58. številka. Ljubljana, v torek 11. marca XXIII. leto, 1890. Izhaja VBak dam sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa h • po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniStvn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se OBČNI ZBOR delniškega društva na dan 22. marca 1890 ob 6. uri zvečer v prostorih „Narodne Tiskarne". Dnevni red.: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1889. 3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende. 4. Dopolnilna volitev upravnega odbora. 5. Posamezni nasveti. OPOMBA. §. 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnico uložiti. Upravni odbor „Narodne Tiskarne". V Izubijani 11. marca. Bolj.ko se bližamo koncu legislativne dobe, večja nasprotja kažejo se mej frakcijami državno zborske desnice. Na jedni strani prete konservativci, na drugej pa Poljaki, da se odločijo od sedanje državnozborske večine. Nekateri vodje si prizadevajo, da bi Se ohranili slogo na desnici, pa vse kaže, da bodo vsa njih prizadevanja ostala brez uspeha. Vlada bi morda še lahko poravnala nasprotja b tem, da bi vsakej frakciji na desnici vsaj nekaj dovolila, toda kakor se kaže, vlada tega storiti neče, morda pa tudi glede na razne dogovore z levičarji več ne more. Grof Taaffe le gleda, da se levičarjem toliko ne zameri, da jih bode vsaj nekaj pritegnil na svojo stran, ko bi mu sedanja večina odrekla podporo svojo. S pomočjo levičarjev in Koron ini j evcev bode najbrž^skušal sestaviti novo dr-državnozborsko večino, 8 katero si bode Taafl'e dalje pomagal. Nasprotja na desnici so tako ostra, da jih ni LISTEK. Zgodovina Pugačovljevega punta. (SpiBal A. S. Puški n, iz ruskega preložil —o.) (Dalje.) Jemeljan Pugačov, odslužen kazak Zimovej-ske stanice, je bil sin Ivana Mjhajlova, umršega pred davuimi leti. Star je bil štirideset let, srednje velikosti, temne kože in suh. Lase je imel temno-plave, brado črno, ne veliko in klinasto. Vrhnji zob je bil izbit Še v mladosti v boji s pestjo. Na levem senci imel je belo znamenje in na obeh straneh prs proge, ostale po bolezni, imenovani „Černaja nemoč.*)" Pisati in brati ni znal in križ je delal po razkolniško. Pred desetimi leti oženil se je s ka-začko Sofijo Nedjužino, od katere je imel petero otrok. Leta 1770. služil je v drugi armadi, bil je pri vzetji Benderja in čez jedno leto odpuščen na Don, zaradi bolezni. Sel je zaradi ozdravljenja v Čerkask. Vrnivšega ie v domovino vprašal je zi-movejski ataman na občinskem zboru, odkod ima kljuso, na kateri je domu prijali al. Pugačov je od- *) Božjaat. lahko več poravnati. Nemški konservativci baje nikakor nečejo vladi več delati tlake in odločno zahtevajo od ostalih desničarjev, da jih podpirajo v njih zahtevah po verskej šoli. Druge frakcije desnice se pa za versko šolo ogreti ne morejo. Starocehe so že deželnozborske volitve poučile, da ne smejo v tem oziru storiti nobenega koraka dalje, če nečejo zgubiti pri narodu vsega zaupanja. Čehom, kakor vsem drugim Slovanom se dozdeva, da bi bile vse druge premene bolj potrebne v šolskih zadevah, nego baš verska šola. Nasprotja mej nazori čeških zastopnikov in nemških konservativcev so tako velika, da se bi jedva dala premostiti. Ravno tako malo pa marajo za versko šolo Poljaki. Nemški konservativci mislili so, da se jim je ponudila ugodna prilika, da prisilijo Poljake, da porabi zanje ves svoj upliv, ko je na vrsti predloga o odpisu gališkega zemljiško-odveznega dolga. Izjavili so, da drugače ne bodo glasovali za omenjeno predlogo, nego da jim Poljaki pripomorejo do verske šole. Mi tu ne bomo preiskavah, v koliko so opravičene želje Poljakov, da prevzame nekoliko gališkega zemljiško-odveznega dolga država, dočim so ga druge dežele plačale same, ker hočemo le nari sati sedanji položaj. Začela so se bila o tej zadevi pogajanja mej Poljaki in konservativnimi poslanci planinskih dežel, ki pa neso imela uspeha. Kaj je uzrok neuspehu, mi ne vemo, morda so Poljaki čutili, da ne morejo ustreči ko nservativcem z ozirom na sedanjo situacijo, ko bi sami tudi hoteli. V nedeljo je v polj skem klubu naznanil načelnik Javorski, da se mu zdi umestno, da se pogajanja b konservativci pretrgajo. V klubu se je potem unela huda debata, v kateri je več govornikov naglašalo, da se morajo stranke v državnem zboru preosnovati. Pred vsem je treba, da se Poljaki pa tudi vlada bolj približajo levici. Sklenili so naganjati vlado, da skuša se bolj opreti na levico, ker sami političnega položaja premeniti ue morejo. Poljaki so torej že odločili 86, da izstopijo iz desnice, čakajo za to le Še ugodnega položaja. To bode začetek razpadu sedanje državnozborske večine, kajti nemški konservativci bodo potem tudi postavili se na svoje noge. Nove volitve za državni zbor vršile se bodo najbrž pri vse drugačnih razmerah. govoril, da jo je kupil v Taganrogu, kazaki pa, ki bo poznali njegovo zanikrno življenje, niso verjeli in so ga poslali zato po pismeno spričevalo, Pugačov je odšel. Mej tem so zvedeli, da je nekaterim kazakam, naseljenim pod Taganrogom, prigovarjal, bežati v Kubanj. Skleneno je bilo, izročititi Puga-Čova sodniji v roke. VrnivŠi se meseca decembra se je skrival na svoji pristavi, kjer bo ga tudi prijeli, pa je srečno ubežal, se klatil tri mesece, ne ve se, kje, nazadnje, v velikem postu je zadnjič prišel tajno k svojemu domu in potrkal na okno. Žena ga je spustila notri in je dala vedeti kazakam o njem. Pugačova so vnovič prijeli in odpeljali s stražo k biriču starejšini Makarovu v Nižnjo-Oirsko stauico in odtodi v (Vrka.sk Na potu je zopet ušel in od tega časa se ni več prikazal na Donu Iz iz-povedb Pugačova samega, konec