glasilo DELOVNIH	A GH/tfilS
M	LJUDI OZD GIP GRADIS	■ .
Leto XXIII
36 let napredka na področju znanja in izobraževanja
^pe/z/ in napredek Gradisa, niso 1 staH sami od sebe. Vloženo je bilo n°go truda, sredstev pa tudi zrtvo-?nia z. a dosego ciljev, ki si jih je Gra-P°stavil ob ustanovitvi podjetja 4. ° {°bra 1945. Učili smo se praktično, e°retično in z lastnimi silami gradili ■ z.gradili našo socialistično domovi-°- Vseskozi pa je bila prisotna misel, n °reZ. učenja in znanja ni napredka. a< vojna hitrost znanosti in razvojna j našega samoupravljanja sta se sre-I a ln Zahtevata vedno več znanja, ce-v,t vPogled v družbeno dogajanje in e,Iehnega vključevanja v nove pro-Ve'le dela. Ob tem. je potrebno vedno cJe sodelovanje strokovnjakov, de-
lavcev in družbenopolitičnih organizacij Gradisa. Izkušnje preteklih let in znanja pridobljena v šoli ali na seminarjih so postale most med zaostalostjo in napredkom in vedno več je tistih, ki so pristali na bregu napredka.
Podobno je bilo tudi na nedavnem seminarju družbenopolitičnih delavcev Gradisa v našem počitniškem domu v Biogradu na moru. Domači in tuji predavatelji, med katerimi je potrebno omeniti dr. Matjaža Muleja in prof. Zdravka Troho, so v svojih izvajanjih skušali čimbolj praktično prikazati metode in oblike političnega dela, družbenopolitičnih delavcev. Govorili so tudi o informiranju, Uve-
ljavljanju načela delitve po delu, dohodkovnih odnosih in ustvarjalnosti pri družbenopolitičnem delu. Podana je bila tudi obširna analiza o gospodarskih rezultatih in predvidevanjih do konca leta 1981, oziroma planskih nalogah prihodnjega leta. Odkrite, včasih tudi ostre besede v razpravi so seminar samo poživile. Seminar je v celoti uspel. Udeleženci so se z novim znanjem in izkušnjami vrnili v svoja delovna okolja. Tudi ta seminar je bil nov kamenček v mozaiku znanja in napredka.
hi kaj sedaj? Govorjenja je bilo dovolj, čaka nas konkretna akcija.
Lojze Cepuš
Sindikat gradbenih delavcev Slovenije o gospodarjenju
Delo postaja vse bolj cenjeno
Na minulem posvetu v izobraževalnem centru Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Radovljici je sindikat delavcev gradbeništva ocenil trenutni položaj v svoji dejavnosti. Slovenske gradbince, v republiki jih je 90.000 najbolj skrbi delo v tujini, zavedajo pa se, da dela ob slabi strukturi in majhni učinkovitosti ne bo, likvidnosti na domačih tleh pa tudi ne.
Na posvetu je bilo povedano, da združevanje dela in dinarskih sredstev za objekte kljub zoženi investicijski politiki ne steče, nič bolje ni pri združevanju sredstev za gradbene materiale, predvsem za železo, brez katerega si danes gradnje ni mogoče več zamišljati. Še enkrat je bila poudarjena potreba po boljši organiziranosti gradbeništva, ki sedaj nima jasnejše srednjeročne, kaj še dolgoročne usmeritve.
Nekaj načelnih spodbud je dala junijska problemska konferenca komunistov v gradbeništvu, vendar gradbeniki zelo težko pozabljajo čase konjunkture, ko je bilo za vse veliko dela in so se določeni nerešeni problemi prestavljali iz leta v leto, sedaj pa jih bo treba rešiti, kajti v nasprotnem bo težav in problemov samo še več. Rezultati polletnega gospodarjenja so v gradbeništvu navidezno dobri, vendar pa je imelo 40 organizacij nižji dohodek kot lani,
79 organizacij nižjo akumulacijo, 62 organizacij pa manj kot 3-odstotno akumulacijo.
Najpomembnejša naloga v sedanjem gospodarskem trenutku, pa tudi v bodoče, je vključevanje v izvoz, kar bodo morale manjše organizacije storiti s pomočjo večjih. Vsaka gradbena organizacija bi morala prispevati svoj delež k izvozu, je bilo poudarjeno.
V Radovljici je bilo zelo kritično razpravljano tudi o nespoštovanju sklepov delavskih svetov glede dela po kooperantskih pogodbah in zato je bilo poudarjeno, da se morajo sindikalne organizacije v takšnih primerih ostro zavzeti za kadrovske spremembe. V nekaterih primerih se je sindikalna organizacija celo zadovoljila z obrazložitvijo, da brez kooperantskih pogodb dela ne bi mogli opraviti. Ob tem pa so opozorili tudi na popolno nemoč sodne prakse.
• Likvidnost se v primerjavi z lanskim letom ni bistveno zmanjšala. Investicijska politika pa je bila takšna, da postavlja delavce marsikje v nemogoč položaj, saj niso bili sez-. nanjeni s posledicami takšnih odločitev. Gradbinci so v preteklosti prevzemali dela, za katera so vedeli, da jih ne bodo mogli izpeljati ali pa niso bili dovolj pozorni na obveze, ki
Predstavitev knjig GV
Gospodarska založba pri Gospodarskem vestniku vam nudi za pomoč pri delu in strokovno izpopolnjevanje naslednje knjige:
Roman Albreht DRUŽBENA LASTNINA
France Novak
POSLOVNI IN URADOVALNI JEZIK Dr. Stane Možina
DELO POSLOVODNEGA DELAVCA Dr. Janez Nemec
GOSPODARSKA IN PRODAJNA POGODBA DOMA IN V ZUNANJI TRGOVINI
An to Rodič, Miodrag Gainov
OBVEZNO ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV TRGOVSKIH IN PROIZVAJALNIH OZD
Mag. Boris Snoj
EMBALAŽA — SESTAVINA POLITIK IZDELKOV IN KOMUNICIRANJA V MARKETINGU
Mag. Vladimir Drusany	,
VARNOSTNOTEHNIŠKI PRIROČNIK
ČGP DELO
TOZD Gospodarski vestnik Gospodarska založba Tomšičeva 3 61000 Ljubljana
so izhajale iz nepremišljenih poslovnih odločitev.
Glede na sedanjo gospodarsko situacijo skoraj polovica gradbenih organizacij nima jasne prihodnosti, čeprav se vendarle kažejo obrisi boljših možnosti. Gradbinci menijo, da bo do konca leta neizkoriščenih ostalo 20 odstotkov zmogljivosti. Tudi fluktuacija, ki je bila značilna za gradbeništvo, se sedaj počasi umirja.
Gradbinci se zavedajo, da bo morali, kot ena izmed gonilnih s gospodarstva, čimprej P°'s. g izhod iz sedanjega položaja ter res sj vati probleme, ki jih leta in leta nis°: n saj bodo le tako lahko rešili nast p položaj in z organiziranim nastop^ n in kvalitetnim delom v tujini Pr‘sP\
vali svoj delež v izvozu, ki so ga vsa ^
v«i* O V V/J VIV1V*. V I4.VV7/.U, IX*	,
zadnja leta zaradi močne konjun p ture zanemarjali.	v
Cveto Pavl1" k
5 Obisk iz Iraka h
Pred nekaj dnevi so nas obiskali gostje iz Iraka, dežele, v kateri že jj nekaj časa gradimo različne objekte. Skupaj z IMP smo jim razkazali /
rtkiplrtp Torroipnp H rt m ti tpr člrnm nn Clniranit! TvIIn A*l X*2—21. oolnnv dC' f,
l b
S KO so Sl ogledali nekatere objekte, ki jih je gradil Gradis, ali oprem" j, s J IMP, so bili enotnega mnenja, da kvaliteta delne zaostaja za deli, ki / p
A —pri njih izvajajo druga svetovna podjetja. Še posebej jih je navdušil* J p
gostoljubnost naših ljudi in prijateljstvo, ki veže oba naroda.	J
Večji del obiska so posvetili strokovni izmenja vi mnenj. Pogovor je J k
tekel o delih, ki jih izvajamo v Iraku in o morebitnih novih delih v nji- / d hovi deželi. Zadnji dan pred odhodom iz Jugoslavije so obiskali nu- y s kleamo elektrarno Krško, ki že daje prve kilovate električne energij®1 / Delegacija v kateri so bili Ayad Jalil, Ahmed Abbas, Ali Kuder i” J vodja delegacije Delier Mahmud je odpotovala v ponedeljek, 5. t-m- 'n J preko Beograda zapustila našo državo. Ob odhodu so posebej za G ra- y J disov vestnik v izvirnem arabskem jeziku napisali pozdrave delavceo1 -Gradisa v zahvalo gostiteljem.	,	Franjo Štromajer ^
S	Vu"yV j \
, Ih p
Iraška delegadja na obisku v Mariboru

Kakšen bo — bi moral biti Gradis v letu 1982
Podatki iz resolucije
■ ^ začetku oktobra že poznamo g'avne značilnosti zvezne in sloven-e resolucije o politiki uresničevani? srednjeročnega družbenega i na Jugoslavije, oziroma Slove-mJe v letu 1982.
d , ?tos smo lahko zadovoljni, da n 7amo osnovne usmeritve že v C[. 1 v preteklih letih. Žal pa nam k v na prvih osnutkov resolucij da se bodo pogoji poslovanja ^°lj z23 gradbince v letu 1982 še
Iz delovnega osnutka zvezne reso-zvemo, da naj bi v letu 1982 n. n° Porasel družbeni proizvod za tv,0' ^ ^: Proizvodnja v gradbeniš-Pa naj bi se drugo leto zmanjšala
za 085 %aV\)'cZia 3,5 °/o'v slo''en>j' Pa da l.. v Sloveniji se predvideva, i investicije v gospodarstvu celo erJi ■ za ^.5 stanovanjska iz-rav ■ 3 naJ bi ostala na letošnji n,|n':Lvtem ko bi se negospodarske nzbe še naprej močno skrčile.
s.iciSvanJ,e mary.še8a p.ada.iave-
DrPJbKla de* v Sloveniji izhaja nr,.?VSCm 'z dejstva, da smo že lani, ne. 'vsem pa letos v Sloveniji moč-l ]e Zavrli investicijsko potrošnjo dn .''Jugoslaviji. Delež investicij
stotk'hnem Pro‘zvodu Je tak—voi
Jogoslavjj
olov,-
ocena prognoza 1980	1981	‘1982
enija
34.9
29.0
30.6
24.3
Štiri • i "c11 vec zmanjševati mve-hodJ’ ,r bomo sicer doživeli v pri-dn	preobčuten vsesplošen
Vc?ni zastoj. .
dr k °Ven*j' načrtujemo povečanje Satno neg3 Proizvoda v industriji
m
Izvoz naj bi povečali v Jugoslaviji za 7 %' v Sloveniji pa za 6%. Delež deviz, s katerimi bi sami razpiolagali, naj bi tudi v letu 1982 znašal 65 %.
Cene in življenjski stroški
Cene naj bi v letu 1982 (po želji resolucije) porasle samo za 15%. Tako nizek porast cen skoraj ni uresničljiv, tudi zato, ker se mora računati tudi z vplivom letošnjih povišanj v letu 1982. Če bi cene do konca leta naraščale v taki meri kot doslej in če bi se v letu 1982 povsem umirile (če bi bil nivo 1981 enak nivoju decembra 1982 — kar je praktično nemogoče zaradi usklajevanja strukturalnih resolucij v primarni delitvi in pa tudi zaradi prevzema porasta cen iz tujine), potem bi iz leta 1981 prenesli v leto 1982 porast cen za okoli 17 %. Če pa se bi v zadnjih mesecih letos cene ne bi več poviševale* pa tudi drugo leto ne, tedaj bi še vedno znašal prenesen porast okoli 13%. Žal pa smo prav te dneve doživeli podražitve (kruha, mleka, mesa), ki naj bi prispevale (le) 1,3% k že znanim podražitve-nim indeksom.
Zato lahko ocenjujemo porast cen v letu 1982 v višini 20%, kot zelo ugoden, to je nizek, saj bi s tem usj>eli uresničiti skoraj neverjeten cilj: zmanjšati inflacijo na polovico v enem letu!
Zmanjšana potrošnja
Osebni dohodki naj bi po slovenski resoluciji tudi v letu 1982 zaostajali za 5 % za rastjo dohodka. To pomeni, da bodo naša interna merila, ki imajo to enako stopnjo, še bolj veljavna, saj veljajo za dobo petih let in ne samo za eno leto.
liji
m
* - -A "
°pažen]e sten in stebrov uporabljamo montažn e opaže
Splošna in skupna poraba, ki se doslej še ni zmanjšala v tolikšni meri kot osebna in invčsticijska, pa naj bi v letu 1982 zaostajala za rastjo dohodka za 10 % — V Sloveniji, v Jugoslaviji pa naj bi se povečala k nominalnem porastu za 15%.
Treba se bo navaditi živeti in jesti z manjšo žlico. Če smo doslej več potrošili kot ustvarili, bomo morali poslej več ustvariti kot potrošiti. Drugo leto bo treba samo na račun .odplačil posojil in obresti odšteti tujini za blizu 10% družbenega proizvoda. Zdaj bomo morali začeti plačevati račune in jugoslovanskega čudeža (dobrega standarda) bo moralo biti počasi konec, če ne bomo bolje in več delali.
Ž vezna resolucija predvideva skoraj 30 posameznih aktov, od teh največ sporazumov, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi uresničili določila resolucije. Ker gre za kratek rok nekaj mesecev, je malo verjetno, da bodo tako zasnovana določila resolucije začela pravočasno in učinkovito delovati.
