PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški tn upravnilkl prostori: M07 South Lawndkla Am Otfloa of Publtoottoa: IOT South Lradato Aj» UTO-TEAE XXXVL Cena liata Je $6.00 •t Chicago. Ulteota. u. isa.«t th« Act of Omgnm ai J°JJJCHICAGO 23. ILU PONEDELJEK. 21. AVOUSTA (AUO. 21). 1M4 Subocrlption $0.00 Yoorly ŠTEV.—NUMBER 119 Acoeptanco for maMng at special rate of postage provkHd tov in »ection 1101, Aot of Oct 1, 1917, authoriiod on Jun« 4, 191«. Američani Japonske industrije bombardirane! Oklopne kolone zožile obroč okrog francoske prestolnice. Belgijske in hol&ndske cele v akciji proti Nemcem,—Ruti zasedli Sando-mierz, nemško vojaško trdnjavo ob reki Visli. Tri nacijske divizije v pasti. Tretja sovjetska armada izvojevala nove uspehe v Estoniji. Ljute bitke divjajo ob meji Vzhodne Prusije ZAVEZNIŠKI STAN V FRAN-CIJL 21. avg.—Ameriške oklopne kolono ao doopolo do roko Solno nad ln pod Parizom, oo glasi poročilo o fronto. Joklon obroč okrog Perlaa ao Je »ožil. ko so kolono prekoeačile roko t bližini Mantoaa ln raišlrilo mo- itišča. • Prvi vojaški oddelki ao udrll v Vorsalllee. Ena oklopna divizija trot Jo ameriško armado Ja v akciji proti aovralnlku v Corbei-lu in Molunvu 15 ln 21 milj Juž-novihodno od Parlaa. druga pa pri Fontainbleauju, 35 milj Južnovzhodno od Pariza. Melun ln Fontainbleeusta križišči sirateglčnlh caat. kl vodilo v Parli. Poročila pravijo, da Namcl uničujejo skladišča ln orožarno v Parlsu ln aa pripravljajo na umik do roko Marne na vshodu. WASHINGTON. D. C.. 21. avg. —Ameriški bombniki tipa B-29 >o izvršili' dva napada na japonske industrijo na osomlju Ya-wata-Kyushu. Volni department poroča, da ao Japonci sestrelili štiri bombnik«. Radio Tokio aravL de pada udeležilo 77 bombnikov ln da Je bilo lsmed teh 21 uničenih. Volni department ni raskrll rezultata bombardiranja Japonskih industrij. Zav«sniškl stan V Franciji 19. avg.—Ameriške oklopne kolone so udrle v zgodovinski Versail-les, štiri milje od Pariza, in pro-. drle do reke Seine ne severoza-padni strani. Izgleda, da je usoda sedme nemške armade, ki4>e-ži proti tej reki pod točo bomb, zapečatena. Vse kaže, da je padec Pariza blizu. Besednik poveljstva zavezniške oborožene sile je izjar vil, da je odpor Nemcev v Franciji že zdrobljen. V Oddelki petnajste nemške armade iz severne Francije so bili vrženi v boj, da preprečijo deba-kel sedme armade. Oklopne enote ameriške armade, kateri poveljuje general George S. Pat-ton, so blokirali umik nemški sili proti Parizu. General Dwight D. Eisenhow-tr je naznanil, da so ameriške, britske, kanadske, poljske, ho-landske in belgijske čete zožile jeklen obroč okrog ostankov šestnajstih nemških divizij. Naznanilo je prvo razkritje, da so Mandske in belgijske čete v akciji proti Nemcem. Slednji i* že proti Rouenu. Uradna vest trdi, da se nacijska sila krha pod udarci. Bit-j^' *a Normandijo bo kmalu zaključena. Oddelki petnajste hemike armade, ki so bili v zad-hjih dneh zagnani v akcijo, so d"bili strahovite udarce. r Radio Alžir poroča, da so za-v>rmki vrgli 400,000 aovražni-k'*v iz akcije v severni Franciji, ftfcdaljfijih 60,000 pa je obkrože-n,h v bretonskih lukah.) ^HJ ■glavni zavezniški sUn pravi, | je koridor med Falaisem FA'«entanom zožil na dve mi-Am«.riški in britski leUld i «0 nemških tankov - " tovornih avtov in drugih "'»»h vozil v zadnjih dveh ^rnbe ao uničile tudi čez r' '-"k m motornih čolnov na *' ki ao skušali prepe- l^mtke vojake na drugo Toulona, velike francoske mor-narične baze ob Sredozemskem morju. Prve so dospele do točke, ki je oddaljena samo tri milje od Toulona. Sedmo ameriško armado, kateri poveljuje.general Alexan-der M. Patch, tvorijo veterani iz bitk v Afriki, Siciliji in Italiji. Ti so zasedli Brignoles, križišče ceste, ki vodi v Marseille in od tam v doline ob reki Rhone. Operacije te armade podpirajo bojna letala. Američani so od invazije južne Frajicije ujeli čez osem tisoč Nemcev. London. 19. avg.—Rusi so oku-purali SAndomierz, nemško vojaško trdnjavo ob reki Visli, 110 milj-južno od Varšave, poljskega glavnega mesta, po ljutih bitkah na cestah tega mesta in potisnili v past tri nemške divizije, okrog 30,000 mož. Poleg San-domierza so Rusi zasedli čez dvajset drugih naselbin. . Enote tretje ruske armade, katere poveljnik je general Ivan Maslenikov, so prekoračile kanal, ki spaja jezeri Pskov in Pei-pus, zasedle šest milj širok pas ozemlja na zapadni strani ozemlja in se približale Tartu, dru-gamu največjemu estonskemu, mestu. Čez dva tisoč Nemcev je padlo v bitkah z Rusi na tej fronti. v Ruska armada v Latviji je v prodiranju proti Rigi okupirala čez. 30 vasi in naselbin. Ljute bitke so v teku ob meji Vzhodne Prusije. Schinvlndt in druge naselbine v Vzhodni Prusiji so v plamenih. Berlin poroča, da je rusko poveljstvo zagnalo 150,00T vojakov v bitke proti Nemcem na meji ob Vzhodni Prusiji. ' Zavezniški stan na Pacifiku, 19. avg.—Ameriški letalci so metali bombe na japonske letalske jaze na otokih Amboina, Ceram in Timor, poroča glavni stan generala Douglasa MacArthurja. Bombe so porušile več objektov n zanetile požare. Drugi roji ameriških letal so bombardirali japonski konvoj v bližini Filipinskih otokov. Bom je so potopile tri parnike, šest pa poškodovale Znižanje produkciji bojnih letal Odslovitve delavcev v prihodnjih mesecih Waahlngton, D. C.. 19. avg — Ameriške izgube težkih bombnikov ao veliko manjše nego se je pričakovalo ln vsled tega se bo produkcija stopnjema zniževala. General Oliver P. Echols, pomožni šef letalskega štaba, je dejal, da bo v prihodnjih mesecih odstavljenih 249,000 delav-cev iz letalske Industrije. da ■b&n rekel Run. 19 ^nm., w 1 ** armade so prodrle 20 J po ozemlju v ozadju avg.—Kolone sedme Bolgarija pred važno odločitvijo Debata o sklenitvi miru v parlamentu N*w Yorlc 19. avg.—Radijsko poročilo iz Sofije pravi, da se je v bolgarskem parlamentu pričela debata o sklenitvi miru v smislu govora, ki ga je imel Ivan Bagrijanov, predsednik vlade. To dostavlja, da sta dva poslanca podprla glavne točke govora. Bagrijanov je bil pozvan, naj takoj stori korake za umik Bolgarije iz Vojne, ker je to želja ljudstva. Premier je v svojem govoru naglasil, "da bo vlada skušala odstraniti vse zapreke, kl ovirajo sklenitev miru." Radijsko, poročilo iz Ankare, Turčija, pravi, da prebivalci Sofije pozdravljajo Bagrijanova kot rešitelja Bolgarije. Nepotrjeno poročilo iz Kaira trdi, da so emisarji Bolgarije ie navezali stike s predstavniki zaveznikov v neki nevtralni državi ln da so pogajanja za sklenitev Člani lavalo- ve vlade pobegnili V berlin Francoski partizani na-'padajo nemške vlak* REVOLTA V FRAN-COSK1H PROVINCAH London« 19. svg.—-Poročila iz Švice pravijo, da so skoro vsi člani francoske lutkarske vlade potanili iz Vichyja v Berlin. List Der Bund, ki izhaja v Ber-nu, ne omehja, fli sta pobegnila v Berlin tudi Pierre Laval, predsednik lutkarske vlade, ln maršal Henri Petain, načelnik francoske države. List Stara tnd Stripes, glasilo ameriške armadf, je objavil vest iz Vannesa, Francija, da francoski partizani razbijajo nemške komunikacijah zveze v ozadju fronte. General^ Pierre Kpenig, poveljnik fraticpskih notranjih sil, poroča o napadih na vlake, ki vozijo nemške vojake in bojni material. Sovražnik je utrpel velike izgube v vojaštvu in materialu v teh napadih. Posebni partizanski oddelki so razbili osem mostov na progah železnic Toulpuae-Orleans ln miru v teku. To dalje pravi, da JIT' ln nnpallT, sasrtsjrtB? ^•spiis: - SO naskočile nemško vojaško po- sadko v Fort de L'Jfcluau, provinca Ain, in jo uničile. ■ Madrid. IpanJJa. 