ziz. tmina. IIHM, i pmšm, n mtm um. ino. .Slovenski Narod* velja v LjmM|—I na dom dostavljen: ttlo leto naprej . . # • K 24*— pol leta „ . . • • • 12*— četrt leta „ . . * • • 6'— na mescc „ • • • • ■ 2"— v upravništvu prcjcman: celo leto naprej , a • • K 22-— pol leta m | | | . a liče trt leta M | * • . « 550 na mesec M • • • • ■ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Dredatttro: fcnailova ulica *L 5 (v pritličju levo,) teUfoa ŠL 34. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 \in. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. Morilka v«lfa It vtaerfer. ——— FIOTIMI *tevWui vei|a !• viMli«v. —— Na pismena naroČila brez istodobne vpcslatve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod" tel ja po posti: za AvstroOgrsko: celo leto skupaj naprej • K 25* — pol leta „ „ . • » 13-— četrt leta „ „ . » 6.50 na mesec ., «... 2*30 za Nemčijo: celo leto naprej . . K 30"-— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . # . K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vpravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica *t 5, telefon ftt »5. Svetovna vojna. Rusi prenehali z brezuspešnim obleganjem Przemysla* — Rusi v Galiciji se na celi črti umikajo. — Vsi forti okrog Antwerpna v nemških rokah. — Antwerpen padel. — Konjeniški porazi Francozov na severnem krilu. — Zavrnjeni ruski napadi proti Vzhodni Prusiji. TRDNJAVA PRZEMVSL SVOBODNA! — UNIČUJOČ RUSKI PORAZ. Dunaj. li. oktobra ob 10. uri 15 1 iinut zvečer. (Kor. urad.) I radno -azglašajo: Dne 11. oktobra opoldne. Vaše bliskovito prodiranje proti reki San je Prze-mysl osvobodilo sovražnega obleganja. Lastne čete so vkorakale v trdnjavo. Kjerkoli so se Rusipoja-v i 1 i. smo iih napadli in porazili. Na njihovem begu preko rečni li prehodov pri Sieniawi in L e z a j s k u smo zajeli ogromne množine v i e t n i k o v. — Namestnik šefa generalnega štaba pi. H 6 f e r, generalni major. * BREZUSPEŠNO OBLEGANJE PR- ZEMT8LA. — RUSI V GALICIJI POVSOD PORAŽENI. — RUSKI PORAZI NA OGRSKEM. Dunaj, 10. oktobra. IKor. urad.) Včeraj je poskusil sovražnik še en naskok na južnovzhodno stran Pr-zemvsla, ki ga pa je posadka s težkimi izgubami za napadalca zavrnila. Nato so se začeli Rusi povsod pred trdnjavo umikati. Zahodno stran trd-niave so morali Rusi popolnoma izprazniti. Naša konjenica je že prišla v te kraje. Sovražnik, ki ga ie naglost operacij na ruskem Poljskem in v Galiciji zmedla, je poskusil sicer kriti svoj napad na trdnjavo s tem, da ie poslal oddelke svoje vojske proti zahodu, n; se pa mogel nikjer ustavljati našim armadam, ki so prihitele. Peta in šesta ruska peh«>tna divizija, ki sta se postavili v bran pri Lancutu, se v begu umikata proti Sanu. Ravno tako sta bili ena kozaška divizija in ena pehotna brigada, ki sta stali vzhodno od Dynova v močnih pozicijah, po kratkem odporu pregnani. Naše čete so sovražniku povsod za petami. Tudi Ogrska bo najbrže kmalu popolnoma izpraznjena od sovražnih oddelkov, ki blodijo v Komita tih Marmaros in Bistrica-Na^zod. Namestnik šefa generalštaba pl. Hofer, generalmajor. • * * Boji za Przemysl. Rusko vojno ministrstvo priznava v oficijalnih brzojavkah, da Av-trijci energično branijo Przemvs! in da bo trajalo zelo dolgo, predno bodo Rusi zavzeli trdnjavo, če se jim bo to sploh posrečilo. Vsi nekomba-tanti so baje med posebnim peturnim premirjem zapustili mesto. ■ FRANCOZI PRED DUBROVNIKOM. »Bosnische Post- prinaša iz Dubrovnika z dne 4. t. m. tole poročilo: Skoro vsako nedeljo se prikaže francosko brodovje pred Dubrovnikom ia tudi danes ni izostalo. Povodom godu našega cesaria sta bila Dubrovnik in Gruž v zastavah in za 9. dopoldne ie bila napovedana slovesna maša. Ta čas se je