Novosti v gradbeništvu
Za nas gradbince, posebej za graditelje stanovanj, prinaša resolucija dve zelo pomembni določili v 14. točki:
»Zaradi bolj učinkovitega izkoriščanja razpoložljivih sredstev za financiranje stanovanjske izgradnje,
bodo republike, avtonomne pokrajine in občine omogočile delovnim organizacijam, da neposredno organizirajo izgradnjo stanovanj za svoje delavce. Spodbujala se bo izgradnja stanovanj za tržišče in angažiranje osebnih sredstev za finansiranje stanovanjske izgradnje, bankam pa se bo omogočilo kupovati stanovanja za svoje varčevalce.«
Ta dobesedni tekst pomeni za Slovenijo pravzaprav dvoje skoraj neverjetnih novosti:
1.	dovoljena naj bi spet bila gradnja stanovanj za trg, kar novi Zakon o stanovanjski izgradnji v Sloveniji ne omogoča
2.	banka neposredno bi se v imenu varčevalcev, to je bodočih kupcev pojavila na tržišče, brez raznih posredovalcev —- investitorjev (Staninvest vpr.) kot jih predvideva nov slovenski zakon.
Ker gre za tekst, ki ga je sooblikovala tudi zvezna gospodarska zbornica s sodelovanjem naših predstavnikov v združenju gradbeništva, bi kazalo v procesu oblikovanja predloga zvezne, kakor tudi republiške resolucije to aktivnost nadaljevati — tako prek delegatov kot tudi v širši obravnavi.
Kaj pa Gradis?
Gradis v letu 1982 v domovini ne bo večal obsega del, oziroma ga bo po sedanjih predvidavanjih nebistveno povečal ali zmanjšal. Število zaposlenih bi se v prvem primeru povečalo za nekaj deset delavcev, predvsem pri poklicih katere potrebujemo (nekateri kvalificirani delavci in visoko strokovno usposobljeni kadri). V domovini bi tedaj imeli nekaj čez 7.000 delavcev.
V	tujini, kjer imamo trenutno okoli 700 delavcev, bi njih število naraslo na 1.000 in morda še kaj čez, poleg tega pa bi angažirali še večje število delavcev iz drugih dežel v razvoju.
V	domovini bi morali ustvariti v letu 1982, računajoč le dvajsetodstotni porast cen, 10 do 10,5 milijard dinarjev celotnega prihodka in okoli 3,1 milijarde dohodka. Tak obseg in uspeh nam bi omogočil, da bi naši realni osebni dohodki v letu 1982 ne padli in da bi nam ostalo nekaj sredstev tudi za naložbe.
V	tujini pa predvidevamo poleg povečanega izvoza naših izdelkov tudi povečanje investicijskih del skoraj za polovico. V tem primeru bi znašala vrednost realizacije okoli 53 milijonov dolarjev, ter vrednost čistega priliva blizu 3 milijone dolarjev.
Seveda pa predstavljajo te številke le planske prognoze, ki jim do uresničitve še manjka celota naših naporov.
Za drugo leto se bomo morali v Gradisu zlasti, notranje bolj utrditi. To nam bo uspelo pri treh pogojih:
1.	Še tesneje bomo morali sodelovati med temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi; naši odnosi bodo morali v precej večji meri kot doslej temeljiti na dohok-kovnih odnosih in sicer med TOZD zlasti na oblikovanju skupnega prihodka in dohodka, med TOZD in DS pa na izboljšani svobodni menjavi dela.
2.	Preurediti bomo morali naše vrste (reorganizirati se) tako, da bomo bolj gibljivi ter sposobnejši za sprotno ugotavljanje rezultatov in odmikov od načrtovanih rezultatov.
3.	Pridobiti nove strokovnjake ip izpeljati nagrajevanje za njih (zlasti za vse organizatorje dela) kot tudi za vse delavce tako, da bodo še v večji meri kot doslej motivirani k doseganju dobrih rezultatov.
Uresničitev, tudi samo delna, vsakega od teh navedenih pogojev — teh pa je še precej več — bo predstavljalo v letu 1982 trdo delo za vse delavce, najbolj pa za vodstveni kader.
Stane Uhan

Podatki pred tričetrtletnim obračunom kažejo na zadovoljive rezultate
Vrednost -opravljenih gradbenih del se je v obdobju januar — avgust 1981 v primerjavi z lanskim obdobjem povečala v Gradisu za 7,4 % (samo gradbene TOZD), v gradbeništvu Slovenije pa za 25 %. Ti podatki povedo, da se obseg naših del veča počasneje kot v Sloveniji in da je naš obseg realno padel za 25 % ob upoštevanju porasta cen za 44%. Število zaposlenih delavcev se je v slovenskem gradbeništvu zmanjšalo za 10%, pri nas za 11%.
Celotni prihodek je 5501 mio din. Povečal se je za 10%, plan je dosežen s 59%.
Materialni stroški so se povečali manj kot celotni prihodek (indeks 107). Nižje naraščanje stroškov od prihodka vpliva-na ugodnejši porast
dohodka — 19%. Naš dohodek je 1725 mio din, to je kar 31,4 % od celotnega prihodka. Ta delež je precej boljši kot smo planirali in smo dosegli 64 % od planirane vrednosti dohodka za leto 1981.
Čisti dohodek, kot razlika med dohodkom in obveznostmi je 1229 mio din. Povečal se je za 29 % in s 64 % dosega plan.
Osebni dohodki — 726 mio din, so porasli za 22 %, kar je več kot je porasel dohodek. Hkrati predstavljajo 42,1 % od doseženega dohok-ka.
Ostanek čistega dohodka je zadovoljiv — 504 mio din ali 9,2 % celotnega prihodka. Povečal se je za 39 % in dosega 75 % planirane vrednosti.
Tu smo — vaši smo
3. samoprispevek v Ljubljani
V Ljubljani se izteka zbiranje sredstev iz drugega samoprispevka in zdaj smo pred odločitvijo, ali bomo nadaljevali s takšnim načinom solidarnostnega združevanja denarja za potrebe družbenega standarda. Če bomo na referendurflu, ki bo novembra meseca, glasovali ZA tretji samoprispevek, potem bomo tako kot doslej, še nadalje prispevali vsak mesec ‘1,5 % osebnega dohodka za ta namen.
Deset let je od tega, ko smo se v Ljubljani prvič odločili s samoprispevkom zgraditi številne objekte družbenega standarda, še posebno tiste za naše najmlajše in starejše občane. V desetih letih smo s sredstvi J. in II. samoprispevka zgradili 100 takšnih objektov, nekaj preostalih pa še bomo.
Z rednim zbiranjem sredstev za nadaljnjo gradnjo vrtcev, šol, zdravstvenih domov, domov za ostarele občane itd. nikakor ne moremo priti do stopnje, ki jo zahtevata objektivna nujnost in potreba. To ne bomo mogli storiti tudi v naslednjem petletne-mobdobju in zato se odločamo za samoprispevek s katerim naj bi zbrali 3,8 milijarde dinarjev. Samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, zdravstvo in kulturo, naj bi prispevale približno
eno milijardo in tako naj bi se skupno zbralo 4 milijarde 837,6 milijona dinarjev, s katerim se bo zgradilo 34 objektov družbenega standarda. Tudi tokrat je v ospredju medsebojna solidarnost, saj nekaterih objektov posamezniki ne bomo uporabljali kaj kmalu ali celo nikdar.
Plačevanja samoprispevka bodo oproščeni vsi tisti, ki imajo manj kot 7.000 dinarjev mesečnih prejemkov.
Program tretjega samoprispevka je povsem v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji na področju gospodarstva. Predvsem ne bremeni družbenih sredstev in gre izključno za sredstva, ki jih zberejo občani. Po drugi strani pa ne smemo prezreti dej-stya, da ustvarja večje število mest v otroških vrtcih, več možnosti za ugodnejše razpoloženje staršev, ki so na delovnem mestu bolj zbrani in brezskrbni, kar vse prispeva k večji delovni storilnosti,
Ljubljančani smo dosedaj neštetokrat izkazali svojo politično zrelost, zato lahko pričakujemo, da jo bomo pokazali tudi ob glasovanju o tretjem samoprispevku. Prva dva sta dala namreč odlične rezultate, ki jih bomo nadaljevali tudi s tretjim samoprispevkom.
C. Pavlin
Število zaposlenih delavcev (v domovini) se je zmanjšalo za 7 %. Število opravljenih efektivnih ur je še manjše (za 11 % manj) predvsem zaradi občutnega znižanja nadur.
Izračun dovoljenih OD po internih merilih nam pokaže, da je Gradis kot celota pozitiven. Le v dveh TOZD so za osebne dohodke razporedili več kot jim dovoljujejo merila.
Pomen osemmesečnega obračuna je med drtigim tudi v tem, da nas še pravočasno opozori pred rezultati tričetrtletnega periodičnega obračuna, katere obravnavajo ne le v sami TOZD, ampak tudi v DPO predvsem v matični občini. ;
Po osnovnem kazalniku D/ph — ta znaša 78,87 din smo presegli lanski rezultat za 18,5 % in že skoraj dosegli planirano vrednost 79,05 din (99,8%). Oba podatka sta zadovoljiva. OcPph so se povečali nekoliko bolj — za 22% in dosegajo planirane 91 %.
Opaženje stebrov
Produktivnost dosega 483 ditr nominalno sč je povečala za 25 %> upoštevanjem porasta cen za 43 % je realno nižja za 13%.
Ugodno je gibanje ekonomično sti, saj smo na 1 dinar porabljen' sredstev ustvarili 1,46 din celotneg' prihodka (lani 1,41, plan 1,41)-
Zora Vehovec ...
4


Navpični izkop, zavarovan z berlinsko steno
Treba bo pohiteti
Gradnja skladišča kovinskih dodatkov za železarno Ravne je v polnem zamahu. Prebrodene so največje ovire pri izkopu in stabilizaciji gradbene jame. Sam objekt je zahtevna gradnja, saj stoji na razgibanem terenu in je stisnjen z navpičnim izkopom, med že obstoječe objekte.
S sodelovanjem SPO Ljubljana ter uspešno uporabo odkopnega kladiva — bager 600, so v roku opravili izkop. Izkopanih je bilo 6.000 kub. m po Večini skalnatega terena. Težave pa so nastale z navpično izkopano steno globine 11 m.
Kot sem že omenil razgiban teren, navpičnega izkopa ni vzdržal. Takoj je bilo potrebno izkop utrditi, kar je uspešno opravil geološki zavod iz Ljubljane.
Navpično steno je utrdil s tako imenovano »berlinsko steno«, ki je sidrana globoko v teren.
Vse te nepredvidene ovire, nastale zaradi premalti-obsežno r ziskanega terena, so se zemelj5* dela zavlekla za dobra dva mese Tako je sedaj pred nami veliko de kratek rok in bližajoča se zima-jekt naj bi bil končan v lčtošnj letu.	k0t
Trenutno dela potekajo dobro kvaliteta. Če pa upoštevamo prej navedene faktorje, bo potre z združenimi močmi, ta tempo še P spešiti.	g.
Našega glavnega investitorja n^, ramo zadovoljiti, ter končati obj do roka. -	af.
Naj navedem še, da je objcKt . mirano betonski skelet na c kvad.m tlorisne površine, do vl ^ 15 m, zastopana pa so predvse gradbena dela. Narediti je P°tre%
6.000	kvad.m opažev, vgra n
2.000	kub. m betona, ter do 200 ^
armature.	Ludvik Rud
\ km w\\
Vsaka seja mora biti vnaprej dobro pripravljena
Komunisti morajo odgovorno in učinkovito opravljati svoje naloge	x
delovna skupina ck zks v gradisu. komunisti delovne skupnosti polagajo obračun SVOJEGA DELA. VEČ UDARNOSTI IN ODGOVORNOSTI PRI KONKRETNEM DELU. NE SAMO NEKAJ REČI, TEMVEČ TUDI STORITI. OD GRADISA PRIČAKUJEMO VEČ POBUD. Z DELOM IN STABILIZACIJSKIMI UKREPI ZAUSTAVITI PADANJE ŽIVLJENSKEGA STANDARDA ZAPOSLENIH. PROBLEME JE POTREBNO ZAČETI REŠEVATI PRI SEBI, V SVOJI TOZD, V DELOVNI ORGANIZACIJI. NE PRIČAKUJMO POMOČI OD ZUNAJ. VEČ POSLUHA ZA ZDRUŽEVANJE DELA IN SRED-MEV.
povečuje, le ti morajo s svojim delom, zgledom in akcijami prednjačiti pred drugimi ter stalno iskati nove poti našega razvoja. Na seje je potrebno prihajati s konkretnimi predlogi odhajati pa z zadolžitvami, ki jih je potrebno stalno kontrolirati.

Razgovor z delovno skupino Cen-alnega komiteja ZKS, ki jo je vo-tovanšica Ivanka Vrhovščak je . a! v delovnem vzdušju. Ko-msti so v štiriurni razpravi kri-no ocenili položaj in vlogo Gra-*a v slovenskem prostoru ter delu tuJini. Govorili so tudi o vlogi in govornosti komunistov pri reše-h|nJU perečih gospodarskih procentov. Tudi ni naklučje, da se je da "v razPrave vrtelo okrog gospo-( rs*e Problematike in po mnenju v. Vrhovščakove, pa premalo o ni. kako se komunisti, kot komu-v s!’ vključujejo v konkretno reše-• aJe teh problemov, zlasti pa o vlo-s^komunistov v celotnem političnem . emu socialističnega samouprav-^nja. Nj dovolj biti komunist samo tiv Pa?iriu> temveč se mora vsak ak-dono;n odgovorno vključiti v potek gajanj s katerimi se dnevno sreču-pj00 Pri svojem delu. Pri reševanju -c'h gospiodarskih in organizacij-rJ. Problemom, ne moremo iskati n ltVe izven nas, temveč se moramo la , °n't' na lastne sile, na večje veS-no delo, boljšo organiziranost, p CI° Produktivnost in efikasnost VgsP°darjenja, ob nenehnem utrjeni-i Soc'al*stičnega samoupravljala- Moč Gradisa je v enotnosti, čvr-t ?stl *n ne v nadaljnji drobitvi že 0 razdrobljenega gradbeništva.
te^es. da je gospodarska situacija nik a *n bo še težja, toda s takim sta-JCm se ne srečujemo prvič. Še ^dno doslej smo našli izhod za pre-tev krize in težav, ki v zvezi s
s ve-
Ig	, M lil ICZdV, KI V
lik nastajaj°* Potrebno pa bo 5 ? v°lje in samoodpovedovanja. 5 1Se| za boljše gospodarjenje var-Ve anje (pa tudi pri materialu,-ki še tpriu0 *e*i križem, kražem po neka-r>, ’ gradbiščih) smoternejše izko-s atlje mehanizacije in družbenih
dstev na sploh, dosledno izpol-kmVanie dogovorjenih obveznosti, duk -Udi zma°jšanje raznih nepro-Vs g'Vnih izdatkov, mora postati kdanja naloga slehernega izmed st,S'.9dI°čno se je potrebno zoper-ne V|ti pa tistim, ki med nami sejejo zadovoljstvo, neizvesnost, brez-st r.sPektivnost, zlasti pa tistim, ki slab kritizirajo ali kažejo na naše n . točke, sami pa niso priprav-j,.ni pičesar žrtvovati, predlagati ali
lf 'boljšati'
Od Gradisa se pričakuje več pobud, je dejala tov. Vrhovščakova, predlogov in vzgledov zlasti pri prevzemanju del v tujini. Končno pa je glavna politika naše družbe usmerjena predvsem v izvozno dejavnost, Investicije doma so močno omejene, kar pa ne pomeni, da bo
investicijska dejavnost doma popolnoma zamrla. Družbeno podporo bodo dobile le kvalitetne investicije, delo dobi tisti, ki je dobro pripravljen in sodobno organiziran in tehnološko opremljen. Nujne so konkretne akcije na vseh področjih. S tem se odgovornost komunistov še
Dosledno bo potrebno izvesti tudi zaključke problemske konference gradbeništva, kot tudi sklepe CK ZKJ v zvezi z usmeritvijo družbeno ekonomskih odnosov in stabilizacijskih ukrepov na vseh področjih našega dela in življenja.'
