n Naj ▼ ečji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 f. Za New York celo leto - $7.0Q Za inozemstvo celo leto $7.00 P GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post. Office at New York, Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. IDE NO. 8. — ŠTEV. 8. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 10, 1925. — SOBOTA, 10. JANUARJA 1925. TELEFON: C0RTLANDT 2876. FAŠISTI SO SITI EMANUELA IN HOČEJO DRUGEGA KRALJA VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII. Po volji fašistov in po milosti Mussolinija bo najbrž postal vojvoda Aosta italijanski kralj. — Kot se čuje, ne bo pred jesenjo nobenih volitev. Poslanci onih strank, ki ne soglašajo s fašisti, se bodo brezdvoma vrnili v parlament. — Nova volilna postava bo sprejeta. RIM, Italija, 9. januarja. — Italijanski listi, ki odločno nasprotujejo Mussolini ju in njegovi gangi, so mnenja, da bi bilo najboljše, ako bi se zastopniki opozicije vrnili v parlament. Proti Mussolini ju se je mogoče edinole v parlamentu boriti in edinole tam ga je mogoče poraziti. Nadalje priporočajo listi, naj pri prihodnjih volitvah voli vsak Italijan, ki ima volilno pravico, "da bo narod odločil, če je za fašizem ali pa proti fašizmu". Nova volilna postava bo brez dvoma sprejeta, toda volitve se ne bodo vršile prej kot jeseni. Po Italiji se splošno govori, da nameravajo fašisti odstaviti italijanskega kralja Viktorja Emanuela. Na njegovo mesto bi postavili njegovega nečaka, vojvodo iz Aoste. Aosta bi vladal po fašistovski volji, dočim sedanji kralj ni kaj preveč zadovoljen z Mussolini jem in njegovo gango. Fašisti so zastrantega jezni na kralja, ker je povsem pod vplivom Giolittija, ki je presedlal v proti fašistovski tabor. Šnopsarski škandali na dnevnem redu. Amerikanci baje zaplete ni v milijonska tihotapstva iz Canade v Združene države. — Novosti iz New Jerseya. / - QUEBEC, Canada, januarja. Štirje aiucrit&i državljani, ki se nahajajo začasno v Canatli, Stewart. Campbell, Xeill in Clark, so zapleteni v veliko tihotapsko zaroto, ki in vol vira pol milijona dolarjev, kot jn razvidno iz veerajšnega zaslišanja pred sodiščem. Istotako sta zapletena v zaroto kapitan J. Svmonds, pristaniški moj«ter Mon-trcahnin njegov pomočnik, kapitan Perriant. Kapitan Tremblav, kapitan lad-je istega imena, j«' bil zaloten s svoj« ladjo pri tihotapstvu z žganjem ter izjavil, da mu je ponudil Neill pet tisoč dolarjev, če spravi žganje iz Sednev, Xova Scotia, na St. Lawrence reko. Tremblav ji» to storil. Žganje so predložili z njegove ladje na jahto 4 4Sioux'', pri kateri je bil udeležen Clark. Stewart je imel n-eka.j opravka z rzpla čaujein petih tisoč dolarjev. NEWARK, N. J, 9. januarja.— Generalni pravdnik Stone je o-krajnemu zveznemu pravdniku na-ročil, naj takoj ugotovi, če je dobil njegov urad prepis pričevanja, ka-i< ro je podal neki Izidor Rapeport, ki je bil procesiran radi sprejemanja ukradenega blaga, a oproščen, je baje izpovedal naslednje: "IVter Ilauek pivovarna v Harrison ,N. J., je plačala Jesse Sal-inonu, predsedniku repilblikanske-pra komiteja za Essex okraj. 60.000 dolarjev in njegovemu pomočniku Davisit 20,000 dolarjev za protek-cijo." Kot znano je v zvezi s tem sluča jem pred par dnevi odredila, da se mora takoj odpustiti pomočnika zveznega okrajnega pravdnika, Walter Van Riperja. / Na temi ju njih izpovedi pred veliko poroto sta bila odpuščena zvezna prohibicijuka agenta Alfred fianeom iii Charles Taylor. Ran- Milanska policija razkrila boljševiško zaroto. MILAN. Italija, S. januarja. — -Polincija je danes izjavila, da je dobila dosti dokumentov, ki obremenjujejo deset nevarnih rodikal-cev. Ti 'ljudje «o bili baje a- zvezi z raznimi radikalnimi izbruhi v Italiji. Nova nemška križarka "Emden". BERLIN, Nemčija, 7. januarja. Iz Wilhelmshaven poročajo, da so spustili v morje novo nemško kri-žarko ter je krstili z imenom — "'Emden" .Križarka ima 6000 ton ter lahko vozi z naglico 21) vozljev na uro. Opremljena j" z osmimi 15 centimetrskimi topovi. Dementitan napad na Zinovjeva. MOSKVA, Rusija, 8. januarja. Sovjetski uradniki so danes izjavili, da je povsem iz trte izvito poročilo, da so oblasti razkrile zaroto, koje namen je bil zavratno umoriti Zinovjeva, načelnika Trb-tje interaacijonale. V zaroto so bili baje zapleteni sovjetski kadetje. Zapuščina Anatole France-a. PARIZ, Francija. 8 januarja. — Slavni francoski pisatelj Anatole France, ki je .preti kratkim umrl v starosti več kot 80 let, jt. zapustrl prdmo-ženje v vrednosti enega milijona dolarjev. Polovico zapuščine dobi njego v a žena drugo pa njegov vnuk. V doforodedne Bvrhe ni zapustil ničesar. som je bil namreč prisiljen izpovedati, kako je v svojem poskusu, da napravi New Jersey suhim srečal na avtomobil, obložen z žganjem, da oa je moral pobegniti,— "ker je bilo v bližini dvajset ali trideset jon&kov z revolverji". To vorni avtomobil so pozneje našli pr&zen na cesti. PREDS. VELIKE ŽENSKE ORGANIZACIJE Slika nam predstavlja Mrs. Carrie Chapman Catt, ki je načelnica Woman's Peace Parley. Organizacija bo imela v kratkem svoje glavno zborovanje v Washingtonu. Njen cilj je odpraviti vzroke vojne ter zasigurati svetu mir. NOVI PREDLOGI NA PARIŠKI KONFERENCI Angleški finančni minister Churchill je ponudil zavezniškim finančnim ministrom nov načrt, ki - določa razkosanje reparacij. — Skupna svota naj bi bila razdeljena soglasno z dogovorom v Spa. — Clementel je naklonjen načrtu, a belgijski ministrski predsed. Theunis mu nasprotuje. Poroča Amo Dosch-Fleurot. PARIZ, Francija, 9. januarja. — Angleški finančni minister Winston Churchill ima nov načrt za razdelitev reparacij. On hoče odstraniti vse prioritete, razven one na nemško posojilo, ki ima na temelju Dawesovega načrta prvi mortgage na vse nemške vire. Predlagal je, naj se spoji stroške okupacijskih armad, stroške a-meriške okupacije, stroška različnih zavezniških komisij itd. z navadnimi odškodninskimi zahtevami ter razdeli celo svoto, dobljeno od Nemčije, na temelju dogovora v Spa, leta 1920. Ta dogovor je določil odstotke, katere naj.dobi vsak zaveznik. Francoski finančni minister Clementel je očividno naklonjen temu načrtu, o katerem so je razpravljalo na njegovem drugem sestanku s Churchillom, a nasprotuje mu belgijski ministrski predsednik Theunis. Oe bo načrt uveljavljen, ne bodo imeli francoski in belgijski o-kupacijski stroški tekom naslednjih desetih let nobenega prednostnega stališča. Churchill hoče tudi, tla plača vsaka dežela svoje lastne zastopnike pri različnih komisijah, mesto da se jemlje te stroške iz dohodkov Dawesovega načrta. To bi pome-njalo, da bi morale Združene države dajati plače Amcrikancem, ki so sedaj zastopani pri takih komisijah, mesto da bi se jih vzdrževalo z dohodki reparacij. Xi vrjetno, da bi ta predlog obveljal ter te domneva, da je sprožil Churchill to idejo kot nekako oporo za barantanje. Angleški finančni minister je zavzel v svojih pogovorih s Clemcn-telom stališče, tla se prav nič ne mudi razpravljati o medzavezni-ških dolgovih. Dejstvo, da se ni v večji meri poslužil svojega stalnega stika s francoskim finančnim ministrom, da pospeši razpravo glede medzaveznjških dolgov, je vzbudilo domnevo ,da rajše vidi, kako bodo izpadla francosko-ameriška pogajanja. On noče določiti medzavezniške konference glede dolgov. LONDON, Anglija, 9. januarja. Iz Pariza so prišla poročila glede pogajanj, tikajočih se medzavezni- Osleparil mater mrtvega vojaka. Slepar, ki je nastopal kot sin, je osleparil mater mrtvega vojaka. — Stara dvojica je spoznala v jetniku svojega sina, čeprav ni bil. — Oblasti so odkrile sleparijo. škili dolgov, katera označujejo tukaj nekateri kot vznemirljiva. Glasi se, da je skušal francoski finančni minister Clementel oživiti JJo-nar Law-KJurzoii predloge, da se razveljavi ali kancelira večino francoskih dolgov v Angliji. Clementelovo stališče označujejo kot nemogoče. Glasi se, da ni mogoče pričakovati nobenega napredka glede uravnave vprašanja med-zavezniških dolgov. Nasprotna poročila iz Pariza pripisujejo pretkani francoski propagandi. Angleški finančni minister Winston Churchill je odgovoril na predloge in namigavanja Clemen-tela, da je ministrski predsednik Bonar Law predlagal kaneeliranje dolgov v namenu, da prepreči vko-rakanje Francozov v Ruhr. Markij Curzon, takratni minister za zunanje zadeve, je obnovil te predloge, da spravi Francoze iz Ruhra. Churchill je zavzel stališče, da morajo plačati zavezniki .Angliji toliko, da se izenači diferenco med angleškim deležem pri reparacijah ter angleškim dolgom v Združenih državah. Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi izostala nemška plačevanja, jc rekel, da bi morali zavezniki vzeti na svoja ramena vse breme. To stališče je dosti trdnejše in odločnejše kot katerokoli, zavzeto izza sklenitve premirja. Tukaj ne goje niti malo upanja, da bi imel prvi poskus Churchilla kak uspeh. Nemci dosegli nov letalni rekord. BERLIN, Nemsčija, S. januarja. ^Zrakoplov Aerolioyd potniške dražbe je zapustil danes zjutraj London z osmimi osebami sna krovu ter do&pel v Berlin štiri ure pozneje. 8 tem je presegel svetovni rekord. Angleški Kanal je preletel v desetih minutah. Dva usmrčena v Sing Singu. Dva sta bila usmrčena v električnem stolu v Sing Singu, ker sta bila spoznana krivim umora Kitajca. ATLANTA, Ga., — 10. januarja. — Čudna in obenem polna'tragedije je zgodba o Mr. in Mrs. E. Bergeron iz Me-nasha, Wis., in sinu-vo-jaku, o katerem ne moreta vrjeti, da je v resnici mrtev. Urban John Bergeron je šel v Evropo z oddelkom ekspedicijske armade julija meseca leta 1918, je soglasno z vojaškimi rekordi, padel v boju pri Belleau gozdu. Vojni department je obvestil stariše v majhnem kraj tu Wisconsin a. V primernem času so tudi poslali domov truplo v krsti, po-kriti z ameriško zastavo. Stara dvojica je hotela zadnjikrat videti obraz izgubljenega sina. Zahtevala je, da se dvigne pokrov. Beli, mrz&i obraz, katerega sta zagledala, pa se jima ni zdel obraz, ki je živel v spominu obeh odkar je sin odšel k vojakom. Nista bila absolutno prepričana, da je mrtvi vojak Urban John Bergeron. v tej veri so oal'ršču res truplo njenega sina. Približno pred tremi meseci s'o privedli nekega jetnika iz New iOrleansa v zvezno jetnišnico \ Atlanti. Vpisan je bil kot Robert Sa. Claire. Bil je spoznan krivim trains portiranja ukradenega av tomobila iz ene države v drugo per obsojen na osemnajst mesecev ječe, Jetniška vrata so se komaj zaprla za njim. ko sta dobila Mr. in Mrs. Bergeron iiz New Orle^nsa pismo, katero je pisala neka Mrs. Lucille Oldham ter vprašala, če poznata nekega Urbana Johna. Nadaljne informacije v pismu so oživile upanje obeh, da je sin še živ. Pohitela sta v New Orleans in IX) kratki preiskavi v Atlamto. Robert St. Claire se je nahajal v bolnici jetnišniee. Ostarelo dvojico so povedi i k njegovi postelji, d n oba sta. ga takoj spoznala kot svojega sina. Kaznjenec je potrdil izjavo obeh, in mrka jetniš-ka soba je bila priča ganljivega prizora. Stariša niwita niti mislila na to, da imata pied seboj kaznjenca. Jetniški uradniki pa so uvedli preiskavo glede tega čudnega slučaja. Iz vojnega department a so dobili odtise prstov Urbana Johna Bergeroiva ter jih primerjali z St. Claireja. Odtisi si niso bili niti ma- Dssining, N. Y., 0% januarja. — V državni kaznilnici Sing Sing sta biLa Včeraj zvečer usmrčena v električnem stolu devetnajst let stari John Rys in dve leti starejši Joh li Emelito. oba iz Readin*?. Pa. Emelito je bil usmrčen ob desetih zvečer, Rys pa ob poldvanajstih. Bila sta obsojena na smrt radi umora kitajskega lastnika pralnice, Lee Jonga v Port Jefferson. Emelito, ki je bil slabejši obeli morilcev, je moral prvi v smrt. Prijatelji in sorodnika, mladostnih morilcev so si na vse mogočo načine prizadevali, tla dosežejo izpremembo smrtne kazni v do.mrtno ječo. Ker pa ni okrajni pravi ck iz Suffolk okraja podpiral prošnje, se ni hotel governer Smith vmešavati v zadevo. Rys m Emelito sta bila pred umorom obsojena na zaporno kazen radi nekega zločina. Ko sta odslužila svojo kazen, sta se vrnila v Pori Jefferson ter umorila Kitajca, katerega sta smatrala za denunci-janta. lo podobni, in Robert St. Claire je bil razkrinkan Kot slepar. Ko se je opozorilo na to stariše, nista hotela vrjeti ter trdila, da je jetnik njun sin. Mr. in Mrs. Bergeron ->ta sklenila ostati v Atlanti, dokler bi ne bil "sin" oproščen. Nov faktor je stopil tedaj v položaj v osebi sestre Urban •Johna. Mrs. St el le Emmerica. Ko je bila informirana od presrečnih stariše v. da ni njen brat mrtev, Je pohitela v Atlanto. Le en pogled na jetnika je zadostoval in označila ga je- sleparjem. Celo njene pozitivne izjave pa niso mogle omajati vere starišev. Sestra je pričela nalo z neodvisno preiskavo. Prepričana je bila, da ima St. Claire gotov motiv, da izkorišča lahkovernost starišev. S pomočjo vladnih agentov je pručela zbirati dokaze proti St. Claire-jii in kmalu je imela slučaj zaključen. Stavljen pred ultimatum je jetnik končno podal zapriseženo izjavo, v kateri je priznal, da je A-aral staro dvojico. Policist je ustrelil Japonca. Newyorski policist j s ustrelil Japonca, a izjavil, da je storil to v silo-branu. — Vsled tega ni bil aretiran. Ko je poni ožini okrajni pravdnik Palmer včeraj zjutraj zaslišal devetnajst Japoncev in tri bele žeu->ke, je oprostil vsake odgovornosti policista James Shannoiia, ki je ustrelil lastnika nekega japonskega prenočišča za mornarje. ( h ar lesa Fonaita. Izjavil je. da je l)il polic i.