19. ■ De Gaulle ne more odpotovati v Francijo London, 19. avg —Nov politič ni vihar je nastal okrog Francije. foove potežkoče so nastale v momentu, ko so se pokazala zna menja'* leboljšanju odnešajev med francoskim narodnim t odborom ln Veliko Britanijo ter Ameriko. General Cherles de Gaulle, predsednik odbora, ki je nameraval odpotovati lz Alžira v Francijo, da bo navzoč, ko bodo zavezniške čete vkorakale v Pariz, je dobil od zavezniških avtoritet nasvet, naj odloži od hod, ker bl njegov prihod lah ko oviral zavezniške vojne operacije. V London dospelo poročilo t{dl, da bo De Gkulle igno rlral nasvet in odpotoval v Fran cijo. __, ;. Poveljnik nemške h oborožene šile na Finskem SUickholm, fcvedske, 19 avg -Tu krožijo poročila, da Je feld- ,ake it vojne ^^^^ maršal Wilhelm KHtel, vrhovni -—- poveljnik nemške oborožene si Fraser odobrava Domače vesti Nov grob v Chlcagu Chicago.—Dne 15. avg. je v okrajni bolnišnici umrl Joseph Omahen, star 57 let in doma od Groauplja na Dolenjskem. Zapušča pet sinov in štiri hčere. Prejšnja leta je živel v DePue-vu, kjer je bil tudi pokopan. Žena mu je umrla pred nekaj leti. Poroka New Vork, N. Y.-Marica Cok, hčerka dr. Ivana M. Čoka, pred-aednlka Jugoslovanskega odbora iz Italije, aedaj v Londonu, ae je 13. avg. poročila tukaj t Abnerjem A. Towersom, po poklicu inženir ln aedaj prvi poročnik v armadi. Marica je pro-Šlcga februarja graduirala na univerzi Columbia. Mlnneeotake veatl Duluth, Minn.—V bolnišnici St. Mary's se nahaja že dalj časa Matt Balas, rojen na Elyju.»-John Gregorlch, star 50 let ln stanujoč na GUbertu, je bil ubit pri rudniku Emabarrass v bližini Biwabika. Povožen je bil od troka. Zapušča Ženo, dve hčeri in dva sinova (eden je v Afriki pri vojakih), v starem kraju pa brata in dve aestri.—Na Chls-holmu je po trimesečni bolesnl umrl Matt Stonlch, star 66 let, znan trgovec lz pionirskih dni. Zapušča ženo ln brata. Premogerjev niso našli Bellalre, O.—Ko se je reševalno moštvo prebilo do proatora v premogorovu Webb, kjer je 5. jul. naatal velik požar ln zaprl pot 66 premogarjem, nlao našli Žrtev te neareče. Reševalci ao-dljo, da ao ponearečenl delavci 11 pred ognjem in at porazgubili po veliki majnl. Ia Clevelanda ( Cleveland.—Mrs. F. M Shega, roj. Cfregora6, ^Ije mož jfe v vojni nekje na Pacifiku, je povila sinčka v beMfcfei tf hS^if Siročnlk Ivart J. Mklich, čijega na živi v Chagrin Fallaii, je pogrešan v Franciji od 19, jul, Star je 29 let, pri vojakih od 1940 in preko je bil poslan prošlkga maja.—S/Sgt. Joseph Ruplna, star 26 let in sin družine.Joseph Rupina, je bil ubit v Franciji 26 julija. Pri vojakih je bil tri leU ln pol ln preko morja tri leta. Poleg staršev zapušča ženo, tri brate (dva v vojni na Pacifiku) in sestro.—V bolnišnici Olen-ville je bila operirana na alepiču miss Lillian Polz.—Lahko ranjen v Franciji Je bil 7. jul. Pfc. Jamai Bogatay, sin družine Jack Bo-gatay. Pri vojakih je od marpa 1941 in preko je bil poalan pro-šlega aprila. Finska se hoče izmuzniti iz vojne Gibanje dksklenitev premirja zrušijo Stockkolm. ftvedaka, 19. svg —Krogi, ki pazno zasledujejo razplet situacije na Finskem, trdijo, da tajne aktivnosti vlade maršala Mannerhelma dokazujejo, da se hoče Finske umakniti iz vojne in skleniti premirje s sovjetsko Rusijo. Gotovo Je, da Je položaj Finske kritičen. Pričakuje ae, da bo odločitev padla v nekaj dneh. ' Na podlagi v Stackholm dospelih informacij, ki ao Ušle finski cenzuri, se Mannerheim tru j di Eksekacija špionov v Italiji Listi objavili svarilo zavezniških avtoritet Rim. 19. avg.—Zavezniki so dali ustreliti šestnajst Italijanov, ki so bili v službi Nemcev kot Šploni, se glasi naznanilo. Več drugih je bilo v zadnjih dneh obsojenih v smrt. Od junija je bilo čez ato Italijanov aretiranih na obtožbo špionaže. VeČina aretacij Je bila izvršena v Rimu. Obravnave proti nekaterim ao v teku, drugI pa bodo kmalu prišli pred ao-dlšča. . Italijanski Usti so objavili svarilo, da imajo zavezniki seznam onih, ki ao udeleženi v špionažl ali drugače (»omagajo Nemcem. TI naj se takoj predajo zaveznikom. "Oni, ki se niso predali, so bili ustreljeni," pravi svarilo. "Oni, ki so ae predali, še žive." r — Unije CIO podprle Kilgorejev načrt Korporacija grmadi* jo ogromne profite Chicago. 19. avg.—Resolucije v prilog demoblllzacljskemu načrtu, Čigar avtor Je aenaior Kil-gore, demokrat iz Weat Virglnl-Je, 00 bile sprejete na zborovanju 3500 uradnikov ln representan-tov unij Kongresa Industrijskih organizacij. Zborovanje je sklicati svet unij CIO. Resolucije Je premotil Michael M ann, tajnik sveta. Ene izmed aprejetlh resolucij naglaša, da demobilizarljaki ne« zavezniška okupacija nemčije injaponske Roosevelt razkril načrte po povratku v Washington NOV SESTANEK S CHURCHILLOM Waahlngton. D. C.. 19. avg.— Predaednik Roosevelt, ki ae je vrnil v Washington po 3fi dneh odsotnosti, je lajavll, da bodo zavezniki invadirali Nemčijo ln Japonako, Čeprav ae odločita se brezpogojno kapitulacijo. Zavezniške armade bodo okupira« le. obe drŽavi. Rooaevelt so je vrnil v glavno meato po oblaku ameriških baz na Havajaklh ln Aleutaklh otokih, "Zavezniki," je dejal, "ae ne bodo uatavili, doklef ne boata Nemčija ln Japonaka popolnoma okupirani, čeprav obe kapitulirata brezpogojno. Nemški mili-taristl bl, če ne bl zavetniki zasedli vse dežele, pripovedovali drugi generaciji, da je Nemčija dejanako zmagala v vojni. lato velja za Japonako. Očitno je že zdaj, da ae boata Nemčija ln Japonaka kmalu zrušili pod udarci zaveanlške sile." Po povratku v WaahJnfton je Roosevelt konferiral a generalom Marshallom, šefom gene-, ralnega štaba, admiralom Kln-gom, vrhovnim poveljnikom bojne mornarice, državnim tajnikom Hullom, vojnim tajnikom Stlmaonom tn drugimi člani kabineta. Časnikarji so povedali Roose- nomske stabilizacije in preureditve Industjrli, ki hm, zdaj udeležene v produkciji bojnega ma terlala, za produkcijo civilnih potrebščin v povojni dobi. Avtor tega načrta je senator George, demokrat iz Georgije. Kilgorejev načrt določa minimalne ln maksimalne brezpoael-nostne podpore delavcem v prehodni dobi. Diskuzlje ao bile koncentrirane na povojno preureditev, kampanjo za odpravo mezdne formule malega jekla ln podpiranje odbora aa politično akcijo CIO, čigar načelnik je Sidney Hillman. predaednik unije Amal-gamated Clothing Workers. Z bo-rovalcl so podprli tudi zahteve unij avtnlh, jeklarskih ln drugih delavcev za zvišanje plač. Lee Pressmsn, pravni svetovalec CIO, Je dejal, da so delavci zapostavljeni, dočlm mogočna korporacije grmadijo ogromno profite v tej vojni. "Vse, kar zahtevamo, Je„ zvišanje mezd, da se uravnovesijo z naraščajočimi žlvljenskiml stroški," je dejal. "Cene so poskočile zs 45 odstotkov od januarja 1. 