leta 1772, pripeljanega v pisarnico za dvorne zadevo je že bilo znano, da se je po svojem j>obegu skrival za poljsko mejo v „razkolnični slobodi" Vetki, potem vzel potni list od Dobrjanske predstraže, izdavši se za izseljenca iz Poljske, in se preberačil do Jaika. — Vse te vesti so bile javno razglašene; mej tem je pa vlada prepovedala narodu razgovarjati se o Pugačovu, čegar ime je razburjalo proproato Ijud Žalostno je, da bode slovanski narod, Poljaki namreč, levičarjem pomagali do veljave. Pa kaj se hoče, odnošaji v našem parlamentarizmu bo že bili postali jako neznosni, tako da mora priti premena. Sedanja državnozborska večina ni bila naravna, temveč le umetno sestavljena, zatorej se pa tudi obdržati ni mogla. Imela ni skupnega programa, brez katerega pa nobena parlamentarna večina obstati ne more. Opozicija seveda ložje izhaja brez skupnega programa, ker njej je treba le grajati, kar večina predlaga. Državnozborska večina se baš zaradi njene mejsobojne nesložnosti ne more ponašati z nikacimi posebnimi uspehi. Vse drugače bi seveda bilo, če bi bila državnozborska večina imela določen program. Tako je pa vsaka frakcija bolj zase postopala. Nemški konservativci so sami sestavili načrt šolskega zakona in ga usiljevali drugim. Ta pot gotovo ni bila prava in ni mogla dovesti do uspeha. Vse drugače bi bilo, da bi se bilo naročilo veljakom vseh strank desnice, da sestavijo načrt novega šolskega zakona, ki bi se bil oziral na verske in na narodne odnošaje. Tak zakon bi pa ne obležal v odseku. Nam Slovencem pač sedaj ne ostaje druzega, nego računati s sedanjim položajem in pri prihodnjih volitvah v državni zbor voliti može, ki bodo odločno zagovarjali naše pravice. To pa nas ne sme naudajati z obupom, da pridejo morda sedaj levičarji do večjega upliva. Tudi nova državnozborska večina bode nenaravna in ne bode mogla uič pozitivnega dognati, nazadnje bode pa razpala. Vedni neuspehi parlamentarizma bodo naposled preverili odločilne kroge, da se poprej ne dajo sestaviti močne politične stranke, kakeršne so za uspešno delovanje in razvoj države potrebne, dokler se ne uresniči narodna jednakopravnost in naredi konec prepirom mej narodnostimi. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 12. marca. telil bodo v posebnej spomenici sporočili vladi želje svoje glede šolstva. Zahtevajo namreč, da vlada dovoli državno podporo češkej akademiji Btvo. Ta začasna policijska naredba je imela zakonito veljavo tako dolgo, da je prestol zasedel pokojni gosudar car Aleksander, in takrat je še le bilo dovoljeno pisati in tiskati o Pugačovu. Še dandanes ostarele priče tedanjega punta neradi odgovarjajo na vprašanja radovednežev. V. Poglavje. (Razpolaganja Bibikova. Prvi uspehi. Vzetje Samare in Zaitiska. Deržavin. Mibelson. Nadaljevanje obsedanja Jaic-kega gorodka. Svatba Pugačova. RazruSenje Ilocke Zaščite. Smrt Lisova. Bitka pod Tatiščevo. Beg Pugačova. Kaznovanje Hlopuše. Oslobođenje Orenburga. Pugačov v drugič razbit. Bitka pri Česnokovki. Oslobođenje Ufe in Jaickega gorodka. Smrt Bibikova.) Nazadnje so se vender vojske, od povsod poslane proti Pugačovu, začele bližati avojemu odka-zanemu mestu. Bibikov jih je obrnil proti Oren-burgu, generalni major knez Golicin je moral s svojim korom zastaviti moskovsko cesto, delovaje od Kazani do Orenburga. Generalnemu n. ijorju Man-surovu je bilo izročeno desno krilo, zaradi obrambe Samarske linije, kamor sta sledila s svojima oddelkoma major Mufel in podpolkovnik Grinev. Generalni major Larionov je bil poslan v Ufo in Jeka-terinburg, Dekalong je branil Sibirijo in je imel znanostij, osnuje češko bogoslovno fakulteto v Pragi, oskrbi češko medeciničao fakulteto z vsemi potrebnimi pripravami in klinikami, zgradi nov kemični laboratorij in osnuje »tolico za melijoracije na Praškej češkej politehniki, češki obrtni šoli v Pragi in Brnu popolni v višji češki obrtni šoli, češko obrtno šolo v Plznu pa tako popolni, da bode jednaka z nemško, češke) privatne) gimnaziji v Opavi dovoli državno podporo, več čeških zasobnib in občinskih srednjih šol pa vzame v državno uskrb. Srednja stranka moravukega veleposestva je baje izjavila, ko se je pogajala zastran obnovljenja kompromisa, da hoče delati ua to, da se pomanjšajo uasprotja mej obema narodnostima v deželi. Liberalci so baje tudi obetali, da jo bodo v tem oziru podpirali. Tako poročajo oficijozna gla sila. Mi seveda tem vestem ne pripisujemo nobene važnosti. Če bi bila srednja Btranka zares želela Čehom pomoči do jednakopravnosti, bi ne bila sklepala kompromisa z liberalci, ki so že tolikrat pokazali, da ne marajo za spravo s Cehi. Letos bodo v Bukovini volitve za deželni zbor. V tej kronovini biva mnogo Rusinov, pa do-sedaj se njih glas v deželnem zboru še ni dosti slišal. Udeleževali so se le malo političnega življenja. Letošnjih volitev >e pa hočejo Rusini v obilnem številu udeležiti in bo že začeli agitacije. Z Rumuni se pogajajo, da bi ž njimi sklenili kompromis. Če bodo Rusini in Rumuni drug druzega podpirali pri volitvah, bode se število zastopnikov teh dveh narodnostij v zbornici precej pomnožilo. Dosedaj so v bukovinskem deželnem 'boru sedeli največ uradniki, zlasti okrajni glavarji. V nanje države. Vlada bolgurMlcu ne misli proglasiti nezavisnosti, če bi se Turčija ne ozirala na njene želje in ne priznala kneza. Zato je Starabulov premoder. Vsa diplomatična akcija je le bolj volilni manever, kajti bližajo se nove volitve za sebranje, katerih se bode buje udeležila vsa opozicija. Vlada rus k ji pripravlja nov zakon za varstvo mladoletnih delavcev v tovarnah. Po tem zakonu bodo taki delavci morali pohajati