-»t upravičen ustreliti moža. ki je šel nadenj s sekiro v roki. Shannon in njegov tovariš Si i-glin, oba prideljena posebnemu <>.l-ilelkn. sta dobila naročilo obiskati prenočišče, ter ugotoviti, če - » resnične pritožbe da je to prenočišče javna hiša. Dočim je Stigli:-stražil pri sprednjih vratih, je dospel Shannon, kateremu je lastni!; odprl vrata na ozek hodnik. K<> mu je policist sporočil namen >vo-jega obiska ter ga prosil, naj mu pokaže sobe. je prijel Fon/.ita na steni visečo sekiro ter jo dvignil k udaren. Policist pa je hitro r»f>-te^nil svoj revolver ter pognal Japoncu krogljo v srce. Siiglih je slišal strel ler p/ihitei na lice me>ta. Našel je Shannoiia stoječega poleg mrtvega Japonea. ki je še vedno držal sekiro v roki. Trije detektivi .so nato aretirali devetnaj.it Japoncev ter tri bele ženske pml obtožbo ne-poJo1)-nega vedenja. Lekarnarji proti suhaški predlogi. WASHINGTON, I). C, s. jan. Narodna zveza lekarnarjev je odobrila napad na predlogo ( rampto-na, ki določa poseben urad za iz-vedenje prohibicije. Izjavljajo, da prodaja vlada vtihotapljeno žganje brez earinc in da izgubi vsledtega tozadevne dohodke. slamniRarji POZOR! Vsi oni. kri so se vpisali v slamnika rsk o unijo, se vabijo, da pridejo v sredo. 14. januarja ob H. uri zvečer na 62 St.. Marks PI.. New York. N. Y.. kjer bodo dobili linijske knjižice. Ker je lo posebna seja. naj bodo na seji vsi. <"-o •so se že vpisali v unijo ali pa nf«. Straw Hat Union. DENARNA IZPLAČILA y JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes bo naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.20 2000 Din. — $36.20 5000 Din._$90.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej IS centov za poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE1. 200 lir .......... $ 9.60 500 lir..........$23.00 300 lir .......... $14.10 1000 lir..........$45.00 Pri naročilih, ki trofejo nan' kot 2M lir računamo posebej po 19 center n poštnino in droge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za po.silj.itve, ki presegajo TETTISOC DINARJEV ali pa D VATI S OC LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. rwdaiBt Dinarjem In Liram aedaj mi stalna, menja m večkrat Is aopti hkmm; Is teta razlega nam al — efsis podati natančne eene raaprsj nrfnnsniw po eeni tistega dne, ko mam pride psslsni denar v roko. POŠUjJATVE PO BRZOUAVNEM PISKU IZVRŠUJEMO S NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKE Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order all po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANE Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone? Cortlandt 4687. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) ALI POVZROČAJO SCURKI RAKA? Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko iti Kanado ...................;...... $6.00 Za pol leta .............'.............. $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York za celo leto .... $7.00 Za pol leta .............................. $5.50 Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta .............................. $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS X A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Trle phone: Cortlandt 2876. EVROPSKA KONFERENCA Te dni so se sestali zavezniški finančni miniwtiu v Parizu na konferenco glede stanja Evrope. Naša vlada je za stopam a v tem slučaju po treh delegatih, ki so ofieijelni kot vsi ostali in katerim «e ni treba izgovarjati, da so prišli v Evropo povsem slučajno. Šest vprašanj, kojih vsako je samoposebi deteti važno, da povzroči nebroj zadreg, se bo pojavilo po ali pred to konferenco, da se direktno razpravlja o njih. Prvo teh vprašanj je uravnava računov za Poincarejev eOtspe-rmient z Iluhrom. To ni nikakor enostavno vpra sanje. Komplicirano je raditega, ker sta Francija in Belgija na eni strani in Anglija na drugi strani povsem nasprotnih nazorov glede vprašanja, koliko dohodkov iz ruhrske okupacije naj se, porabi za plač an je stroškov te okupacije. Angleži so pripravljeni odobriti gotova plačala v gotovini, dočian žele Francozi, da se ves račun glede Rulira plača iiz ruhrskih dohodkov. Drugo vprašanje, ki je tesno .spojeno s prvim, je porazdelitev nemških reparacij, sprejetih na temelju Dawesovega načrta. Pred štirimi leti so sklenili zavezniki do'govor. ki je znan kot dogovor v Spa. po mestu, v katerem je bil sklenjen. Ta dogovor daje Franciji 52 odstotkov nemških reparacij in Angliji 22 odstotkov. Francozi bodo zahtevali sedaj več. Svojo zahtev, kateri bodo Angleži seveda živahno nasprotovali, bodo utemeljevali z izjavo, da je njih sedanji delež pri reparacijah nezadostna odškodnina za materijalno škodo, katero je trpela Framcija v vojni in nezadostna odškodnina, če bo morala Francija plačati svoje dolgove pri zaveznikih. To dviga tretje vprašanje, o katerem se ne bo razpravijatlo v Parizu, ker so ameriški delegati prepovedali tozadevno razpravo, — namreč vprašanje zavezniških dodgov v Združenih državah. Gospoda Hughes in Mellon nista zadovoljna z zadnjo francosko poslanico, ki ne stavi nikakih novih predlogov. Čeprav ni še noben finančni izvedenec pojasnil, kako bi mogla Francija več kot pol stoletja plačevati po $2:10,000,000 -na leto, zahteva vendar pol ducata senatorjev, da naj plača Francija do zadnjega fieka. Tmamo tudi neurejeno vprašanje z Angleži. To je četrto vprašanje, ki bo navzoče na tej pariški konferenci, čeprav se tudi o njem ne bo razpravljalo. .Angleži trdijo, da nima Amerika nikakih pravic do plačil na te-nielju Dawesovega načrta, ker ni podpisala, versa.ilkke mirovne pogodbe. Ameriška vlada je opaistifla svoj načrt, da se izplača, iz privatne nemške lastnine, ki je bila zaplenjena v Združenih državah. Ta lastnina bo izročena lastnikom. To je bil moder sklep. Nobene postavne ali moralne pravice nimamo, da bi frtoriS ka-j d nuige ga. Ce bi Ntorili drugače, bi ustvariti zelo nevaren precedent. S kakim zaupanjem bi mogel iti kapital v inoteeanstvo, če je mogoče privatno lastnino zapleniti v vojnem času? Predlog angleške vlade naj ss konfiscira privatno nemško lastnino je slab predlog za imperij, ki ima trgovske interese v sedmih morjih. Nato pride na vrsto vprašanje tarifine vojne. Ze več kot tri mesece se pogajata Francija in Nemčija glede trgovinske pogodbe, ld naj bi stopila na mesto onih klavzul v ver-sa i lisici mirovni pogodb«, ki avtomatično ugasnejo dne 10. januarja. Ta pogajanja so bila v ponedeljek prekinjena. Obema deželama prete sedaj tarifne represalije in tozadevne pretnje se uporablja z idejo, da je na konferenci -dobra diplomacija zahtevati več kot se pričakuje. | Peter Zgaga j Novice iz Slovenije. UNDERWOOD t llttDCftwDOD. H. »•■ Dolgoletne preiskave so dognale, da je v tistih hišah, kjer je dosti ščurkov, največ slučajev raka. Znanstveniki domnevajo, da mora biti nekaka zveza med to strašno boleznijo in ščurki. Pred kratkim so zborovali v New Yorku izvedenci Disinfectant Association ter se posvetovali, katero sredstvo bi bilo najuspešnejše za zatiranje te nadležne golazni. > Iz Jugoslavije. Vlak povozil delavca. Na Savskem kolodvoru v Zagrebu je povozil vuak delavca Štefana Amlraseca, z a pol ene ga pri rz-kladanju peska,. Ko je Andrašec stal na tiru, se je približal vlak in ga pddrl. Kolesa so ubogemu delavcu odrezala desno rolco fn obe nosi pod ikolenam. Nezavestnega so prepeljali v boftnico. Zaradi velike izgube krvi ni upanja, da biotreval. Velik po&ar v Osijekn. V Osijeku je pogorela delavnica strojnega ključavničarja Štefana Kožarja. Škdda znaša pol- V Beogradu se je pojavil legar. V Beogradu se je v neki hiši, •kjer stanuje 20 mestnih delavcev, pojavil pegavi legar. Statna bakteriološka postaja je ugotovila, da so štirje delavci oboleli na leganju. Prelpeljadi so jih takoj v državT no bolnico, osoale pa v desinfekcijski zavod. Oblasti so ukrenile vse pogretom>, da se prepreči na daljnje širjenje bolefeni. O jugoslovanski trgovski moraa- .. . nci je napisali v tržaškem "PiccoltT* B. Mainesni cLanefe, v katerem s« izaivzema za. adčLeftovatoje med jugo-isSRv S itlujimwEv WBSSi mornarico. Pravi, da bo tako so delovanje moglo najboljše rezultate za obe deželi, nrno^fo boljše nego se more to misliti prvi trenutek. Seveda se to sodelovanje ne sme omejitli na promet Su-šaka in Reike marveč se mora ra>.-tegniti na vsa pristanišča obeh jadranskih bregov -in na mednarodno plovbo. Jugoslovanska trgov, ska mornarica doslej nima še nv kakega broda za prevoz potnikov v transatlanitske 'dežele, ima pa brodove. ki lahko prav dobro izpopolnijo in izboljšajo službo, ki jo vrše italijanske družbe. Na Jadranu poslujejo sedaj šele številne tuje ladje, ki bi «e mogle nadomestiti z italijanskimi in jugoslovanskimi v veliko konint obeh narodov, ki imata vso pravico pr,služiti se svobode, pridobljene s to-7'kim herojstvom, da si razširita in utrdita svojo gospodarsko po. tenco. Želeti je prav živo, da bi rešila italijansko - jugoslovanska konferenca v Benetkah tudi ta važen problem definitivno s polno zadovoljnostjo in z velttko koristjo vseh in za vse. Tako izvaja italijanski člankar. Dobro in lepo bi bilo re> sporazumno delovanje med oibema ja-rlraniskima sosedoma, toda tako, da pri tem ni noben del oviran v svojem pomorskem razvoju! Odlikovanje novinarja. Novinar Franjo Kultmdžie, bivši urednik beograjske '"Re-ei" jo odlikovan z redom sv. Save 5. vrste. Razgovor med Čarugo in Prpičem. Gflaiso'vitA jlra-zbojnjilk JoMo Ča-ruga, ki še vedno čaka na izvršitev smrtne obsodbe, je slišal te dni. da pišejo časopisi tudi o vprašanju pomilostitve. Vedel je celo, :ia pe bil minister prave v Skop-Iju pri kralju. Ko je šel zvečer mimo temnice, v kaiteri sc nahaja njegov istotako na smrt obsojeni tovariš Prpič. ki je veselo projw--val. mu je Caruga zaklical: "Zastonj prepevaš. Ti tako ne boš po-miloščen!"' Prpič mu je mirno odgovoril : "Hvala, meni je vseeno, pa če me že jutri o-besijo. Žaii mi je samo. da ne bom videl, kako bodo tebe dvignili!" "Nocoj seru sanjal*', — je odvrnil Čaruga šaljivo, — "da ti je počila vrv dko-li vratu, ko so te obešali"'. PrpiČ mu pa odvrne: "Ko bo okoli mojega vratu počila vrv. tedaj bodo tudi tebe pomiilostili". Lastnega očeta zaklal. V bosanskem selu Dervenita prišlo te dni do prepira med vaškimi fanti. Ante Gogič je hotel z nožem napasti svoje na.sprotui-ke. vendar ga je njegov oče Mijo prijel za roiko. da prepreči napad. Sin, ki se je hotel šiloma iztrgati, je pri ruvanju zadel z nožem očeta ter ga ranil tako težko, da oče čez nekaj ur umrl. MoriW je bil izročen sodišču. Kavarne v Beogradu. V Beogradu ni kavarniškega življenja, kakor se je razvilo pri nas. V obeh največjih kavarnah Se vidijo večinoma tujci, Beograjčan P* se sKajajo igraje doma ali pa v onih malih "kavarnah", ki -so prav za prav gostilne. V beograjskih kavarnah se ik-najde časopisov, ne igra se biljard in ne mečejo karte. V bližnji prihodnjostii pa se otvorita v Beogradu dve veliki kavarni: ena se še gradi, druga še- ni povsem urejena. Obe novi kavami bosta urejeni po zapadno-evropskem vzorcu. Mati je zastrupila svoje tri otroke ter samo sebe. BLUEFIELD, \V. Va., 7. jan.