1941, dočlm formula malega jekls dovoljuje zvišanje mezd le za 15 odstotkov." Govorniki so udrihali tudi po čikaški Tribuni. Jack Splegel, t-lan eksekutlve sveta unij CIO, Je dejal, "di Je ta Ust Hitlerjev most na Čikaški reki." On je preči ta I tudi odlomke berlinskih in tokijskih radiooddsj, kl« hva a . Ti 7----4—~T — j ^eamaarji ao povenau noose- Čr , k ga Je senat nedavno odo- v.Hu, da njegovi kritiki trdijo, oni, je pomanjKijiv gieoe eno- du se je on odločil za dolgo potovanje lz političnih oilrov. Od- govoril je, če je to rea, vedo kritiki več o njegovih namenih kot on. Politika ni igrala vloge v nobeni fazi potovanja. V Washlngtonu ae ftirljo govorice, da ae boata Rooaevelt ln premier Churchill kmalu aeata-la. Zadnia konferenca med njima se Je vršila v Kairu, Egipt, in Teheranu, Perzija, v decembru preteklega leta. Od takrat so je položaj na frontah temeljito Irpremonll. Rooaevelt je dejal, da ae bo kmalu posvetoval a Člani vojnega sveta za Pacifik. ^ Wavell zavrnil prošnjo sa razgovor z Gandhijem New Delhl, Indija, 19. avg.-Feldmaršal Wavell, podkralj Indije, Je zavrnil prošnjo za razgovor z Gandhijem, voditeljem indijskih nacionalistov. Gandhl Je zagotovil VVavella, da bodo nacionalisti podpirali brltake vojne napore, ako bo Indija takoj dobila neodvianost. Wavel) je odgovoril, da na bi razgovoi z Gandhijem prinesel nobenege rezultata. Coughlinova organizacija razpuičena Lansing, Mich., 19. avg.—Narodna unija za aoclalno pravičnost, katero Je ustanovil "father" v naporih za sklenitev pre mirja. Trdi se, da je dobil zago- litlčno ^akcijo, Je apeliral na čla- lijo Roberta R. McCormlcka, iz- Charles t. Coughlin, notorlčni dajstelja in urednika Tribune, demagog, je bila uradno poko- Rayrnond S, McKeough, po- pana 30. junija. To dejatvo Je krajinaki direktor odbora za po- naznanil urad državnega tajni- mirje. nu, u. ----------- ,.........^-------------- ^ /** )• ^ C®Ugh- tovila od vseh članov kabineta,' ne unl/, naj se registrirajo za no- llnova organizacija okrog 10,000,-da ga bodo podpirali v poskusih, vembr*ke volitve. katerih cilj Je pritegnitev Fin-1 ---- Vojaki zatrli revolto vojnih ujetnikov , Heattle, Wash, 19 avg,—Vo-jaške 6ete ao zatrle revolto »tali- k Finskem, kjer k«inferlre ftooseveltov načrt z m a r š a I o m Mannerheimom, i prn, Nova Zelandija, jenekih vojnih ujetnikov v ta»K>- Znal-aj konference ni bil razjirit, 19 avg,- Premier Peter Fraaer rlšču pri Uwtor,u Nastala je, toda trdi ee da so v diakujdjah je dejal, da se strinja a sugestijo ko so bili obveščeni, da bodo po- udeležani visoki nemški In fin- predsednika Roosevelta, da Ame- slani na Havajske otoke. Voč francoski ski častniki Mannerheim Ja po- rika dobi baze na Pacifiku, "Ako Domoiimu* » —---- Wf «krh na francosKi s*i rwnwi pi«hw»w»»i»i r r^ ,-----\t. .-----T-- Fordove kompanije v Detroitu ^ |)rrd^dn.k Fln^ie f>red n- bo Amerik- dobila baze, bo vsr- bo znižana za polovico v prih£- f^U^• ™ ^ KorresVu,' k.j t^ni, ko je Rysto RyU re- noet ljudstvom na Pacifiku za- njis štirih mesecih^ Nsjmenj 15,- ho£ d. ^^ fronto agniral. gotovlj«^" Je dej^. 000 delavcev bo odslovljenih. < • v ujetnikov ja bilo ranjenih v bitki z vojaki. Vsi ujetniki m bili pognani na krov parntka, kl je odrini! proti Havajskim otokom. 000 članov Bombe ubile 7800 civilistov v Caenu Washington, D C, 19. avg — Kon g resni k Hugh D. Scott la Philadelphlje, ki ae je vrnil ia Francije, je dejal, da ao bombe in šrapneli, kateri ao padli ne Caen, francosko mesto, v teku zavezniškega bombardiranje, ubili 7500 civilistov, Scott ae je sestal s premier Jem Churchillom v Franciji. PROSVETA THE ENLIGHTEMMEHT GLAttLO iN LASTNINA MUODW 0rf« W — pubi-h* by Na>io~l Ba~* SocWtr na loto. M* - po' »r1-'*1^ - ISJS. cook Co- - ^^f^i^SJETliKS Chlcapo) ud "^J^Rokopl.1 dopisov 1» «111 ■ »i* Ca«a ogUaov po dogovor rabina (trtiea. porodi Naslov do tm. kar ima atlk a Ustom: PROSVETA 2857-59 So. Lawndale Aro« Chicago 23. »Inola MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin STAVKA V PAPIRNICI Monm, M tek.—V tem mestu, v tovarni, ki Izdeluje papir, so delavci zaStavkall. Ob delo je približno tisoč delavcev. V tovarni It. 1, kjer delam jaz, de-lamo daljo. „ Dne 10. avgusta je potekla pogodba mod tovarno in unijo CIO. j Unija sedaj zahteva, da se odobri v novi pogodbi zavarovalni let Rooseveltove administracije. Predaednik Roosevelt pa ima še mnogo drugih zaslug, ki jih je izkazal malemu človeku. Toda na žaloet ameriški delavec se je ni znal 4. julija in o božiču. Ta list je izredno velikega obsega in je prinašal novice, ki so se zavrtite v pol letu. Ta list je najmanj vatel visok in kakih 30 palcev širok. Br. Molek ima plakat iz lete 1857, ki ga je izdsl John P. War-ing in razglaša $100.00 nagrade tistemu, ki ujame Črno sužnjo Elizo Coursy, ki je pobegnila neznano kam. Caaopia "City Ga-zette" iz Charla«towjia, S. C., ima v eni številki iz leta 1822 na prvi strani kar celo kolono oglasov, ko laatniki sužnjev razpisujejo razne nagrade, če kdo ujame in pritira nazaj takega ali tako sužnjo. "Gazette of the United States" iz lete 1789, ti- vita Jo pravočaano. da s* vam list nc usUvi.------ V Michiganu se sveti—II izkazal nezrelega in ni znal izkoristiti sebi v prid prilik, ki mu jih je dal predsednik. V Detroitu, New Vorku in Philadelphiji so ameriški beli w _________ delavci pokazali, da niso dovolj na za boiezr»r V poškodbe de-1 izobraženi, da se še niso otresli I Yorku, podaja po- kvcev, zs kar bi moraU dmžba umazane pege rasne diakriminar datke or&ani2iranja Združenih plačati $1.71 mesečnega asesmen- cije. » držav v Ameriki. Videl sem pr- ta za vsakega delavca. Nadalje Roosevelt je še vedno popula- ^ ameriiki politični cirkular i* unija zahteva, da družba plača ren in prepričan sem, da "bodo I čaga Georga Waahingtona, delavcem za praznike kot sta bo- delavci zopet volili zanj. • izdan ob prlllki njegove kandi-žič in novo leto, pa četudi de lav- Delavstvo pa bo zelo pogreša-1 daUjrc M drugi termin predsed-ci ne delajo ob omenjenih praz- lo člana Rooeeveltove oficielne j niitva 3 avgiiata leta 1792. Po-nikih. Poleg teh zahtev je še ne- družine podpredsednika Henry- tem čaaopia »The Log Cabin" is kaj drugih, ki pa se tičejo v pr- ja VVallaceja, ki je bil vse sko*| ^ 1840; »Xhe Chicago Tribr vi vrati splošnega izboljšanja prijatelj delavcev. I Une", March 5, 1869; "Freedom delavskih razmer. Ameriški narod ni dostopen I prva številka prvega v anglešči- Med unijskimi voditelji in dp solistične stran)«}, Jg^eri ^ ^kanefja liata na FUipinakih vodstvom tovarne se je vršilo Jnač^e, Norman ,Jho^as. zato | otokih, 1. maja 1899; "New York precej konferenc še preden je Utrinka ne bo prišla y poštev kot " "| so vse I politična stranka in se ne bo mo- LANPIM6 CRAFT PgOOUCTlON — Mjjfmt) av mCml**.) aMKi>. («0,000 mm . nnMP - • faoo^rio*- v tej vel nI Je Amerika zgradila, poleg trgovskih ln vojnih ladij, tudi tfaofto različnih InvaziJsklb bark. kakršnih avet do sdaj še ni videl. Gornja rlaba pokaauj« tonalo tek ladij, koliko Jih je bilo zgrajenih U ali oni mesec. ..Vsi ladjegradnllki delavci so organizl-rani. bodial v industrijski uniji CIO ali pa v poklicnih unijah ADF. skih pionirjev iz raznih krajev'ye, da je ameriško delavsfvo še g, j»l.tlčncga > banj. K. ' J Commonvvealth FederaUon redUa. d« noben delavec ne ame Uko in demokratsko atranko. v J^rrEd^v & bSStaoai tudi po drugih delati vrt kot o«m ur. Poprej Neopore«ena resnic, je. da je Graditelji upajo, da se bodo v bližnji ^ .. . . d/tevah Unije z^ela razvijati .lična glBanja in se stenUa skupaj v novo, levičarsko usmerjeno delavsko ali ljudsko stranko -Prva država, ki ji bo sledila, je Illinois, kjer (v Chicagu) že ob-sto7.kupina, ki - Jt nadela nalogo, dati mu gibanju. Na čelu te skupine sta profesor Maynard