Lojze Cepuš
Odprt predor skozi Učko
Tudi Gradis sodeloval pri izgradnji predora
Pred nekaj več kot 117. leti je zastopnik Istre v Saboru v Zagrebu prvič omenil željo Istranov, da bi prebili predor skozi Učko in tako ta naš največji polotok z železnico povezali z drugimi hrvaškimi kraji. Davna zamisel je zorela vse do leta 1971, ko so na 1396 visoki Učki eksplodirale prve mine in napovedale uresničitev velike želje. Ta predor ima za vso Istro velik pomen. Med 1960. in 1970. letom se je iz Istre izselilo kar 120.000 prebivalcev (v istem času pa se je število prebivalcev SFRJ povečalo za 22%). Učka je bila v pravem pomenu besede zid, ki je delil Istro od ostalega dela matične republike.
Po cenah iz 1970. leta naj bi predor veljal 270 milijonov dinarjev, od tega je bilo zbrano z ljudskim posojilom 150 milijonov dinarjev. Vendar so se od takrat zadeve obrnile čisto drugače, še posebej, ko strokovnjaki mednarodne banke za obnovo in razvoj niso pristali na finančno sodelovanje pri gradnji predora in je gradbišče mirovalo tri leta.
Zadnji seštevki kažejo, da bo gradnja 5070 metrov dolgega predora veljala 2 milijardi dinarjev, kar je po mnenju strokovnjakov dosti manj, kot stane gradnja predorov podobne dolžine v svetu. Naj povemo tudi to, zakaj strokovnjaki mednarodne banke za obnovo in razvoj niso finančno podprli to gradnjo. Predvsem zato, ker so menili, da gradnja predora ne more biti končana pred 1981. letom, graditelji pa so želeli, da bi to bilo že 1976, leta. Danes je na dlani, da so prvi imeli prav.
Ne smemp pozabiti, da so v'ceno 2 milijardi dinarjev vštete tudi vse pri-
stopne ceste na obeh straneh predora v dolžini 17 kilometrov. Gradnja predora je bila velika izkušnja za graditelje, predvsem Hidroelektro iz Zagreba, ki je bila nosilec del, Primorje iz Ajdovščine, Gradis tozd GE Nizke gradnje Maribor, Rade Končar, Iskro, Uljanik itd.
V Jugoslaviji doslej nismo imeli izkušenj pri gradnji tako dolgih predorov in danes lahko zapišemo, da je bilo to edino tovrstno gradbišče, na katerem ni prišlo do nobene hujše, nesreče. Iz notranjosti Učke je bilo treba izkopati 470.000 kubikov zemlje in kamenja, za kar so porabili kar 3000 ton eksploziva. V predor so vgradili več kot 70 kilometrov različnih kablov, 150 ton ventilatorjev, na stotine svetlobnih teles, se-maforov in druge opreme.
Iz osebne izkaznice predora skozi Učko lahko preberemo, da je dolg 5070 metrov in da je zgrajen na nadmorski višini 495 metrov. Ce-
stišče je široko 7,50 metra, na vsaki strani pa je tudi pločnik za pešce, širok 80 centimetrov. Skozi predor bo lahko peljalo 1800 vozil na uro, s hitrostjo do 80 kilometrov. 72 ventilatorjev bo vsako sekundo potisnilo, v predor 350 kubičnih metrov zraka, vgradili pa so tudi pet analizatorjev onesnaženosti in pet merilcev vidljivosti. V predoru je 36 postaj za pomoč in prav toliko gasilskih aparatov, telefonov in omaric prve pomoči.
Za osrednji del polotoka bo predor imel ogromen pomen, posebej pa še za Buzet in Pazin, kjer v zadnjih letih beležijo hiter razmah industrije in kmetijstva. Iz Buzeta do Reke bo poslej samo 47 kilometrov, iz Pazina pa 52.
Ni dvoma, da bo predor gotovo prinesel novo življenje v večji del Istre, to pa je tudi tisto, kar so želeli še pred 117. leti.
Cveto Pavlin
Po otvoritvi predora skozi Učko
Iz TOZD Kovinski obrati Maribor
Asfaltiranje z finišerjem K6
Iz Gradisovega tozda Kovinski obrati Maribor je prvič prišel na plan novi domači stroj za polaganje asfalta in surovega betona — asfaltni finišer K 6. To se je ob navzočnosti večine delavcev Kovinskih obratov zgodilo 8. septembra, potem pa so finišer odpeljali na prvo predstavitev na zagrebški velesejem.
Na Kovinskih obratih Maribor so na svoj novi izdelek ponosni, še posebej zato, ker je finišer plod lastnega razvoja in znanja ter sodelovanja z Industrijskim birojem Ljubljana in mariborskim cestnim podjetjem. Razume se, da prav vsega Gradisovi strojniki v KO Maribor le niso mogli izdelati v svojih delavnicah, zato so jim na pomoč priskočili kooperanti, tako je na primer motor prispel iz reške tovarne Torpedo, podvozje in menjalnik so iz Tovarne avtomobilov Maribor, hidravlika iz Prve p„etoletke iz Trstenika, električne in elektronske naprave pa so izdelali v sodelovanju z Iskro. S takim sodelovanjem je nastal stroj, v katerega je vgrajeno le 5 % uvožene opreme, ki jo pri nas nobeno podjetje ne izdeluje. To so hidravlični motorji, črpalke in paletni reduktorji-
Kot je znano, se doslej finišerjev ni lotil še noben jugoslovanski proi-
zvajalec, čeprav v Jugoslaviji letno uvozimo 40 finišerjev in za vsakega odštejemo povprečno 300.000 nemških mark. Tak uvoz doseže letno vrednost 12 milijonov mark, oziroma okoli 200 milijonov dinarjev. Prav zmanjševanje potrebe po uvozu tovrstnih gradbenih strojev je bilo eno izmed vodil, zakaj so se na Kovinskih obratih odločili izdelati prav finišer. Po drugi strani pa glede na izkušnje, ki jih imajo z asfaltnimi bazami, bo pomenil finišer samo logično nadaljevanje celotnega tehnološkega procesa — od pridobivanja in mešanja do vgrajevanja asfalta. Razen tega bo s finišerjem Gradis kot celota odslej tudi na tujem tržišču lahko nastopal z višjo obliko ponudbe in se tako v sedanjem precej težkem položaju gradbeništva v domovini še bolj uveljavil v tujini.
Finišer K6 so strokovnjaki Kovinskih obratov Maribor v sodelovanju z zunanjimi sodelavci razvijali približno tri leta. Sodi med srednje velike finišerje, tako da lahko naenkrat asfaltira ali betonira ceste ali druge ravne površine v širino od 2,5 do 6 metrov, plast asfalta pa je lahko debela do 30 centimetrov. Z motorjem moči 47 kW bo lahko v eni uri položil na cestišče 350 ton asfalta ali betona in z maksimalno hitrostjo 30

Finišer K-6 je zapeljal Iz proizvodne hale
Finišer bo lahko asfaltiral ceste v širino do 6 m
Večina delavcev Kovinskih obratov Maribor je bila navzoča ob finišerja
potruditi, da bi redna proizvodnja finišerja čimprej stekla in da bi J lahko prodali vsem zainteresiran1 kupcem. .	fj.
Razmišljanja so tudi o ponudb ^ nišerja na tuji trg, vendar je oči*n' da bo treba predvsem in čimprejza dovoljiti domače potrebe. ^
vseh cestno prometnih predpisih in vozi po vseh javnih cestah brez spremstva.
Pogovori, ki so jih imeli predstavniki Kovinskih obratov Maribor z zainteresiranimi kupci na zagrebškem velesejmu kot tudi na prvem jugoslovanskem sejmu gradbeništva
metrov na minuto.	v Gornji Radgoni, kjer je finišer bi
Ker ima finišer gumijasta vozna ravno tako razstavljen, so pokazal'-kolesa in ker se lahko giblje s hi-	da bi že v kratkem lahko pK>djj'
trosijo 18 kilometrov na uro, je	preko 20 finišerjev, če bi jih se ved3
možen samostojen prevoz do mesta imeli narejene. Zato se bodo v uporabe. Zato je tudi opremljen po vinskih obratih Maribor vsi m°r0
Gradnja soseske Planina II v Kranju
V	minulem srednjeročnem obdobju v kranjski občini niso dosegli plana gradnje v organizirani blokovski gradnji, saj so zgradili 1581 stanovanj, to je 419 premalo. V letošnjem letu pa je v gradnji 847 stanovanj, od tega največ 788 na Planini II. Predvideva se, da bo od tega števila 348 stanovanj vseljivo že letos.
V	gradnji stanovanjske soseske A 9 Planina II, ki bo imela 30 stanovanjskih objektov s 1050 stanovanji, sodeluje tudi Gradis tozd GE Je-
senice skupaj s kranjskim GradbjL cem. Del soseske, ki ga gradi ■*, tozd bo po končani gradnji imel 3 stanovanj, od tega jih bo 267 vs ljivo že letos.
Že v lanskem letu so v Kranju ?a čeli s pripravami za načrtovaljJ nove stanovanjske soseske A Planina III. Po sprejeti zazidalni ^ snovi bo zgrajenih 1500 stanovanj spremljajočimi objekti. Na ta nav bi v Kranju izpolnili sedanji sredo) ročni načrt.	C- *
Stanovanjska soseska Pisalna n v Kranja
Jeseni bo končana zunanja ureditev Cankarjevega doma
Če smo še pred februarjem 1978, smo začeli graditi Kulturni dom j,3" ,Cankar ugotavljali, da Ljub-1 na kot glavno mesto SR Slovenije n Vedno nima sodobno opremljena kulturnega središča, v katerem se odvijali kulturno-izobraževalni P °grami, družbenopolitična zboro-aja in kongresi, pomembnejši _,_aastvcn‘ 'n drugi simpoziji ter se-anki za večje število udeležencev, v kratkem ne bo držalo več, saj =e gradnja Cankarjevega doma Proti koncu, čeprav delno obratuje
zairv ^Lna Sradbenih del je že skor v n , ena’ zato pa je toliko več de TaV^u-i051' d°tna in njeni okolii iev ° °° zunanja ureditev Canka iel doma v celoti zaključei
PredviHSeni* CankarJev tr8- kJer
» UVKlCna nnctauifp« cnnmpntl
vhodi iz Emonskega podhoda in štirje iz Valvazorjevega podhoda ter tudi iz dvonamenskega objekta, pri katerem so prav tako v teku zaključna fasadna dela.
Med stolpnico Iskre in Valvazorjevo ulico je vrinjena omenjena dvonamenska stavba, ki je sestavni del izgradnje Cankarjevega doma. Sprva, ko je Cankarjev dom imel nekoliko manjši obseg, je bil začrtan tudi delavsko-izobraževalni center. Cankarjev dom se je nazadnje razlezel na 48.000 kvadratnih metrov bruto površine, vključno s tem dvo-namenskim objektom, ki zajema 4711 kvadratnih metrov, grajen pa je tako za potrebe Iskre kot Cankarjevega doma in je funkcionalno povezan z njim. Iz sprejemne dvorane Cankarjevega doma vodi vhod v ta objekt, v tako imenovano peto dvorano Cankarjevega doma. Gre za
n' Fasada na južni strani Cankar-je^ga doma je že končana, s tem pa , b|Ja omogočena ureditev še nedo-i Ranega dela Erjavčeve ceste. Ta j, 2daj na novo tlakovana in asfalti-.na in to od Drame do začetka oma v vsej širini, od začetka Can-arjevega doma pa do konca le-tega Polovični širini, od tam do Prešer-■ °^e ceste pa spet v vsej širini. Er-1 vceva cesta bo zaprta za ves pro-. ct in je zato temu primerno ure-s nK^*Cot Pe^eva površina, ob kateri ? °° mimoidočim ponujal lep po-8 na ohranjeno rimsko hišo. v * udi na zahodni strani Cankarje-ega doma, kjer je glavni vhod vanj, ,Ccej° h koncu fasadna dela. V Can-arjev dom bo glavni vhod iz parka onsa Kidriča, razen tega' pa še dod iz Cankarjevega trga, trije
Iskrino dvorano s 300 sedeži. Skozi ta dvonamenski objekt vodijo tudi vsi dohodi do vseh dvoran Cankarjevega doma za invalide. Tu je tudi bife ob Iskrini dvorani, ki bo služil potrebam sprejemne dvorane Cankarjevega doma.
Omeniti velja še, da je tudi ta dvonamenski objekt grajen po načrtih prof. Eda Ravnikarja — očeta Trga revolucije. Fasada objekta je zasnovana tako kot fasada obeh stolpnic — Iskrine in Ljubljanske banke. S tem bo v kratkem, po dvajsetih letih, končno že zaključena gradnja in ureditev Trga revolucije, Ljubljana pa še vedno čaka opredelitev vsebine Trga revolucije, kajti parkirišče mu le-te ne more dati.