— Mrs. flattie Lambert je potresla s strupom tri samhvielie ter jih dala svojim trem otrokom, nakar je sama izpila precejšnjo količino strupa. Otroke so prevedli v bolnišnico in bodo najbrž okrevali, dočim je ona umrla. Zapustila je pismo, v katerem pravi, da je vsem na poti in da bo šla ter tudi svoje otroke vzela seboj. General Obregon na daljšem potovanju. MEXICO CITY, Mehika. 8. jan. General Alvaro Obregon, prejšnji mehiški predsednik, je "na poti v Californijo. Njgov namen je prepotovati vse Združene države in Evropo. Po dveh tednih bivanja v Združenih državah bo odpotoval v Evropo, kjer se mu »bo pridružil general Serrano, prejšnji njegov vojni minister. Serrauo je sedaj na Španskem v zaupni misiji mehiške vlade. Te dni se je v nekem mestu Srednjega zapada vršila zanimiva sodnij«ka obraivnava. Pred sodiščem se je zagovarjal možak.'ki je imel toliko korajže. da si je nakopal tri ženske na glavo. Najprej se je poročil s prvo In se kmalu zatem zaljubil v drugo in se poročil ž njo. ne da bi prvi kaj povedalo tem. In nato je vzel še tretjo za ženo. * Nekaj časa je trajalo to trojno življenje, polagoma so se pa žene seznanile druga z drugo, in so tožile moža zastran bigamije ali mnogoženstva. Sodnik je bil strog možak. Obtoženec je kar trepetal pred njim. Napravil mu je d-olgo pridigo ter mu dokaizoval, kaiko strašno proti postavno je, če je človek 2, več ženskami poročen kot samo z ov-zdignjenimi rokami zahvalil sodniku : — Oh. hvala vam, gospod, tisoč-kratna hvala. Mislil sem, da boste rekli, da bom tri leta zaprt in d<- Smrtna kosa. Umrla je v Domžalah Ivana Ja-nežič, roj. Kovač, posest niča in gostiiničarka. — V sanatoniju " Wienerwald pri Dunaju je po dolgi mukapol-ni bolezni umrl Anton Prijatelj, .sin ugledne rodbine Prijateljeve v Tržišču. Velik požar in vlom v Škof ji Loki. Te dni zjutraj okoli 10. ure je nastal pri posestniku Krevsu v Škof jii Loki velik požar. Gorelo j'e gospodarsko poslopje. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci iz Škofje Loke, Stare Loke in iz Sv. Duha ter ogenj po napornem gašenju kmalu popolnoma udušil. Stanovanjsko polopje je ostalo 'nepoškodovano. Škoda je precej velika. nima kakega kola, da bi obdolženca nagnal. To je obdolženega razkačilo. da je začel starega Pin-,tarja zmerjati, ta pa ga je zasledoval. potem ko je stopil z lestve, na drugi strani svojega vinograda. Potočnik je takoj potegnil nož in ga odprl. Večkrat je tudi skušal irdreti v Pintarjev vinograd, pa so mu ni posrečilo. Ko sta na vrhu obeh vinogradov trčila skupaj, se je obdolženec takoj zakadil v starega Pintarja ter mu po kratkem medsebojnem boju prizadjal dve težki poškodbi, eno nad srcem, drugo ji a na levem gornjem stegnu, tako, da se je Pintar vskkl izgube krvi nezavesten zgrudil na tla. V bobidci je mož vsled leža-nja obolel še na pljučnici. Ker so priče ovrgle obdolženčev zagovor s popolno pijanostjo in s silobra-nom, je. bil Potaočnik obsojen na tri mesece težke ječe. Arabska gostoljubnost* Vsak Arabec sprejme vsakega tujca brez vprašanja za tri dni kol svojega gosta in šele po treh dneh ga lahko vpraša, kdo je in odkotT prihaja. Če pride Trinerjevo Vino ket gost prvič v vaš dom. ni treba tri dni ničesar vprašati, kajti v tem času boste že izveleli. kaj je. Trinjerjevo Grenko Vino je želodčno Kdravilo. ki dela brez za mude. Če trpite vsled slabega tika. zaprtja, izpehavauja, napih-njeno?rti. glavobolo. nemirnega 'spanja in podobnih želodčnih bo-ezni. vzemite Trinerjevo Grenko Vino in pomoč se bo takoj pojavila, Čitajte. kaj nam je pisal Mr. Stephen Jurek dne 15. decembra, iz Kettle River. Minn. "Trinerjevo Gremko Vino je jako dobr<. zdravila. Moja žena je kaka tri leta trpela vsled glavobola, nobena zdravilo ji ni pomagalo. Nato je poskušala Trinerjevo Grenko Vdno. in sedaj nima več glavobola". Vprašajte vašega lekarnarja ali prodajalca zdravil tudi za Trj-nerjev Liniment, izborno sredstvo iproti re\"matizmu. ne vr algi ji, 1 um -bagn, posledicam izpostavljanja mrazu in ozdblrinam. Vprašajte ga tudi za Trrnerjev Mi;rilec Kaši j a. Če ni naiprodaj x vaši sosedšcim, pSSite na: Joseph Triner Company, Chicago, ft, - (Ad.) J Vlom. Oj^asna svedrovska družba, katere sedež je menda. Kranj, je zadnje čase razširila svoje delovanj«-tudi na Skofjo Loko. Tako je tudi p^ed kratkim izvršen drzen vlom v pisarno lesnega trgovca Frana Dolenca. Iz predala pisarniške mize so odnesli 2r».000 Din., dočim so pu-tili težko "Wertln-i-merico*' »pri mini. Zaenkrat je pač 25,000 Din. dovolj . . . Morilec Alič prijet. Kakor znano, 'je postal v turi-stov.sk.ih krogih dobro znani posestnik Janez Krek a z Ločnic«, pri Medvodah o Veliki noči leta 1921. žrtev zahrbtnega napada, ko je šel zjutraj k vstajenju. UstreP.il ga je iz zasede posetnikov s:n .Tane/ lič iz Ločnice, katerega je iia-peljala k d'e.janju druga Krekova žena. Mežnajeva iz Smarjeftc pri Žlebah pod Sv. Katarino. Dočim je bila ta obsojena na 20-letnr> ječo in se sedaj nahaja v kaznilnici v Begunjah, je Alič pobegnil in ga. do seda j niso mogli prijeti kljub temu. da je iz svojega skrivališča večkrat prihajal domov. Tako je bil lani v Veliki noči skoraj teden dni doma. Ko je fant čitail v časopSih o znanenu neurju v Ločnici, ga je usoda svojcev skrbela in je prišel o sv. Jerneju (dne; 24. avgusta) čez gorovje ponoči zoipet domov in pri Samomor na pokopališču. Te dni se je na gornjem delu okoliškega pokopališča ustrelit gostilničar Jerčin in Stranic pri Konjicah. Vzrok samomora je neznan. -lerčin zapušča ž-eno in štiri otroke. Truplo so položiti v 111 !-tvašnicn. bom moral vse tri žene .imeti pri; ltcm paKjel celo v vodo v bližini hiše svojih staršev. Drugo jutro jo je zopet odkuril nazaj v Idrijo. Ni dvoma, da izroči Italija Aliča. Včeraj se je raznesla po Ne\v Vorku vest, da je bil italijanski fašist ovski diktator Mussolini ubit. Vest je dospela iz Berlina, pa kot se je izkazalo, ni bila resnična. Umor je okrajno in jo-ko nepriporočljivo sredstvo. Umora se poslužujejo v dosego svojih ciljev le taki. ki so ubogi na duhu. Kot je na primer Mussolini, ki je dal umoritii socialističnega po-slanea Matteotija. Zdrava pamet zadaja sllnejše in smrtonesnejše udarce kot jih zadaja revolver in šilet. Kot v'-e kaže. so se začeli nekateri zmerni in trezni Italijani zadnji čas posluževati tega skrajno uspešnega orožja. Ko bo zmagala v Italiji zdrav« pamet, bo Mussolini tako majhen, .ponižen in brezpomemben, da st ne bo nihče zmrdnil zanj. Ali ste že opazovali veščo, ki leta krog plamena ter se končno zaleti vanj in zgori? Najbolj žalostno pri tem je, da se ne zaleti v plamen zato, da bi zgorela, pač pa zato, da bi živela . . . Težke posledice a«lkohola. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal radi težke telesne poškodbe 20-iletni posestnikov sin Matija Potofenik iz Žreč. 19. oktc„bra popoldne je prišel obtožence vinjen mimo vinjiČarije Karola in Frančiške Kangler ter začel tam dražiti s šibo priklenjenega psa. Kangler ga je radi tega. OMtel, sosed Pintar pa. ki je na lestvi pred svojo hišo obiral Fižol, je Kanglerju med tem rekel, ali George Buchanan. Te dni je umrl v Londonu znani angleški veleposlanik. Sir George Buchanan. V diplomatic 11 o službo je stopil že leta 1375. Leta 191l> je postal kot Ni-e-olsonov naslednik angleški veleposlanik v Pc-trogradu. V veliki meri je bila njegova zasluga, da je bil dosežen med Rusijo in Anglijo popoTen sporazum in da .j«1 Anglija stopila v svetovno vojno. Pozneje >0 mu očitali, da je podpiral revolucijo v Rusiji in jo pospešil, ker se mu ear.-ka politika tli zdela več dovolj zanesljiva. Oil leta 1010 d«» 1021 j'1 bil Buchanan veleposlanik v Rimu. pntem pa se je popolnoma umaknil iz političnega ži\-ljenja. Diplomatski konflikti med Turčijo in Anglijo. Med Turčijo in sovjetsko vlado je nastala precejšnja napetost. Turška vlada očita sovjetski, da izvršuje s posredovanjem >vojega poslanika in sovjetske trgovinske delegacije v Carigradu metodično revolucionarno propagando. V Carigradu. da je vrh tega centrum revolueijonarne propagande za sosednje revolueijonarne propagande za sosednje države. Turška zunanji minister je zagrozil, da bo izgnal večino članov sovjetskega poslaništva in 1rgovin>ke delegacije. a ko takoj ne preneha boljše-vinška propaganda Sovjetski poslanik je. nato odpotoval v Moskve*. da se posvetuje s CirerLnom. Govori se. da s«"* ne vrne več v Turčijo. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 orožena in da jo Wahha-bki v vseh otzirih znart.no nadkrilju jejo. Zelo zanimivo bi 'bilo vedeti, koga bodo podpirali Angleži: ali Ibu el Seula, ali Ali ju. V konvenciji med liediaško in a.n/gleško v^lado ko se pjroglasili Angleži za zaščitnike hedžaske vlade. Navzlic temu smo videli, da Anglija ni podpirala kralja Huseina. ko je bil v nevarnosti njegov prestol. Veliki šerif je o]K>mnil vrhovnega angleške ga komisarja na obljubo, ki jo je dala njegova vlada, sklicujoč se na. tajno konvencijo iz 1. 1920. Angleški vrhovni komisar je izjavil, da njegova vlada ni obljubila pomoči kraljevi osebi, temveč samo hdžatvki vladi, ki pa po njenem mnenju še ni v opasnosti. Pobsg tega bi i«i ne mogfla poslati ncmusli-mantke čete na pomoč svetemu mestu, ker spoštuje islam in ker bi islamski sMet videl v temu veliko bogoskrumstvo. Vendar se je kralj Husein odrekel prestola v nadi da bo imel njegov sin več sreče. Ali se je utrdil s svojimi četami v Džed-dahu, da odbije napad in zavzame Mekko v slučaju, če bi se hoteli prebivalci svetega mesta pridružiti "VVahhalbitom. Ni povsem verjetna vest, da so Wahhabiti že obkolili Mekko ker jo sultan Tbu el Seul sedaj v el Riadhu, kjer se vrši izre-djio zborovanje zastopnikov raz-«ill pokrajin in vseh wahhabitskih voditeljev. Domneva «e, da je na dnevnem redu toga zborovanja di-t-ikfitsija o iisitavi Hedžasa, kolikor jf> ne izdela muslimanski cerkveni zl>or, ki 1h> sklican začetkom pri-hokinjega leta v Kaihiri. Do tega ča sa smo lahko prepričani, da bo A-rabija arena krvavih bo j v med raznim sektami, ki branijo svoje versko prepričanje z neverjetnim fanatizmom. Vsaka sekta bi rada videla svojega voditelja, na vrhuncu slave m moči. da bi mogla širiti svoj nauk z večjo vnemo in uspehom. Kaj je prav za prav walihabi-ze.m ? A-Dlahov prerok ni formuliral v Mekki svojih naukov. Poglavja korana, ki datirajo iz te dobe, so pesniško navdahnjena, nejasna dn ponekod nerazumljiva. Ce Tie gre ne posredno za brezverce, sic o-mejujejo na nauk o edinem Bogu, o sodnem dnevu in poismrtaiem življenju. V Mekki je posta! Mohamed poglavar države, koran pa neke vrste cerkveni, politični in državljanski aakfttiik. Koran postaja za kotnik muslimanske države. Njegov verski vpliv se polagoma umika vplivu žklovt-itva in krščanstva, kakršno se je pojavilo na vzhodu v VII. toletju. Novo verstvo se širi z opetovano recitacijo korana, tli AMahovemu nauku manjka jasnost in preciznost. Mohamed realizira božjo knjigo s svojimi deli, besedami in molkom. Skupina vernikov, ki obdaja učitelja, ga smatra za vzgled in se skuša prrtbLižati njegovemu življenju. Po njihovem veyledu, po spominu na te islamske apostole se širi Mohamedov nauk in postane t&afBOtna ustno izročilo. Po njegovi smrti se pojavijo Med Mofcamedoviaa učenci so vzniki e nove ideje. Takoj nastane potreba določiti pravila, ki bi jih koran ne mogel zavre-či. To so storili v duhu svete knjige in ustnega izročila ljudje, ki so# se sicer poglobi Ji v Mohamedove nauke, toda vsak je dodal po svojem naziranju nekaj novega, individualnega. Ko je izumrlo prvo pokol en je vernikov, se je širila živa razlaga korana ustno. Tako je nastala no«va razlaga korana, znana pod imenom hadit. Kmalu je postal liadi/t podlaga za diskusije in nove dogme. Moralo je pa pniti do tega, da se je skušal vsak autor novega nauka ali načine razlage korana opreti svoji tezi na hadit, da bi veljal za preroško avtoriteto. Ne glede na to, da je bil morebiti pretvorjen ali od vernikov samih ustanovljen, je postal hadit o-ficielni islamski nauk, dokler niso uč:telja isila/ma začutili nekega dne potrebe izbrati iz had it o v samo ne. ki so se zdeli avtentični. Nastala je pomožna veda, kritika hadi-*ov. Vendar pa nahajamo v vseh musjhimanskih veriskih sektah skupni nauk, ki je normalni zakon Islama. Posebne institucije raznih sekt imajo naravni politični vpliv, ki je večinoma, zelo velik. Nekatere sekte, nastale v razvoju rn na predku islama, so d.anes samo historičnega pomena; druge