C. Krueger, Tnan tudi med nami kot član SNPJ in zelo efektiven govornik in ' delavski odvetnik Francis Heisler. Po mišljenju ste oba demokratična levičarska socialista, k. kor so v glavnem tudi organizatorji Michigan Commonwealth federacije. Ta skupina je v drugem kongresnem distriktu na južni strani Chlcaga nomlnirala Kruegerju za kongresnika, kakor tudi par dni- gih za državno zbornico na listi American Commonwealth Psrty. Se dobe dovolj podpisov na nominacijsko peticijo, bodo najbrže vodili efektivno kampanjo, kar naj bi ustvarilo podlago za razteg- jS&ESM nove stranke C Michiganu so po obširni debati zaključili, da pri letošnjih volitvah ne postavijo državne liste marveč se koncentrirajo le na nekatere volilne okraje za . državne poslance in na en kongresni mandat. Za državne senatorje so postavili tri kandidate (v Detroitu), za nižjo zbornico pa tii—v Lansingu, Fllntu in okraju Montcalm. t . Kandidate so postavili v onih okrajih, v katerih pr primarnih volitvah niso prodrli kandidati, ki jih je indorsiral politični odbor CIO In da niso postavili več kandidatov, je deloma vzrok v tem, ker se skušajo izogniti preveliki frikclji s tem odborom CIO, deloma pa v tem, kar smatrajo, da gibanje še ni dovolj razširjeno da bi mogli voditi efektivno kampanjo po vsej državi. Konvencija je izvolila «1. odbor in sprejela načofoo izjavo in program. Na čelu strsnke kot predsednik je Matthew Hammond, predsednik velike krajevne unije strojnikov ln "tool makerjev 157 UAW na zapadni strani Detrolta, ki je bil tudi nomlnlran za kongresnika. Podpredsedniki so: Simeon Martin, prsdssctoik Far-maiske unije v Michiganu, MIham Ut ln John Taylor, uradn k neke unije ADF. Tajnlk-blagajnlk je Philip Lutjen, predsednik kiajevne unije UAW-CIO. Ostali člani eksekutive in glavnega odbora so tudi večinoma aktivni in vodilni unioniati, med njimi Tucker Smith In dr. Herschel. Načelna izjava bazira na principih demokratičnega socializma in je podobna sllčnemu dokumentu kanadske farmarsko-delavske sttanke Cooperatlve Commonvvealth Federatlon. Našteva temeljne človeške pravice, ki bi jih moral uživati slehernik, toda jih pod sedanjo ekonomiko uredbo ne. Zato se izreka, da je treba sedanji ništvo. Korporacijake In tudi najemniške farme bi izginile v prilog družinskih ali zadružnih farm. Na čelu vse ekonomije bi bila goafx>daraka oblaat. ki h; planirala produkcijo dobrin za po-*peii vanje apU>4nega blagtmtanja, ne za proflt. V volilni platformi pa ima sledeče točke. 1) ustanovitev vlad-nega odboia za mirovno produkcijo; 2) velikopotezen program javnih del za povojno dobo; 3) Javno lastništvo vladnih vojnih tovarn; 4 i plačevanje davka po zmožnosti—čim večje premoženje, leni večji davki; 5) planirana ^adnja stanovanj po mestih in po tie>*l», t»| raztegnltsv In izb«»ljšanje aocialne zaščite; 7) zaščiten je (aimarjev t uveden)em atopnjevalnega zemljiškega davka, paritete v dohodkih, novega /akona za kolektivno pogajanje glede cen pri« del kov, t khpanzljo farmarske vladne zaščitne administracije in pko/i produktivne m konsumne sadnige. 8) l/lw»lj^anje š*»lskih prilik za vae otroke, podučevanje v Šolah o delavskih problemih in tolmačenj« socialnih in gospodarskih vzrokov, u kutetih Izviralo rftsn«.prcdhodM. 9) obramba delavskih piavic, iiključivtl pravice dn stavke. 1(1) zagotovitev dela vojnim veteranom; 11) podpiranje zadružništva; 12) sprejetje zakonov ptoti diskriminaciji, orotl volilnemu davku in za ustanovitev tra). ne vladne komisije za oobijanje rasne diskriminacije pri upoale-vanjo. V tem in prejšnjem članku sm« podali sliko o tem novem poli* ličnem gibanju v Michipanu Mišljenja amo, kadar ae bo amenško delovno ljudstvo pričelo navduševati za tak politični prepomd ln ae pričekt oklepati takega gibanja, bo tudi dobilo resničen in ne »amo posladkan "new deal " Ne prej je večina delavcev delala po 161 bil Lincoln eden največjih dr-ur na dan, in sicer nekajkrat na žavnikov za tiste čaae, Roosevelt teden. Nadurno delo je omogo-lpa je eden najzmožnSjših držav-! Čilo, da so papirnice obratovale I nikov za naše čase. Naj bi bil v po šest dni v tednu. Koliko ča- |Washingtonu danes kdorkoli, bi sa ho trajala ta začasna stavka, | bil kritiziran, kajti nihče na sve- mi ni znano. Frank Kroll. O VELIKIH DRŽAVNIKIH Canton, O^-Ko se je gledališki igralec Booth, po prepričanju notoričnl konfederativec, odločil za krvavi čin, vzeti življenje predsedniku Abrahamu Lincol I tu, ki zavzema visoki urad, ni tako odprt kritiki kot je baš predsednik Združenih držav. ■ Michael Chok. « MOJA POT V CHICAGO IN JOLIET *<>* II. - Cleveland« O.—Vedel sem, da nu, se zaradi svoje politične stu-1 je mr. Skubic eden izmed druž-pldnostl ni zavedal, da je ugas- be, ki so kupili bivšo Kondavo nil življenje enemu Izmed naj-1 večjih človekoljubov Amerike. Plantažniki iz juga so bili zato I največji Lincolnovi sovražniki,] ker je bil proti rasni diskrimiiia-ciji. Narodi po vsem svetu, iz-vzemši onih, ki verujejo v raz-rednost, časte Llncolna kot nekak simbol enakosti vseh ras in plemen. Leta 1928 je bil izvo-| ljen za predsednika Zedlnjenih držav Herbert ^ooyer, ki je bil| po poklicu Inženir in politik sts-rega kova, a svetu se je hoteli predstaviti kot človekoljub. To I zlasti tedaj, ko je oklical moratorij na reparacije weimarskej tiskarno od pokojne mrs. Mary Konde. S tiskarno so kupili tudi razne knjige. in pa letnikt Glasa Svobode. Knjige so že davno prodali, kbt tudi prvih š&rt letnikov'Glasa Svobode, ki jc bila glasilo SNPJ od začetka Teh prvih Še«t letnikov je kupil gl o^bor Srflltf še v času, ko jc živel Jože Zatfrtnik, urednik Glasila SNPJ'Jn j^ozneje Prosvete. Ostalo je V tifckarni še 15 let nikov Glasa Svobode, katere # k sreči hranili do sedaj. Moj cilj je bil, da dobim te preostale letnike za naš muzej in dobil serr jih. Sedaj imimo v Slovenskem republike ter ponujal javno ku- JnarodnemJ muzeju vezane fetni hinjo za lačne in brezposelne. A| ke Qlug SvohodCi in sicer prvi letnik je 1908 in zadnji 1922, vmes pa so vseh ostalih let. Mr. Albinu H; Skubicu sem dolian javne zahvale, ker mi je s posredovanjem pri svojih tovariših Čehih pomagal, da sem mogel dobiti te letnike pqd po- na drugi strani je dal v imenu balanciranega budžeta in na podlagi, da se dolar obdrži na zlati valuti, pognati brezposelne vete rane iz predmestja Washingto-ns. Vsa štiri leta, ko je Hoover vladal v Beli hiši, se ni premak nllo gospodarsko mrtvilo in ni hotela priti "prosperiteta izza vogala". Za Hooverjem je pri Šel v Belo hišo Franklin Delano Roosevelt. Nič ne pretiravam, ako prištevam Roosevelta kot človekoljuba, ki spada v Lincol novo kategorijo. Ako upoštevamo razmere, ki so tedaj vladale v deželi, ko je nastopil predsednik Roosevelt in prevzel najvišji urad naroda, moramo priznati, da je izvršil Tribune" iz leta 1«78; "Evening Star", Washington, X>. C., iz lete 1865; "The Cherokee AdvocateT iz leta 1893, ko Jettl* Oklahoma te ameriški teritorij in ne država. V tem listu je cela stran tiskana v indianščini, narečju on-dotnih Indijancev. "Dai!y Chicago', prva številk« prvega dnev nika, ki je pričel izhajati v Chicagu leta 1839; "The New York Herald" iž letp 1865, ko javlja Abraham Linčolnovo smrt; "The Patrol", vojaški časopis izza ameriške civilne vojno, Union paper lz fcharlestona, S. C.; "The Soldier Paper", Cdnfederate, Richmond, Va*.; "The Columbian and Great West" iz lete 1853 To je časopis izredno velikega obsega. Potem sem videl zemljevid "Italia Gallica" iz leta 1590. To je zemljevid gornje^ Italije. On ima zemljevid Kranjske oziroma Slovenije iz 17. stoletja. Tedaj se je Ljubljana imenovala "Um*hVlttpka ps istotako ttot1 sedaj. 