C. Pavlin
65.890 izgubljenih delovnih dni
Na konferenci direktorjev in konferenci kadrovskih delavcev je tekla razprava o izvajanju stabilizacijskih ukrepov, med katere spada tudi zmanjšanje izostankov z dela zaradi bolniških izostankov. Nihče nima ničesar proti bolniškim izostankom, če je človek resnično bolan. Zdravljenje, mirovanje je nujno potrebno, če hočemor da se delavec čimprej zdrav vrne v svoje delovno okolje. Vsako izkoriščanje tega, na račun bolnega pa je nedopustno in graje vredno.
Ne oporekamo bolnim, toda analize, ki jih je pripravila KSS in Obratna ambulanta kažejo, da se je odstotek bolniških izostankov, kljub 7% zmanjšanju števila zaposlenih v Gradisu, v primerjavi z istim obdobjem lani dvignil od 5,24% na 6,52%, kar pomeni, da je bilo v prvem polletju zaradi bolniškega izostanka izgubljenih 65.890 dni, oziroma 461.230 delovnih ur, ali v materialnem pogledu 25,745.858 dinarjev. Največji problem predstavljajo izostanki do 30 dni.
Pregled po posameznih TOZD nam nudi naslednjo sliko:
TOZD	1. 1. do 30. 6. 1980	1. 1. do 30. 6.
Celje	6,24%	7,18%
Gradnje Ptuj-	5.89%	6,13%
Ljubljana	4,18%	6,53%
Ljubljana okolica	.3,31 %	6,77%
Koper	6,99%	7,53%
Maribor	5,95%	7,31%
Ravne	5.50%	6,16%
NG Maribor	4,76%	5,36%
Jesenice	6,62%	6,63%
OOP	7,62%	8,45%
SPO	3,34%	4,29%
Železokrivnica	5,56%	9,38%
KO Ljubljana	4,15%	5,97%
KO Maribor	5,81%	5,14%
PB Ljubljana	3.58%	4,43%
PB Maribor		
LIO Škofja Loka	3,89%	4,82%
DSSS	4,90% x	5.40%
UDD	6,22%	8,94%
Lojze Cepuš
Sestanki —DA ali NE
Ura izgubljena, ne vrne se nobena — Čas je zlato,
zlato pa denar
Očitki, da trošimo zelo veliko časa za najrazličnejše sestanke, so pogosto utemeljeni. Ne gre le za Gradis, tudi navzven.
Mnogi sestanki so slabo pripravljeni, pogosto tudi taki, na katerih sprejemamo zelo pomembne odločitve. Vzrokov za to je več.
Nekateri ljudje brez težav, včasih še radi zapuščajo svoja delovna mesta zaradi sestankov. Zelo dobro namreč vedo, da bo njihova kuverta konec meseca enako zajetna, ne glede na to, koliko ur oz. dnevov manj bodo na svojih delovnih mestih.
Žal mnogi delavci še vedno niso nagrajeni po rezultatih svojega dela. Zadovoljijo se s tem, da sedijo na sestankih in jim ni mar, kakšni so rezultati le-teh. So pa tudi ljudje, ki jim sestanki pomenijo spremembo. Za kakšno urico ali dve zapustijo svoja dela in naloge, malce pokramljajo in vmes popijejo kakšno kavico in pokadijo pol škatlice cigaret, da
jim čas hitreje mine. Vse to pa počenjajo pod krinko »važnih sestankov«.
Seveda pa si kaj takega ne morejo privoščiti delavci, ki so nagrajeni po delu, ki morajo vsak dan visoko zavihati rokava za svoj kos kruha.
V teh trdih neizprosnih stabilizacijskih časih, bi veljalo vzeti pod drobnogled tudi zapravljanje delovnega časa na sestankih. Morda bi bilo dobro se držati priporočila družbenopolitičnih organizacij, da bi praviloma sestankovali po delu.
S tem bi takoj pridobili na dveh rezultatih. Prvič ne bi trpelo delo (in bi bil to že prispevek k produktivnosti) in drugič sestanki bi bili bolje pripravljeni, učinkovitejši in seveda nekoliko krajši.
Boj za gospodarsko stabilizacijo je naš skupen boj. To pomeni, da se moramo zanjo tolči prav vsi, s tem, da so predstavniki samoupravnih organov in DPO v prvi vrsti.
Andreja Puc
4 EMO — Hannover
V kratici 4 EMO se skriva največja svetovna razstava obdelovalnih strojev, orodja in pripomočkov za kovinsko dejavnost, ki je bila od 15. do 24. septembra 1981 v Hannovru. Beseda razstava je za ta prikaz, ki je vsaki dve leti izrhenoma v Hannovru, Milanu in Parizu veliko premalo. Obiskovalec ne ogleduje mirujočih strojev, ampak je to demonstracija strojev, orodja, pripomočkov in tehnologije, povezana s seminarji. To je torej pregled stanja obdelovalnih strojev in njene usmeritve, saj je veliko razstavljalcev pokazalo modele, ki še niso bili znani širši javnosti. V Hannovru razstavljeni stloji so predstavljali približno 1,5 % vrednosti svetovne proizvodnje v letu 1980.
Ne bi želeli naštevati številčno, koliko razstavljalcev iz posameznih držav je pripeljalo svoje dosežke v Hannover, lahko pa na kratko povemo, da je v 14 halah z 89000 kv. m pokritega razstavnega prostora prikazalo svoje izdelke 1700 podjetij. Jugoslovansko zastopstvo je bilo skromno — Prvomajska in Jelšingrad in še to pod okriljem podjetij iz ZR Nemčije.
Da bi bralec lahko spoznal kako raznolik je bil prikaz strojev na tej razstavi bomo našteli nekaj najpomembnejših vrst obdelovalnih strojev, ki si jih je obiskovalec lahko ogledal in prisostvoval tudi demonstraciji. Vsi stroji so bili namreč
priključeni. V skupini strojev za obdelavo z odrezavanjem so bile: stružnice, frezalni in brusilni stroji, stroji za obdelavo z ultrazvokom in elektroerozijo, žage ter električni in pnevmatski ročni stroji. Zanimivo je, da skobelnih strojev praktično ni več. Skupino strojev za preoblikovanje so zastopali: stroji za ravnanje in krivljenje, kovanje, preše, škarje, stroji za obdelavo pločevine ter stroji za proizvodnjo vijakov in matic. V posebni hali so bili tudi stroji za varjenje in spajanje. Za vse naštete stroje si je obiskovalec ogledal v dveh velikih halah tudi pripadajoče orodje in merilne pripomočke.
Na razstavi je bilo mogoče ugotoviti, da klasičnih obdelovalnih strojev ni več. Uspešno jih zamenjujejo programsko vodeni oziroma numerično krmiljeni stroji. Obiskovalcu se pri prehodu mimo vseh teh strojev sam od sebe vsiljuje odgovor, da je razvoj obdelovalnih strojev usmerjen k CNC strojem in obdelovalnim centrom. Cilj razvoja obdelovalnih strojev je čimbolj fleksibilno krmiljenje pri obdelavi, torej zadovoljitev potrebe po vsestranski uporabnosti stroja ob spremenljivih pogojih.
Če primerjamo 4 EMO z enako razstavo pred dvema letoma v Mila-* nu, opazimo izreden razvoj robotike, saj niso bili več redki stroji, ki so imeli prigrajen robot za strežbo stroju. Poleg tega je opazna prevlada
ElgifiS
HANDHABUNG + MONTAGE
Kleinroboter*System
Roboti se vedno bolj uporabljajo tildi za strežbo stroju
Na razstavi je bilo opaziti skokovit razvoj obdelovalnih centrov
CNC strojev in obdelovalnih centrov nad NC stroji.
Glede na sedanje gospodarske težave pri nas in s tem praktično onemogočen uvoz.strojev iz zahodnega trga, so bili deležni vkčje pozornosti stroji iz DR Nemčije, Sovjetske zveze in Čehoslovaške. Obiskovalec pa je odhajal iz ogleda nezadovoljen saj so bili vsi stroji opremljeni z numeričnim krmiljenjem znamk Bosch ali Sinumerik, ki pa ga vzhodni proizvajalci pri uvozu strojev v Jugoslavijo ne dobavljajo. Namesto teh dobavljajo zastarelo pri njih izdelano avtomatiko zaradi katere stroji pogosto stojijo.
Ogled razstave je dal možnost za ocenitev, kam gre razvoj obdelovalnih strojev. Mnenje, da Gradis nabavi stroje z računalniškim numeričnim krmiljenjem (CNC) in se spozna z novo tehnologijo se je po ogledu razstave še okrepilo, čeprav brez težav pri osvgjenju nove tehno-
Marko Žontar
logije ne bo šlo. Zmanjša pa se jih lahko s sodelovanjem z delovnimi organizacijami, ki tovrstne stroje že imajo.
Na koncu naj pozdravim pripravljenost Centra za izobraževanje, da omogoča spremljanje te kvalitetne strokovne prireditve v prepričanju, da tako tudi v bodoče.
Novi, močnejši ročični skreper z8 betonarne
Ob otvoritvi sejma je spregovoril tudi predsednik prireditvenega odbora naš Slavni direktor Saša Škulj, dipl, inž. gr.
Škoda, da smo v samem kotu na zagrebškem velesejmu, da si letošnja lepotca finišer K-6 in betonarno 1000 ni ogledalo še več obiskovalcev
Sejemski utrip
v Razmišljanja ob sodelovanju na jesenskem Zagrebškem velesejmu in prvem jugoslovanskem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni.
Sodelovanje na sejemskih prirejah je za nekatere naše TOZD P°stalo že skoraj obveza, nuja oz.
Poslovne politike. Kar precejš-nJe je bilo zanimanje za naše izdelke na dosedanjih prireditvah predvsem Vadbene stroje in opremo, tako da ^troški, ki so ob tem nastajali niso 'I' vprašljivi. Vprašljivo pa je bilo j^ekaj drugega. Dolga leta smo prikazovali isti proizvodni program, 0rej smo bili že skoraj nezanimivi za eventuelne kupce. Le redki sejmi So minili, da smo se pojavili s kakšno
aovostjo.
No, letošnje leto pa je bilo pov-Sem nekaj drugega. Proizvodni pro-8ram, ki smo ga prikazali na zadnjih yveh sejemskih prireditvah, to je Mednarodnem jesenskem vele-Sejmu v Zagrebu in prvem sejmu 8radbeništva in gradbenih materia-°v v Gornji Radgoni, je bil občudo-yanja vreden. Ne samo »zvezdi« na-Se8a prostora — finišer K6 in beto-
narna SB 1000, temveč tudi ostali stroji kot: stroj za brušenje stropov, ročični skreper RS-6, posoda za transport betona s stranskim izpustom, polžasti dehidrator za 20 kv.b. m itd. Strojev je bilo torej kar precej, tako da je bilo na skromnem prostoru, ki ga imamo zakupljenega v skrajnem kotu Zagrebškega velesejma, kar tesno.
Mnogo bol j'so naši izdelki prišli do veljave na sejmu v Gornji Radgoni, čeprav je bil poslovni uspeh mnogo manjši kot v Zagrebu. Zato pa je bil Radgonski sejem oolj zanimiv predvsem zaradi vseh ostalih prireditev, ki so bile v okviru sejma. Vsakodnevni strokovni posveti in seminarji, na katerih se je srečalo in izmenjalo svoje izkušnje več kot tisoč strokovnjakov, bodo prav gotovo doprinesli h končnemu uspehu sejma, oz. njegovim smotrom in rezultatom, saj le tako bodo slovenski in jugoslovanski gradbinci lahko kos
Naš razstavni prostor
nalogam v teh zaostrenih pogojih odločili za organizacijo tovrstne pri-gospoarjenja. Vse manj je namreč	reditve, da vse bolj poveže vse de-
domačih investicij in vse več bo	javnike, ki sodelujejo pri gradnji
gradbeno operativo potrebno usnie- stanovanjskih, industrijskih, gospo-riti v tujino.	darskih, cestnih in drugih objektih,
Seveda pa je bila vseskozi pri- in s tem pripomorejo k cenejši, smo-sotna tudi misel, ki je spodbudila trnejši in hitrejši gradnji, tudi organizatorje sejma, da so se	mk
Predstavili smo tudi nekaj novih proizvodov
Za postavitev, oz. demontažo sejemskih eksponatov so nujno potrebna tudi avtodvigala
Tri takšne mostove so zgradili delavci TOZD GE Ljubljana na trasi zahodne ljubljanske obvoznice
Ljubljanska zahodna obvoznica bo odprta v začetku novembra
Dela na gradbišču zahodne ljubljanske obvoznice, ki poteka od Celovške ceste do Dolgega mostu in pri gradnji katere sta udeležena dva Gradisova tozda — GE Nizke gradnje Maribor in GE Ljubljana, gre proti koncu. Glavni izvajalec del Slovenija ceste — Tehnika polaga še zadnje metre asfalta, tako da bo po 15. oktobru obvoznica pripravljena za tehnični pregled in če bo le-ta opravljen brez ugotovitve večjih pomanjkljivosti, tedaj bo obvoznica odprta v začetku novembra..
Obvoznica bo razbremenila središče mesta od prometa, ki poteka v smeri iz Gorenjske proti Primorski. Jeseni se bodo pričela tudi dela na odseku med Celovško in Titovo cesto, ki naj bi jjila končana koncem 1983. leta. Ta del se bo navezal na že zgrajen del severne obvoznice od Črnuč do Titove ceste. S tem bo zgrajen večji del ljubljanskih obvoznic sistema U. Preostala pa bo
najbolj zahtevna gradnja južne obvoznice, ki bo potekala po barjanskih tleh. Šla bo od Dolgega mostu do Spodnjega Rudnika.
Gradis je na zahodni obvoznici naredil štiri nadvoze. GE Ljubljana je naredila tri manjšfe mostičke, GE Nizke gradnje pa najdaljši nadvoz' na celi trasi obvoznice, ki stoji pri Dolgem mostu. Nadvoz pri Dolgem mostu je sestavljen iz dveh ločenih mostov, od katerih se vsaki uporablja za promet v eno smer. Viadukt A je nekoliko daljši, saj meri 344 metrov, viadukt B pa 320 metrov. Skupna širina nadvoza pri Dolgem mostu je 31 metrov.