so važne tudi za sedanjost, ker nam kažejo put k pojmovanju islama in življenju muslimanskega sveta spi oil. Med take spadajo predvsem K-haridžvmove sekte. Te sekte bazirajo na starih beduinskili nazorih o nodvlsnosti, s pošto vam ju pro-rokovnh tradicij in n^ odporu prot dedni vladavini nekaterih dinatsij. Njihovi vcirki in politični nauki zagovarjajo ohranitev temeljev pn-vol nega islamskega zakotna. Prvo-t na muslimanska družabnost ni nikakor ask etična. Ask etične te.n dence, ki so se pojavile v muslimanskem svetu pozneje, so našle t Siriji in Perziji vzore, ki so orno-gočili njihov razvoj. V SPOMIN POKOJNEMU ROOSEVELTU HUMANIZIRANJE ZNANOSTI MNDCRWOOO A UNOl^gOOO. H,.»w Pred kratkim so odkrili na bojišču pri San Juan, Kuba, spomenik pokojnemu ameriškemu predsedniku Rooseveltu. Navzoča je bila tudi Roosevelt ova vdova. Izza kulis\špirr tizma. Se pri nobeni špiritistični seji se ni gibala mizica, ki je imela štiri noge. Trinožno mizico je mo hajaio v bližini močnejšega konja. Ali pa drug primer: vzemimo okro glo taso, na katero položimo več predmetov različne -teže. Ta taisa sama na sebi ima svoje ležišče v žejo te puščice tudi smer sil. Ta vertikalna puščinca torej pri spiri-t.istični seji neprestano izpreminja svoje izhodišče, kakor pač pritiski rok vplivajo na rezultanto. Sprva središču »kroga, to se pravi, če jo v gre puščica skozi sredino mize, ko središču podpremo, se lasa ne bo 1 pa vsled vpliva, pritiska rok rezufi- prevrnila. Ko pa smo jo obložili a predmeti, se je to težišče premak- tanta izpremeni svoje mesto in jovrn-e. v svojo Auguste Coin te (1798 — 1857). ki je .skušal prvi dvigniti znanost do stopnje splošnega filozofskega sist ema, je posegel v svojih delih najgloblje v cilje in zmisel znanosti kot celote. Znanost mora služiti življenu. Vrh piramide tega celotnega in enotnega spoznavanja je morala, t. j. nauk o izpolnitvi človeške narave, nauk o tem, kako more človek čim bolj razvit i svoje duševne in materijane sile. Civlje-nje je višja vrednota, ki obsega vse druge vrednote. Umetnost, zna nost. politika in sploh vsako delo človeškega duha ali rok služi človeškemu življenju na zemlji. Večje vrednot e kot je življenje, sploh ni v prirodi. Skrajni in vedno za-željeni cilj našega življenja je intenzivni raavoj in razmah duševnih in matenijalnih sil. To pa dosežemo s smelim polletam misli, z napornim duševnim delom, polnim entuzijaizma in veselja do napredka, s samozatajevanjem in premaga njem egoist ienega naignenja. V tem je sila, zdravje tin krasota našega ži vi jenja. Ž i vi j en je je celota zase in najvijši cilj "vsega stvarstva. Kar ni v skladu s tem ciljem ali kar se ne ujema z življen^kimi prinaipi, nima pravice do obstanka. Ali človek je družabno bitje. Njegova usoda je nerazdružno zvezana z usodo drugih ljudi. Njegovo blagostanj je je plod splošnega prizadevanja, da se surove prirod-fle sile uklonijo in služijo človeku. In zato ne sme.nihče pozabiti, kaj je dolžan človeštvu, ko mu je s kulturo in civilizacijo kot rezultatom tisočlettn-ega naprnega dela omogočilo obstanek na zemlji. Nekaj skoro neverjetnega. Zdravniki nikakpr niso mogli dognati bolezni eno-indvajsetletne deklice, ki je po strašnih mukah umrla. Ko so raztelesili njeno truplo, je skočil iz želodca živ in dobro razvit gad. Na vseučilišni kliniki v Bernu je umrla dne 18. dec. 21-letna me-dieinka Marija Rotsserjeva. hčerka bogatega pošastnika iz Švice. De- kle je ležalo velč ftedwov v bolnišnici. ImeJo je velike bolečine, ki so bile zadnji teden pred smrtjo neznosne. , Zdravniki si niso znali pomagati Poskusili so vse mogoče, da bi dognali vzrok bolezni, pa vse zaman. Poklicali so k bolnici špecija-liste iz Ženeve, ki naj bi priskočili na pomoč fcvvojom bernskim kolegom. Pa tudi ti niso mogli podati diagnoze. Pred par dn<-vi je bil poklican znan francoski internist s francoske univerze k bolniški postelji dijakinje, ki je vedno tožila c hudih bolečinah v želodcu. Francoz jo je večkrat temeljit*) preis-fcal. Pa tudi on ni mogol priti dalje kot nj<*govi tovariši. Rotserjeva je umrla na kliniki v strašnih bolečinah. Ravnatelj bolnice je profil potrtega očeta, naj bi v interesu znanosti dovolil, da se raztelesi pokojliica, ker si zdravniki niso na jasnem, kaj je manjkalo dekletu, v kar je oče tudi privolil. Profesorji so secirali dijakinjo. IkKgodilo se je nekaj, kar jena mah pojasnilo vzrok dekletove bolezni. Ko je ravnatelj klinike, profesor dr. Braun, odprl želodec, je skočil iz njega — živ, dobro razvit gad. Le malo je manjkalo, da ni pičil vnatelja v roko. Sedaj je bilo vsem jasno, zakaj je moraila deklica trpeti tako strašne bolečine. Zdravniki so mislili, da je imela Rosserjeva tvore v žeLodcu in so ji zato v prvem času predpisali strogo dijeto. Toda čim manj je bolnica zavživalla, tem hujše so bile bolečine. Naravno. Gad v želodcu se ni mogel hra~ liti in je grizel okoli sebe. Ko .ie končno dijakinja smela nekaj za\-živaiti, je prišla tudi kača do hrane in je nekaj časa mirovala in bolečine so malo ponehale. In tb je šlo toliko časa naprej, dokler ni gad pregrizniil deklici želodec, kar je moralo povzročito njeno smrt. Pojavilo se je vprašanje, kako je prišla kača v želodec ubogega dekleta. Stariši niso mogli o tem ničesar povedati zdravnikom. Zdelo se jim je ravnotako malo vrjetno kot profesorjem, da bi bila bolnica požrla gada. Končno se je oče domislil, da je napravila hai prea par meseci izlet v hribe in da je pila iz nekega studenca, ker jo je hudo žejalo. Stari Roeser je mogel tudi označiti ta studenec, iz katerega je pila nesrečnica. Dognalo se je, da az tega potočka ra- di pijejo gadje, ki jih je v oko-! lici vse polno. Nemara je dekle pilo v velikih požirkih iz studenca in pri tem požrlo malega gadiča, , ne da bi za to *Tc-delo. Kača se Je i potem razvijala v želodcu deklice in ga končno prigriznila. SOVJETSKO SREDISCE NA BALKANU RAZPUŠČENO. Beograd. — Kakor javljajo depeše iz Sofije, napovedujejo vesti iz zaupnih virov, da je Izvrševala* odbor Tretje Internaeionale v Moskvi izdal aiaredbo. s katero se raz-pušča Centralni biro za propagando na Balkanu. Na eni zadnjih sej bolgarskega parlamenta je ministrski predsednik dr. Cankov pokazal dokument, ki j«« parišel bol-I srarski vladi v roke in ki s«' lahko sanalra s.h Zadnji ;ikt Biroja v:a balkansko propagando, ki. je bil nameščen na Dunaju. Ta dokument, ki ga je sofijska "Svobodna Reč" objavila v facsimihi, m« gla-si: :r Strogo zaupno. Dunaj, 13. oktobra, 1824. Štev. 3-31.372. Politično zastopstvo. Političnemu zastopniku v Rimu, sodrugu Jurenjevu o usklepu Centralnega lzvrševai-nega Odbora Tretje Internaeionale. V prilogi Vam pošiljamo ostanek svot, ki so ostale na razpolaganje Balkanske Sekcije na dan 1. oktobra 1924. in sicer: 154 tiso francoskih frankov. 29 tisoč švicarskih frankov. 3.190 angleških funtov, 2.564.S73 bolgarskih le vov, S73 červoncev. 11.522 dolarjev. Meseca oktobra je izdano sodrugu Kola rovu 18 tisO"* levov, so drugu Kiamirovu 32 tisoč levov in 50 tisoč dinarjev, sodrugu Panicu 50 tisoč dinarjev, sodriuru Petru ('a j lovu 37 tisoč švicarskih frankov, sodrugu Vladimiru ^post< su 24 ti>oč levov, sodrugu Mihaj-Iovu 12.317 levov, sodrugu Tan-dursku 167 tisoč dinarjev in 29.-843 francoskih frankov. Komisar političnega zatstop^va Mandikov, s. r. Ni naš namen, govoi'i o duhovih samih, ki se baje pojavljajo pri špiritnst ičndi seijaih, pač pa hočemo "^spregovoriti par besedi o pojavu, ki služi spiritističaim vernikom kot eden »izmed najevideutnejših dobah, ko znanost še ni dosegla svoje današnje višine. V dvajsetem stoletju pa, v dobi moderne tehnike, pa igra najvišjo in edino vlogo tudi pri razlagi misterijoz-nih pojavov razum. Ol'tatelji naj nam Wa.jrovotlijo patino slediti, in prepričali se bodo. da je naše stališče edino pravilno. Pivo. kar nam mora vsak spiritist priznati, je dejstvo, da se pri nobeni spipitistični seji še ni posrečilo, da bi se ne gibala četveronož-n a mizica, ko je noge so pritrjene na mizi iti h Oglih. Najsi je taka mizica še tako labika, nikdar je še ni bilo mogoče premakniti česo nanjo položene roke okoli sedečih medijev izvajale vodoraven pritisk. Da se torej mizica giblje, oziroma suče, mora bitii ojzpolri/jen glavni pogoj -. njena oporišča na tleh (t. j. noge) morajo tvoriti oglišra mniogokotnika. kojega. ploščina mo ra biti znatno manjša kakor je mi-zina pfloskev. Poskusi se posrečijo toliko laže, čim manjši je ploščin-sko ta mnogoikotniik. Nafjpraktie-ne.jši mnogokotnik za take ix>sku se pa je. kakor znamo, trikotnik, in ehna manjši je ta trikotnik, tem bolje Ke spiritističmi poskusi posrečijo. Iz navedenesra je torej jasno, zakaj se spiritist i poslužujejo pri svojih sejah trinožn.jh mizic, kojih noge se nahajajo zelo blizu druga druga, tako da je tako mizico z naj manjšim surikom mogoče prevrniti. Vsakemu spiritistu je tudi znano, da rposku.si tem laže uspo. čim več oseb sedi akrotg miKice. zlasti če je miza težka. T-udi ta moment isrra precejšni j o vlogo pri naši fizikalni razlagi gibanja iniz:e. Kdor je že prisostvoval špiničs-tienim sefjam, je opazil, da uspeh Po tem uvodu se povrnimo zopet prejšnjo lego. udari ob tla. Med k naši mizici in si ogledajmo sile. j prisotnimi nastane razburjenje, ki prihajajo v poštv pri spiriti-ti*-- i strah, morda celo groza. Duh se je nih poskusili. Prva je lastna teža j oglas i! Ko se je pojavil ta prvi ns-mize. ki je včasih precejšnja, na.la- .pc-h. A-sakdo še poveča prit ok r<»k, Ije pa so vertikalne sile. ki jih iz- jin naravno ji-, da m'v.a odgovarja, vajajo pritiski rok medijev na mizo. Te poslednije- so seveda zelo ra-zličm». kakršne so pač osebe, ki pri sost.vlijejo poskusom : v prvem stadiju vse napeto pričakuje, -ka.j bo. pri vsakem se pojavlja večja aLi manjša nepotrpežljivost. nemir, morda celo strah ali j>a zgolj radovednost ; refleks vseli tali čnvstev pa se javlja kot fizikalni pritisk na mizo; dalje se vsakdo hote ali ŠIVALEE izvežbane na W. & G. Box mašini dobe stalno delo; dolga sezija. Vprašajte pni: — J. J. Driesen, Paahioncraft Hat Co., 21 West 4th Ker pa vsakdo joined okspcrinn'n-tat-orjrv različno priti-ika. kakršna je pač njetrova uar;iva. je tudi '»1-gtivarjanje mize. tj. njeno udarjanje rvb tla. neregularno. Xo. in t(i neroprnlarne anizine udarce so š]>i-rit:o-sp.me/ne č/ke abecede. Zdaj torej vemo. zakaj se miza dvign ■ in potem udari ob tila. Nr3 težja pa ni rji.zlaga. zakaj mizica nehote premika na stolu, se popra |V(-r.si!i To se steer nezgodi vlja na sedežu in pri vsem tem pre- tako p0fr^to. Tak primer nastopi, makne tudi roke. morda malenko-1 kadar se težišče nnizc vsled prrti-stno samo, a vendar dovoilj. da v ska rok t;lko pomakne, da ne zve\zi z gibanji ostalih po\-zroči dovolj jako salo, ki mizo premakne. Vmisliimo se torej se laj v resultant o vseh teh vertikalnih sil: teže mize. ki prijemlje v središčni mize. in pritiskov rok na njenem obodu. Sile zaznamujemo v mehaniki s pu ščicami. kojih dolžina je sorazmei-na z njih jakostjo. obenem pa ka- topi iz okvira, ki ga tvorijo pootll jrJll na Dltnaj p: hodom sotrudnika " Izvestija", ki uammom organizirati'in širiti agi-je poslanika naprosil, naj mu \ kratkem pojasni svoje stališče naprav Avstriji .in balkanskim državam. Joffe je izjavil: taeijo v balkanskih državah. To je zlobno obrekovanje. Glede Balkana je bilo naše stališče navzlic vsem legendam, ki jih širijo siam Ko potujem kot politični pred-'sovražne balkanske vlade, vedno iz stav i tel j sovjetske vlade na Dunaj, raženo v želji, da se v balkanske se vračam v mesto, ki mi je zel j zadeve ne borno vmešavali. Celo na dobro -mano že iz onih časov, ko j federalizacije balkanskih držav sem tam študiral in živel v preg- .slll0 zagovarjali edinole s stališča nanstvu. Dunaj je tudi sedaj naj- interesov balkanskih narodov. Ti narodi ne morejo kljubovati intrigam in pritisku evropskih velesil, če ž;ve ločeno, in zalo so že od pa m bolj kulturno mesto Evrope in mene zelo veseli, da obnovim z njim direktne stike. Poleg te«ra sem preživel tam nekaj čaotom kaki-šnegakoli federa-nost. da se še naprej zdravim. Ne- tivnega ujetlinjenja t-ol'rko utrditi odvisnr cd osebnega momenta s. L|a Se-enkrat za vselej u- ruštva m vpliva takozvanili volili am j čakati kakih dvajset minut j naju koristilo ekonomskem zbliža-[ k-l|1 držav. AH to jo stvar samiti ali tudi več; ]>oteni