'Zemljevid Južne Amerike iz leta 1604 je precej drugačen kot. pa sedaj Tedaj so imeli zemljemerci še zelo nejasne po j me'o legi Južne Amerike, ^e LibeSa««»M je izdajal WilliSrti Lloyd Garrlson ki se je bojeval za osvobojen je sužnjev, v Bostonu, Mass., leta 1832; "Columbia rhocnte", Co-lumbia, S. C., iz leta 186&V list iz knjige "St. Jerome" iz leta 1490, tiskan v Berietkah 50 let po iznajdbi tiskarstva; "Nuremberg Chronicle" iz leta 1490; list ln knjige "Book of Hours" v ho landskem jeziku, pisano na ovčjo kožo koncem 13. stoletja; listina, katero so morali ujetniki podpisati v času civilne vojne v Ameriki, ako so bili ujeti od ln držav Amerike. To slike so od 1880 naprej do sedanjega časa. Br. Molek je že nad 30 let vnet zbiratelj poštnih znamk. Ima veliko zbirko vsakovrstnih poštnih znamk, nežigosane in žigosane. Zbirka njegovih znamk >redstavljs volluo vrednost in ga e tudi stala lepo vsoto denarja, da si je omogočil to, kar ima Najbrže je on edini med Sloven ci v Ameriki, ki ima tako veliko zbirko in tako perfektno urejene znamke. Ima tudi bogato knjižnico in veliko zanimivih knjig z raznimi lastnoročnimi podpisi znanih osebnosti v Ameriki. Br. Molek ima tudi razne dokumentarne listine, ki nosijo originalne podpise predsednikov Združenih držav, menda vseh. Upam, da mi br. Molek ne bo zameril, ker sem popisal nekoliko njegovo zbirko, ki jo lastu-jfe. On je zelo skromen in nerad razglaša, kaj vse ima. Ima še mnogo drugih reči, ampak si vsega nisem imel časa ogledat*. Br. Paul Befger, hotelir in gostilničar poleg poslopja SNPJ, mi je izročil za muzej zbirko različnih državnih "tokens". To so davčni "novci" raznih oblik in velikosti lz zapadnih in južno-zapadnlh držav Amerike. Kot je razvidno iz napisov, države "tokens" rabijo večinoma denar dobljen na tak način za vzdrža-vanje javnih jol. Hvala, mr. Berger, pa še kaj naberi za muzej.—(Konec prihodnjič.) Erasenti Gorshe, tajnik in kurator Slovenskega K narodnega muzeja. goji, ki so "J zvezne vojske, da so bili Upušče-! naš muzej in ki so bili glavni t, T^Aa-a cilj mojega sedanjega obiska v Chicagu. torek, na praznik ameriške neodvisnosti, sem si ogledal zbirko br. Ivana Molka. On ima bogato zbirko zanimivosti, kate-jra, če bi jo hotel razstaviti, bi [potrebovala precejšnjo dvorano. |Z zanimanjem sem pregledoval razne številke ameriških časopisov^ Nekateri so že' Izhajali v lliu.ailliu |ii ii.ii>ii, un j »i ■ veliko humahitarno delo. Preko stoletju, drugi V* 18/Stttletju. noči je zaposlil tisoče delavcev. In ne samo to: odkar je bila ta nova zemlja industrializirana, ni imel ameriški delavec nikoli toliko prilike organizirati se, kot jo je imel v času prvih štirih Seveda, te izredne številke je moral br. Molek kupiti na trgu ln je potrošil precej denarja. Videl sem časopis "Brother Jona-than", ki je izhajal leta 1846 samo dvakrat na leto in sicer na ni. Je to nekakšna prisega zvestobe Združenim državam; potrdilo za prodajo sužnje na javni dražbi neke črnke, ki je bila prodana za $150 v državi Ken-tucky leta 1809, pod pogojem, če bo imela kdaj kaj otrok, da bodo tudi ti lastnina kupca. Br. Molek ima še mnogo drugih zanimivih številk časopisov, katerih si nisem zapisal. Ima tudi večinoma vse prve številke vsakega slovenskega časopisa ali revije, ki je kdaj izhajal v Severni Ameriki, Kanadi ali Južni Ameriki. Samo teh čaaopisov ln revij je med 75 ln 100. Ima tudi veliko zbirko slik sloven- NEKOLIKO RAZMOTRIVANJA Belllngham. Waah.—Spet me je prijelo, da mažem po papirju. zelo nazadnjaško ... Saj dela ravno to, kar hočejo kapitalisti, namreč: da so delavci razdraženi med seboj. In kakor pravi urednik, tega ni nikjer v toliki meri kot v Ameriki. V Braziliji, kjer je tudi veliko črncev, piše Štefan Zweig v knjigi "Brazil, Land of the Future", ni nobene ga rasnega zapostavljanja. Tam so črnci in druge rase enakopravne z belimi. Torej, ali je resnica, da zapadna »civilizacija omahuje? Zdaj pa primerjajmo to naše (ameriško) ljudstvo in-njegovo apatijo z energijo evropskih ljudstev ter z ljudstvi, ki so pod sovjetsko Rusijo. Razlika je vid-na. Človek zapadne civilizacije se mi zdi kot starec, ki je izgubil voljo do vsega, ki nima upanja več in životari iz dneva v dan, samo "da gre, kakor ze gre'.' Evropski narodi in prav tako tudi azijatski planirajo in delajo načrte za boljšo bodočnost; kažejo, da imajo upanje, voljo ... Pa tudi fizično se ame-riška mladina posebno ne trudi. Tam, kjer so imeli naši pokojni vrtove, polno cvetlic in sočivja, je zdaj vse zanemarjeno, zapuščeno. Kjer so še živi stari, tam opaziš red in za hiSo je lep vrt, dočim, kjer so pomrli in gospodarijo mladi, tam je vse mrtvo zapuščeno. Spomin mi uhaja v staro domovino: mladina, fantje in dekleta so si znali napra- J viti veselje in zabavo doma. Petje smo slišali vsepovsod. Tudi starejši so imeli včasih nekaj prijetnih ur. Tukaj pa ne slišim drugega kot "money, mo-ney! How much do you make1" j V Bellinghamu živim že 21 let, pa se mi zdi, kakor da nisem , doma, da sem kje na tujem . 1 - - - J.-i__— Dn/.ifilm Topot hočem izraziti nekaj svojih misli o Mentonovem dopisu, ki je bil priobčen v Prosveti dne 8. avgusta. Veliko resnice je v dotičnem dopisu! Danes lahko povsod opazimo vidne znake propadanja zapadne civilizacije pod kapitalizmom. Nekateri, ki gledajo v svet z odprtimi očmi, vidijo, kam drči-mo in si prizadevajo, kako bi rešili civilizacijo. Med temi je ospredju predsednik Roosevelt Tudi Wendell Winkie je priše v nemilost, ker je preveč jasno podal v svoji knjigi "One World" sliko današnje civtlizacije ter nekaj nasvetov, kako se naj obračamo, če hočemo, da ne bomo zdrčali . . . Podpredsednik Wal-lace jim je tudi tm v peti, zato so raISi noroinirali za podpredsedniškega kandidata senatorja Trumana. Je še nekaj drugih mož, ki imajo odprte oči, toda so v veliki manjšini. Predsednik Roosevelt jc bi predlagal, kakor je znano, na, bi bilo 25 tisoč letnih dohodkov za osebo dovolj, vse dohodke, k bi preeegali omenjeno vsoto, pa naj bi se porabili za vojne in druge stroške. In kaj je stori kongres, ali takozvana demokracija? RooseveHoP-predlog je zavrgel! \ Glede volitev in delavcev je kakor piše Men ton. Čudim brezbriftnostl delavcev « Na primer, v Trstu ln v drugih krajih Avstrije so bili delavci bolj zavedni in energični V mislih se General Mllee Dompooy poveljnik drage britske armade v Franciji, pojaaauje ruski vojaški misiji ml poraja- kam vodi vse to? . . . volne operacija e Normaadtlt. Na sliki, od leve proti deekl. eot polkovnik Jobarov podadmtral I Uredniški članek -Moč predsod-Hartamov. gen. Dompoey. gon. Skylarov la gen. Vaalltev. 1 kov" v isti številki Prosvete po- Moj sin je na južnem Pacifiku že dve leti. V tem času sem prejel od njega samo dve kartici. Poslal sem mu Adamičevo knjigo "My Native Land";. če ja. Nemčija se je mrzlično oboro-ževala tudi na morju, saj je Viljem II. izjavil 1. 