Nadvoz je zgrajen na nenosilnem barjanskem terenu in za težke prometne pogoje. Globoko je temel jen, saj so nosilni sloji šele v globini 30 metrov. Vsak viadukt stoji na 8 stebrih in se opira na dva krajna opornika.
C, Pavlin
Mira Ornik ob disketi
Polinutakrilne folije nalepljene na okensko steklo znatno izboljšajo toplotno izolacijo oken
Zaradi znatnega pomanjkanja vseh vrst goriv, ki so nam doslej tako prijetno in udobno ogrevala stanovanja in delovna mesta, se po celem svetu išče načine, kako in s čem nadomestiti do sedaj znana goriva in kako in kaj napraviti, da bomo v bodoče porabili čim manj goriv.
Tudi po naših novih predpisih je zahtevana znatna boljša toplotna izolacija zunanjih zidov. Toda to se upošteva šele pri gradnji novih objektov. Nedovolj toplotno izolirani objekti pa kar požirajo dragoceno energijo (in denar).-Kaj pa odprtine v zidovih.
Po neki natančni analizi obstoječih stanovanjskih objektov, so ugotovili, da imajo normalne stanovanjske zgradbe povprečno okoli 85 % zaprtih in okoli 15 % odprtih (zaste-klenih) zunanjih površin.
Če upoštevamo, da ima material, s katerim so zgrajene zaprte površine (beton, opeke, malte itd.) koeficient toplotne prevodnosti (izgube) K = 1 (kcal/m2 h°C), okensko steklo pa
K = 5, potem je jasno, da nam skoZ> okno (zaprto seveda) uhaja znatna količina toplote iz notranjosti stane' vanjskih prostorov.
Zato se je pristopilo k sanaciji fl' stih steklenih površin, da se zmanjs3 prehod toplote skozi okensko stekle pod pogojem, da se ne zmanjšajo bi' stvene lastnosti stekla. In to omo-goča polimetokrilatna folija, ki ima zelo ugoden količnik toplotne pre' vednosti in ne pokvari prozornosti in trajnosti stekla.
Tanke folije takega materiala sez zunanje strani namesti na dobre očiščeno okensko steklo in dobre pritrdi samo po robovih tako, da se dodani material niti ne opazi.
Po sanaciji čistih steklenih površji so bile izvršene meritve toplotna1 izgub v prostorih. Ugotovilo se je, da se je količnik toplotnih izgub pri aa' niranih steklih zmanjšal od K = 5 na K = 25 do 3, kar omogoči znatni pr1' hranek toplotne energije v stanO'
vanjskih objektih.	,
Franc Hočevar
Disketa — novost v Gradisu
Večji del smo v gradbeništvu navajeni na gradbene stroje, stroj, ki pa ga predstavljamo danes, pa je novost. Poenostavljeno bi lahko rekli, da je to naprava za prenos podatkov na daljavo.
Gradis ima svoj računalnik, toda le-ta je v Ljubljani. Zato je potrebno po najkrajši poti poslati tja podatke in jih obdelane vrniti nazaj. Samo za podatek naj povem, da je bilanca (periodični ali zaključni račun) obdelana in vrnjena v enem samem dnevu. Delovanje diskete nam je pojasnila Mira Ornik, ki že skoraj leto dni dela na tej napravi. Toliko časa je tudi ta naprava v TOZD Gradbena enota Maribor.
Čeprav smo danes navajeni televizijskih ekranov, pa je izpisovanje besed in številk po ekranu le nekaj drugega. Nekaj posebnega se ti zdi. Tudi Miri je bilo v začetku vse novo, sedaj pa že obvlada to napravo v zadovoljstvo vseh. Disketa se sestoji iz pisalnika, ekrana, diska, modema in morda še kaj. Bistvo celotne naprave je disk, gramofonski plošči podobna plošča, na kateri se magnetno zapisujejo podatki. Teh podatkov spravi na disk toliko, da če bi bili napisani na papir, bi bil to kar zajeten kup papirja.
Časovno se tudi ne da primerja11 iskanje pozneje morebitnih podat' kov. Iz »diska« jih lahko izberemov parih sekundah, brskanje po paph' jih pa bi zahtevalo ogromno časa-
Naprava je uvožena.iz Japonske-Vsi podatki se pošiljajo v Centef AGP (avtomatska obdelava podatkov), ki je v Ljubljani po telefonski liniji.
Skoraj vse strokovne službe se ze poslužujejo te naprave: likvidatura, finančno knjigovodstvo, materi' jalno knjigovodstvo, celo statiki si v zadnjem času pomagajo z disketo-Veliko zaslug za to ima Armando Hreščak, dipl. gr. inž., ki se z računalništvom ukvarja že dalj časa.
Seveda se naprava lahko tud1 zmoti, zato je potrebno, da človek nenehno bdi nad delom. Mira Ornik je vzljubila delo manipulantke na disketi. Dela natančno‘in le redkokdaj se zgodi, da si z disketo »nista na liniji«.	.
Prostorska stiska ne prizanaša nit disketi, saj bi morali najti kak ustreznejši prostor, kjer nebi bilo prahu in avtomobilskih motenj-Toda to je že druga zgodba. Hote sem vam predstaviti danes le stroj in poklic, ki ga v Gradisu nismo bili vajeni.	Franjo Štromaj61
Ivan Kovačič 60 let
Ce rad delaš, delo najdeš
^ Mariborski gradbeni enoti 'nenda ni človeka, ki nebi poznal 'vana Kovačiča. Moža, ki je ta Mesec dopolnil okroglih 60 let.
•	4 svojo pojavo, predvsem pa
natančnostjo in doslednostjo vzbuja spoštovanje med svojimi sodelavci in stanovalci samskih domov.
Rojen je v okolici Ljutomera, sedaj pa že 36 let dela v Mariboru. Med vojno se je boril v Kozjan-s*e.m odredu in' nekaj časa po vojni služboval v vrstah milice. Rot komandir milice je srečeval različne ljudi in kraje, toda ker je P° poklicu gostinec je leta 1953 Prišel h Gradisu in prevzel takratni DUR (dom učencev). Že v 1'stih časih so veliko skrbeli za de-avčevo prehrano in nastanitev. eprav so bili takrat drugačni ča-!'■se teh rad spominja. Bilo je tež-°: Kuhinja je bila zastarela, barake pa dotrajane. Pa tudi ljudje 50 f‘sle čase precej odhajali čez Mejo. in se prijavijan v do-Mu samo čez noč. Sobot in nedelj Pa še danes ne pozna. Rad zgodaj vstaja in je ob pol petih že v službi,
‘akrat prične z delom tudi ku- , . Mja. Danes je drugače, tjuhinja Je Modernizirana in zgrajen doda-,c" samski dom. Seveda bi si želel e Marsikaj, toda spomni se ča-SOv,ko še vsega tega ni bilo.
V vsem času, kar je zaposlen, je "dsamo enkrat v bolniški. Pravi, aa nima časa za bolezen, i Ko sva se pogovarjala v njegovi Ptsarni, je venomer pogledoval v
rožo (asparagus), ki je stala na visokem podstavku. Ponosen je na njo, kot je ponosen in zadovoljen na vse, kar je storil v življenju. Rad dela, in »Če rad delaš«, pravi »si delo vedno najdeš«. .
Ne samo v službi, tudi doma ima dosti dela. Vrt in okolica hiše potrebujeta dobrega gospodarja.
Težko je napisati kaj novega o človeku, ki ga skoraj vsi poznajo. Pa saj to ni niti tako pomembno. Vsaj ob takem jubileju kot je 60. letnica ne. Kmalu bo dopolnil delovno dobo in odšel med tiste, ki so družbi dali dovolj, in užival sadove svojega dolgoletnega dela.
Kaj naj zapišemo na koncu drugega kot čestitko za njegov jubilej z željo, da bi v krogu svoje družine še dolgo živel srečno in zadovoljno.
Franjo Štromajer
______________________________J
Alojz Lisjak odhaja v pokoj
»Ma znaste...«
Ve po postavi se vidi, da- je Alojz Lisjak, ki te dni odhaja v zasluženi pokoj doma iz Krasa. T°čneje iz Koprive blizu Sežane. Tamkajšnji kraški burji se je mogoče upirati samo s tako močno
postavo. Spomnim se kraških pesnikov, ki so opevali tamkajšnje ljudi. Prav tak se mi zdi Alojz.
Ne samo burji, tudi okupatorju se je uprl naš Lisjak. Med prvimi je odšel v partizane in po osvobo-- ditvi so ga hoteli kar aktivirati. Toda želja po.gradbenem poklicu je bila močnejša. Kot delovodja je bil s strani gradbene direkcije v Ljubljani poslan v Kidričevo, da tam organizira »Partijsko celico«. Sedemnajst let je delal v Kidričevem, potem pa se je vse do danes potepal po gradbiščih doma in na tujem. Med drugim je delal tudi v Libiji.
Med prvimi je odšel v Krško na zahtevna gradbena dela Nuklearke in ostal tam vse do trenutka, ko je pričela le ta obratovati. Na to je še posebej ponosen, kakor tudi na to, da ves čas njegovega delovodskega staža ni bilo
Stojan Paternost ob 60. letnici v pokoj
19. 10. 1981 bo Stojan praznoval svoj 60-ti rojstni dan, da pa si bo vse skupaj vredno zapomniti, se je odločil, da gre na ta dan v zasluženi pokoj.
Prav rad se spominja prehojene poti v Gradisu. »Star maček« je, bi se temu reklo. V obratih je že od 1.2. 1948.-Veliko ve povedati o načinu življenja med delavci takrat in danes.
» Včasih smo si bili Sodelavci bliže. Nemalokdaj smo ostali po
končanem delu skupaj vsi od/prvega do zadnjega delavca. Danes nas je tempo časa povsem zasvojil in komaj nam ostane jutranji »zdravo«. Težko mi bo, ko se bom poslovil od vseh. Toliko let biti z istimi ljudmi in jih čez noč zapustiti ni lahko. Po drugi strani pa si že želim prostosti, ko bom vladal času (vsaj za sebe). Kakor sem že rekel tempo je naš sovražnik in v boju z njim sem se moral odpovedati marsikateremu konjičku. Sedaj si bom dal duška in skušal zamujeno dohiteti.«
Tako se je razgovoril in prav prijetno ga je bilo poslušati.
Veljalo bi, da tudi mi povemo nekaj o Stojanu. Včasih he najdemo pravih besed s katerimi bi izrazili svojo zahvalnost. Upamo, da nas bo razumel. Ni vse, da o nekom pišemo ž velikimi besedami, važen, je odnos in razumevanje. Mi smo bili vedno prijatelji — sodelavci.
Na koncu naj mu zaželimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let življenja. Istočasno se mu zahvaljujemo za vloženo delo in skrb, ki jo je imel pri predstavitvi obratov in s tem Gradisa.
Kolektiv KO Ljubljana
________________________ J
Iz vojske nam pišejo
Poštovani drugovi, omladinci, radni ljudi kolektiva GIP Gradis. Imam veliko zadovoljstvo da vam se javim i poželim uspješno savladiva-nje zadataka, koji su pred vama. U ovom članku želio bih da pozdravim
na njegovem gradbišču težje nesreče.
O svojih uspehih ne govori rad. Tudi ne o svojem družbeno političnem delu. Znano je, da je bil v Gradisu prvi predsednik delavskega sveta. Po tem času pa je opavljal vrsto pomembnih funkcij v raznih komisijah in ZK.
Sedaj, kot upokojenec, se bo zopet vrnil na Kras. Ne za vedno. Samo na trgatev k sorodnikom bo šel za par dni. Sedaj ima čas. Do sedaj ga ni imel. Tam bo tudi proslavil »Skok med upokojence«. Pravi, da mu ne bo dolgčas. Že ga vleče med balinarje, saj je včasih rad metal kovinske krogle, ali na Krasu kar okroglo kamenje.
Pa smo zopet na Krasu. Lisjak je in bo ostal bolj Primorec kot Štajerc. Izdaja ga govorica. »Ma zrtaste...«
Vsi njegovi sodelavci in vsi, ki ga poznamo, mu želimo, da bi njegovo zdravje bilo še dolgo trdno, kot je trden kraški kamen.
Franjo Štromajer
omladince GE Ljubljana, njihov rad, kao i druga Milenka Nikiča. Unapred vam se zahvaljujem.
Huseinovič Nadžib V. P. 3215-18 79320 Bileča
Nadžib Huseinov«
S posebno pumpo dosegli rekord pri prenosu betona
Pri izgradnji .televizijskega stolpa v Frankfurtu na Majni v ZR Nemčiji so gradbeniki dosegli rekord pri prenosu betona na veliko višino. Zato so uporabili posebno betonsko pumpo, ki je imela zelo izpopolnjen sistem proti strjevanju betonske mase. S to pumpo so beton spravili do višine 310,5 metra, kar je dose-daj največ na svetu. Pumpa je lahko transportirala do 20 kubičnih metrov betona na uro.
Gradisovi dopustniki na Češkoslovaškem
Kadrovska služba je že pred 17 leti pričela z izmenjavo učencev med Gradisom in največjim gradbenim podjetjem »BVTOSTAV« iz Ostrave. Pozneje se je izmenjava razširila še na rekreacijsko področje. Tako se je do danes izmenjalo že 600 učencev-mladincev ter okrog 170 odraslih, ki so svoj dopust koristili v njihovih oziroma naših počitniških domovih.
Gradbeno podjetje. »,BYTO-STAV« je eno od največjih gradbenih podjetij na Moravskem, ki specializirano za visoke gradnje, predvsem za gradnjo stanovanjskih objektov in objektov družbenega standarda. Sestavljeno iz devetih zavodov, ki sp specializirani za določene dejavnosti. Podjetje ima 7000 zaposlenih. Letošnje leto so že proslavili 30 letnico obstoja. Gradijo praktično po čeli državi posamezne objekte ali pa celotna naselja.