pa, ko se je j "ju avstrijeskega in našega trga. balkanskih narodov, ki jim nič m-mizica začela grbatii, se je to ffiba-! Res je sicer, da ne bom funigira!' nje vršilo vrednih presledkih in | kot trgovski zastopnik, vendar pa vedno jalče in včasih tako intenzivno, da se je ta ali oud eksperiinen-tator moral s stolom umakniti, da ga ni zadel premočen udarec. Kako si razlagamo ta pojav? Povsem naravnim potom! Gibanje mizice je zgolj rezultanta sil, ki jih izvajajo okoli mizice sedeče osebe s pritiskom rok. Te sile so med seboj neenake, izpremenljive in vsled njih se raziblje mizica zdaj ekrog kake stranice mnogo-koitnika, ki ga tvorijo podnožišča nog, zdaj okrog katerega njegovih oglišč. V prvem primeru se mizica dvigne im zopet pade ter udari ob tla, v drugem pa se za hip zavrti okrog eue noge kot osi. Da bodo naši eitatelji bolje razumeli sledeča izvajanja, jim naj prikličemo v spomin nekaj elemen t-arnih zakonov iz mehanike. Vsak šolarček že ve, da moremo nadomestiti dve vzporedni sili, ki delujeta na kakem 'telesu, z no v® silo. ki je tudi vzporedna prejšnjima in jo i-menujemo reaultanto; ta je enaka vsoti prejšnjih dveh sil. njeno izho d išče pa se nahaja, med njima, i. b. bliže jaeja. O tem najdemo primes re v vsakdanjem, življenju. Dva e-nako močna konja na pr., ki sta vprežena pred Voz. bosta vlekla voz enakosmerno le le, če je oje pri trjeno sredi voza. Če pa konja nii-sta enako močna, se bo voiz grbail c-nakomerno le t-aikrat, kadar bomo St., New York, N. Y. bom lahko deloval tudi na gospi more zunaj vsiljevati teh ali omh političnih kombinacij. Njihova stvar je. če hočejo »prejeti »Ti od- darskem prdju. Na Dunaju in v j kloniti naš prijafreljski nasvet. Avstriji sploh je ostala š- velika, j I,až j<- tudi. da smo pripravljeni izborno opremljena industrija, ki i podpirati to ali ono stranko v t«-j lahko najde v Rusiji za svoje izdel- ali oni balkanski državi proti dru-ke zelo dobrega odjemalca. S svo- j ?im strankam. Tudi tosenevjema je strani pa lahko pomaga.mo Av- z oašo politik'), o kateri ponovno striji s sirovinami, žitom, nafto i-td. Doslej so se razvijali gospodarski odnosaii med obema državama dokaj uspešno in napeti hočem vse sile, da se v bodoče še bolj razvijejo in razširijo. Dovolite mi v zvezi "s tem eni eni- izjavljam, da je njen glavni princip ne vmešavati se v zadeve «lrn-irih držav. hočemo, da bi pripadel Balkan balkanskim narodom, in naše politične ekspoziture se niti na Dunaju, niti v drugih evropskih mestih ne peeajo z balkanski- ti zlobne izmišljotine, ki jih širijo mi zadevami. Vse to je izmišljoti-povodom mojega imenovanja raz- j na reakcionarnih vlad. s katero lični listi. Med njimi celo uradna maskirajo svoje represije KINO IGRALEC LARRY SEMON corvaiCMT kivitmi vie« cd nt« v on* konja vpregi i tako, da se t>o oje na Te dni je dospel v -New York znani kinematografski igralce Larry Semou. Fotograf ga je presenetil baš f»ri britju. == GLAS NARODA, 10. JAN. 1925. Muslimanska tragedija Začetek in konec ljuba v-nega romana dveh turških zaljubljencev. Dogodek na svatbi. Vernega ljubimca so odnesli v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Ze davnv sta se potznala in ljubila mifcidimaiwka vernika Mujo Ka-■clirič in Rujka Kekič iz Ršščanov pri Prijedoru v Bosni. Muji je bilo jedva 22 let. Bil je lep in zdrav kakor oj vnovič za-lju-bi. Ženska se kaže razdraženo vselej, kadar ji moški razkriva svojo ljubezen. V resnici pa se jezi, kadar ji moški ne razkriva ljubezni. Kadar se mora moški odločiti za kaj važnega, se navadno vpraša . Kaj naj rečem ? — ženska pa : Kako naj se oblečeni? Najsrečnejši trenutki zakonskega ž vljenja so ti-ti. katere preži-ve zakonci v spomirf.h. Kadar ženska moškega uniči, ga ali zapusti, ali pa začne oboževati. Nobena shvar n' otženijenim zakoncem ne prijetnejša, kaikor če str aned njimi ;n njihovimi osebnimi željami pojava . . . njihova lastna žena. Ženska je navadno krepostnej-Šs kakor moikš trdijo, vendar pa manj krepostna, kakor si domi- . ' . v . ■ „ wjift Knjigarna "Glas Naroda" Narodna biblioteka: Svitoslav ....................36 Spisje ....................... .35 Krvna osveta......................35 * General Lavdoin .......A..... .70 Napoleon I. *..................... 1.— Babica .......................... 1.20 Nesrečnica........................70 V gorskem zakotju .................35 Za kruhom ........................35 Žalost in veselje..................1.— Z ongjem in mečem ..............3.— Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40 Kranjske Čebelice, poezije..........35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Odkritje Amerike ................70 Petelinov Janez ..................90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki in Boža (Albrecht).........25 Povestice. Rabindranath Tagore, vsebuje 5 povesti.................40 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pod krivo jelko. Povest iz časov Roko vn j ačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Maj ar................30 Povesti, Berač s s tope j ic pri sv. Boku .35 Požigalec ....................... .25 Praprečanove zgodbe ..............25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca...................30 Poljub, povest iz gorskega življenja .40 Ptice selivke, trda vez..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke za mladino. 1 zvezek.......................40 2. zvezek.....................40 Pegan in Lambergar ...............70 Rablji, trda vez...................75 'Razkrinkani Habsburcani (Larish) .. .35 Božiča s krasa.....................25 Revolucija na Portugalskem .........30 Rinaldo Rinaldini................50 Robinzon .........................65 Slovenski šaljivec .................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga, velika Arabska.... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda vez........90 ■Strelec ...........................30 Strahote vojne ....................50 Stezosledec .....................30 Sveta Genovefa...................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 3trup iz Judeje...................75 Spol, Ljubezen, Materinstvo.......40 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Stric Tomova koča................50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................80 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA: .30 .50 .35 .50 1. zv. Poznava Boga.......... 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. zv. Jagnje .................30 8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ban jena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bleda, izvirna povest 181 str., broš..... Št. 3. Ivan Bozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str......................... Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. Št. 5. Pran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, . veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. G. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v ccm dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 8. Emil Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslovenil E. V. 536 str., broš. ..... i... i'...........60 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi Sodobne filozofije, 347 str., broš...................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nodc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str.. brOš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš. . •.........35 Št. 12. Fran BClčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 dej« njih. 91 str., broš. ..:..........30 Št. 13. V. M. Gorita: ffadeMa Hi-kolajevna, romago, poslovenil TJ. žun, 112 str., broš..............30 št. 14. Dr. Kari Kngliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 15. Edmond in Jults de Gon-court: Renee Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str., broš. .. .45 Št. 16. Jianko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,.......... .45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.,.............. .30 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komnrasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25 Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.,.........................go Št. 26. L Andrejev: črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 28. O. Župančič: Veronika De-seniška, tragedija v 5 dej., 185 str. broš. .........................70 Št. 30. L. L. Lipovec: Spodobni Ljudje, I. Čisto rodoljubje, enode- janka, 40 str., broš............25 Št. 32. L. Lipovec: Spodobni ljudje, m. Živeti, enodejanka, 48 st. broš..........................25 Št. 33. L. Lipovec: Spodobni ljudje, IV. Iskrena ljubezen, enodejanka, 28. str., broš............25 Št. L. Lipovec: Spodobni ljudje, Epilog: Prekvašeni svet, 64 str. broš..........................30 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65 Spilmanove pripovedke: 2. zv. Maron, krčanski deček iž Li- banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, pojest iz kav- kaških gora...................25 4. zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega...........30 10. z v. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ....................... .25 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijancli ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti .......................35 Tnnel, trda vez...................1.00 Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................ 1.00 Vesele povesti ...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1 — Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 '•rdo vezano.................75 Volk spokornik in drage povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ........ .25 Zgodba NapoL huzarja vez.........1.50 Zmisel smrti ...................... .60 .60 .50 .80 1.00 2.50 .75 .65 .35 .35 .30 Zadni dnevi nesrečnega kralja Zadna pravda ................... Zmaj iz Bosne ................... Zlatarjevo Zlato ................. Zločin in kazen, 2 knjige 1. del, trdo vezano ...................... Zločin v Orčivaln, broš. .. .,> .. Za miljoni, trdo vezano .......... Ženini naše Koprnele............. Zmote in konec gospodične Pavle Zgodovinske anekdoti ............ 3. z v. trdo vezano. sti .......... 4. zv. trdo vezano. sti .......................... 5. zv., trdo vezano. Vinski brat____ 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti Vsebuje 12 pove-Vsebuje 8. pove- .50 .50 .50 .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Bdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Segaljčica; pravljica s slikami . ,.. 1.00 Trnolj&ca, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .................... .75 Slike iz pravljic ................. Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... $1.— Mladi umetnik .................. 1.20 Otroški vrtec ................... 150 Za kratek čas ................... 1.20 Zaklad za otroka.................1.20 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.........90 Zlatorog, pravljica, trda vez........60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI ZBORI: Planinske II. zv. (Laharnar).......45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................45 MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat...........25 Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 Importirane prorokovalne karte 1._ I(JRE: Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................80 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščlna. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Če sta dva. Šala v enem dejanju____ .35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Medved snubač....................30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka,...... .35 Pogodba, burka s petjem v dveh dejanjih .........................30 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 njih ..........................60 R. U. B. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih ........................ .35 Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj........70 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60 Zbirka ljudskih iger. i 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne Izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, F&-bjola in Neža ................