šolo in ob nedeljah in praznikih jih ne bode smel nikdo siliti k delu. Rusija se ne udeleži konference v Berolinu, temveč hoče delavcem njih stanje polagoma zbolj-šati z dobrimi zakoni in naredbami, ki bodo primerne ruskim razmeram. Polkovnik Stoffel je priporočal sporazumljenje mej IVeničljo in Francijo, katero se pa le da doseči, če Nemci Franciji vrnejo Alzacijo in Loreno Nemški in francoski listi so se bavili b Stoffelovim mnenjem in vsi se ujemali v tem, da ni misliti, da bi Nemci tebi nič meni nič vrnili Francozom omenjeni pokrajini. Sedaj je. pa še maršal Mac Mahon izustil o Stoffelovili predlogih svoje mnenje. Maršal trdi, da ni misliti, da bi Nemci vrnili Francozom Alzacijo in Loreno, dokler vlada sedanji cesar. Cesar l'iiderik bi pa bil za tako sporazumljenje, da je dlje časa živel. Po bitvi pri Sedanu je bil prestolonaslednik Friderik njega prišel pohodit. On ni mogel govoriti ž njim, a princ se je precej časa razgovarjal s pobočnikom njegovim. Rekel je, da Moltke hoče, da bi Franciji vzeli nekaj ozemlja, pa on ni za to, kei bi Francozi tega nikdar ne pozabili. Maršal je preverjen, da je princ še jednako sodil, ko je postal cesar. V uiiglcškeni ministerstvu je v kratkem pričakovati več sprememb. Mej ministri se pojavljajo razna nasprotstva, unijonistični liberalci in radikalni konservativci ne marajo dolgo več podpirati vlade, ako se kateri njih vodij ne pokliče v mini-sterstvo. Posebno bi Chamberlain in Churchill rada bila zopet ministra. Salisbur^ pa seveda prav nič ne mara teh dveh mož v ministerstvo, ker je znano, da sta precej trmasta in nesta vajena pokoriti se- odposlati majorja Gagriua z jedno poljsko komando zaradi obrambe Kunguru. V Malikovko je bil poslan gvardijc poročnik Deržavin zaradi obrambe Volge od strani Penze in Saratova. Uspeh je opravičil ta razpoloženja. Bibikov je s početka v mislih dvomil na svojo vojsko. V jednem izmej polkov (v Vla-dimirskem) so se pokazali privrženci Pugačova. Načelnikom mest, katere je polk prehodil, je bilo ukazano, razposlati po krčmah preoblečene uradnike. Na ta način so bili šuntarji spoznani in zasačeni. Pozneje je bil Bibikov zadovoljen s svojimi polki. „Reči moje, hvala Bogu (je pisal v februarji), so od ure do ure boljši; vojske se pomikajo h gnezdu hudodelcev. Da so z menoj zadovoljni (v Petrogradu), razvidim iz vseh pisem; samo gos naj bi vprašali: ali ne zebe v noge?" Major Mufel se je s poljsko komando 29. decembra približal Samari, katero je pretekli dan četa puntarjev bila zavzela. Prišli so mu nasproti, a razbil jih je in gnal prav do mesta. Tukaj so mislili pod zaštito mestnih topov protiviti se. Dra-gonci pa so potegnili sable, ujabali v mesto in sekali in teptali bežeče. Ravno ta čas pokazali so se stavropoljski kalmiki dve vrsti od Samare, gredoči puntarjem na pomoč. Zbežali so, ko so zagledali proti njim poslano konjico. Mesto je bilo očiščeno. mnenju veČine. Oba sta Že ministrovala, pa sta odstopila, ker se nista mogla sporazumeti s svojimi ministerskimi tovariši Kaže se, da se bliža razpad sedanje večine angleške spodnje zbornice. Dopisi. Iz Budimpešte 7 marca. (Ministerska kriza.) Da bode ministerski načelnik Tisza po svojem petnajstletnem ministrovanji zdaj pa zdaj odstopil — govorilo in pisalo se je po vseh krajih. Veliki izgredi in poulični škandali leta 1889, uprizorjeni po opoziciji radi vsprejetih §§ 14. in 25. vojne postave, bili so prvi in nevarni grobokopi ministerskemu načelniku. A najiskrenejša želja levičarjev se ni izpolnila; Tisza je ostal na krmilu ter se pomlajen in okrepčan rogal brezuspešnim navalom od strani opozicije. On je namreč svoj kabinet rekonstruiral, popravil in okrepil s tem, da je ponudil zadeve juBtičnega ministra jako nadarjenemu juristu in spretnemu parlamentarcu — levičarju — Desideriju Szilagyi-ju, (Seljak ?) in resort financ svojemu bivšemu tajniku v finančnem ministerstvu dr. Wekerle-ju. — Na novo sestavljeni kabinet je bil mej seboj soglasen in je tudi pri vsaki priliki, osobito nasproti levičarjem, poudarjal svojo solidarnost z minister-Bkim načelnikom. Zgoraj omenjena Člana sta se precej po svojem ustopu v ministerstvo jako krepko in odločno po-prijela nujnega dela in reformacij. JustiČni minister hoče urediti jako slabe, da v sedanjem veku več ne mogoče pravosodne razmere in je že v marsikateri napravi pokazal svoj izredni talent. Zraven tega pa je minister Szilagvi tudi izvrsten govornik in dober parlamentarec. Ne dolgo temu sem imel priliko ga poslušati v zbornici, ko je pozvan od levice „ex abrupto" dokazoval jako prepričalno in stvarno, v nepretrgano dve in pol ure trajajočem govoru svoje stališče ter solidarno postopanje s predsednikom kabineta!! Nikdo od levice se ni upal odgovarjati in čul se je le sem ter tja kak ironičen in sarkastičen posmeh! Gotovo ni takrat prisoten ministerski načelnik mislil, smehljaje se govorniku, da bode uprav ta človek povod njegovega padca! — Drugi član rekonstruvanega kabineta, minister financ dr. We ker le, Se jako mlad in čil človek, privel je po dolgem in težavnem naporu finančno stanje ogerske države v ravnovesje; budget sklepa namreč skoro brez primankljaja, ako se sme vsota od V'j milijona tako imenovati! Ti dve čili, mladi in krepki moči sedanjega kabineta izvolili sta najbolj priljubljeno in že obrabljeno orožje; namreč slabo finančno stanje in neznosno pravosodno upravo, levičarjem iz rok ! Kaj jim je še preostajalo druzega — nego škandal, ropot, krik v zbornici in izgredi po ulicah!! Ministerski načelnik je bil večkrat kategorično pozvan, da naj odstopi, ker ne sodi več novim idejam, izposojenim od levice itd. Da, poslanec