1898 v Gdan-skem: "Bodočnost Nemčije leži na morju!" Razumljivo je, da je nemški imperializem zadel povsod na rastoče nasprotje, saj so bili njegovi cilji najbolj nejasni, gospodarska in politična podlaga pa najmočnejša. Zbirala se je polagoma nevihta, ki je izbruhnila v prvi svetovni vojni. V Italiji se pojavi imperiali zem za ministrskega predsednika Crispija (1887-1896). Tiste gonilne sile imperializma, ki izvirajo iz razvite Industrije, so sicer manjkale, pač pa je pre-obljudena Italija potrebovala kolonij, kamor bi lahko naselila del svojega prebivalstva, ki se je itsk močno izseljevalo. V Tu nisu jo je sicer prehitela Fran cija, pač pa jI je uspelo osvojiti Eritrejo in Somalijo in Abesini-ja je morala priznati italijanski protektorat. Vendar se ga je Abesinijs kmalu otresla. Itall janske čete so bile v bitki prt Adni 1. 1896 popolnoma premagane, kar je vzbudilo v Italiji tako ogorčenje, da je moral Cris-pi odstopiti. V kolonialni politiki je nastopil daljši odmor do 1. 1911, ko je Italija napšdls Turčijo in ji odvzele TripoUa Prostor ne dopušča, da bl • ogledali še ruski, japonski tn ameriški imperializem Vzrok in cilji imperialirma so povsod tisti, čeprav stopajo tuksj ti tam pe oni bolj v ospredje. Razlike nastanejo radi razhčne stopnje industrijskega razvoja in akumulacije kapitala, vplivs pa seveda tudi zgodovinska preteklost. geopolitična lega in gibanje prebivalstva • tPalje prihodnjič.) lju, a stoteri novi bojevniki so pristopili v nj$ne vrste. _ . Treba ie povdariti skrb, katero glavni Štab NOV Slovenije posveča vzgoji svojih kadrov. V ta namen je organizirana oficirska Šola glavnega štaba s več oddelki za razne vrste oroŠja. V šoli (uredavajo oficirji bivše ju-goslovanske vojske, katerih Šte-vilo v vrstah NOV Slovenije se je posebno po kapitulaciji Italije dosti povečalo, ko so se mnogi od njih rešili ujetništva in prišli, da se vojujejo za čast in svobodo svojega naroda. Te oficirje ni mogel pridobiti za službo Hitlerju agent Draše Mihajloviča—Drago Novak, ki je skupaj z Dobrosavo Jevdjevlčem in Gestapom organiziral v Sloveniji takozvano "redno jugoslovansko vojsko v domovini", Politično in kulturno delo v ^ _____ J NOV Slovenije je zelo Živo. slovanska vojaka domovine", ter Vsaka brigada tiska svoj meseč-se tekbm vtfne W»ašli pod "do*pik, poleg *«pnih 1» »idnih časo-mobransko" Zastavo Lea Rupni- pisov, ki izhajajo po četah ln ka in izpremanili v navadno bataljonih. Februarja tega leta bando roparjev, naailnikov, požt-f J® kilo 28 brigadnih in divlilj-galcev in ubijalcev-popolnoma časopisov. "partizanski izolirano od naroda. - dnevni**, katerega izdaja glav 2.—-Partizanska borba v Slo-K Sub NOV S1ovenije, izhaja veniji se je že od samega začet- Mn®vno v 2000 »«v«m>. ka naslanjala na formirano po- vez med vojsko in narodom litično gibanje, katero je zaje-N* pristna. Slovenski na-malo večino slovenskega naro- rod ni nikdar imel vojske. Us-da. S tem se lahko pojasni, ka- tvaril jo je danes, pod najtežji-ko so se partizanske enote mo-[mi pogoji, ln je na to upraviče-gle obdržati na tako malem pro- *>o ponosen. Gledal sem, kako štoru, prepredenem z gosto že- j« na velikem narodnem zboro-lezniško mrežo in cestami in po- vanju v Črnomlju ljudstvo posejanem z mnogoštevilnimi so- Javljalo vojsko, kl je delili-vražniškimi postojankami. One rala pred govorniško tribuno, so se vzlic temu vzdržale, pre-["Naša vojska"-so govorili lju- brodile vse krize, izdržale vse so- dje med seboj. V teh prepro- vražniške ofenzive in preraitle »tih besedah ae je izražala lju v pravo vojsko, dobro organizl- *>«®n. navdušenje in nad«, rano, disciplinirano in oborože- 3.—Slovenski narod je preht no, I tel vse druge narode Jugoslavi- Narodno - osvobodilna vojska je v graditvi naše noVe državne Slovenije, kot sestavni del NOV oblasti, ln v tem nam more vsem Jugoslavije, je organizirana v služiti za vzgled, klveh zborih in nekoliko parti-1 Narodno - osvobodilni < odbori zanskih oddelkov, a svoje glav- kot organi oblasti, niso obstoja ne akcije izvaja na zelo važnih li v začetku nsrodnd-osvobodil železniških progah, kot. so: Zi- ne borbe v Sloveniji. Obstojali dani most - Ljubljana - Rakek, B0 samo vaftki, okrajni tn akrož Ljubljana-Trst. Po teh železni-1 ni odbori Osvobodilne fronte, k Ških progah Nemci oskrbujejo 8o istočasno bili forumi vsena svoje vojake v Italiji, po njih ae rodnega političnega gibanja ln vrši prevažanje nemških trup v oblastni organi. Eriotnoat nji Jugoslavijo, za vzhodno frontolhove akcije—bodisi kot polltIč n obratno. NOV Slovenije jet nih forumov, ali pa organov ob prenesla, še pred kapitulacijo lasti—je bila zajamčena z eno! talija, svoj oboroženi boj Čez I nostnim vodstvom izvršnega od meje Jugoslavije v Avstrijo in I bora Osvobodilne fronte. Z raz-talijo. Ta borba je postala Še vojem narodno-osvobodilne bor bolj značilna po kapitulaciji Ita- be ln njenimi vse večjimi uspe ije. I hi so nastajale nove zahteve, za Ob kapitulaciji ao slovenski katerih Izpolnitev so bili potreb-»orci s pomočjo naroda rszojjo- ni novi orgsni. Oni se razvija Žili šest italijanskih divizij, kari j0 pod okriljem Osvobodilne e omogočilo, ds se v slovenskem) fronte (uprsvns komisija s svo-delu Istre, v slovenskem Pri- jimi raznimi oddelki), ki se for morju takoj organizira in oboro-l malno še niso razdelili od sploš ii nekoliko 4>rigsd in partizan-1 nega političnega gibanja sloven skih oddelkov, ki danes vršijo! Hkegs naroda, operacije v okolici samega Tr-I Formalno razdvajanje orga st«, Gorice ln Idrije. Pred krat-1 nov državne oblasti od foruma kim je nekoliko smelih sloven-1 Osvobodline fronte je izvršeno skih partizanov izvršilo v tem I šele z odlokom prvega zborova-kraju eno največjih in najznsčil-1 nja Slovenskega narodno-osvo-nejših divizij v Jugoslaviji. Oni I bodilnega sveta, ki se je vršilo so se prikradli v znani rudniki 19. in 20 februarja tega leta. živega srebra v Idriji ter z mi-1 Plenum Osvobodilne fronte se je nami uničili instalacije 4n na-|že na zboru poslancev sloven-prave za črpanje vode. Rudniki skega naroda, ki se je vršil v je poplavljen, « zs njegovo po-1 Kočevju od 1. do 3. oktobra 19411, pravilo bo treba najmanj letel konstituiral kot vrhovna ln iz-dni. Težak je ta udarec nemški I vršna oblast slovenskega naroda vojni mašini, ker Idrija je pol pod imenom: Slovenski nerod-velikosti drugi rudnik živega! no-osvobodtlni svet. srebra v Evropi. I Z odloki prvega zborovanja Od posebnega značaja so ope-l SNOSa so realizirani odloki dru-racije NOV Slovenije v onih slo-j gega zborovanja AVNOJa o venskih pokrajinah, katere so zgrsjenju Jugoslavije kot de-spadale pod "veliki Relch" in nsl mokratične, federativne državne katere nemški okupator nsjbo-| enote. Naša borba v celi Ju«(o-lestneje reagira, kar Je popolno-ma razumljivo, To ni več bal-kanska periferija i "evropske trd-njave", v kateri se morejo lah-koverni publiki akcije partlza Catky Nease (levo) se rasqovarla a Kay Chrlatenaenovo o skupni avtnl vožnji ki so Jo organlslrall delavci s sporasumom vodstva tovarne Ooodyear Aircraft v Lltchfleldu. Arizona. Lucllle Ro-berieon (deeno) pa kaše na listo krajev, kjer )e načrt skupne veš-nje na dejo le v veljavi. - 4 Vseslovanstvu in slovnnofilstvo • (Dva zanimiva članka) G. ^ean Lugol je napisal v "La iourse Egyptienne" 10. maja u-vodnik pod naslovom "Slovenstvo in Evropa." Piaec ugotavlja, da se kažeta današnji uradni sovjetski po? litiki dve težnji ogromnega pomena sa bodočo Evropo. Ti dvo. težnji naj bl bili: bratstvo slovanskih narodov in solidarnost