V" drugi polovici avgusta je bila izvršena menjava dopustnikov. Lepega nedeljskega jutra smo se z avtobusom podali na pot. Potovali smo preko Šentilja in Dunaja do Miku-lova kjer smo prestopili Češko mejo. Večina med nami je prvič prestopila to mejo. Po pričevanjih tistih, ki so že bili na Češkem si je vsak zase ustvarjal sliko prehoda, kjer je sicc drugačen način kot smo ga vajeni mi. Kratek preblisk z očmi po mejnih napravah in že smo bili pozdravljeni s strani naših gostiteljev, predstavnikov podjetja »BVTOSTAV«. Prijetno smo bili presenečeni v mejni restavraciji, ko smo se rokovali z ljudmi s katerimi se nikoli še
nismo srečali, ki so v trenutku ustvarili vzdušje, kot da bi bili ožji sorodniki, ki =■ dolgo niso videli.
Neka so se tudi prvič srečali z njihovo nacionalno pijačo »vodko« ki nas je vse dni dopusta spremljala. Je take vrste pijača, ki je omehčala še tako trdnega abstinenta obeh spolov.
Po končanem postopku mejnih organov smo nadaljevali pot. Rahlo utrujeni smo občudovali dokaj lepa mesta skozi katera smo potovali. Pozno zvečer smo prispeli v njihov počitniški dom v Malenovicah, kjer smo'ostali teden dni. Od tu naprej so sledila nepozabna presenečenja. Sprejemna Večerja, razni družabni večeri, to je treba samo doživeti, besede so preskromne za opisati.
Gostoljubnost in prisrčnost kakršno so nam izkazali ti ljudje je pač treba doživeti. Težko bi našli iz naših vrst ljudi, ki bi imeli enake lastnosti gostoljubnosti kot jih imajo naši večletni gostitelji. Pred dvajsetimi leti smo mi imeli še take lastnosti danes pa ne več, ker smo se preveč zaprli vsak v sebe. Upam da njihovi ljudje pri nas tega ne občutijo da vseeno odhajajo zadovoljni od nas.
Ne vsiljena dolžnost vseh, ki. so bili že na Češkem pred nami, nas in bodočih Gradisovih dopustnikov bi bila, da se vsak po svoji moči poskuša oddolžiti njihovim ljudem takrat ko so pri nas.
Obisk in skromen spominek bi za njih, ki so skromni verivtno predstavljal to kar smo mi doživljali pri njih.
Ludvik Šnajder
-----------———-------——s
Marjan Primožič — 50 letnik in 30 let v Gradisu
Skoraj da ni Gradisovega vestnika, v katerem ne bi predstavili vsaj enega 50-letnika, saj je to trenutek, ko napravimo nekakšno inventuro v njegovem življenju in ga tako predstavimo tudi ostalim Gradisovcem.
Tovariš MARJAN PRIMOŽIČ je napolnil 50 let 28. avgusta letos. Letos pa je napolnil tudi 30 let delovne dobe v Gradisu. To je bilo junija meseca. Po končani šoli ga je Ministrstvo za gradnje razporedilo v Gradis in to na gradbišče Tovarne avtomobilov Maribor, od tam na Jesenice, potem pa je šel na-odslužitev vojaškega roka. Takoj po tem je z dekretom bil premeščen v Zenico. Pot operativca ga je dalje vodila po številnih gradbiščih po celi Sloveniji, tako se vrstijo gradbišča: avtocesta Ljubljana—Zagreb sektor Krško, cesta Ožbolt—Vu-zenic sektor v Podvelki, podvoz na Celovški v Ljubljani, Gorenjska cesta Podtabor—-Brezje s tremi mostovi Lešnica, Ljubno in Peračica.
Nadalje je tovariša Primožiča pot gradbenika odpeljala v Koper, kjer naj bi ostal le 6 mesecev in pomagal pri gradnji različnih objektov. Vendar je na Primorskem ostal celih 13 let, kjer je s svojim znanjem in izkušnjami sodeloval pri gradnji skladišč v
luki Koper, mejnega prehoda Škofije, Iplasa Koper, hotelov v Portorožu, stanovanjskih stolpičev v Luciji, hotela Pristan v Bernardin u itd.
Operativno pot je tovariš Primožič zaključil na gradbišču mosta čez Savo v Šentjakobu-Sedaj pa dela na delovni skupnosti skupnih služb kot vodja projekta Amara v domovini.
Jubilantu se tudi v uredništvu pridružujemo vsem čestitkam ii> želimo tovarišu Primožiču predvsem obilo zdravja in delovnih uspehov in da bi svoje bogate izkušnje prenesel na čim več mladih strokovnjakov, ki iz šol prihajajo v Gradis.	C. Pavlin
J
Kje je čut odgovornosti do družbene imovine?
Če hodimo z odprtimi očmi po naših gradbiščih, vidimo marsikaj, za mnoge nevidnega. Odnos do družbene (naše imovine) je ponekod nemogoč. Še vedno nismo in ne moremo privzgojiti mnogim našim delavcem, kot oraganizatorjem proizvodnje, čut odgovornosti do dela, kot tudi do dragih gradbenih materialov. Posebno z gradbenimi materiali se ponekod dela, kot da bi bili zastonj.
Vzemimo primer: Gradbišče je nastlano s polomljenim stiroporom; tovornjaki vozijo po tervolu in opeki; za temelji stavbe kubiki odvrženega betona; dragi povezni in opažni material leži v blatu, pa tudi zasuti; peščeni agregati so tako rekoč skipatii v blato, kjer ostane tudi do 30 % materiala neuporabnega. Kdo izračuna, koliko vse to stane, kar je uničenega? Nihče! Or-
ganizatorji dela na takem gradbišču so enako nagrajevani, kot tisti z urejenim gradbiščem, ter človeškim odnosom do dela in materialov.
Gremo se stabilizacijo! Torej bi morali gledati na vsak dinar!
Radi bi opozorili še na neracionalno koriščenje prevozov na gradbišču.
Vzemimo na primer manjši objekt, na katerem je dan, na dan na razpolago tovorni avto 5 ton. Glavne materiale dostavijo kooperanti, beton dostavi mikser.
Tako lahko podvomimo, če je tovornjak zaposlen 1/4 delovnega dne in še to le za prevoz delovodij po gradbišču.
Če bi kdo ob zaključitvi objekta, napravil analizo ur tovornega vozila in prevoženih materialov, verjetno ne bi prišlo 50kg na ;ro 5 tonskega
tovornjaka. Mogoče se zdi vse preveč kritično, pa ni.
Poglejmo še malo zanemarjeno strokovnost prenekaterih gradbenih delavcev — kvaliteto in gospodarnost.
Vzemimo primer — objekt iz betonskega skeleta. Vodja se hoče pokazati in zgraditi objekt čimprej pod streho. Vidi samo betoniranje, pozablja pa na ostale faktorje.
Ne opažu je zavitih votlih sten, zabetonira kakšno odprtino, itd. Objekt je teden dni pred rokom pod streho. Uspeh je tu. Kaj mislite, koliko ur bo potrebno za izravnavo betona sten, štemanje zabetoniranih odprtin, rok zaključitve objekta se bo mesece zavlekel.
Nujno bo potrebno spremeniti čut odgovornosti do gradbenih materialov, le tu so naše največje rezerve.
Prav tako bo potrebno poklicati
na odgovornost posamezne org** zatorje dela, da se bodo zavedali.,* razpolagajo z družbeno lastn|fl (imovino) kot z osebno lastnino Če to ovinkarjenje ne bo zaleg1*' o potrebno z resnico na dan in i*1 novati tiste, ki ne spadajo v zdf Gradisov kolektiv.	, ./
Ludvik Rud*1
Izlet mladincev Gradisa v Biograd
unija letos se je na seji koordina-jskega sveta med mladinci poro-i a ideja, da organiziramo skupen et v enega od naših počitniških mo v. Zakaj ne bi odpotovali na r ?De P° končani sezoni, smo si mi *,\,sai Je med nami najbrž precej adih, ki še niso imeli priložnosti n! n&ših Počitniških domov.
dločili smo se za Biograd n-m, J Je tam počitniški dom najdlje . ,Prt’ Pa tudi vreme zna biti v jeseni 0 daleč na jugu najlepše. Sprva VV° blh kar malce negotovi, kakšen mev bo imela ideja o izletu med mladimi v posameznih O O* ZSMS, • ^ j sna akcija v Gradisu še ni bila vtVe x a" Toda dvomi so izginili, ko zafele prihajati prijave. Žal pa se Pokazalo, da so se prijavile v glav-em tiste OO ZSMS, ki so tudi sicer 1Vne in v stalni ppvezavi s koordi-octCl]-u m svetom, medtem ko od ' i1 lb sploh nismo dobili odgovora, /edsedniki mladine, ali ste res tj ePričani, da se nihče od vaših mla-lT|ncev -ne bi popeljal z nami na orJe, da ste obvestila o izletu pu-
stili tako brezbrižno obležati v predalu?
Kakorkoli že, v petek, 25. septembra zjutraj smo se pred zgradbo DSSS v Ljubljani zbrali mladinci iz OO ZSMS TOZD GE Celje, Jesenice, Ljubljana, Ljubljana-okolica, Železokrivnica, KO Maribor, KO Ljubljana in DSSS ter se malo pred deveto z dvema avtobusoma odpeljali proti Biogradu n-m. Izkazalo pa se je, da je tudi med prijavljenimi precej neresnih, saj se je od 91 prijavljenih izleta udeležilo le 67 mladink in mladincev.
Pot nas je vodila proti Reki in naprej ob obali in bolj kot smo se oddaljevali od Ljubljane, bolj se je deževno vreme jasnilo, z njim pa tudi naši obrazi. In ko smo se po kosilu v Novem Vinodolskem približevali našemu cilju, se je v avtobusih že spontano oglasila pesem. V recepciji doma nas je pričakal prijazni upravnik doma in nam razdelil ključe sob. Po večerji smo se odpravili vsak po svoje, v glavnem proti obali, da podoživimo večerni utrip
primorskega mesta in naberemo prve vtise.
Naslednje jutro smo po zajtrku sedli v avtobus in se odpeljali proti Šibeniku da si ogledamo slapove reke Krke. Nebo je bilo brez obla ':a in sonce je prijetno grelo, ko? i hi hotelo z nami podeliti brezskrbne trenutke. Pot ob obali je hitn nila in že smo se po vijugasti cesti aščali navzdol proti kanjonu, od koder se nam je odprl čudovit pogled na Krkine slapove. Ozke stezice ob bistri, zeleni vodi jezer, prelivajočih se po gladkem kamenju in obkroženih z zelenimi gozdovi, vse to daje vtis divje, neokrnjene narave, ustvarjene v prvi vrsti za občudovanje.
Po ogledu jezer, prvih skupnih posnetkih, nekaj skokih v vodo in obveznem postanku pri stojnicah z lesenimi izdelki, figami in domačo »rakijo«, smo se odpeljali nazaj proti domu na kosilo, enotni v mišljenju, da je ta košček Dalmacije resnično vreden ogleda.
Mladinski izlet bi si najbrž kar težko namislili brezšporta, zato so se tudi naši fantje po kosilu zbrali na bližnjem nogometnem igrišču in odigrali nekaj prijateljskih srečanj.
Na svoj račun pa so prišli tudi ljubitelji namiznega tenisa, ki so svoje »dvoboje« lahko odigrali kar v domu. Prijetno pa je bilo pogledati tudi'v preddverje našega doma, kjer so za mizo resno zrli v črno-bela polja mladi šahisti, ob njih pa so se spet drugi zabavali ob igrici »Človek ne jezi se«. Vsi ostali pa so se popoldan odpravili proti plaži, kajti voda je bila še prijetno topla za kopanje.
Po večerji na terasi doma smo posedli'V jedilnico in spremljali kultur-no-zabavni program, ki ga je pripravila skupina mladincev pod vodstvom tov. Nikiča. Prijetno smo se zabavali ob krajših skečih, prisluhnili recitacijam in na koncu vsi družno zapeli ob spremstvu kitare pesem Jugoslavija.
Kar prehitro je prišla nedelja, zadnji dan izleta. Po zajtrku smo še Nadaljevanje na 15. strani
§
Pravni nasveti
^pRAŠANJE:
0l • N. zanima kakšne pravice in sjjl e^J*°sti ima glede na to, da je č n"a delovno razmeije za dolo-je n C8s’ *ter nadomešča delavko, ki ferih P°r°dniškem dopustu ter v ka-tak *>r’mer'b j« sploh predvidena OD^enitev delovnega razmerja.
Ve ^j~fOVno razmerje za določen čas i)c, ene na enak način, po enakem ,oy*u in pod istimi pogoji kot de-n° razmerje za nedoločen čas. dol - me<* delovnim razmerjem za Za °*en č°s ‘n delovnim razr,,erjem v ',edoločen čas je samo y tem, da je if, rVe’n primeru določen čas trajanja lern tudi prenehanja delovnega pl?'
pr našem primeru bo torej N. M. ko	delovno razmerje z dnem,
/y	vrnila odsotna delavka, ki jo
jl "d- sedaj nadomešča, s porodni-e^a dopusta.
ob l	po ni nobene razlike;
efl primerih imajo delavci enake
Pravi,
p ,Ce, obveznosti in odgovornosti. Zrn ravd°ma se sklene delovno ra-to erie za č°s’ n‘ vnaprej določen ,n P- za nedoločen čas. Samo izje-ob 'n s‘cer v primerih oziroma do,P°8°jih, ki morajo biti vnaprej „i °čeni v samoupravnem splošnem 11 o delovnih raz meri ih. ie do-
delovnih razmerjih, je dni‘n° ženiti delovno razmerje za d(‘i°^en č°s- V naših pravilnikih o °vnih razmerjih imamo določeno,
da se delovno razmerje za določen čas lahko sklene le izjemoma, zlasti pa:
—	če je potrebno nadomestiti delavca, ki je v bolniškem staležu oziroma delavko, ki je na porodniškem dopustu,
—	če je potrebrio nadomestiti delavca, ki je na odslužitvi vojaškega roka ali na orožnih vajah,
—	če je potrebno nadomestiti delavca, ki opravlja javne funkcije, ali je na izrednem študijskem dopustu, ali daljši službeni odsotnosti,
—	če se na objavo ne prijavijo kandidati, ali pa se prijavijo in ne izpolnjujejo pogojev objave,
—	če je treba nadomestiti delavca, kije v priporu ali preiskovalnem zaporu,
—	če se poveča obseg dela in je tako povečanje dela začasne narave,
—	če se začasno poveča obseg dela in je treba pravočasno izpolniti roke pri delih, ki so izključno sezonske narave,
—	če je treba nadomestiti delavca, kije bil po sklepu disciplinske komisije izključen iz TOZD oziroma DSSS (do pravnomočnosti dokončne odločbe),
—	če je sprejet za sezonska dela v počitniškem domu ali obratih družbene' prehrane,
—	če gre za delavca, ki sklene delovno razmerje zaradi izpopolnjevanja in usposabljanja.