grof Gavril Karolvi mu je celo v obraz rekel, idočemu iz zbornice poslancev: „Le pojdi, starec! ti si žo siv in ne vrni se več!" — V neki seji letošnjega zasedanja 11. decembra 1889. obljubil je minister- Šest topov in dve sto ujetih je prišlo v roke zmagovalcu. Koj za Mufelom ustopila sta v Samaro polkovnik Grinev in generalni major Mansurov. Po-sleduji je nemudoma poslal oddelek v Stavropolj za pomirenje kalmikov, kateri so pa zbežali na razne strani in oddelek, ne da bi jih bil videl, se je vrnil v Samaro. Polkovnik Bibikov, oddelen iz Kazani s štirimi grenadirskimi četami in jednim eskadronom huzarjev na pomoč generalnemu majorju Freimanu, stoječemu v Buguljmi brez vsega dela, je šel na Zainsk, katerega sedemdesetletni poveljnik kapitan Mertvecev je vsprejel b častjo tolpo puntarjev in jim oddal načelništvo nad mestom. Puntarji so se utrdili, kakor so umeli; pet vrst od mesta je že zaslišal Bibikov njih streljanje iz topov. Njihove ograje (pa-lisade) so bile razrušene, baterije vzete, predmestja zasedena; vse je bežalo. Pet in dvajset puntarskih vasij je prišlo v pokorščino. Pri Bibikovu se je oglašalo na dan do štiri tisoč Bkesanih kmetov; dajali so jim liste in vse odpuščali domov. Deržavin, načelnik treh fizilirskih čet, pripeljal je k pokornosti razkolniške naselbine, ležeče na bregovih Irgiza, in orde plemen, kočujočih mej Jaikom in Volgo. Zadnjič je zvedel, da se je veliko ljudstva zbralo v neki vasi z nameravanjem, iti ski načelnik predložiti zbornici načrt norele o „domovinskem pravu1* (incolatgesetz). Načrt je bil res sestavljen, v katerem je tudi določba, da kdor je katerikoli občine imenovan »častnim občanom" — ta ni izgubil domovinskega prava v ogerskem kraljestvu. Vsa ta stvar je bila uprizorjeaa radi Kos-sutha, koji je v večih krajih imenovan „častnim občanom" — Ministerski načelnik je bil obljubil zbornici omenjeno novelo, oziroma načrt, predložiti precej ko se vsprejme nova postava za ogersko (ne madjarsko!) deželno brambo (honved). Ta poslednja je sedaj skoro vsprejeta in gosp. Tisza ne more spolniti svoje obljube, ker se je pokazala v kabinetu nejedinost in je osobito krona zoper načrt o „domoviuskem pravu" v zmislu ministra Tisze. Kossuth, radi kojega se je hotela prenoviti ona postava, priobčil je nedavno pismo, v katerem z ne preveč laskavimi besedami obsojuje sedanje razmere svoje domovine in tudi kronanega oger-skega kralja in njegove vlade ne priznaje! In tak človek naj bi bil še državljan ustavnega ogerskega kraljestva! Včeraj je bilo pod predsedstvom cesarja-kralja miuistersko posvetovanje o tem, kako je postopati radi obljubljene novele. Danes je bil ministerski uačeluik Tisza vBprejet v avdijenci in sploh se misli, da je dal ostavko za-se in za celi kabinet. No demisija bode gotovo vsprejeta in gosp. Tisza ostane še 8 dnij prezident, dokler ae ne vaprejme postava za budget in za deželno brambo v magij at.sk i hiši! kdo bode Tiszin naslednik? Mnogo se je govorilo in se še čuje, da najbrže hrvatski ban grof K. Hedervarvi. Ako je kaj resnice na tem, mi odkritosrčno čestitamo svojim sosedom Hrvatom in mu kličemo že sedaj : „Srečno pot!" P. Iz No«l ružice 9. marca. [Izv. dop.] Minol je predpustni čas, nastopila je resna doba, doba treznosti in postnega premišljevanja. Potihnil je ves hrup in vriše po plesiščih in drkališčih, spravljeni so trdovratni Nemci s popustljivimi Čehi! V zadregi boste, g. urednik, z gradivom! Na političnem polji „norma", dopisov naj se sušica loti in ne preostaja Vam druzega — nego sami inserati! „Pojte rakom žvižgat, taki vi preroki" porečete in odpravljeni bodemo. Saj pa res že ni tako hudo. Gradiva je povsod dovolj. Le poslušajte! Splošno je znano, da bralna društva hirajo na nekej bolezni, katera bode zadušila bržkone naj stareja, bivša nekdaj tako na glasu. Mej ta ušteti moram naše bralno društvo, ustanovljeno 1, 1869 z 61 udi, katero pa štejo sedaj samo še 11 članov. Takoj po rojstvu nastopila je zlata doba ! Snovali so imenitne veselice v dobrodelne namene, število udov je vedno naraščalo pod izvrstnim vodstvom čilih odbornikov, udeležili so se vseh taborov na Slovenskem, pošiljali dobro izvežbane pevce, okoličanom in meščanom v pomoč, pokazavši, da „llib-ničan ni zaspan!" — temveč zaveden, dasiravno preprost! Z jasnim obrazom gledali so ustanovitelji, prvaki naše doline, čvrsti svoj rod, zavidali jim slavo, čmerni sosedje! To ni trajalo par let — dobro pol drugo desetletje. Še žive, razen dveh, vsi odborniki, še je služit k Pugačovu, on je prijahal z dvema kazakoma naravnost ua mesto zborovanja in je zahteval ob-jasnenja od naroda. Dva izmej šuntarjev izstopila sta iz tolpe, mu povedala uameravanje svoje in začela proti njemu stopati z očitanjem in groženjem. Narod je že bil pripravljen zdivjati. Deržavin je pa strogo nad njim zaupil in ukazal svojima kazakoma obesiti oba šuntarja. Povelje njegovo je bilo takoj izpolnjeno in zbor je razbežal. Generalni major La-rionov, načelnik plemenitaškega legijona, odposlan za oslobođenje Ufe, se ni obnesel, kakor se je v obče od njega pričakovalo. „Za grehe moje (je pisal Bibikov) usilil se mi je bratec moj A. L , ki se je naiprej sam ponudil poveljevati posebnemu oddelku, zdaj ga pa z mesta premakniti ne morem." Larionov je zaostal v Bakalah brez vsega dela. Nesposobnost njegova prisilila je glavnega poveljnika poslati ua njegovo mesto nekdaj pred njegovimi očmi ranjenega in v vojni proti konfederatom že odlikovavšega se častnika, podpolkovnika Mihelsona. Knez Golicin je prevzel načelništvo uad vojskami Freimana, Dne 22. januarja je šel čez Kamo. 6. februarja zjediuil se je ž njim polkovnik Bibikov, Mansurov — dne 10. Vojska vzdignila se je proti Orenburgu. (Dalje prih.) desnica žilava, trdna vulj», bister duh, le na noge — „opasujmo uma svitle meče!