prikazalo francosko brodovje. — bilo je 36 enot. Deset torpedovk je priplulo tik pred Bellavisto ter pristalo v Gružu. Štiri rcrpedovke so prispele v pristanišče ter so se ustavile tik pred skladišči za koks na rivi. Najbrž so mislili, da bedo dobili premog. Francozi so pozdravljali občinstvo na promenadi. Nato je francosko brodovje. ne da bi bilo izkrcalo kaj moštva, zopet zapustilo pristan. Dva avstrijska hidro-plana, ki sta križarila nad francoskim brodovjem, so Francozi obstreljevali z granatami, pa brez uspeha. Popoldne ie brodovje odplulo proti severu. Francozi^ posvečajo vso pozornost zlasti svetilnikom. Svetilniku na otoku Daža so vzeli priprave, tako da ne more funkcijonirati. »Operacije« francoskega brodovia v A dr i ji. Spljet.^kemu Našemu Jedinstvu poročajo z otoka M 1 i e t a : Francosko brodovje ie bilo v naši blizini. Bombardiralo je brzojavni stolpič v pristanišču Sovra, nakar je zopet odplulo. General Danki. Iz Inomosta poročajo: Na čestitke mestnega zastopa v Inomostu k podelitvi železnega križa je armad-ni poveljnik general kavalerije Danki odgovoril: Z vso močjo prodiramo naprej ter upamo, da skupaj z našimi nemškimi zavezniki dosežemo odločilen uspeh. Dosegli smo že veliko. V MARMAROS SZIGETU IN DRUGOD NA OGRSKEM. O ruskem vpadu na Ogrsko in zasedenju Marmaroške Sihoti ter o poznejših dogodkih poročajo sedaj še to-le: Častniki ruskih čet so obiskali za časa tridnevnega gospodstva Rusov v Marmaroški Sihoti tudi veliko razpravno dvorano tamošnjega sodišča, kjer se je vršila pred par meseci razprava proti Rusinom. Glavarstvo so Rusi preiskali izpod strehe pa do kleti. Veliki župan Ladislav Nvegre in podžupan profesor Dobav, ki ie imel te tri dni s tremi magistratnimi svetniki civilno upravo v rokah, sta z železno strogostjo napravila zopet red. Ruski častniki so se v Marmaros Szigetu baje tudi bahali, da bodo od tam korakali proti Budimpešti in poveljnik ruskega oddelka je izjavil napram podžupanu, da se bodo Rusi ustavili samo še v Debreczinu, tako da bodo v osmih dneh v Budimpešti. Med tem pa so bili iz Marmaros Szi-geta prepodeni. NaŠe čete Še vedno zasledujejo Ruse. Boji so 9. t. m. še trajali ter je bilo ta dan zjutraj slišati grmenje topov tudi v mestu. Iz Marmaros Szigeta poročajo še nadalje: Napadi naših čet na ruske pozicije pri Nagv Bocsku so bili uspešni. Prisilili smo sovražnika, da se je umaknil do Lonke. V tem tre-notku (9. t. m.) se vrši tam boj. Naše čete, dasiravno utrujene vsled silnih štrapac dosedanjih bojev, se drže izborno ter sovražnika neprestano napadajo. Po celi okolici iščejo naše čete razkropljene Ruse. Predsednik sodišča v Marmaros Szigetu je izdal oklic, ki poživlja sodnike in uradnike, da naj nemudoma zopet nastopijo službo. V času, ko so se ruske čete mudile v mestu, so bile vse gostilne, razen treh, od 9. zvečer naprej uradno zaprte. Civilno prebivalstvo od 9. zvečer do 5. zjutraj ni smelo na cesto. Trgovci so morali imeti trgovine odprte. Župan je pozval prebivalstvo, da vzame ruski denar v promet. En rube! je veljal za 3 K 3A v, 30 kopejk je bilo vrednih 1 K. Iz Kološvara prihaja vest, da je sedaj dokazano, da so bili manjši ruski oddelki, ki so jih videli v severnih delih komitatov Szolnok-Dobova in Bistrica-Naszod, razpršeni oddelki marmaroške skupine. Rusi so dospeli samo do meje obeh komitatov, že samo orožništvo pa jih je prepodilo. Med tem pa so dospeli tja tudi večji naši oddelki, pred katerimi so Rusi takoj zbežali. NEMŠKO POROČILO O POLOŽAJU NA BOJIŠČIH. Berolin, 11. oktobra. (Kor. urad.) Veliki generalni štab razglaša: Veliki glavni stan dne 11. oktobra zvečer. Zapadno od Lilla je naša konjenica porazila s težkimi izgubami neko francosko konjeniško