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Balade in romance (Aškrc) trdo vez. 1.25 broširano .....................80 Bob za mladi zob, trda vez.........40 .75 .40 .60 Priložnostne pesmi (Grum) ......$1.10 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 .75" Slovenski akordi (Adamič) H. zv. .. .75 '33 mešanih in moških zborov, izdala Glasbena Matica..............1.00 Pomladanski odmevi...............45 Orlovske himne (Vodopivec) ...... 1.20 10 moških in mešanih zborov (Ada. mič) .........................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica ..................50 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Snegulčica____ Nočne pesmi (Adamič) ............ Šest pesmi, izdala Glasbena Matica Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................ MOŠKI ZBORI: .45 1.25 .75 .45 Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno............... .35 3. zv. Vesele povesti................35 4. zv. Povesti in slike .............35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji „ kruh .........................66 Zbrani spisi za mladino (Gang!): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti ...........................50 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pe»- mi »««,voj slave je bii Vaiieo na mejniku nove d<*be, koncem XV. stoletja. Skupaj s Krištofom Kolumbom, ki sta si v tolikih ozirih sorodna, je začel v zgodovini novi vek. Vasco da Gama je bil rojen leta 1469. v Siuesu v provinoi Alemtt> ju na Portugalskem. Kmalu je za slovel kot drzen mornar. Princ Henrik Pomorščak je v prvi polovici XV. stoletja odkril obsežne po krajine ab zapadni obali Afrike, ploveč s svoj*im ladjami ob zapad-aii afriški obali proti jugu. Barto-Jomeo Diaz je kasneje prišel do na jsftarčjse južne točke Afrike in celo par sto kilometrov na vzhodu tega velikega kontinenta proti severu. Covilliam je prodiral iz Rdečega. morja proiti Adenu, Calieutu in Goi na zapadni strani Indije. Prišel je tudi z severa na vzhodno obrežje Afrike in naletel na arabska tržišča do Sofale. Pot do Indije je bila takrat v Evropi precej znana, vendar le preko Egipta li» Iidečega imorja. Drzni Vasco da Gama je bil trdno prepričan, ta moža, ki «ta pokazala Okcidenou nove poti v Slove' dežele. Prvi na vzhod, dru^i na zapad. Gaima je vedel, kaj hoče. Kolumbo pa se je podal na neznano pot, mileč le. da prkle v drugi smeri na :sti cilj kot Vasco. Prvi je res odkril to. o čemer je bil prepričan, lrugi pa je našel nov svet, o čigar obstoju dotlej ni še nihče nič vedel. Vendar je bil Kolumbo do svoje smrti trdno u ver jen, da je prišel v Indijo z vzhoda. Šele kasneje ie je dognalo, da Kolumbove tri la dje leta 1492. niso prišle v vzhodno Indijo, ampak so odkrile nov svet, ki ga imenujemo danes Amerika. In še danes se imenuje otočje in sosednje obale ameriške celine Za-padna Indija, in domače prebivalstvo Novega Sveta Indijanci. Vasico da Gama je bil Portugalec in je dosegel svoje uspehe pod zastavo lastne države, ki ga je za usluge, ki jih ji je storil, naravnost kraljevsko nagradila, Italijan Kolumbo pa je bil, ko je z svojimi načrti pred merodajne eintelje, zasmehovan, talko da se je moral obrniti do inozemstva, do oakrat na višku svoje slave stoječe Španije, ki mu je šla v svoji daleko vidnost i v sem na roko. Kodumtoo je osvojil dozdevno Indijo v imenu tujega vladarju Španske kraljice Elizabete. Tujina, ki ji je pripomogla do še HRIPAVOST in razdražen je v grlu je treba takoj lečiti- Kedar ste hripavi, tedaj rabite j Sewgra's I Mhapsol. i l h Kot izpiralo in za grgranje grla je jako uspešen pripomoček, ki pomaga ublažiti raidraženje, odpraviti hripavost in ozdraviti bolno grlo. Cena Z5c in 50 centov. Vprašajte vašega lekarnar«. ,CO»V«>OHT MaOEftWOOP t,UMM*GSa M- ' Ko je dospela na newyorsko postajo igralka Bettv Bronson, ki bo igrala glavno vlogo v igri 4'Peter Pan", so jo pozdravile ostale deklice, ki nastopajo v tej igri. Bile so tako oblečene kot «o oblečene na odru. Razmerje med nemško demokracijo in rusko sovjetsko vlado. j spoznatii bodo. da je samo komuut--itičira finer pra v i lam. Nemška komunistična stranka je z la j bolj e-notna in edina, nego .i<' bila kadarkoli poprej. Tr;lno smo prepričani, da j-prejme strnjenih vrst rezulta-tev volitev in poj de dalje v neumornem delu za bol;]ševiziranje stranke in revoluiconiranje vsfk W- F. SEVERA CO. > •• CEDAR RAPIDS* IOWA osem žensk, celo z dežele. Vsi so hoteli biti takoj operirani. Zdravniki so dolgo izbirali, dokler niso našli pripravno osebo. Operacija se je izvršila z najboljšim uspehom in bolnik je bil rešen. Megla v Angliji. Nenavadno gosta megla, ki pokriva že teden dni vso južno polovico Anglije, traja še vedno. Opoldne se sicer ndkoCiko razredči, tekom popoldneva pa se zopet zgo-; sti. Videti je mogoče le par metrov daleč. Vsled geste megle je u-i . ravlje rves zračni promet. Na Kanalu s j razmere še hi se kot na suhem. Med Ramsgatom in South-am,ptonom je ustavljen ves pomorski pr< m.t. Celo brodovje rešilnih čolnov je odšlo nn m ">rjc. da poanai gaj . m; rebitnlm ponenrečeneeni-Na potu z Malte v Southampton je _ najedel parni k ** Arca-I.an" pri Xeedlesn na peščeno *>Ip:no. Na jnv iiioč -o mu odhit 'i triji- vlačilci. ko v »d o. Mnenje predsednika Tretje Internacijonale. slučaju napada bi desničarski elementi naleteli na naj odločnejši odpor komunistične internaci-jonale. Rusi morajo v vseh ozirih slediti Leni- j^1«™** Nemčije. . d • i -i , V osstalem k» nemška kointtnisti- novim nasvetom. Kazvoi aneleskih strokovnih ; - , .. ~ J =» lena stranka na pravi poti. Desni- čarskega kjlebanja zvez v mednarodnem delavskem pokretu. — Nemška komunistična stranka je baje na pravi poti. Predsednik Tretje Internaciona-le in duša vsega komunističnega pokreta v Evropi, Zinovjev. je po- slal nedavno nemškim komunis-večjega sijaja, ga je nagradila ta-[tom pismo, v (katerem pravi: Piše- ko, kakor je zaslužil, dočim se je.mo te vrstice v trenutku, ko 'skri-domovina Italija spomnila svojega sina šele takrat, ko je bilo prepo- zno. Kakor sta bi bila Vasco da Gama in Krištof Kolumbo v glavnih po- n<: ve". Ce se pa predstavitelji tega kolebanja j zopet pojavijo, nalete na železno ! steno edin^tvo v nemški in ruski komunist"eni stranski, kakor tudi v celi treji Internaeionali. Volilne nih zvez, temveč da moro m o slediti Leninovemu nasvetu tudi v 1em vprašanju, to je. ostati v soeialde- ^P3'11^ minevajo, delavski stan mokratičnih strokovnih zvezah in i ostane. Sedanje volilne zmage nem se boriti tam leta in leta za svoj v- iške socialdemokracije bodo njene . . - .. - - pliv nanje. Ideološka jasnost je P-vr°Te ,zm31?e- X,'mSka komunisti- a F . * se 111 Zlia* zdaj v tem vprašanju doseženi.! ena stranka poklice sodaldem,. na Eno je geto, o : -*v*> glaso. J J Urate pretl s„,iš,, mBK i„ ji,n pred ki bodo oddanu za našo stranko 7- 1 ,- :u...,... ,, w , _ ftudi organizatoričaio premagali to:!o/1 rat;un v n^-ikrajsem ea u. ko 'spoznajo prevaro najširši sloji 11m- decembra, bo znatno manjše o nega števila glasov, ki smo jih do- , tezah, kar se tiče podjetnosti in u- bili pri volitvah v prejšnji državni zbor. Buržoazija in socialni demo- krati dvignejo povodom '"poraza'' nemške komunistične stranke krik pre; VSO nesrečo. napako in popravili ki jo je prizadela stranki. Ni lahko i v Indijo. Opiral se je pri t eon na u- j sjpehov, i>osebno j>a pomena za bo-spehe plo\'b svojih ipredndkov Ilen iločno.st, sorodna, tako različna sta rikfl Pomorščaka. Gila Eaniioa, v osebnih lastnostih. Gama l)iega C;iNa. T)raza in Covilhama. | j,e bil mož izredne energije in bru-jin vik. Najbolj nezanesljivi komu-1110Ž, ki so vsi -stremeli več ali manj j talne podjetnosti. Vedel je da de- jri-rtičm eiemenlti se bodo vsekako za Urim ciljem, ki ga pa ni^o dorse-. ja, m na svoj posel je šel s hladnim vdali temu kriku. Tuintam se poja ! 9trakovT1'lh 7Vei7" Nam SP gli. Treba je hilo za to veliko im ne ^ računom, svestt si svojega uspeha.1 Yita v naših vrstah slabo razpolože varno nsilogo mnogo podjetnosti, Koluimbo je bil sicer tudi podje- j nje in pesimizem. Na to moramo še večje energije in neomejene lira ' ten, vendar pa velik fanitast. Od-1 biti pripravljeni že naprej. Zlasti 'brosti. j kril je nove dežele tako rekoč iz'škodljivo bi bilo, če pride v takem Drznemu pomorščaku je bila strasti do fantaisitičmih doživetij1 momentu do kakršnekoli borbe v sreča mila. Dne 8. julija 1497. je zaročim je bil Gama predvsem trt-'.sami stranki. Izjava Teilheimerja škega naroda. Proč z nmahova- operirati z delavskimi masami ta-' nivm- vra- vawi Vsp- kl?,>r 1,5 ko naglo, -kakor bi bilo potrebno. | žal zm^njavo med komun.i- N-i nobenega dvoma o tem. da nosi lste z,aJ tl sClla->: komuni- r,a.ša stranka v Nemčiji še zdaj te-1 sti,-no stranko čaka velika bodoč- žke posted ice svoje zmote glede ! a0st- Xi ko S(' bomo ni treba ! porazu*', ki smo ga doživeli bati tega priznanja. Nasprotno, na volitvah 7. decembra 1924. Tu- čiin jasnejše -povemo to do konca, tem prej premaga stranka a* bodoče posledice teh napak. V mednarodnem delavskem pokretu vidimo marsikaj novega. Za- pustil Vasco da Gama Lizbono m zen< dosleden trgovec, mož, ki je in Brandneria utegne -vzbuditi v - ■ - ■ 1 dostuje omeniti evolucijo angleš- di na ulici nemška komuni-tične stra.nke bo še praznik. Zavihajte rokave in na deJo[ Gener?^. Wrangel v Berlinu. A* Berlin je prišel general baron prišel 16. novembra na na.rjužnej- jfcrl ponosen le na to, da mu je kralj 1 tem oziru bojazen. Oba voditelja klh -tokovnih zvez. Bra tanje med Wraptrol vrhovili poveljnik eari bo točko Afrike, ki jo je krstil v poverii tako važno nalogo. Nje go-' sta se pravočasno izognila desni- angleškimi in ruskimi strokovni ki si jo ^avil za n;, Rrt dobre nade. Čez par dni je na- j Va pot nd bila nič ne zaslišano 110-1 carski struji Trockega v ruski po- zvezami, ustanovitev angleško rus- ; 1nmi (1;i hn] -5flvt7fvm v daljeval vožnjo zoq>et prot-i Severn, j vega kot Kolumbova. Nadaljeval litiki. To lahko samo pozdravimo, prišel do usoja Zambezija: iin se po- [ je le ono, kar se j« začelo tekoan 1 Ali abienem sta izrabite to priliko, tem obrnil proti vzhodu. Po večte-' vsega »toletja. Genovez je bil mož ' da ponovno napadeta sedanje vod-denski deloma ze3o burni in nevaV- j mehke nravi in krut, le tedaj, ko Wo nemške komunistične stran-ni vožnji, so dosegle njegove ladje s0 g-a razmere .prisilile 11a to. P01- j ke, in sicer v obliki, ki je a.bsolut- dne 20. ma ja 1498. Galicut ob ma-labarski obali. Doseigel je s:voj cilj in odkril nepretrgano prit po morju v tol-i zaželjeno Indijo. Kesneje je še večkrat napravil Vasco da Gama pot v Indijo in vedno bolj sezmanjal Evroipo z novimi odkritji. Na pota so mu slediVi Portugalki Osvajalci, ki so velik de-1 današnje Indije padjarm'iili v i-menu svojega kralja. Pa kmalu so se uprli podjarmljeni Indijci zma govltim Portugalcem, ki so straho-A-ito ravnali 7. njimi. V nevarnosti ko bili v.