- Ne vdajcno se malomarnosti, na delo bratje, bliža tte petiudvajsetletnica, zopet se povrno prijetni čaBi! Položimo vsak mal dar na narodni žrtvenik, hitro imamo vsotico, s pomočjo katere si omislimo društven harmonij. Ne samo brati, učiti se je treba, — duša vsega je petje! Petje užigalo Vam je preje narodna srca, petje obudilo bode stare društvenike, opominjalo njih dolžnosti, privabilo obilo novih mož. Pokažimo sosedom — svetu, da bije v nas še nepokvarjena kri, da nismo OBtareli, da smo živo deblo slovanskega plemena ! Domače stvari. — (Slavjaoskij v Zagrebu.) Zagrebški listi obširno in naudušeno popisujejo Slavjanskega koncerte. Dvorana „Hrvatskega Sokola", kakor tudi galerije bile so vsakikrat polne. Od toliko stotin sedežev ni bil noben prazen. Občinstvo je vsaki točki burno, oduševljeno ploskalo. V nedeljo je Slav-janBkij s svojo družbo peval v pravoslavni cerkvi, ki je bila polna odličnega občinstva. Poročevalec t „Obzoru" piša o lem petji: To je bio raj na zemlji: niso ono zemaljski stvorovi pjevali, več nebeski angjeli. Tko bi onakom pjevanju mogao odoljeti? Molitva onako pjevana i u narodnom jeziku treba, da dodje do Božjeg* priestolja. Uz ona-kovu molitvu, čovjek treba da vjeruje i da postane bolji." Ruski pevci peli so zbore: „Gospodi pomiluj", „Iže Heruvimi", »Svjat, svjat, gospod Savaot", „Svjati Bože" in „Amin". Ko je Slavjanskij prišel iz cerkve, ga je narod naudušeno pozdravljal. — Slavjanskij ostane v Zagrebu osem dnij. — Po koncertu družijo se ruski pevci z dijaki in nezavisni ini meščani in vrste se napitnice in iskreni govori. V četrtek bode ruskim gostom na čast banket, pri katerem bodo peli hrvatski pwvci in svirali tamburaši. — Gospodična Nadina v Zagrebu ni nastopila, ker je odpotovala v Pariz k obolelej sestri. — („Slovensko pisateljsko pod por no društvo") priredi svoj prihodnji večer dne 18.t. m. v čitalnični dvorani na Čast D. T rs t e nj a k u s primernimi govori in petjem, na kar p. n. člane že danes opozarja odbor. — (Umrl) je danes zjutraj g. Feliks Ma-golič, oče g. Srečka Magoliča, v 59. letu dube svoje. V. m. j>. ! — (Relijev nakar ta Kamniških Alp) Znani fotograf Lergetporer na Bledu, ki si je stekel že mnogo zaslug za raširjenje domoznanatva kranjskega, izgotovil je zelo plastično karto jednega najlepših gorskih predelov naše domovine. Karta obsega ozemlje mej 32° 5' in 32° 25' vzhodne dolžine (od Ferra), ter med 46° 19 in 46° 28' severne širine ; naslanja se točno na znano relijevno karto Juliških Alp, ki se v deželnem muzeji vidi, in jo torej popoluuje na vzhodno stran, tako da so sedaj tudi vse Karovanke upodobljene. Ker so na tej karti višine v jednaki razmeri z dolžino in širino (merilo je 1: 25.000 prirode) predočene, zato si vsak ogledalec lahko popolnoma natančno sliko o naših goratih predelih napravi. Priporočamo g. Lergetporerju, naj izdela relijevno karto vse Kranjske, ali v manjem merilu, tako da bjde tudi za šolsko porabo. — (Velik požar,) bil je dne 6. t. m. v Orešji pri Mariboru. Požarne hrambe iz Račjega, Maribora, Hoč in Fraina prišle so na pomoč, a ker je bil hud veter, vender neso mogle udušiti ognja. Pogorela so 12 gospodarjem stanišča, druga poslopja in mnogo raznega premičnega blaga. Škoda, ki je deloma zavarovana, ceni se na 80.000 gld. — („B o s n i s c h e Post") pobija vesti ruskih listov, da se pravoslavno prebivalstvo Bosne in Hercegovine zaradi glada hoče izseliti. Samo nekatere obitelji iz Gačkega in Nevesinjskega okraja dobile so dovoljenje, da se presele v Srbijo, a ko so tjakaj došle, so jih na meji srbska oblastva zavrnila. „Bos-nische Post" pravi dalje, da vlada neprestano skrbi, kako olajšati bedo, ki je to leto zavladala v Gačkem, Bilečkem in Nevesinjskemo kraji vsled slabe letine. Vlada je začela delati ceste, na katerih lahko vsak dobi dela, da ohrani sebe in svojce lakote. — (Pevsko društvo „Lira" v Kamniku) ima dne 15. t. m. v gostilni gosp. Jarneja Grašeka svoj redni občni zbor. Vspored: 1) nagovor predsednika, 2) poročilo tajnikovo in blagajnikovo, 3) volitev pregledovalcev računov in novega odbora, 4) posamični predlogi in nasveti. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Sneg v Dalmaciji.) Po nekaterih krajih zametel je sneg pote in ceste, da je promet ustavljen celo na državnih cestah. Namestništvo je brzojavnim potom odredilo, da se sneg odpravi in dalo okrajnim poglavarstvom potrebna denarna sredstva na razpolaganje. — (Razpisana) je služba nadučitelja v Slavini. Plača 500 gold., priklada 50 gold. in stanovanje. Prošnje do 15. aprila. Telegrami »Slovenskemu Narodu": "Vadovice 10. marca. Sodba v pravdi proti izseljevalnim agentom proglasila se bode v sredo. Državni pravdnik predlagal je za glavne obtožence po 5 do 10 let, za pet manjših agentov po 1 do 5 let, za 13 gonjačev po 6 mesecev do jednega leta ječe. Sofija 10. marca. („Polit. Corr.") Preiskovalna komisija v zadevi majorja Panice in tovarišev bode na željo ministerskega predsednika Stambulova svoje delo, kakor hitro možno, dokončala. Obravnava utegne pričeti že tekom tega tedna. — Dvor se bode v kratkem za več tednov preselil v Plovdiv. Dan odhodu še ni določen. Princ Ludovik Avgust Koburški, brat princa Ferdinanda, ostavil je Sofijo, kjer je bival le teden dnij. Sofija 10. marca. Več častnikov so zaradi nezanesljivosti izbrisali izmej aktivne vojske in je premestili mej reservo, Pariz 10. marca. „Temps" javlja: Zastopniki Francoske na Berolinski konferenci