Orjaki zadnje vrste se dobe zlasti v 5 aveniji (cesti) ali pa v sosedstvu. Najodličnejši med njimi so Waldorf-Astoria, Vanderbilt, Belmont, Baltimore, Astor, Claridge, St. Regis, Savoy itd. Petnajst teh hotelov s 500 do 1200, skupaj s čez 10.000 sobami, lahko prenoče 15.000 gostov, torej prebivalstvo že večjega mesta. Električna dvigala so dosegla že visoko stopinjo varnosti in telefonska služba v sobi, kurjava, luč, postrežba sob je nedosegljiva. Nekateri taki orjaški hoteli imajo lastno gledališče z dramatičnimi, godbenimi in opernimi predstavami, predavanji in zabavami najrazličnejše vrste. Ničesar ni, česar si ne bi gost mogel želeti: turške kopeli, privatne bolniške sobe in jedilnice, brzojavne postaje, izdaje raznih listov, menjalnice, knjigarna in knjižnica itd. Glavna napaka je pa nezadostna ventilacija. Delno nadomestilo nudi vedno bolj se razvijajoča navada, tako v mestu kakor na deželi spati v svežem zraku. V novejšem času se sveži zrak s strehe po ceveh stiska v sobe. Ta novost je prav enostavna in praktična; ta se lahko uvede v hotele, ki imajo lastno strojnico. Nekaj prav posebnega na tem orjaškem hotelu je poletni vrt z vrtnarijo, cvetličnjaki in vodometi. Tukaj gori, dvajset ali trideset nadstropij nad vročino, prahom in cestnim ropotom, lahko oni, ki so prisiljeni ostati v mestu v nočnem hladu obedujejo, uživajoč sredi cvetlic in zabav godbo in predstave. Hotel Waldorf-Astoria, ki je največji v mestu, obsega ploščino 9'31 hektarjev, drugi večji je hotel Baltimore z obsegom 7-4 ha. Osem največjih hotelov pokriva 46 hektarjev. In kakor je hotelski obrat v Nevvjorku danes velik, v dvajsetih letih se bo podvojil. * Razdelitev dohodkov v Avstriji. Finančno ministrstvo je objavilo uspehe priredbe osebne dohodarine v letu 1910, ki so jako interesantni. Od 28,321.088 prebivalceev, ki jih je štela tostranska državna polovica koncem leta 1910, je bilo 1,304.755 podvrženih osebni dohodnini t. j. 4-62 "/„, torej je toliko oseb imelo več nego 1200 K dohodkov. Od teh davkoplačevalcev je imelo dohodkov: K 1200 do K 2000 725.441 oseb 2000 „ 4000 - 376.546 „ 4000 „ 6000 — 100.831 „ 0000 „ 10.000 - 59.028 „ 10.000 „ 15 000 20 199 „ 15.000 „ 20.000 — 8.258, J „ 20.000 „ 40.000 — 9 604 „ 40.000 „ 60.000 2.539 „ 60.000 „ 80.000 1.099 „ 80.000 „ „ 100.000 - 591 „ 100.000 „ „ 200.000 985 „ 200.000 „ „ 300.000 226 „ 300.000 „ „ 400.000 98 „ 400.000 „ „ 500.000 — 57 „ 500.000 „ „ 600 000 24 „ 600.000 „ „ 700.000 19 „ 700.000 „ „ 800.000 — 13 „ 800 000 „ „ 900.000 12 ,. 900.000 „ „ 1,000.000 - 12 „ „ 1,000.000 „ „ 1,500.000 — 18 „ „ 1,500.000 „ „ 2,000.000 — 9 „ „ 2,000.000 „ „ 3,000.000 - 3 „ „ 3,000.000 „ „ 4,000.000 3 i, „ 4,000.000 „ „ 5,000.000 3 „ „ 25,680.000 1 „ Bilo je torej v celi Avstriji 37 oseb, ki so imele čez 1 milijon kron letnega dohodka in 1483 oseb z letnimi dohodki čez 100.000 K. Potemtakem se sme pri nas k „zgornjim desettisočim" šteti vsakdo, ki ima več nego 30.000 letnih dohodkov. * Vsak gostilničar bi moral gledati tudi na to, da se v njegovi gostilni dobi tudi dobra kava. Dobro kavo napraviti ni umetnost, če vzameš na pomoč dober kavni pridatek. Nobene skrivnosti ne izdamo, če povemo, da je najboljši kavni pridatek Kolinska kavna primes. Ta napravi najboljšo kavo, ki bo ugajala tudi najbolj razvajenemu gostu. Nobena gostilniška kuhinja ne more danes več pogrešati Kolinske kavne primesi. Kolinska kavna primes je tudi pristno domače blago, edino te vrste sploh na celem jugu, zato jo tem bolj lahko priporočamo; združuje v sebi dve dobri lastnosti da je izvrstno in pristno domače blago. * Izborno pivo. Poroča se nam od strani gostilničarjev, da je letos pivo iz Delniške in Mengeške pivovarne posebno dobro. Gostje ga ne morejo prehvaliti in ga povsod