VPRAŠANJE:
Glede na to, da so delavci že večkrat želeli dobiti podrobna pojasnila glede zaposlitve delavca z eno tretjino delovnega časa, smo se odločili, da bomo na tem mestu na kratko prikazali to obliko sklenitve delovnega razmerja.
ODGOVOR:
V skladu z zakonskimi določili imamo v naših pravilnikih o delovnih razmerjih TOZD določeno, da delavec, ki dela v TOZD polni delovni čas lahko dela izjemoma tudi še v eni TOZD, vendar največ eno tretjino polnega delovnega časa po poprejšnjem soglasju obeh TOZD insi-cer, kadar gre za naslednja dela oziroma naloge:
—	strokovnjakov, katerih sodelovanje je iz strokovnih razlogov nepogrešljivo pri proučitvi, urejanju in izvajanju za TOZD zahtevnejših ali pomembnejših nalogah ali vprašanj, če ne gre za avtorsko delo,
—	pri sodelovanju raznih stalnih kolegijskih teles, narava dela, pa zahteva sodelovanje strokovnjakov.
Hkrati se obe TOZD in delavec dogovorijo o delovnem času, ki ga bo delavec prebil pri opravljanju del, oziroma nalog v TOZD in d načinu opravljanja takih del oziroma nalog.
To dotočilo vsebuje pogoje in način za delo delavca, ki že dosega v eni temelj\ii organizaciji poln delovni čas, v drugi temeljni organizaciji pa opravlja delo poleg tega. Delavec, ki že dela v eni temeljni organizaciji poln delovni čas, sme delati poleg tega samo še v eni temeljni organizaciji, in to največ 14 ur na teden.
Razen v.primerih iz prejšnjega odstavka imamo v naših pravilnikih o delovnih razmerjih nadalje določeno, da lahko komisija za delovna razmerja v TOZD sklene, da se izbere delavca, ki že dela v drugi temeljni organizaciji združenega dela s polnim delovnim časom, za delo z največ tretjino polnega delovnega časa, če se na objavo niso prijavile nezaposlene ali zaposlene osebe, ki imajo pogoje za delo s krajšim delovnim časom od polnega ter izpolnjujejo tudi pogoje o strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenih delovnih zmožnosti za opravljanje del oziroma nalog, ki so bila objavljena.
Tako delo se objavi ali razpiše vsakih 12 mesecev, dokler za tako delo ne sklene delovno razmerje, nezaposlena ali delno zaposlena oseba, ki po svoji strokovni usposobljenosti ustreza pogojem dela.
, Z dnem, ko nastopi delo oseba, sprejeta po objavi ali razpisu, preneha delovno razmerje delavcu, ki je do tedaj o'pravljal to delo.
Delo delavcev v TOZD se ne šteje za poseben delovni pogoj pri osnovah in merilih po katerih se odrejajo pravice odvisno od dolžine delovnega časa.
Delavec, ki opravlja delo v drugih TOZD ima polno pravico do samoupravljanja, do udeležbe o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, pa sorazmerno času, prebitem na delu in rezultatom dela.
Druga TOZD je dolžna enkrat letno sporočiti podatke o številu delavcev o njihovi strokovnosti in številu ur, ki so jih opravili pristojni skupnosti za zaposlovanje.
Mira Bartol
Mnogi so bili zelo črnogledi, ko smo se v začetku leta odločili povzpeti se na najvišjo goro v Evropi. Nekateri so menili, da ne bomo zbrali dovolj prijav; drugi so se bali tveganja zaradi višine, oddaljenosti, vremena, zopet tretji so bili prepričani, da nas bo ta podvig preveč stal, itd. Pravzaprav pa je bilo vsem skupno eno: vsi so si tega podviga želeli vsaj potihem. Govorili so sicer eno, a kakor bi njihova logika in pamet bila skregana z njihovimi dejanji, so vsi delali zato, da bi nam podvig uspel.
In nam je uspel. Z veliko mero sreče sicer, a je. Toda lahko se pohvalimo, da jc podvig uspel tudi zaradi prizadevanja najbolj zagrizenih planincev in tudi zaradi dovolj smisla za dobro organizacijo. Nismo delali sramote ne delovni organizaciji ne PZS. Vzpon smo opravili uspešno in z minimalnimi stroški.
Na vrh Mont Blanca se je povzpelo 32 Gradisovih planincev in 9 vodnikov — alpinistov, kar kaže, tudi na to,zda nismo zanemarili varnosti. Že dalj časa sodelujemo s skupino alpinistov, ki nas na težjih vzponih vodi. Vsi udeleženci vzpona na Mont Blanc so bili dobro opremljeni. Čeprav je bilo med njimi nekaj takih, ki bi lahko vzeli nalogo bolj z lahke strani, se to ni zgodilo. Ekipo vodnikov pod vodstvom inž. Janeza Duhovnika, bivšega Gradisovca, tega ni dopustila. Opravili smo tudi testno turo na Martulj-ško Pončo v malodane zimskih razmerah, ki so jo vodili isti vodniki.
Bilo pa je tudi nekaj strahu pred odhodom v Chamonix. Zaradi ukrepov francoske vlade je bilo n.ekaj težav s pridobivanjem potrelinih potrdil za prehod francoske meje. Vendar — nobena juha sc tako vroča ne poje, kot se skuha. Nismo imeli nobenih posebnih težav. Vendar tudi tu se je lahko spoznala dobra organizacija izleta nismo dopustili nobenega presenečenja.
Tik pred odhodom smo pa le vsi skupaj še upali, da se nam bo pridružil eden naših najbolj predanih ljubiteljev gora — naš glavni direktor, inž. Saša Škulj. Pa je bil preveč zaposlen in oditi smo morali brez njega.
750 km dolga vožnja z avtobusom je kur dolga. Toda planinci si jo znajo dobro popestriti. Druščina v avtobusu je sklenila »Tihi samoupravni sporazum«, kdo bo kdaj spal in kdo zabaval. To je bil menda eden redkih sporazumov, ki smo se ga vsi brez izjeme držali. Vsi smo svoje odspali. vsi pa smo se tudi zabavali.
Severna Italija je dajala med vožnjo kaj klavrno upanje za izpolnitev naših planov. Nizka oblačnost je segala tako-rekoč do avtobusa, vmes pa je v presledkih tudi deževalo. Toda druščine v avtobusu to ni preveč motilo, kot bi bili prepričani, da nam ne more spodleteti, da »tam onkraj sije sonce« (planinski optimizem?) Pa je res sijalo!
Že proti koncu doline Aosta, smo zagledali vrhove masiva Mont Blanc vse v soncu, ko pa smo prišli skozi predor v
Gradisovi planinci na Mont Blancu
Chamonix, ni bilo o megli in dežju ne duha ne sluha. Vse je sijalo v soncu, najlepše pa je žarel naš cilj — vrh Mont Blanca! Gledal sem nekatere kandidate za vzpon, ko so povzdigovali pogled tja gor visoko pod nebo, kjer so se sneg in ledeniki bleščali v soncu. V presledkih so ti pogumni planinci požirali slino Bili so čisto tiho, imel pa sem vtis, da jim postaja tesno pri srcu in da jih je v trebuhu pričelo črvičiti.
No, v lepem kampu blizu Chamonixa smo se lepo nastanili. Razpeli smo šotore in pričeli urejati opremo za naslednji dan. Ničesar nismo hoteli prepustiti naključju. Janez Duhovnik, vodja vodnikov ni dopuščal nikakega tveganja in vsakdo je moral manjkajočo opremo dokupiti v'Chamonixu.
Ugibanj, ali nam bo vreme vsaj še dva dni naklonjeno ali ne, je bilo veliko. Zaspali pa smo z veliko mero upanja v jutrišnji dan in oblečeni kot »švercerji«, ki prihajajo čez mejo iz Trsta. Vsakdo je bil trojno oblečen. V Chamonix so razlike med dnevno in nočno temperaturo le velike. Nebo je bilo čisto, polno zvezd, celo bolj čisto kot stekla na fasadi stavbe DŠSS, ko je očistijo profesionalni čistilci.
Zjutraj smo vstali zgodaj, molče. Opremo smo že zvečer vso pripravili, na hrbtniki so čakali na nosače, vstopili smo v avtobus in se odpeljali v St. Gervaise na izhodiščno točko.
Na nožni pogon smo prestavili na Nid d’Aigle, nato preko Tete Rousse-(3.670) in čez zloglasni žleb, kjer je predvsem nevarno padanje kamenja. Napredovali smo v navezah po 3 ali 4 planinci z vodnikom. Na visokem skalnem stebru nad nami sc je že videla koča Refuge du Gon-ter (3817). Ko smo prišli do nje, je bila vkopana v sneg, okrog nje pa se je vse bleščalo in gorniki so se z užitkom predajali sončnim žarkom. Mi smo jih hitro pričeli posnemati. Tu. smo se najedli in napili. Mnogi so demantirali govorice, da ti v teh višinah ni do hrane in so veselo praznili nahrbtnike polne hrane.
Zahvaljujoč dobri organizaciji smo imeli tudi zagotovljena dobra prenočišča v koči. Rezervacijo smo izvršili že mesec dni pred odhodom.
Pričele pa so se tudi napovedane težave. Skoraj vse po vrsti je bolela glava, zaradi vročine v koči ni bilo mogoče spati, neglede na to pa se je razlegalo vsesplošno smrčanje. Kdo je smrčal, nihče ne ve, ker so pozneje vsi trdili, da niso mogli spati. Naše težke nahrbtnike smo tudi radikalno olajšali in pustili vso nepotrebno hrano v koči. Vstajanje se je pričelo ob eni ponoči. S seboj smo vzeli najnujnejšo opremo in obleko ter pijačo. In prav v tem nas je čakalo pozneje neprijetno presenečenje. Vsi željni pijače iz nahrbtnika smo morali žalostno ugotoviti, da je v naših nahrbtnikih sam led.
Ko smo se pričeli vzpenjati navzgor v nočni tišini, so na nebu svetile le zvezde, z luno, na grebenu pa so se tudi svetlikale zvezdice v dolgi vijugasti črti — to pa so bile naše čelne baterije. Bilo je prav enkratno. Bilo pa je tudi mrzlo. Nekaterim se je pod debelimi bundami nabralo gosto ivje! Prešli smo Dome du Gonter — veliko naporno gmoto nad kočo in se nekoliko spustili proti zavetišču Vallot, kjer smo si malo oddahnili in si tudi vlivali poguma za zadnji vzpon na vrh. Zavetišče Vallot leži že na višini 4362. Na
tej višini pa je korak treba že precej upočasniti. Počivati je treba že zelo pogosto. Dereze so z enakomernim počasnim šrk-panjem oznanjale tempo hoje posameznih navez. Ko smo prešli višino 4400 m, nas je čakalo presenečenje. Prišli smo točno na rob, sonce je vstajalo na naši levi, točno izza Matterhorna, toda niže od nas! Zato je na desni od nas rasla mogočna senca, prav grozljiva, za katero smo šele sčasoma ugotovili, da je senca našega vrha Mont Blanca! Rasla je nekam v neskončnost. Ni legala na zemljo, kot se spodobi, ampak je hitela nekam naprej, naprej v svetlem ozračju. Stali smo navidez na robu sveta, na robu planeta in naše sence so divjale s hitrostjo svetlobe skozi vesolje.
Tik pod vrhom, na višini 4600m je marsikoga pričelo stiskati, pa smo le prišli na vrh. Imeli smo Judi srečo, da ni bilo vetrov, ki so za Mont Blanc tako značilni tudi v najlepšem vremenu. Kljub temu pa je bilo strupeno mrzlo. Na vrhu so fotografi hoteli ovekovečiti svoj podvig. Pa je sledilo nato presenečenje — le redko kateremu sprožilci niso primrznili. Komur je zaslonka ali sprožilec v redu delal, pa je moral slikati kar z bliskavico!
Kakšen razgled! Okrog nas sami vrhovi nad 4000 m. Ne čudim se, da so v starih časih zemljo primerjali z velikansko želvo, ki se je nad nečim razkoračila. Nad čem?
Sestop je bil do koče Gonter hitrejši, naprej pa je zopet šlo zelo počasi, kajti sneg se je pod sončnimi žarki zmehčal, zato je kamenje padalo še bolj nagosto in prečenje zloglasnega žleba pod AIGLE du GOUTER je bilo še bolj nevarno kot prejšnji dan. Naši vodniki so nas pa le preudarno in varno prepeljali tja čez. Razmaki med navezami pa so ob povratku že postali precej večji. Poznala se je že razlika v kondiciji posameznikov, pa tudi v telesni prilagodljivosti mlajšega ali starejšega organizma.
Bili smo utrujeni ob povratku v dolino. Kljub tej utrujenosti, pa so bila srca vsa polna tihe radosti, ki jo jc z besedo težko izraziti.
Mislim, da je ob povratku v doli'16 vsak od 32 Gradisovih planincev doživ" Ijal osebno zmagoslavje in zadovoljsb po svoje. Kdor ne zahaja v gore, bo tez* razumel kakšni občutki prevevajo pla" ninca, ko se vrne z gore. Morda niso občutki niti pri dveh planincih enaki,za gotovo pa pustijo v človekovi duševnos neizbrisne sledove ljubezni do narave-1 zagotovo so taki, da planinca ved” znova poženejo na vrhove. Biti suze) naravnim lepotam je sreča, s katero , lahko meri edinole sreča v ljubezni, le jc slednja lahko kratkega veka* Ej traja do smrti. Srečo smo pa res in16 Sonca je bilo ravno dovolj, da smo sev nili v naše šotore. Kakšno uro po prih0 v dolino pa se je nebo stemnilo in p110^ je deževati. Kot bi mati narava hotela P. vedati človekom tam v dolini, da ji10! bilo naklonjena posebna milost, ker*0J smeli opazovati v vsej njeni lepoti. V» torih pa smo že planiral) vzpone v nas slovenskih gorah. Čutil si tudi, da se) napletlo dosti pristnih vezi med planin ^ ki se dotedaj niso poznali. To pa j6 01 morda tudi tisto najlepše in najdrag°c nejše, kar nam je Mont Blanc dal.