pravoslsvja., Obe «vojl trditvi )Uec utemeljuje z vseslovanski^ mi kongresi v Moskvi in pravi r "Pri prvem kongresu je sovjetski pisatelj Aleksij Tolstoj ostro zavrnil misel vseslovanatva, ki Jo je označil kdt reakciona^stvo, zagovarjal pa Je čim tesnejše sodelovanje na temeljih, enakopravnosti med vsemi bratskimi slovanskimi narodi). Leto poznanje v m«Ju 1942 je bil drugl^vse slovanski kongres, kl mu Je pred sedoval general Bundorin in ki je Zasedal pod krilatico, solidar nosti slovanskih narodov proti teutonskemu osvajalcu. Govora niki so naglaftali tisočletne slovenske borbe proti: Germanom in so svoje govore zaključili pozivom vsem slovanskim narodom, nsj se uprejo germanske mu zavojevalcu. V februarju t. 1. bil v Moskvi sestanek slo vsnskih bojevnikov, pri katerem so govorili sovjetski, poljski, če škoalovttški in jugoslovanski za stopniki." G. Lugol omenja, da so vsi t sestanki Imeli- zgolj poluradn značaj, kljub prisotnosti soVJet ■kih vojaških dostojanstvenikov "Do danes," pravi Lugol "so vjetska vlada ni zavzelu stališča glede zelo delikantneg« vpraša nja slovanskega bratstva, kl mnogem zanima Veliko Uritani Jo in vso Evropo." V nadaljnjem" pravi g. Lugol da je pred kratkim nastala, med moskovsko "Pravdo" in tur&klm tiskom polemika p pan si a vi zrnu Turški časnikar g. Jalčin* jo listu Tan" o priliki prlJSteljskr slavij! se približuje svojemu zmagoslavnemu koncu — a da moremo dejstvovatt pri nujni zaostritvi te borbe in zajemčiti runt^inn njf sad, je nujno, da stvo v bodoči Evropi mogočen v politični faktor. Slovanska sveža ali neka bodoča federacija k?i mnogem odgovarjala paname-rikanizmu, panarabizmu itd. V vsakem slučaju je treba razumeti, da bodo pri pacifikacUtevrop-ske celine imeli beaedo Slovani, ti jih je 170 milijonov in ki se hodq naslanjali na sovjetsko žarišče." * "Mofdtroat," zaključuje svoj u-vodnik g. Jean Lugol, "narekuje, ta drugi evropski narodi poglobijo sVtoje prijatljske sveže z bodočim slovanskim blokom « pomočjo Velike Britanije, ki je razumela najnovejšo evolucijo sedanjosti, Panalavtaemf Zelo zanimiv Članek g, Lugo-a smo v izvlečku priobčili kot dokaz, da se z jutrišnjim slovenstvom resno ln tudi stvarno ukvarja svetovni tisk. Podobne ČlŠnke smo zasledili tudi v zavezniških in nevtralnih listih. ' V zelo razširjenem švicarskem tedniku "Dle Weltwoche" obrsV-nava neanani pisec vprašanje slovenstva v povojni dobi, Cli-nek je temeljit in vsekakor za-t||miv za vse Slovane, ker s selo vpoštevano avtoriteto lista razlaga t« problem mednarodni svetovni javnosti. Clankar pravi med drugim tudi tole: Beseda "panslavizem" Ima svoj specifični pomen v vseh evropskih jezikih, samo Rusi Je ne poznajo, To besedo Je znašla diplomacija 19. stoletja. Seveda se Je porodila v pok. Avstriji, od tam je bila gostoljubno sprejeta v Nemčiji, ki Jo Je utihotapi-la v Francijo in na Angleško Danes je "panslavizem" nekak mednarodni csperanto evropskih. kalflnetov. Vsaka izmed teli dežel je to besedo tolmačilf na svoj način. Na Dunaju so s njo označevali prekucuška nagnjenja predvojnih .ruskih vplivov na Klovane habsburgovske monarhije. V Berlinu so v tem poj- ga povabila g. Benefta J^ljski. niu slutili nepremagljivo zapre-naj bl se pridružila sporazumu ut!linanskernit,, v d o r u na Beneš-Molotov vprašal, f zakaj | vzhod, V Limdoriii je bil "p»n-zedinjenje Nemcev predstavlja fl|avisem* znamenje angleško-pangermanizem in zakaj bi ze- IU-|irKU rivalstva na Bližnjem dinjenje slovanskih narodov\ ne pomenilo panslevizma?" Mp skovska "Pravda" Je odločno o napi- ' sal g Demttov in v katerem je povedal, "da ne zedinjenje nem-iklh roparjev ne mora primerjati z zedlnjenjem poštenih Slovanov,-kl so bili žrtve barbarskih zavojevalcev. Vsa tisočletna evropsktt zgodovina," tako piše Demitov, "ni drugega kot krvava obramba slovanskih harodov proti nemškim zavojevalcem. Prva svetovna vojna Je pričela no ni meščansko vojno balkanskih nav prikazati kot delo roparskih I pristopimo k i/graditvi nove boki| te Novenlje v sestavu Mera sneg tn neprestani boji i Nemci, kl so nad to našo divizijo poslali 20,000 svojih vojakov a tanki In ertllerijo Ali vseeno nlao uspeli, da jo vrže)o iz fttajerske One je oetala na svojem tivne Jugoslavije. Odbori Osvobodilne fronte oetanejo še delje forumi političnega gibanja, ki isražajo morelno-politično edi-noet slovenskega narode (Konec prihodnjič.) vzhodu, za Francoze pa je to bil evropski Izraz ze "vzhodno vprašanje." Slovenska solidarnost M in«*I slovanske vzajemnosti je nV*la svoje prve izvore v literaturi. Takozveni "slovanski kon-greai" 19. stoletja so poleg Jezikovnih, zemljepisnih in folklori-stičnih ciljev Imeli vsekakor tudi politično ozartje: osvobojenje Slovanov i/p«>d avstro-ogrske oblasti. Samo zelo dalekovidni duhovi so slutili, da noet U akade-mtčna propeganda v sebi klice 4 „J . . . ^ elementarnih sil, ki l*ido nekega Nemci. Sedani« vojna je pričela Uv , tuM,n K0.|Mjdar. z nemško anckaljo Ceškoelove- ške Zakaj, naj bl torej scv nadaljuje v moskov- bi na tef skem gluMlu ln povdarje, d. w'aam.ib»lna«t « ^ "Simpetije slovanskih naroda • ^^ do ruskega naroda neomejene ln akupnlh clvilizabirtCnih vezeh, da Je to prijateljstvo Holetje p#>- •• . uk . vezem, s slovansko kulturo ter (Dslje prihodnjič ) ee sedaj ponovno oplaje v glob«*- - -""'....... J ............* činah SsiabadUn« voj»ke." V Proevetl eo dnevne evelee- "Iz tege jasno eledizaključu- ne In delavske vesti. Ali Ith je g. Jean Lugol, da bo slov«n- j čllate vssk dan? PONEDELJEK, 21 AVGITSTi PROSVStA POTREBUJEMO za pripravo naročil in za skladiščna dela. Stalna "Kaj pa naj? .. Oženiti ae?" Zopet fa Je bilo sram, da aploh more mialiti na to; zatopil se Je v mučno in dvomačo otoi-noat. Celo aolnce J« nehal videti; nehal ae Jc zavedati avojega življenje, izgubil Je veselje, da bi gledal in poalušeL Trudil se Je, da bi vsaj ne mislil več o tem in tako se Je usedel k mizi in začel čitati liste, ki jih Je pred kratkim napisal v Pridigar je vem alogu: "Na svetu ni ne dobrega ne hudega. Eni pravijo: Kar Je naravno, Je dobro ln človek ima prav v svojih željah. . Toda to Je l*t, kajti vae Je naravno, nič se ne porodi iz mraka In praznine, ampak vae ima svoj izvor.. Tako pravijo drugI: Tisto Je dobro, kar je od Boga, toda to je laž, k^jti če je Bog, je od njega vaa, celo bogokletatvo. Tretji pravijo: Tisto Je dobro, kar dela ljudem dobro. Toda, ali Je kaj takega? Kar je enemu dobro, je drugemu hudo: Sužnju je dobro njegova svoboda, goapodu sužnost sužnjaf; bogatemu, da se ohranijo njegova bogastva, u-bogemu, da bi bogati poginil; zavrženemu, da bi osvajal, zavržujočemu, de bi ne bil zavržen; neljubljenemu, da bi ga ljubila, srečnemu, da bi zavrgla vae razen nJega; živemu, dk ne bi umrl, tistemu, ki prihaja ne, svet, de bi umrli in mu očistili mesto pod aolncem; človeku v poginu zveri, zverem v pogubi ljudi... in tako |e vae, in tako je od vekomaj do vekomaj in nihče nima pred drugim pravice do dobrega, ki je aamo njemu dobri). Med ljudmi velja, de je delati dobro in ljubezen boljše kot delati hudo in aovraštvo. Toda to je akrito. Kajti le je kakšno plačilo, potem je človeku bolje delati dobro in ae žrtvovati, če gi pa ni, potem al je boljše vzeti avoj delež pod aolncem. Se en primer laži, ki je v ljudeh: 2ivi nekdo, ki se zastruplja avoje življenje za druge. In mu pravijo: Tvoj duh bo živel, ker se ohrani v delih ljudi kot večno aeme/ Toda to je laž, ker vedo, de je v verigi čaaov uatvarjajočl in rušeči duh in ne ve ae, kaj bo ostalo in kaj bo razpadlo. Se ena: Lju4je premišljujejo, kako bodo živeli za njimi in ii pripovedujejo, de je to do-brtfln^a Mit otrodrt>oželi ^Jihovc pfedWe. Toda mi neverno, kA) bp u jian^ in ai ne moremo predstaviti onih tam teme, ki bo šla po naših stezah. In ne moremo ne ljubiti ne ao-vražiti, kakor ne moremo nc ljubiti ne aovra-žltl onih, ki so bili pred njimi. Pretrgana Je vez med časi. ' . '' 1%mfi> ■ ' Tako pravijo; Izet^Člmo JjU^pj-ed virom ra-doatl in gorja'Ih razdelimo va^pi pp enety,jfle-ri.4 Toda noMn Človek ne more aprejeti radosti in gorja, bolesti ln naalad večjih kakor je on aam in kadar deželi ljudi nlao enaki — potem niao oni enaki in kadar je Izenačenje merilo za « nje, se nikdar ne izenačijo njihova area. Tako govori ponoa: So veliki in majhni!