v varstvo delavcev bodo: senatorja Jules Simon, Tolain, poslanec Burdeau, nek rudniški inžener in jeden socijalističen delavec. Jules Simon je izjavil, da vsprejme mandat le tedaj, ako se francoski odposlanci poprej sporazume o svoji misiji. Dunaj 11. marca. Gospodske zbornice šolska komisija snide se jutri. Budimpešta 11. marca. „PesterLloyd" piše: Kabinet Szaparv bode se koncem tedna predstavil parlamentu. Ker Teleki izstopi, se bode najbrže velikemu županu grofu Zichy-ju ponudilo ministerstvo notranjih zadev. Glede* poljedelskega ministerstva bode to odločilno, da bode tudi Erdeljsko zastopano. Da bi se predrugačila sistema, o tem ni niti govora. Smer notranje in vnanje politike ostane ne-izpremenjena, novi načelnik ministerstvu je od liberalne stranke mesa in krvi. Berolin 11. marca. Kancelarska kriza že več dnij razburja duhove in v višjih krogih je vse ločeno na dva tabora: na pristaše cesarjeve in pristale Bismarckove. Kriza, ki je nastala zaradi narodno-gospodarske politike in zaradi socijalizma, nekaj pa tudi zaradi osobnih vprašanj, je zelo akutna in govori se, da je ostavka Bismarckova neizogibna. Razne vesti. * (Meščanska pivovarna v Plz nji.) „Post. Cl." prinaša v članku o češkej obrti nekaj podrobnosti o svetovnoznanej meščanski pivovarni Plzenjskei. Potem članku zidati se je jela ta tovarna I. 1839 in končala se je I. 1842. Šteje vse vkup 252 deležev. Skromen bil je začetek, prva kuha znašala je le 64 veder in prvo leto skuhalo se je piva 3657 hI. Leto za letom se je bolj priljubilo izborno pivo io kupcev bilo je zategailel vedno več. L 1849 zvarilla je tamošnja meščanska pivovarna 10865 Wf I. 1854 20.765 hl, 1. 1859 41.830 hl, I. 1864 56770 hI, I. 1860 108 034 hI, I, 1874 202710 hl, 1. 1879 216520 hl. I. 1881 249.280 hI, 1: 1882 274000 hl, I. 1883 311160///, in v preteklem letu dosegla je skoro že pol milijona. VHaki dan zvari se lahko 1400 hI Založnin-ske kleti sestojajo iz 66 oddelkov In so 6 km dolge. Tovarna ima 5000 sodov za zalogo držečih po 50- 60 hI in čez 100 tisoč sodov za prodajo. Samo 100 vagonov se porabi rujavega premoga in 4000 navadnega črnega za kurjenje kotlov. Dividende znašajo že po 2700 gld. in do konca 1. leta povišale se bodo gotovo do 3000 gld. Večkrat ponujali so se že visoke cene za nakup, a vselej bo bile odbite. Neka angleška družba ponudila je vlani 25 milijonov cld., a odbita je bila. * (Čuden samomor.) V Gentu umoril se je nek človek na neumen nričln. Za svoj pokop oskrbel si je sam rnk^v. liakev dejal je na svojo postelj, prižgal na vsako stran mize dve sveči, vzel papir z narisano mrtvaško glavo in dejal papir mej sveči. Potem jel je peti mrtvašnice in govoriti molitve za mrliče. Ljudje poznali so muhe tega čudaka in niso mislili nič hudega Končavši mrtvaško pesen in molitve, ulegel se je v rakev, prerezal si vrat in precej umrl. * (Prekanjen nečak.) Gospa K. stanuje v Belgravii, najelegantoejšem delu Londona. Nedavno povabila je odlično družbo popoludne na čaj. Dve gospoji, grofinja S. in lady P. sta že pozvonili. Pred hišnimi dvermi čakajočima pridruži se eleganten gospod, je pozdravi z navadnim pozdravom in povpraša po ujunem razpoloženji Gospodo veli so v salon in akopram hišna gospa gospoda ni poznala, pozdravila ga je meneča, da je znanec prišlih gospa. Tedaj poklicali so gospodinjo venkaj. PriŠlec zagrabi smeječ se srebrno in zlato mizno opravo s sladkorno šatuljo vred rekoč gospema: „Sedaj hočem teto malo ostrašiti". Reče in odide. Nekaj minut pozneje se vrne lady in pravi presenečena zroč na mizo : „Menim, da je strežnik že vb6 namizje prinesel". Gospi sta se komaj vzdrža-vali smeha, slednjič vender reče grofinja S.: „Vaš nečak hotel Vas je malo ostraaiti in je odnesel nekaj srebrnih žlici" „Kako, moj nečak", dejala je gospa plašno, „moj nečak je na Škotskem !" Pravilnik za izgotavljanje vodovodnih naprav pred hišami in po hišah mesta Ljubljanskega. §. 1. Vodovodne naprave pred hišami in po njih je oskrbeti dotičnim gospodarjem. Vodovode po hišah smejo izgotavljati samo temu delu vešči in uradno u ravič^ni instalaterji, kateri natančno poznajo dotične propise ter tudi morajo pod izgubo koncesije po njih ravnati. § 2. Predno se začne v kaki novi stavbi delati vodovodna naprava, treba vodstvu mestnega vodovoda predložiti ves načrt, kateri obsega višinski in talni prorez z osnovno uredbo in upisanimi obmeri (dimenzijami) cevi ter z ozuamenilom vseh ventilov in odvodnih mest. Ti načrti se lahko tudi ob jednfm s prošnjo za stavbinsko dovolitev predlože mestnemu magistratu. Pri dotičnih komisijskih ogledih in razpravah mora biti potem navzoč kak uradnik vodovodnega vodstva. § 3. Za napravo vodovodov po hišah smejo se rabiti Bamo: a) Svinčene cevi, jednakomerno debele in močne ter iz popolnoma čistega blaga Teža jim je na meter dolžine določena naslednja: Vi" cevi ali 13 mm svetlobe po 2-80 Jegr *U" ■ 20 mm » ti 450 n 1" n » 26 mm 725 » IV*" » T) 33 mm n » 1030 n iVi" T) n 39 mm r> n 12 50 h) Galvanizovane cevi iz najboljšega kovanega železa in preskušane s tlakom 15»h atmosfer. Ct3vi nad 40 mm velikega svetlobnega premera morajo biti iz litega železa. Lite morajo biti stoječe, znotraj in zunaj asfaltovane in preizkušene s tlakom 15ih atmosfer. § 4. Svetloba dovodnih cevij je odvisna od Števila iztokov (pip), in določi jo mostno vodovod-stvo po množici vode, kolikor se je bode najbrže rabilo po napovedbi gospodarjevi v napovedni poli, a določuje se izrecno, da se ne smejo rabiti cevi pod Va" = 13 mm velike svetlobe. Za razvodke od cestnega vodovoda do začetka navzgornjih cevij in od tod do prvega prihodnjega razvodka ne smejo rabiti