Še ena svetla stran tega vzpona obs*^ ja. Pred odhodom smo bili v tesni p°v.. zavi s planinci. SCT, ki so nam svet°vM kuko naj se vzpopa lotimo, kje naj ^ • jj viramo prenočišča, kakšna potrdila seboj vzamemo za prehod franc0-’. meje. V vsem smo čutili, da s srcem1 oni želijo, da bi tudi nam uspelo 13 lepo, kot je njim 14 dni pred nami- Z 'r seljemsmo jim ob povratku tudi por0 j o našem uspehu in bili so srečni z na
Ko bi razumevanje in poštenost 6 prisotna na vseh ravneh v naših ^ j. Sprašujem se, pa ne vem odgovora. . so v vodstvu SCT in GR ADIS A druga*', ljudje, kot so bili sedaj na Mont Blan* Ali se morda človek v preobleki plan' drugače obnaša kot v obleki vodstven6^ delavca? Še več podobnih vprašan) lahko postavil, pa bi verjetno nanje tez odgovoril.	J
Slutim, da je nekaj le res. Čim Pre'^ stejši je človek, temveč nepokvarjen in humanosti je v njem. Če se tak čl°v« prebije v vrhove in če je še sposoben^ celo genialen, je to velika osebnost-pa se*prebije med najvišje vrhove, je j lahko le tak človek, kot je bil naš dr ai
predsednik TITO. Vsak voditelj bUn^
TAM K0^
L- vs»)
stremeti za tem, da bi imel v sebi vl delec njegove humane veličine. VRHOVI SO VEČNI!
Rajko
Planinski izleti v oktobru in novembru
V oktobru in novembru je Planinsko društvo Gradis prilagodil0 izlete jesenskim pogojem — krajši dan, nestanovitno vreme. Udele* ženci izletov se bodo zato povzpeli na štiri nižje vrhove. Trije od njih’. Mrzlica, Kum in Čemšeniška planina so visoki samo okrog 1200 n' in zato primerni tudi za »slabšega« planinca. Vsi izleti so enodnevni- -Datumi in smeri izletov so:
Datum
Smer
Cilj

10. oktobra Ilirska B. — Sviščaki — Snežnik — Ilirska B.
24. oktobra Trbovlje — Mrzlica — Kal — Hrastnik
7. novembra Hrastnik — Kum — Hrastnik 21. novembra Trojane — Čemšeniška pl. — Zagorje
Snežnik
Mrzlica
Kum
Čemšeniška p]^.
Vse informacije o izletih dobite na oglasnih deskah vaših TOZD pri tov. Ivu Komarju, GIP Gradis — DSSS Ljubljana, Šmartinsk*1 134a (tel. 441-422).	Marko Žon«°V
/""Krvodajalstvo v TOZD Kovinski obrati Maribor
[Darujmo kri za življenje
sp n !nar'*)?rsl<ih Kovinskih obratih dai ^^Pravljamo na občni zbor krvo-jalske organizacije, ki bo naslednji mesec.
Nimam namena govoriti o po-u krvodajalstva, kajti verja-
em> da v GraHio. «,»	„
naih i^' dobro seznanjen o tej teJ ° * humani dejavnosti. Da se »n, n • ' delavci dobro zavedajo, pa J&J° tudi številke. Od 250 zapo-kar 'hJ,e Pri nas v Kovinskih obratih
Zaposle 'h0<^a*Cev’t0 vse^
An!, ^9 niimi vztraja tudi tovarišica naip6 a ®abšek, kot edina ženska v kri	ki je dosedaj darovala
Doh'Cer se tnhko naši krvodajalci v aVa,lJ° z naslednjo udeležbo na dajalskih akcijah: en darovalec 78-krat =n darovalec 41-krat ,lrje darovalci preko 30-krat eset darovalcev preko 20-krat in	darovalcev preko 10-krat
van'S 31 me^ ^ 'n 10-kratnim daro-dgi Jen?> Pri čemer velja dodati, da jej V_C1 naše tozd vsako leto daru-da Ca' ^9. *'trov krvi. Značilno je, tn|„S.°, naši krvodajalci povprečno |of is,n let, kar tudi sicer velja za ce-M naš tozd.
čina0ram Poudariti, da je velika ve: Pm; krvodajalcev iz neposredne o- zadnje in da se delavci, ki te<-av iaj° lažja fizična opravila 0 odločajo za pristop k tej hu-
mani akciji.
. Spregovoril bi rad tudi o problemu, ki je prisoten med našimi krvodajalci na KO Maribor, iz katerega je razvidno, da smo mi nekoliko zapostavljeni glede na krvodajalce iz drugih deovnih organizacij. Gre za proste dni v času odvzema krvi, saj ima danes večina krvodajalcev 1 ali celo 2 prosta dneva za en odvzem. Pri nas pa velja za 3-kratno darovanje en prosti dan in za 4-kratno 2 dni, seveda v tekočem letu. Razumljivo je, da prihaja do nezadovoljstva, ko se na transfuzijskem oddelku pogovarjata darovalca iz različnih delovni organizacij, ki sta prišla z istim namenom, a imata različne ugodnosti.
Kljub tej neenakosti se število darovalcev pri nas ne zmanjšuje, temveč se vedno znova pojavljajo nova imena, kar je zagotovilo, da bomo z našo aktivnostjo še naprej uspešno nadaljevali.
Pred leti smo za krvodajalce organizirali krajše izlete, ki so bili nadvse prijetni in bi jih želeli nadaljevati tudi v prihodnje. Vendar pa zaostrene gospodarske razmere narekujejo, da se tudi mi vključimo v stabilizacijska prizadevanja in tako nameravamo letos zaključiti občni zbor zgolj s skromnejšo zakusko, seveda z željo, da bi se med krvodajalce vključilo čimveč mladih in zdravih ljudi v našem tozdu, pa tudi v ostalih Gradisovih tozdih.
Josip Humek
V spomin nekdanjemu članu kolektiva SPO
Ob koncu meseca septembra !n° se poslovili od našega upo-°ienca Franca Mišiča, ki je odšel Pokoj iz naše TOZD SPO. Pitje strojnik, delaI je na raznih , r.°jih vseh vrst. Gradbišča so ' a iztresena po celi Sloveniji in u ni bilo nikoli težko oditi od ']°ie družine. Gradis mu je bil ru£i dom, saj je živel z njim. Upokojen je bil že več let. •aravje mu je še dokaj dobro slu-l°\ 'oko da je še delal okrog V°le. ^e na vrtu ali sadovnjaku. P‘l je vedno veder, nikoli ni bil abe volje. Kot je sani omenjal, je 1 najbolj zadovoljen in srečen “hrat, ko je bil organiziran izlet
za upokojence SPO. Tega izleta se je vedno udeležil. S ponosom je večkrat omenil: » To sem jaz pomagal graditi«, ko je na izletu videl tako objekt, katerega je gradil Gradis. Izkazoval je ponos in veliko pripadnost Gradisu.
Tragična usoda je prezgodaj prekinila življenje našemu dolgoletnemu članu kolektiva Gradis, oziroma SPO.
'Člani kolektiva SPO, se ti zahvaljujejo za tvoje delo in veliki prispevek za današnji dan. Družini in vsem bližnjim naše iskreno sožalje.
Kolektiv Gradis TOZD SPO
Nadležna fotografija
BETONSKI MEŠALEC, KI TO VEČ NI!
Čeprav se na sliki ne vidi ves beton, kije ostal na mešalcu, poškodovan elektro motor, zvit mešalni boben, polomljena ročica, pa se lepo Vidi naš odnos do skupne lastnine. Takšen mešalec je bil mirno vrnjen v glavno skladišče, pri tem pa nihče ni pomislil, da bo stalo čiščenje zabetoniranega in popravilo mešalca, morda ravno toliko kot je stal novi mešalec. Tudi ta je bil nov, in to še pred mesecemdni. V 30 dneh pa so reveža tako zdelali, da ni podoben ničemur. Še sektorni vodja ga ne bi spoznal. Kajne Pavel!?!	Franjo Štromajer
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so pospremili mojega očeta Franca Mišiča na zadnji poti, predvsem pa tozdu SPO in KO za poslovilne besede in darovano cvetje.
'________ Alojz Mišič
Našega in vašega Ivana ni več
Nesreča na delu je doletela Ivana Stančina in ga odtrgala od našega kolektiva, od tovarišev, sodelavcev iz GE Ljubljana leta 1963, ko je kot invalid odšel v pokoj.
Od takrat je imel težave z zdravjem, ki se je sredi 1981. leta zelo poslabšalo in končalo s smrtjo našega dragega Ivana, v njegovem 52. letu.
Od upokojitve ga je za kolektiv Gradis vezal Gradisov vestnik, ki ga je redno dobival in bral. Zato se zahvaljujemo vsem tovarišem Gradisa, posebno tovarišem iz GE Ljubljana, ki so prišli in pospremili na zadnji poti našega dragega Ivana.
Užaloščeni: soproga Andjel-ka, sin Josip, hčerke Ljiljana in Verica.
Nadaljevanje s 13. strani
zadnjikrat pohiteli na plažo, da se naužijemo toplih sončnih žarkov in vonja morja, saj bo kar precej časa minilo, ko bomo spet prišli na našo obalo'.
Kosilo smo imeli nekoliko prej in ob pospravljanju najbrž ni bilo koga, ki si ne bi želel, da bi ostali vsaj še malo. Kar težko smo se poslovili od gostoljubnega osebja doma ter se ob enih usmerili nazaj proti Ljubljani. Takrat nas je pot vodila v smeri proti Plitvicam in Zagrebu in kljub temu, da smo lahko morje občudovali le še kratek del poti, nam je njegova sinja barva še dolgo ostala pred očmi.
Ostali pa so tudi številni prijetni spomini, novo sklenjena prijateljstva in želja, da se takšni izleti nadaljujejo tudi v prihodnje in postanejo tradicija.
Jasna Ratajc
Nagradna križanka v današnji številki
Med (istimi, ki boste poslali pravilno izpolnjeno križanko do 30. oktobra 1981, bomo izžrebali nagrajence, ki bodo prejeli naslednje nagrade:
GRADISOV VESTNIK izdaja organizacija združenega dela gradbeno industrijskega podjetja GIF l radis Ljubljana. Izhaja mesečno v 10.000 izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Milenko Nikič, Ludvik Snajder, Franjo Štromajer, Rudolf Ludvik, Zorana Klun, Mirko Zemljič. Glavni in odgovorni Urednlk Lojze Cepuš. Tehnični urednik Matija Krnc. Tiska tiskarna Ljudska pravica.v Ljubljani. Naslov uredništva: GIF Gradis Ljubljana Šmartlnska 134a, 61000 Ljubljana.

1.	nagrada
2.	nagrada
3.	nagrada
300 din 200 din 100 din
Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo Gradisovega vestnika, GIP GRADIS, Ljubljana, Šmartin-ska 134 a.

MU%A cjLEpA-U?KE UMEfN KOMEDIJE
ZjRAVIU*
"TRAVNIŠKA
RASTLINA
fopR,H]"A'
VANJE
TOUA
TEVC.IH
KONZULAT
KEKA, KI
TEČE
SKoZi
INNSBRUCK
TmfLov
mm
mmL
Nagradna križanka
StSJAVIL'.
tiERNEC
ASIRSKA KRALJICA 12 A.sT-N • 4t.
EpIRALNIK
elektr.
ENERGIJE
LEJOTUA
kraljica
matilpa
VK-SfA
TopA
HOSJVO
nocjome
TAS
CZVEZDE
IVAN
MAČEK.
■SfARA
^RZ.JA
TKi4.r0-
PoBA
PESNI
T6.IT0K
RENA
RupuiKi
TR.I
TOBLI
IME
VROŠIUStt
PoLEEEN
RINA
ERBIJ
STEKLINA
V NEDIČ.
OTOČNA
SKDpINA
SfoRADIH
TISAMA
TROJKA
TAfUjA
NIKALNICA
Tip AM. VESOLJSKIH LACIJ
VERDIJEVA
OpERA
REDKO M. IME
UMEJUOSr
(La*)
^ERMANIJ
rdeči
KRIŽ
IVAN
POLNICAR LjO{,Kov M. IME,
INp- ME4T0 V NDR.
RAČO N
ClRApiS
ZVONE
CELISKAR
Lijaki
NOL
STADION
v
MILANU
o*.
ZAIMEK.
BAHACUe
4ASTR.I
06.
ZAIMEK
OBDELANA
KMETU
TbVCllMA
UE2TK.O-
fcovttjA*.
italija
VZHODNA
UfcMfclJA
(>Crcvt-v<lcv)
L- ČR.KA ABECEDE
židovski
JEZIK
SfAPIoU
v BOČIM-TE8T'
TISAMA OU. Torti
ZAVZE
TOST,
VNEMA
MEsyt) OB I4TD IHENSK Morju vn
PALRAUA
Zolajev
Roman
NEVEPN«
TEfEC,
BEBEC
PRAPOČELI
CRN
LES
ODISEJEV
OČE
fR.Ec; LED SToSO&NO 4TI »A voj. Složno
NAČRTO-
VALEC.
plVJAK
TONE
ANTON
toha£
LINHART
<\o*4
C^HOTA

"PRAV
Ž. IME
FR.. FILM. RCtlSER.-
ttogEK.
BoRJSČE
C-lTROEllal
AH TO
OKRAJ 2 M- IME
EUVER.
NARuf
Reka
v
sz
IME VEŽ ZAFSUL TRI AM.
ORANJE
PITUEIJA S TILTR.I
NOJE ANJ E IZLOČANJE
KARTAŠ KI IZRAZ
enaka
SANOCJLAS.
VR-ASj
ZLODEJ
•STAREM
RIMU
UA
NIZOZEMSKEM (AuLC si c)
EEČjENC
0jKADi4
ČASOVNI TEKMI N
NA ^LASNIKA
NARED •
MACIONAL
TRAZUIK.
ITAL
atleT,mJA;
- 4AE>
ZNAMKA SMETIL ITAL. NATT-