-Toda vaak človek je vzhod in zahod, vrh in prepad, atom in svet. * Pravijo: Velik je človeški, razum! Toda to je laž, ker je vid omejen ln človek ne vidi ne avo-! je blaznoati ne razuma v brezmejnem vsemir-ju, kjer se razum in blaznost raztekata kot tekoči zrak. Kaj je človek? Tudi Adam je po avoj i potrebi vedel, kaj mora Jeati in piti in v kaj se mora oblačiti ln je o-hranil svoje seme; tudi mi vemo isto ln bomo ohranili avoje sem^v bodočnosti. Toda Adam ni vedel, kaj nsj iflfcravi, da ne bi umrl ln da ae ne bi bal ln tudi mi ne vemo tega. Veliko znanja je izumljenega, toda ni izumljenega nič življenja ln areie, da bi Jih napolnili. (Dalje prihodnjič.) 1' (Nadaljevanje) Potem se je vrnil Ivanov ln akupaj Ž njim je prišel Sanin, ki je bil nekam izginil Bil je vesel, Oglasen čisto trezen ter je nekako čudno, napol preveč prijazno, napol zaamehljivo gledal Jurija. Naprej Je pa bila v spominu prazna lita, nakar se je Jurij spomnil čolna, vode in nekake mlečne, rožnordeče megle, kot je ni videl še nikdar. Peljali so se po mrzli, bistri vodi in šli po ravnem pesku, razsvetljenem po aolncu kakor nekje od spodaj. Rezko ga Je bolela glava in bilo mu je alabo. / "Vrag vedi, kako grdo ln zoprno je bilo!" al Je mislil Jurij.. "Sc pijanosti ae ml je manjkalo*. .H Gnusno se je otresel vseh teh spominov kot blata, Id Se je prijelo nog, ter začel poglobljeno premišljevati o tem, kar se je zgodilo v gozdu. V hipu ao se dvignili pred njim ta nenavadni, tajinatveni gozd, nepremičen gost mrak pod drevjem, nenavadna mesečina, belo, hladno ženako telo, njene zaprte oči, mamljivi vonj do bee- i nega žgoča želja. Ts spomin je napolnil vse njegovo telo z u-trudnim in naeladnlm drhtenjem Toda nekaj ga je prestrašeno zbodlo v sence in nenavadno natančno se je spomnil onega zmedenega, nespodobnega prizora, ko je brez vaake želje zavalil dekle na travo, ona pa ni hotela, ae je prevračala, hotela iztrgati, on je pa videl, da ne more več in noče, pa je vaeeno lezel nanjo. Jurij ae je zgrozil od sramu in celo začutil, de Je ie svetlo. Rad bi odšel v temo, se zakopal v zemljo, da niti sam ne bi videl avoje sra- > mote. Toda čez hip ae je Jurij, čeprav je bilo lo še teko težko, prepričal, de ni bilo gnusno to, de si je spačil ln onečeatil avojo močno strast, ampak to, da je bil nekaj čaaa blizu zbližanju z dekletom. S strešnim, skoro fizičnim naporom, kakor de bi premagal ln vrgel človekf ali še huje, je Jurij obrnil svoje čuvstvo in videl, da je ravnal teko, kot ie bilo treba. MPo4lo bi bilo, če bi bil izkoristil njen nagoni" Pred nJim je pa vzklilo novo in še mučneje vprašanje: . "Kaj je atoriti v naprej?" It kaose nasprotujočih si misli in želje se Jo odločile sledeča: "Vae raztrgati!... D* bi ae je polastil, se ute-šil i njo in jo zevrgel — tega ne morem, jaz nisem tek človek in preveč čutim tuje trpljenje, de bi ga aam povzročal, kaj pa, če bi se oženil? .. ? 2e te besede je odjeknile v Juriju keTnens-vadna odurnost. On, Jurij, s svojim nenavadnim, čisto poeebnim ustrojem, ki večno omahuje na meji velikih misli in velikega trpljenje, si ne more ustvariti malomcščeiiake sreče s ženo, otroci in gospodarstvom. Jurij , je celo zardel, kskor da bi ga kdo užalil |e a tem, de bi bilo pri njem sploh kdej mogoče mialiti ne tak izhod. 'Torej naj jo zavrtem in grem?" Kakor največja areča, ki odheje ze vedno, kakor izguba aamege življenja je zamigljala pred njim allka odhajajočega dekleta. Kakor da bi ae ji odpovedel, jo je izruval globoko lz area in za njo ao ae vlekle krvave žile, ki ao*e trgale in mu a tem zadajale krvave smrtne rane. Vae naokrog ae je atemnllo, v njegovi duši je bilo prazno in težko in celo telo aamo je nekako oalabelo. "Pa aaj Jo vendar ljubim," ai Je v mialih zavpil Jurij, kot da bi zadnjič raztrgal mučne dvome, "kako je mogoče, da bi ai aam porušil avojo lastno arečo! ... To je odurno, nezmieel-no!" 607 W. JACKSON BLVD. HIŠNIKI—JANITORS Dnevno ali nočno delo. Stalno delo v naiih uradih. Najvilja plača. Uniform oblek« p^ skrbimo. Ob nedeljah in prazniki se ne dela. Plačamo vse bančts praznike in počitnice. Federal Reserve Bank 280 So. La SaUe Street APARTMENT POSLOP JE-Tak^J plačati S10.000. Ocenjeno manj kot 4 najemnine. IS opremljenih a pvt, mentov 5-S, 7*2, 1-1 in 1-5 sob, 2 pro-dajalni, za 2 kari garaža. Poslopje in oprava predelano vse v A-l sta. nju. Nahaja se v 79th in Hals^ okraju. Lastnik gre v Florido. Let. ni pajemni dohodki $8,996—100% T najemu. Ostalo $25,000 plačate n* sečno lz dohodkov. M. G. Cirkfc 72« W. 79th St. RADcliff 6660. HIŠNICE—Janitressei Izkušene ali brez igkuinje. Nič rita. nja. Stalno delo v bančnem poslopju. Dnevno ali nočno. Najvišja plača. Ob nedeljah in praznikih se ne dela, bančne praznike in počitnice plačane. Federal Reserve Bank 230 So. La Salle Street TRGOVSKO PODJETJE, 2 nadst. k-sena hiša. prodajalna in 5 sob zg> raj. jCena je $3,500. 3554 W. Norih Ave. ALBany 0236._ Potrebujemo DEKLE AU ŽENO za lahko hišno delo. Ni perHa, nt kuhanja. Dobra plača. Kličite: Phone ARDmore 3480 A FORSUfT PLANI, at a ends- All sie naročeni na dnevnik "Prosvett*? Podpiral te svoj M TISKARNA SN PJ sprejsasa vae v tiskarsko obrt »padajoča dela ' , tf Tlaka vabila, za veaelice ln ahode, vizitnice, ' 1 4 u Časnike, knjige, koledarje, letake itd. v - Slovenskem, hrvitskem, slovaškem, češkem, engleikem jeziku tn drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vse pojasnila daje vodstvo tiskarna ... , Cene saeera* linijsko delo prre vrsis Pilite po informacije na naslov: snpj p rl n t e ry K57-M a Lavmdale Aveane - - Chleago SS. Illlnob Pe sklepu 12. tedne koavaadje se lahko naseli ea Uai Pvosveto ta prišteje adask dva. tri, štiri ali pe« člaaov la «• dnaškse k eni nsroi-mtmi ip riossola t*fwt m vaa tnalrtr. sa člene eS neftlaat $a 00 * eae letno naročnino. Km aa »»H še plačajo pri esasmeatu I1.M «" tednik. se Jta te prišteje k aaeešnlal. Torej sedal a* vsroka. r#& da )e Hal predre« aa člane SNPJ. Liat Proavete Je vaše lastni« Šotore )o v vsaki drašlai nekdo, ki M sad člial list vaak dan. Pojasnilo«-Vselej kakor hitro kateiTteh članov preneha biti čtan SNPJ, ali če se preaeli proč od družine in bo zahteval sam svoj li* tednik, bode moral tisti član la dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti upravništvu lista. in obenem doplačati dotično vaoto listu Proaveta. Ako tef* » stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum aa to vsoto naročniku. VRHNJA PLAST