se cevi, ki imajo manj nego 3/4" = 20 mm svetlobe, in po hišah, nad jedno nadstropje visokih, ne cevi, ki merijo pod 1" = 26 mm svetlobe. § 5. Cevi morajo, koder drže pod zemljo, položene biti do 150 m globoko, da so varne mraza. Ravno zato morajo tudi po hišah napeljano biti skozi prostore, po katerih ne zmrzuje, ali katerih stene ne morejo premrzniti, torej po glavnih zidovih ob njih notranji strani proti zaprtim, gorkim prostorom, po srednjih in prečnih zidovih, takisto ob kurjenih ali zaprtih prostorih. Cevi morajo proste ležati na ometu in naj bodo, koder je treba, z dvojno klobučino ovite. Paziti je, da hh ne poškodujejo kako, n. pr. z udarcem. Navzgornje cevi po hišah ulože se lahko tudi v izdolbinc (niše) po najmanj 8 cm globoke. Izdol-bine je obložiti in osamiti s tvarino, toploti nedovzetno, in opaziti jih z deskami, ne pa ometati jih. Prehodni in iztočni ventili morajo tudi biti proti mrazu zavarovani. § 6 Pri vsakem zasobnem vodovodu je precej za vodomerom, in sicer v kakem nemraznem prostoru, napraviti lahko pristopen zaporni ventil z izpustuo pripravo za ves hišni vodovod. Koder ni vodomerov, postaviti se morajo zaporni ventili tako, da je lahko pozneje vodomere udejati. Navzgornje cevi morajo zaradi lažega popravila imeti v vsakem nadstropji flanše. Kjer je več navpičnih razvodka v, mora vsaka cev ua svojem najspodnjejšem mestu imeti zaporno in izpustno pripravo. Vse cevi hišnih vodovodov morajo imeti strmec proti izpustni pripravi, da jih je lahko popolnoma izprazniti. § 7. Da se preprečijo sunci po ceveh, rabiti se smejo za iztočne pipe le vijakasti ventili, in odvodu i za kuhinje, klosete itd. naj kolikor mogoče imajo prehodne pipe. Za glavne in prehodne pipe, na katere dovolj močno pritiska voda tudi z nasprotne cevi, smejo se rabiti tudi stožasti ventili. Nikakor pa ni rabiti samozapornih pip. Odprtine gtavnib in prehodnih pip morajo biti prikladne premeru cevi, v katere se udelajo. § 8. Svinčene cevi je, koder se polože v zemljo, položiti v maihne, suho sezidane prekope (kanale), prej pa popolnoma naravnati, da niso nikoder krive. Potem jih je primerno pokriti, da se ne zmečkajo, kadar se zatolče gorenja zemlja. Ako je svinčene cevi speljati pod prekopi kanali ali skozi prekope, treba jih je udejati zaradi varnosti v hranilne c*ivi od litega železa. § 9. Pod vsako iztočno pipo je napraviti iz-livek s sitom in odvodno cevjo. Odvodne cevi ne smejo imeti pod 40 mm svetlobe, ter so lahko iz asfaltovanega ali emajlo-vanega litega železa, ali svinčene ali pa tudi ka-menene. Voda se ne sme naravnost odtekati v kanale ali v stranišča, in vsaka cev mora na naj-spodnjejšem mestu imeti vodno zapiralo (sifon), katero je lahko snažiti. § 10. Straniške naprave naravnost iz cevi iz-plakovati, ni dovoljeno, ampak smejo se le z vodo iz malih reservoarjev, ki morajo imeti ventil s plo-vakom najboljše sestave, ali pa morajo biti po klo-setnih pripravah zaporni ventili, ki ne sujejo. Da ne morejo plini iz kanalov prihajati v stanovišča, treba po klosetih povsod, koder se z vodo izpla kujejo, napraviti zaporne ventile (sifone), ki imajo najmanj po 100 mm svetlobe. § 11. Pomije, perilno vodo itd. je dovoljeno izpeljavati v mestne kanale, straniški poplahki pa se morajo odvajati v gnojne jame, ki ne smejo imeti nikakeršnega odtoka v mestne kanale. § 12. Tako zvanih hišnih reservoarjev v obče ni dovoljeno napravljati iz zdravstvenih razlogov. Izjemoma jih dovoljuje mestnega vodovoda vodstvo, a napraviti je v njih ventil s plovakom za zapiranje in odvodno cev za preobilno vodo. Reservoarji in kopelske kadi morajo imeti odvodne cevi toliko svetlobne, da se lahko hitro po njih odteka voda. Kadar so torej tudi do cela odprte vodovodne pipe, mora po odvodni cevi vsa voda lahko odteči. Vse odtočne in odvodne cevi morajo proti mrazu biti zavarovane takisto, kakor dotični dovodi. § 13. Jako priporočati je, da se napravijo požarni hidranti ali požarne pipe po hišah in obrtnih zavodih. Ti hidranti in pipe morajo imeti zavoje, ka-keršne imajo aparati tukajšnjih požarnih gasilcev, ter se smejo rabiti le o požarih ; zategadel bo zaprti z mestno svinčeno plombo. Vselej, kadar so se rabili, treba takoj naznaniti vodovodnemu vodstvu, da se iz nova zaplombajo. § 14. Cevi mestn»'ga vodovoda neposrednje spojiti s parnimi kotli je prepovedano, pač pa se smejo hivdravlični aparati in motori, a le s posebno dovolitvijo vodstva, spojiti z mestnimi cevmi. § 15. Razvodki od dovodne cevi po zasobnih vodovodih smejo se izvesti šele 1 meter daleč od vodomera ali hišnega zapornega ventila, nikakor pa ne pred vodomerom, kar je strogo prepovedano. § 16. Razvodek od mestnih cevij do hiše da izgotoviti mesto Ljubljansko ob stroških dotičnega hišnega gospodarja. Poleg tega oskrbi mesto navrt cevi, od litega železa sedlo s kovanim oklepom ali pasom, glavno zaporno pipo s ključem ter s hra nilno cevjo in zaklepom (kapo) pa vodomer. Stroški za te razvodke se bodo tako zaraču-nili, kakor da bi nasprotne si hiše bile po jednoliko oddaljene od mestnih cevij. Dolžina cevi do hiše se bode torej vedno merila in štela od srede ceste. § 17. Vodovodne naprave po hišah morajo biti vse jako trdno izgotovljene. Zato se bode vsaka naprava, predno se bode začela rabiti, preizkusila z vodnim tlakom lOih atmosfer, potem šele se bode dovolil dotok iz mostnih cevij. Zaradi preizkušnje s tlakom treba o pravem času zglaBiti se dotičnemu instalaterju pri vodstvu mestnega vodovoda. Ta preiskušnja se mora vršiti v pričo vodovodstvenega uradnika. Instalater mora tudi biti navzoč ter ob Bvojih stroških priskrbeti in pripraviti potrebno sesalko