priporočajo. Nas le veseli, da se izdelek naših domačih pivovaren na ta način sam priporoča, zato nimamo drugega pristaviti, kakor nasvetovati tovarišem gostilničarjem, naj dobavljajo Delniško in Mengeško pivo, da bodo gostom dobro postregli. * Budjeviško delniško pivo je postalo svetovna znamka, kajti vedno bolj prodira prepričanje, da predstavlja to fino pivo neko posebno izvrstno vrsto piva, ki odgovarja najvišjim zahtevam pivopivcev. Okus je posebno odličen in duh brez napake. Ta popolnoma izvreta pijača z bogato vsebino naravne in vsled vretja nastale ogljikove kisline učinkuje res osvežujoče. Kdor pozna neprestano prizadevanje vodstva češke delniške pivovarne v Budjevicah za izpopolnjevanje tega izdelka, kdor je videl brezhibno čistost, ki vlada v vseh izdelovališčih te pivovarne, ter silno čudovite kleti z neizmernimi zalogami piva, temu je umevno, kako je prišlo do tega, da prenese Budjeviško delniško pivo primero z najboljšimi drugimi vrstami. Izborna voda za varenje, ugodno podnebje združeno s pridnostjo nadzorovalnih organov, poraba najboljših ma-terijalij, velikanske kleti itd., vtemeljujejo izvrstno kakovost. To je vzrok vedno naraščajoče priljubljenosti budjeviškega delniškega piva. Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. — Francosko želatino.—Lipovo oglje. — Marmorhat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. Ribji mehur. — Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. —- Žveplo v prahu. Limonovo kislino. — Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija jfinton Kanc Ljubljana, Židovska ulica 1. = Irgovina s = špecerijskim blagom. trgovina z moko in deželnimi pridelki. Velika pražarna za kavo in mlin za dišave z elektr. obratom. LJUBLJANA A. ŠARABON LJUBLJANA priporoča svojo novourejeno glavno zalogo Točna in solidna postrežba! Na drobno in na debelo! BV Ceniki na zahtevo zastonj in franko! ~VM -g-jra-g-rf w vvv.KU-uvvvvTra.izv.tivv ygy:itxx*yg-snnr r-o.ca.n.ins3s:o vode Zaloga brinja in sliv za žganjekuho. ^110$ ^ .—■— naravna naravna alkalična kislina najboljša namizna in osvežujoča pijača. Preizkušana proti vratnim boleznim, kašlju, želodčnemu in mehurjemu kataru. JKajboljši brizganec k vinu. Podtikanja drugih kiselic mesto zahtevanega Giesshtlblerja pri primešavanju vinu se zakonito zasledujejo. Najfinejše, zajamčeno naravno, iz pasterizirane smetane izdelano Emendolski-Groyski, Tilstinski Edamski, CAJNO MASLO, SIR pristni, čisti, planinsko čvetlični Roquefort, Trapistovski, Gorgonsola. Nadalje skuto, jajca, kuhano maslo in maslo za kuhanje, pošilja vsak čas po najnižjih dnevnih cenali in poljubnih množinah zveza kranjskih mlekarn „Mlekarska — zveza'1 v Ljubljani, Kranjsko. —..... VERM0UTH-' vino najboljše kakovosti prodaja po najnižji ceni tvrdka Br. Novakovič vinska trgovina v Ljubljani. „ „ 2-40 „ * 3-80 100 100 Mirenski premog kosovnik ... po K 2 20 per 100 kg Mirenski premog orehovec... „ „ 2-— „ 100 „ Šentjanški premog kosovnik . . „ „ 2 60 „ 100 Šentjanški premog orehovec . . Najfinejši češki premog kosovnik postavljen franko hiša v vsaki množini priporoča tvrdka Richter & Ko. Ljubljana, Trnovska ulica štev. 25. Odjemalci večjih množin primeren popust. 1 r Eli IE Postrežba točna in solidna I 9-15 Pristne kranjske klobase razpošilja po 38 vinarfev komad v poštnih zavojih najmanj 5 kilogramov po povzetju Ivan Kos, mesar in gostilničar na Vrhniki. L Pivovarna v Mengšu (Julius Stare) naznanja, da toči oD 15. sušca 1.1. naprej takozvano črno pivo „kozel< In x~j£ ji. Zanki sinovi fvornica barv. lakov in firnežev = Ljubljana == priporoča 21 8—24 oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps), olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd. Ceniki zastonj. <- <> <- <* <* * <- <- <* <- <- <* *