-i dosedainji usj>ethi. Dne 9. aprila 1524. je nat-topil Vasco da Gama s 14 ladjami svojo tokrat za dnjo pot v Indijo, kjer mu je kralj Efmamibel poveril me^to podkralja indijskega. Nafloga njegova je -bila, da ud uši upor domačinom n znova utrdi moč in nadvlado p:>i .lugalske krone v noVrh kolonijah. Na sveti večer leta 1524 ga je nt pričakovana doletela smrt v Koči-nu. Njetgove ostanke so kasnem prepeljali v domovino in jih pokopali v Vidiguanri med Be j o in Evo-ro. Danes, ko je Amerika glede mo-^či in vpliva /skoraj premagala mirnim potom E\"ropo in ni Indija še vedno nič drugega kot kolonija t-vropske držai\'e. Km o še vedfno nagnjeni k temu. da pripiisujemo odkritju Amerik« vefejo \"ažnof-t kot pa naj(M>i najbližje pomorske poli v Vzhodno Imrlijo. "-Najbližja poi v Indijo" danes »prav za pravne vrija več, odkar je bii ograjen šu-ettci prfltOf>. Vendar ni vsled tega poftala nlavba iz Evrope okoli A- ske stranke o važnosti tega fakta. Ona se mora za vsako ceno iznova tugalec pa je bil ošaben človek hi no nedopustna. Mi se ne bomo ču- tudi pripadnika socialdemokrat-je predvsem 'ljubil življenje in si- j diii. če desničarski »lemenoi nem-jaj, mož brezobzirne energije in ške komunistične stranke izrabijo ^egoizma, zraven pa brezboziren ki- ■ tako z\-ani volilni "poraiz"' za ge-volok, ki je otn-a jal z oguijem in me neralni napad na cent ralni odbor čem in v krvi tisočerih žrtev uti-' stranke. S sreojc strani pa naj se ti j kega odbora za borbo za mednaro-, ^ , - - ... j Kuski emigranti 111 protiboijsevi-dno strokovno edmstvo. to so do-' , . .ska u druženja so mu priredili sve-godki emmemtne važnosti. Nemška' - . . . , . t,.,- f . . ean sprejem 111 tudi banket. BiU komunistična stranka bo zn-la sca- . , , ., . ... so govori, v katerih se ]e zrcalila 'soma prepričati zadnjega delavca. I , 7 , , , , . . . . , (nada, da bo kmalu konec sovjet- ske vlad«' v Rusiji in da bo Wran glova vojska, ki ji še vedno stoji v gnezdit i v strokovnih zvezah. V ^ j na čelu ta general, zopet prišla ne ču- dil sijaj svoje domovine. Častihle- desničarski eleinfenti nikar pen do skrajnosti, mu je bila prija-' dijo, če nalete v slučaju napada zna beseda svojega vladarja več na najcd'lienejvi odpor komunist 1-kot tisočeno življenje ubogih, nevc ^ne internacionale. dnih Indijcev, ki so ga smatrali za | Pravi vodiicilji stranke, pravi re- I nemški komunistični stranki ne sme biti.nobene ga člana, ki bi ne bil obenem član strokovne zveze in ne vodil v tfej zvezi borbo za vpliv komunizma. Volilni poraz ne prestraši nobenega resnega delavca komunista. Ruska boljševii-ka nekakega Boga. Znano je, da je | voiucionarji wploh. ml- spoznavajo | -str2'-!,ka Je JoživeSajia vo-Mileu ope-1 dal Vasco da Gama, ko je sreičal ne samo in ne toliko v trenutkih 't(>va'110 poraz. Nemška buržoazija ; na eni svojih voženg v Indijo arab-' uspeha -in razmak, kolikor baš v s P°»nočjo soeialdemokracije j sko romarsko ladjo, odnesti vse zs» težkih tremitkih. v liiipu. ko se vai l:reLl volitvami s precejšnjim uspe > klade, ki so se nahajali na njej, na ' poleže in ko mora stranka skozi te- hc ai dv ve: menjeni za njihOA-a svetišča, na žke pweizkušnje-. To pravilo bo mo-1 1.) Vrgla je v ječe tisoče delan- j svojo jadrnico, potem pa dal stra- ' goče preizkusiti zlasti še na desni- j cev komunistov, pregnala je v poet j Š110 povel(je, naj se zažge arabska carskih elementih nemške komn j zemlje ves štab nemške komunisti-ladjica z vsemi ljudmi, kar jih je nisticne stranke. Baš se:laj se po-jčne stranke ter uvedla po tovai-bilo na krovu, s koraj tristo mož, kaže, da li napeljejo vodo na mlin j r«h teror in preganjanje komu;ii-žen in otrok. j soc-ialdemcikracij!- in poskusijo za- »tov. 2.) Storila je vse mogoče in Čeprav je imel Vasco da Gaana nesti v komiunnstične vrste zmeS-tako malo čtlOveškolepiii potez.1 njavo v hipu. ko j stranka v krizi. pred katerimi precej izginja oseb- ali pa se obrnejo k nji z odkritim ; u c-:ovega načrta in povzroči i'.uzi na slika velikega Portugalca, osta- obrazom. S tem nikakor ndčemo! jf* v najširrh plasteh naroda. Kom- do one veljave, ki ji gre. mvB-rmmv^m: "ass* ~7msxnnmrn nemogoče za to. da preslepi ljud-ke mase glede pravega smisla Du- ne njegovo odkritje vendarle k ve- reči. da mora stranka delovati po tovnozgodovinski č"-n. ki je na,pra- formuli "Vse gre po sreči." S tem vil pravi most md OkeLJentom in mi nikakor ne trdimo, da moramo staro kulturo Orij-emta in oiprl skrivati svoje napake. Ne! Zdaj n. svetovni trgovini nove poti. ;pr. ni nobenega dvoma, da1 je na- t paka, ki so jo storili vodilni krogi Knez Coliato umrl. nemške komunistične stranke gle- Na Dunaju je v sanatoriju "Lo- de strokovnih zvez pred kongre-ton de Coliato Sazi Salvatore. Dd- som v Frankfurt,u, škodiila nepri-umrl knez Emanuel Josip An memo bolj. negOsmo mislili. Ideo-čffkal je sedemdeset let. Rojen je (loško je rtemska komiumiistieka bil 24. decembra 1854, stariši pa so stramka premagala Svojo napako mu bili knez Edvard Ca'lluto in in spoznala, da ne sme izstopiti iz grofica Apponyi. Pokojnik je pri- j strokotme zveze, dani mogoče stre padal prastari langobarcfeki rod- sti iz rokava nove formule, po ka-birii, katetre utemeljite j je bil Ram jteri i organ-ttiraii maafe, da ne sm»r t ._______ mo tteUao-vUi paralelnih strokov- binaeija teh dveh ukrepov je morala vplivati v sedanjih razmerah na volitve tako. da nL-mo d'lbili ve čine. Ali dobro se smeje tisti, ki se smeje zadnji. Nemška sOeia'.demokracija JvC je nauičila zelo rrjrct.no varata ljudske mase. Vendar pa bo z \isako novo prevaro zaupanje ljudstva do soctaidemokracije padalo. Ves mednarodni položaj je tEik, da kriči proti iluz ijam, ki jih širijo socialdemokrati. Mesto demokracije in pacifrizma vidimo novo dobo najbolj črne buržoaske reakcije. Delavci vtsega svota in tudi Nem čaje se uce na te»j preizkušnji m i Povratek nemškega raziskovalca. Nemški raziskovalec O-kar 1 len ! Zeller s^ lot^Ks vrača po enajstletni odsotnosti na Vzhodu nazaj v domovino. L. 19i:j. se je podal v In-j dijo. Imel je pred očmi znanstvene cilje. Vojna je njegovu ekspedicij') 1 prekinila. V ča m 1914-1S. je bil - - mož interniran v Sibiriji ,:.n na Ki- nobeno leto nismo Koledarja tajskem. Ves ta čas se ni nič vede-'tako prodajali kot ga letos. lo,čc je Zeller živ ali mrtev. Seda,- Skoraj sleherni, ki ga je naročil, pa javlja, da se nahaja na potu v Iiam sporoči, da je ž njim nadvse Koledar za leto 1925. domovino, kamor potuje na krovu ladje 1"Trier in da vozi s seboj veliko bogato gradivo, katerega je nabral v enajstih let ih. zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji. j Nadalje vsebuje kratko zgodo- Brezžični poziv k transfuziji krvi. vino priseljevanja v zadnjih pet- , . i desetih letih ter natančno besedilo bolnišnica x Manehestcru je da- . ... , . , . ... ... ; nove priseljeniške postave, la pr: vsakodnevnih breaziemh pre1 1 . , . . , . ' (.rlnbok in mnocro odkrivajoč je davanj.h povprašati občinstvo, ali;. . ~ , . - , 1 - , - , , I tudi c'anek Svet bodočnosti' bi se našel med pcs'.usalci elovek. j ki bi hotel dati nekaj svoj.« krvi in ; tako rediti življenje bo'-n-ika. P >ziv j je imel nepričakovano velik uspeh, j Drugi dan se je javilo v bolnišnici kar 40 oseb. ki .-»o bile pripravljene ' za transfuziji* krvi, mnl njimi Kdor hoče imeti Koledar, naj ra takoj naroči. BLAZNIKOVIH P R A T I K NIMAMO VEČ Citateljem in naročnikom naznanjamo. »la nimamo več Blazni-kovih Pratik v zalogi, zato naj jih nihče ne naroča. Namesto Prati-lce naročite Slovensko-Amerikansk i Koledar za leto 1925, katerega imamo še par iztisov na razpolago. Uprava "Glasa Naroda"'. Drgnenje vedno pomaga! Xe /anaša itf* na mastna nuzila, ko v resnici j-otn.-btrjrt'; lininimt: Eeg. V. S. je lil 1 vedno tl.'liro stlravOo. To Je r.aj-. finejši in najbnlj 7jnoslji\- linim^jit. ki ca morete za denar. \XCHOU k \L pr: st»-n. nima f. ad. richtfr & co. 104-114 So. 4th St.. »rcoklvn.N.T, Jd PERZIJSKA PLESALKA V New York je dospela perzijska plesalka Arman Ohanian, ki bo kazala po raznih ameriških odrih svojo umetnost. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK (PECIJALIST MOŠKIH *Oi.EZNI. MoJ* stroka J« zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Jaz •am te zdravim nad 25 let ter Imam skušnje v vseh boleznih * 'In ker znam elovenako, zato vas morem popolnoma razumeti In »poznati vafte bolezni, da vaa ozdravim In vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let eem pridobil poaebno akušnjo pri ozdravljenju moiloh bolezni. Zato ae morete popolnoma zaneatl na mene, moja skrb pa Je. da vas popolnoms ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in lite po telesu, boieznl v grlu, izpadanje las, bolečine v koateh, stare rane, oslabelost, živčne In bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar,zlato žilo, naduha itd. Uradna ure: V ponedeljek, sredo In petek od 9. dopoldne do S. popoldne; V terek, četrtek ln sobota od 8. dopoldne do I. svečer: v nedeljah In praznikih cd 10. dopoldne do t. popoldne. Nuža-Tone 2Q DNEVNO POKUSNO LIJEČENJE Nemojte Poslati Novac Jednostavno iapunite i pošaljite postom dolnji Kupon — ODMAH SADA — pri je nego ueinite išto drugo! To je sve što treba da učinite da dobijete 20-Dnevno Pokusno Liječenje Nuga-Tone—medicine, ko j a potice trome sile i stimulira Tjeleane Funkcije, na taj način pomažuči austavu. da vrši svoju zadacu upravo, kako je to Narav namijenila da bade. C Nuga-Tone podaje rovu energiju eri-^ jevima, tako da se ispražnjuju na prirodan način. lati potice kolanje krvi, j a ca želudac. 1 popravlja tek i pomaže probavu. Nuga-Tone^ po maže da ae spri ječi i nadvlada nadimanje i p lino vi u želudcu i erijevima. osladjuje sapu. odstranjuje oblog sa jezika, odstranjuje glavobolju. kašo i žutu. mastmi kožu. kada je ista posljedicoml.^^^^^ ^^^^^^^ Zatvorenoati od nosno pogresnog izlučivanja. Nuga- Tone jest jedan od najfinijih lijekova za podavanjCro. 540 veče snage i ambicije. Uzimajte ga kroz nekoliko «I In. dana, pak onda pazite kakova če promjena nastati i " 183 U. vidite dali čete biti bolje volje, zadovoljniji i dali ne čete osječati, da je vrijedno živjetL v- Nu ga-To ne jest prepis jednoga Dolctora, što ga je volio da prepisuje sa izvrstnim posljedicama kroZ vise od trideset i pet godina. Taj lijek sadržaje posebnu forma 2ELJEZA za pravljenje rumene, zdrave lcrvi. Željezo podaje boju zdravlja ob-razima. te podaje snagu i krepčinu mišicama i sustavu u opče. Nuga-Tone takodjer sadržaje medicinalni oblik FOSFORA—počela, koje je od velike važnosti za živce tijela. Povrh toga Nuga-Tone sadržaje PET inih medicina od velike vrijednosti. Ovc izvrstne aastojine na laze ae u uporabi po čitavu svijetu te ib rabe mnogi od najboljih doktora da pomognu Naravi u izgradnji i jačanju tijela. Na tisuce muškaraca i žena u sav glas hvale Nuga-Tone. Zašto? Jer im je podao zdravlje, više snage I vsče zadovoljstvo. Nuga-Tone posjeduje istinsku vrijednost, ta mora da Utu dokaže pred Vama. ili Vas ne ce s to jati niti centa. POSTOPAJTE DANAS! lass^LrtP&Lr2s ^■^^^^HM^HiMHaa^^H^HM vrline Nuga-Tone. Isti je dokazao što vrijedi n slučajevima tis u ca muikaraca i ženskih—sada pustite neka dokaže što vri-, jedi sa Vaa. Pošaljite po Vaše Pokusno Liječenje—p rije nego učinite išta druga. Nuga-Tone takodjer as prodaje u ljekarnama uz priuzdržaj, da mora da Vas posve zadovolji. iU mm novac vrača. Vidite oslove na svakom zunotu. s^aaaaaa KUPON ZA 20 DNEVNI POKUS-— NATIONAL LABORATORY. Dept. Sbvea. I —1018 S. Wabash Ave., Chicago. GOSPODO:—Izvolite mi poslati na pokns. UZ PLAČENU POŠTAR INU, potpuno 30-Dnevno Liječenje Nuga-Tone uz priuzdržaj. da ču ga uri mati kroz 20 dana i ako mi bode koristio. piatiti ču Vam $1.00; ako ml ne pomogne po vrati ti du preostatak zamota, te Vam ae ču dugovatl ništa. 9 ime . • .jote • »joaooj«:« ct£««> • stiofw d v «... v.. mm «Tiru w> . «... Ulica I w. 1hr. F. b ■ ...................mi i> ■ i i . .. . ......... ^■a'vvotjjrtfttttrriyyiv.. t. . k tu .. . „ mm : r .i- r-. . ■ GLAS NAHODA. 10. JAN. 1925. MARGARETA KOMAH. — Spisal H. Rider Haggard. Z* "Glas Naroda" priredil G. P. C3 (Nadaljevanje.) Peter in Margareta sta Spregovorila med seboj par besed, nakar je odgovorila Margareta v imenu obeh. — ega mora trpeti gr;-šnik -am. Jaz pravim, da bo ta inkvizicija, katero ste ustanovili, izjeiiia srce Španske ter spremenila njeno veličino v prah smrti. Tr-piučenja in muke Židov, ki so vaši najboljši.m najbolj verni podaniki. bodo padla na glave vaših otrok, urnikov in ta.