z manometrom. Vrhu tega je dolžan, vodovodnemu uradmku razkazati vso napravo, kako je izdelana, ter tudi razvodke, klosete, kopeli in druge vodorabne priprave. Za kakovost in trpežnost vodovodnih naprav po hišah pa ni porok hišnim gospodarjem mesto Ljubljansko, § 18. Ako bi se videlo, da instalater kake vodovodne naprave ne izdeluje solidno, ali pa ne tako, kakor ukazujejo ti propisi, ne bode se naprava, predno se ne odpravijo uje nedoatatki, niti preizkusila s tlakom, in vsled tega tudi ne dovolil dotok iz mestnih cevij. Hišnemu gospodarju se bode to uradno naznanilo. Ako bi se to ponovilo, vzame se lahko takemu instalaterju dovolitev za izgotavljanje vodovodnih naprav popolnoma. Loterij n e Hrečke 8. marca. V Linci: 47, 63, 77, 5, 73. V Trstu: 75, 73, 43, 34, 28. „LJJBLJ1K! ZTOr •stoj* za v*e leto gl■ I ■( 11111 i k iz Trito, — Cucek iz St. Petra. — Bottner, La-aarii iz Zadra. — Mauhard iz Gradca. — Dessauer iz Bu-dapešte. — Arenz iz Tešena. — Demberger iz Tržiča. — Pogačnik iz (iorice. Pri >lnJi« i : Neumni) iz Gradca. — Pece iz Tržiča. VVeiss iz Siska. — Moritsch iz Celovca. Pri A vstrijskem cesarji: Kant iz Brežic. — Juvančič iz Zalega luga. Prt Južnem koloUvoru : Globočnik iz Kranja. — Pucel, Tratnik, Kerhin iz Št. Jerneja. — Loker z Dunaja. VVagner b Saksonskega. Umrli m4$ v Muttljaiti: 9. marca: Jovana Kosec, gostija, 76 let, Florjansko ulicu St. 40, za oslabtjenjern. 10. marca : Marija Lunder, kuharca. 51 let, Kravja dolina št. 11, za rakom. — Marija Kasp, posestnikova hči, 17 let, Kolodvorske ulice It, 6, za otrpneujem srca. 11. marca: Feliks Magolić, krojač, 58 let. Rimska cesta št. 1, za jetiko. V deželn e j bolnici: 10. marca: Pran Šmergut, delavec, 27 let, za plućnim edemom. Meteorologično poročilo. =j Cas opa-Q zovanja Stanje j barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj y. popol. 9. zvečer "8 mm. 740 7 mm. 744'8 mm. 2 8ftC 5 H" C 2 0° C si. svz. z. vzh. si. vzh. obl. obl. jas. OOOi Srednja temperatura '6'b°, za 0-7° nad normalom. IDunajska "borza* dne 11. marca t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.....gld. Srebrna renta ..... „ Zlata renta...... „ 5°/0 marčna renta .... „ Akcije narodne banke . . „ Kreditne akcije..... „ London........ „ Srebro ........ „ Napol......... „ C. kr. ckini...... „ Nemško marke..... „ 4°/0 državne srečke iz I. 1854 Državne srečke i/. I IH(H Ogerskrt zlala renta -lu/0 . Ogerska papirna renta 5u/0 . Dunava reg. srečke 5U/U . Rudolfuvu srečk« . . Akcije antjlo avstr. bank« včeraj — danes 8--9.> - gld. 88-15 88— n 88 25 110-05 * n 110 35 101 fc5 n 10220 t*29 — f> y3o-— S1450 315 75 119*86 n 119 30 —• — ~" n —•— * 43 m ^■43 .V BI Ji snu/, 1*8 35 ™~ » 5832'/, 25'i gld. 133 gld. 50 kr. 100 „ 177 « » , • • • 102 n 10 „ . • • • 98 . BO „ lnO gld. 119 n 75 ji . listi . 117 n »» n 100 gld. 185 . 50 „ 10 n 20 » 75 , IM .. 101 . 25 „ v.. 220 n n Velečastiti prijatelji in človekoljubi! Prošnja za milodare iz ljubezni do bližnjega za dve osobi iz občine Briže, župnije Kolovrat, v Litijskem okraji, ki sta VBled dobrotljivosti popolnoma obožali. Mož je 89 let star, je nič manj nego 27 vider ujel, leži že 11 tednov zaradi oBlabljenja, sestra njegova je pa 70 let stara in je bila že 3krat v bolnici. Nemata s čim plačati stanovanja in kupiti drv in živil. Ne moreta prositi niti od hiSe do hiše, da ni se preživila in ne umrla od gladu. — Milodari prosijo se poslati pod Jeanuette Lewi«ky, pošta I/,luK«-, Xu|(orje ua Kranjskem. (132 — 2) vsprejme se tnkoj zn trgovino s steklom in porcelanom v 1'ulji. Ktlor zim nemški. Ima pred-notit. Pisma naj se name naravnost pošljejo. (19C-3; Fran Perinsig, trgovina s steklom in porcelanom v Pulji. IS lielctolitro-sr dobre slivovke se dobi pri (169—5) Francetu Prijatelj i v Tržiši, p. Mokronog. i) Podpisani proda 8 do 10 hektolitrov izvrstnega, garantirano čisto naravnega vina za v steklenice (buteljke) iz najboljših Haloških goric iz leta 1885. P. J ur S in c i pri Ptuji. Ivan Gre"benec, I (i>03—2) učitelj. Slavjanskij Agrenjev. Ravnokar so izšle: Russische Lieder aus dem Repertoire der russischen Sanger-Gesellschaft □i m i tri Slaviansky d' Agreneff. Fiir Pianoforte und Gesang von Anton Nastran. Cena 1 ni .J. -** kr., po pošti I gl«l. 25 kr. (2i8) J. Giontini v Ljubljani. Srebrna kolajna na svetovni razstavi v Parizu 1889. Dohiva se v vseh trafikah in prodajalnicah galanterij. (4) Glavna zaloga: OTTO KANITZ & CO., Dunaj. (134) 1 Čudovite kapljice sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni truba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu naj-trdovratnejšo zeiodcne "bolesti. — Prav izvrstno ustrezajo zoper he-morojide, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti čroveanim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih na&lež-nostlh, /.oper beli tok, božjast, zoper bitje srca tur Čistijo pokvarjeno kri. — One ne preganjajo samo omenjenih holeznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajajo se v vBeh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa jedino v lekarni Crftgto-foletti v Gori«!; v l.jul»l juui v lekarnah V. pl. Trnkocsjr in O. Pi««ull; t Trata v lekarnah C Zunettl in G. B. Rovts; v lleljaku v lekarni dr. Huni|»f; v Kostojlnl v lekarni Fr. BtMscurcicIi. i348—lUj i [ Srbske narodne pesmi Cena (~\ S kotedrom gl.3.75.V»/ gl.4.75 na Kosovom. Iz zapuščine Ivana Mohorčiča. V IJubljani. Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „Narodna Tiskarna" 1889. Knjižica bode gotovo vsa-korau, ki se zanima za so-brate Srbe in njih pesem, dobro došla. Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr. Amerikanska urazbudilom na Nl