^o naprej, dokler bo živela njih kri. _ KončaH je in navzoči so strmeli od presenečenja. Naenkrat so se skupine razgrnile in prikazala se je vrsta našemljenih menihov, katere sa spremljali vojaki. Ti so se približali CasteMu. se dotaknili njegove rame ter ga obdali. Korakajoč med njimi je izginil izpred oči. ★ Petro v sponi "n na ta čudni dan v Alzacarju v Sevilli je vedno ostal nekoliko meglen in zmeden. Ali ni bilo vse naravno^ čudovi-1" • V teku par ur j-c bil sojen na življenje in smrt t^r oproščen. Vi-lel je Betty, pre t v or j eno iz ponižne dekline v sijajno markizo, kot se pretvori gosenica v blestečega metulja. Perer je pozval Morello na dvoboj, a Morella je to odklonil z izjavo, da ni Peter dosti visokega stanu. Kraljica ga je nato imenovala vitezom visokega reda svetega Jakoba v glavnem raditega, ker ji je Margareta sporočila tajne ambicije markija. Vse to je ostalo Petru medlo v spominu. Dobro se je pa spominjal zadnjega prizora, ko so odvedli Castella, očeta njegove zaročenke. Tri in dvajseto poglavje. - - - . — - 1 1 OČE HENRIQUES IN PEKOVA PEČ. USTAVITE KAŠELJ TAKOJ; VZEMITE SEVERA'S COUGH BALSAM Pravi odpomoček — prijetno zdravilo — 25c in 50c. Severa's Cold and Grip Tablets povzročo takojšno cdpomoč cd prehlada. SOc. — Poskusite najprej pri lekarju Severov Almanali 1925 za raspečaravj« » lelcaruah, ali pa od W. F. SEVERA CO., - CEDAR RAPIDS, IOWA ir. tako dalje. Znano je bilo, da bo igrali John CateteM pri teh cerimo-tiijah vodiiuo vlogo. Kleie in s solzami v c'*vh je pro Lila Margareta ki*aljico milosti. V takih zadevah pa niso proizvedle soLze na srce Izaibde nobenega večjega učinka kot ga proizvede kapljica votle na demant. Nežna v drugih ozirih je bila Izabela pretkana kot lisica ter kruta kot tiger v vprašanjih, ki so se tikala vere. Bila jc celo ogorčena na Od Sarajeva do Drine. I'e tekel je en teden. Margareta je bila v palači, kamor jo je bil prišel Peter dvakra1 obiskat. Našel jo je popolnoma potrto. Celo dejstvo, da se bosta poročila prihodnjo soboto kateri dan je bil tudi določen za dvoboj, ji ni prineslo nobenega veselja ali utehe. Navlednijega dne. namreč v nedeljo, naj bi se vršil takozvani " Avto da fe" v Sevilli,-dan. ko so bili mučeni krivoverci, Židje, Ma-rokanci in bogokletci, za svoje eiočine. (nekateri na grm aid ah Que-madera ali prostora za sežiganje -izven mesta, nekateri potom javne- Sarajevo je zanimivo mesto. Kakor pestra preproga se zdi človeku bosanska metropola, pa naj jo gleda po cestah ali iz okoliških gričev. Res. mogočem je vtis, ki ga zapušča to srečanje zapada z vzhodom, Evrope z Orientom. Poleg najmodernejše palače tipične tiiši-cc domačinov, poleg sijajnih izložb v lesku in bleska skromne krama rije poleg evropskega "sika'' na rodne noše v vseh nijansah in izdajah. Čudoviti so ti kontrasti! Domačini jih menda veie ne vidijo . . In pogled z vrha ! Ob bregovih Mi-Ijacke je razvrščen moderni del mesta. Mačeha Avstrija je vanj n* ložila mnogo denarja. Morda se ji to ni nikjer tako kruto maščevalo kot v Sarajevu . . . Človeku padejo v oči monumentalme stavbe raznih vojašnic, pošte, sodišča, magistrat itd. Med temi pa se dvigajo številni minaret i, osamela turška poko-pallišča in stotine in stotiine malah turških hišic, ki se v nepreglednih ulicah izgubljajo na vse strani proti vrhovom. Brez isLstema, brez reda, kakor in kjer je lastniku b"-lj dopadlo. Mesto samo ima lepo raz vito industrijo in je kulturno in ti govsko središče Bosne. Poleg zveze s Slavonijo in Dalmacijo vzdržuje z železnico do Vardišta. o al roma Uvea zvezo s Sandžakom. oziroma ostalo zaapdno Srbijo. Vožnja ipo teh progah je re.s udobna. Ljudje ki so prepotovali mnogo sveta, radi pohva'lijo red in točnost po bosanskih železnicah. Tudi za snago je preskrbljeno v vsakem o-ziru. Odlikujejo pa se te proge posebno po svoji izredni slikovitosti. Med najlepšimi je imenovati vsekakor ono proti Var<$ištu. oziroma 17veu, ki bo v na jkra jšem časti izročena prometu tudi do T'žic. Ne bi misli, da skrivajo ti predeli toliko naravrnili lepot. Žal je ta pot pri. nas. še manj pa v svetu, ki rad poseča romantične kraje v Alpah, preveč od rok in premalo poznana. V velikanskem loku nais kmalu dvigne vlak nad mestne oilice in prispe po četrt urni vožnji na postajo Bi^trnk Železnica teče med raznimi skupinami hiš. Bistrik leži kakih 100 m visoko nad središčem mesta. Pogled na mesto je diven. Od tu šele je videti, kako 'lep je po-ložaj mesta in kako spretino je avstrijski generalštab razvrstil trdja-vice po vrhovih naokoli. Kakor priklenjene everi čepe ona zapušče na zldovja na kotah okolfih Sarajeva. Danes seveda bi jih bilo treba obrniti v druge smeri! Proga se stalno dviga. V globini pod njo hiti bistra Mžljacka. v ozadju kralju je sivi Trebevič. Na nasprotni •bregu se dviga ogromna stavba vo- ga priznanja svojili zločinov, nakar so jih odv&Ui v dosmrtno ječo jašnice vojvode Siepanoviča. Pot nas vodi na desno v sotesko Milja cke. Lepo se vidi takozvana '' koz j čuprija *\ (ki pa je sicer pojvolno ma moderno zidan most), kjer se se leta 1914. ustalile črnogorski patrulje. Da bi bile vedele, da ji Sarajevo brez posadke! Predor z predorom in vedno višje se dvig tir. Gozdovi spremljajo na obel straneh. Bogatit v o Bosne! Zrak po staja rezkejši, človek vdihava bal zam gorskega podinebja. Po skora polurni vožnji se pokrajina delo ma odpre in izravna. Vlak ustavi v Palah. Kolodvorsko poslopje, ki je •zgorelo takoj pričet kom svetovne vojne, še rti dograjeno. Peron je še odprt, restavracija (ali kakor tam pišejo bife, pa obratuje izb or no kakor povsod po Bosni. Radi zadostnega časa je preskrbljeno že voznem tciIal Kraj sam leži nekoliko oddaljen. V letnem času prihajajo Sarajlije radi na oddih.tjakaj. Med gozdovi se vije železnica dalje proti vzhodu. Na po-taji Koran. ki sledi za Palattni. vidimo o-gronrna skladišča lesa. Tudi ta vas je oddaljena od postaje, tako da se na kolodvonih zdi precej samotno. Domačinov je videti le malo. Kraji so sploh naseljeni redkejše lfcot pri nas. V kratkih ovinkih izginja soilidno grajeni tir navzgor. Hitrost vožnje je za one terenske razmere prav dobra. Na prihodnji postaji. StainbuKčiču. doseže proga najvišjo točko 963 m. Poslopje sa me v a med smrek ovimii gozdovi. Par kilometrov nižje je projektiran sanatorij za slabokrvne in bolne na pljučih. V bližini je namešee na it, ud i metereološka postaja. Oskrbnik je prijazen gospod, ki rad postreže s podatki o kli mati enih in druglih prilikah ob progi. Proga se prične polagoma spuščati. V kras nih serpentinah, ki so posebno na enem mostu naravnost vratolomne. kjer f?e vlak po robu hriba popolnoma Obrne okoli svoje osi. pada proga v dolino Prače. Se par kilometrov navadoi in vlak prispe v Sjetlino. Tuda tukaj se izvaža ogro mno lesa. Malo nižje poživi oko ve 'ika žaga italijanske tvrdke Feltri-nelli. Ogromne zaloge lesa, tovarniška poslopja in stanovanjske lise nameščencev napolnjujejo ozko dolino Prače. Podjetje oskrbuje vse v festni režiji in ima poleg drugega tudi lastno bolriico. V nadaij nem deki proge se gozdovi počasi umaknejo v višino. Železnica zleze v dolino in slekli PraJci. Na obeh straneh je videti skromno obdelane njivice in kupe sena, ki so že pripravljeni za prefcimovanje. Ravan se malo razširi. Koncem nje opazimo lično cerkvico v mestecu Prači. Na postaji sami je — omembe vreden — "bife" in večja zalo- ga železniškega materdjala za vzdrževanje proge do Sarajeva. Kilometer pozneje opjaz'mo na levi turški del mesteca s skromno džamijo. Zidano je vse na kupu, tako da se težko loči. kje se neha ena in prične druga hiša. Po umazanih u-licah je videti nekaj goveje živine. Sicer prevladuje vonih krajih dro~ bnrea. Miimo Renovice, neznatne postajice. ki je tudi zgoij lesna, drvi vlak dalje v sotesko Prače. Doliniea se soža. cesta zgine in soke stene se stisnejo cml divje izpeljani železnici. Ta, kakiih 20 kln-doUgi del proge, ki ga loči postaja Banja-Stijena na dva dela. je najlepši. CJoveku se zdi skoraj nemogoče. da bi bil izholz za železnico sploh še mogoč. Pod vi-sekimi stenam.! pa izginja, proga v številnih krajših im daljših predorih. Na li kat erih mestih vodi prav samo pod oredori in po mostovih. Najsiikovi tejši je izhod iz soteske, kjer pad;i '.e močno narasla Pralča v lepili sla oovih. dočim se proga postopoma spušča ob obronkih Romanije. t*"-taja Mešiči-Rogatica. odkoder voli dovolj ugodna cesta v Rojratieo ima lepo lego. In zopet se drži pra-ra globoko zajedtTne Prače. Kakor prilepljena na steno «e v številnih obronkih približuje Drini. Po kakih 10 klm take vožnje (na nasprotnem bregu je videti le kak mlinček) se odpre na desno lnocro-"na dolina Drine, ob kateri vodi lepa cesta preko Goražd v Ca.inič m lal je v Saindžak. Do Goražd vozt poštna avtomobil reparacijskega izvora. Postaja sama se zove I*st;i-orača - Goražde. T?.i se Prača spoji z Drino. Drina le lepa reka. Nad njo se dvigajo z gozdovi poraščena brda. raz katerih je Črnogorska vojska 1914. delila Avstrijcem bridke lekcije. In koliko spominov se *loveku a-zbuja, če gleda to zeleno valovje. ki je takrat stailo med pi-vim,i na bramku napadene domovine. Pokrajina sliči našemu Bohi-iju. le da je manj naseljena in ma-'o bolj zatvorena. PoJeti je v teh krajih krasmo. Na prihodu.ji postali se cepi železnica v Vise grad. oz;-, -orna Vardište in v T*vac. Okoli 170 klm doljra proga Sara-, ievo - Vardište. oziroma T'vac .je bila zgrajena v letih 1901. — 190H. • :n je bita leta 1904. izročena prt.- [ metu. Avstrija jc iz strategic ni h J ozirov izdala zanjo mnogo denarja. Dela so stala za takratne čase silno vsoto 98 milijonov zlatih t kron in naknadna popravila še 10 milijonov. jZa ta denar se je dalo graditi mnogo lepega. Zanimivo je v zvezi s tem dejstvo, da je gradnja proge Va/rdrište-I'žice stala že losedaj 280 milijonov dinarjev. Vsekakor pa bo ta zveza pomenila r.a vzhodno Bosno-in del zapadne Srbije ogromen napredek. Kadar bo zaslovela po Jugoslaviji tudi ra i i svoje divje romantike in ugodnega potovanja, bo dvignila tudi tujski promet 'in glas sedaj le premalo znanih dolinic Miljacke in Prače. |jpj firetanje parnikov « Shipping 14- januarja: France. Havre. 15. januarja: Mongolia, Hamburg. 17. januarja: Mauretania, Cherbourg; Tres. Roose velt, Cherbourg. Bremen: Veendam. Tionlosne, Rotterdam; Lapland, Cher bourg. 20, januarja: Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg. 22. januarja: Cleveland, Boulogne In Hamburg. 24. januarja: La Savoie. Genevo. 28. januarja: Paris, Havre: Orduna. Hamburg. Pres. Harding, Cherbourg in Bremen 29. januarja: Minnekahda, Cherbourg In Hamburg 31. januarja: Majestic, Cherbourg; Ausonla. Cher bourg. 3. februarja: I'residf-nt Wilson, Trst; Miicnchcn Cherbourg in Bremen; Colombo. Go-nova. 4. februarja: ^ France, Havre. Havre; Cont«> Verde Cosulich Line Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja $55. Tja in nhzuj $U>2 Dragi razrv-il $135. Tja in nazaj 5253. EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. President« Wilson 3. teb.; 24. marca Martha Washington 24. feb.; 14. april Udobno potovanje. Krutka pot z ž<» leznico. PHELPS BROS. & CO., 2 West. N. Y KARTE ZA TJA IN NAZAJ PO ZNIŽANIH CENAH HARRsman Iz New Yorka do Zagreba in nazaj ;R allH-r. \oj::i davek. Izhorna i>rilik.-i ^e vam nudi. «l:t obiščete stiiro domovino v ti*etjem razretlu x:t Ija i:i nazaj po znižani izletliinški eeni. Nasi potniki se v».;:ijo ir. Ha nihurfra s po^obninii vJaki na njihov eilj v družbi spretni jeva leev. Tukaj nastanjeni tnj«-i t1«- lalik'> vrnejo tek:nn enefra. leta r.»- «Ja t»i l>ili imdvržt ni Kv tnim pr>-'l-pisniti. Zajamčite si prostore zcjoda J. Parnik MOUNT CLAY odp'uje dne 17. Jan. ob 10 dop. y..i povratno, dovoljenja in druge jx-drohnosti vt-rašajte lokalnega agenta ali pa — UNITED AMERICAN LINES 33 - 39 BROADWAY. NEW YORK Rad bi izvedel za naslov rojaka ALOJZIJA KORDIŠ, podomafce LovTenekov. Nahaja se nekje \ državi Mi*. države, ne oz.rajoč se na kvoto. V JUGOSLAVIJO v S in pol dne vsako soboto s tremi ekspresniml parnimi BERENGARIA AQUITANIA MAURETANIA (preko Cherbourg!) CE nameravate dobiti s\-oJo rodbino iz JUGOSLAVIJE, se takoj brigajte za r>otovanje. Naš urad v Jugoslaviji jim bo pomt-gal in svetoval. Vsi potniki tretjega razreda potujejo v privatnih kabirah. Nenad-kriljiva čistoba hrane. Za podrobnosti se obrnite na lokalne aeente ca CUNARD LINE 25 Broadway New York Kako se potuje v stari in nazaj v Kilur je namenjen potovati * start kraj, je potrebno, da je na taneno i»oučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh. IVjasnila, ki vara jih zaraorera-dati vsle l naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist: tudi pri-poročamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1P21, stainorejo tudi nedržnvljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi d?lj : tozadevna dovoljenja izdaja evne-ralui naselniški komisar v "Wash* ington. 1». C. Trošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi ^ New Yorku jtred oo 671 priseljencev. Ameriški državljani j>a za in ore j dobiti sem žene in otroke do IS. le ta brez, da hi bili šteti v kvoto. T rojene oseln* se tudi ne Štejejo kvoto. Stari.ši in otroci od 18. d» 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti, rišite z pojasnila. Prodajamo rožne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj [»otovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Pozor čitateljL Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo t listu "Glas Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda'« Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljen! pisalni stroj "OLIVEK"