divizijo, pri fiazenbroucku pa neko drugo francosko konjeniško divizijo. Boji v fronti na zapadu doslej niso donesli še nobene odločitve. O zmagovalnem plenu v Anverzi še ni mogoče poročati, ker še naravno nedostaia potrebnih podatkov. Tudi o številu vjet-nlkov in o prestopu angleških in belgijskih čet na Holandsko še ni mogoče izreči odločilne sodbe. — Na vzhodnem bojišču smo na severu dne 9. in 10. oktobra odbili vse napade prve in desete ruske armade na naše vzhodno pruske čete. Odbili smo tudi ruski obkolievalni poskus preko Schirvv indta in pri tem vjeli 1000 Rusov. — Na južnem Poljskem so prve čete našita armad dospele do Visle pri Grojcu. Južno od Varšave smo v.'eli 2000 Rusov od drugega sibirskega armadnega kora. — Ruske uradne vesti o veliki ruski zmagi pri Avgustovu so izmišljene. Kako visoko se smeio ceniti ruske uradne vesti, kaže dejstvo, da Rusi o velikanskih svojih poraziti pri Tannenbergu in Insterburgu sploh niso izdali nobenih uradnih poročil. Letalci na nemško-francosklta bojiščih. Berolin, 10. oktobra. (Kor. urad.) rRheinisch Westfalische Zeitung« v Essenu poroča: Angleškega letalca, ki je vrgel bombo na novi zrakoplov-ski hanger v Diisseldorfu, so videli že od daleč in streljali na njega. Izpred hangarja so streljali na njega s šrapneli in puškami. V bližini novega hangarja je začel padati, tako, da so mislili, da je zadet. Očitno pa se je hotel samo na ta način izogniti ognju in dobiti boijso pozicijo, da vrže bombo. Zadel je hangar nekako v sredi strehe. Takoj se je dvigni! visok plamen in 10 minut dolgo se Je dvigal dim. Na zunaj na hangarju ni videti ničesar. Domneva se, da je vmes izdajstvo, ker je moral letalec vedeti, da se nahaja že tri dni neki Zeppelin v hangarju. Glasom verodostojnih izpovedi Zeppelin ni bil napolnjen s plinom. Pariz, 11. oktobra. (Kor. urad.) Dva nemška zrakoplova sta plula danes nad Parizom in vrgla v mesto 2V> bomb. Tri osebe so bile ubite, 14 jih je bilo ranjenih. Ena bomba je padla na streho cerkve Notre Dame, pa ni razpočila; neka druga bomba je padla na bližnji trg. Francoski zrakoplovci zasledujejo nemške zrakoplove. Iz Alzacije. V Švici govore, da je prav lahko v Baslu voditi vohunstvo glede dogodkov v zgornji Alzaciji in da se to tam tudi v resnici godi. V nemških krogih so mnenja, da obstoja v Baslu francoski vohunski urad, ki ga vodijo francoski uradniki. Dognano je baje, da so dobili Francozi v Belfortu preko Basla obvestilo o neki nemški poziciji pri \Valdighofnu. Pri korektnosti, s katero švicarska vlada varuje nevtralnost, ni dvomiti, da bo posvetila vso pozornost tudi tem dogodkom. O bojih v Sundgavu poročajo švicarski listi, da se v teh bojih nemški domobranci bore z izredno hrabrostjo in veliko vztrajnostjo. Čete v Sundgavu so imele zadnje tedne zelo hudo službo, skoraj vsak dan so se vršile večje bitke. Kljub temu je razpoloženje med četami izborno, dobro je tudi zdravstveno stanje. Iz Miilhausna poročajo, da so Francozi vzeli h Sundgava nad 1000 talov s seboj na Francosko, iz Miilhausna samega nekaj sto. V prvi vrsti so aretirali uradnike. Žena nekega uradnika pripoveduje, da so Francozi aretirali njo in otroke, ko niso mogli dobiti njenega moža. Ko se je njen mož potem sam javil, so njo in otroke izpustili, moža pa so prepeljali na južno Francosko. * Generaloberst Hindenburg. Preko Londona poročajo v Ko-dani, da je prevzel namesto general-obersta pl. Hindenburga poveljni-štvo nad nemškimi četami v Vzhod-nji Prusiji general pl. Morgen. * Rusko vojno poročilo. Ruski veliki generalni štab sporoča: Na meji Vzhodnje PrusLc še Nemci, ki so dobili iz Konigsberga gjačenja, nadalje trdovratno branijo na črti med Vladi sla vovom in Rač-kim, pri čemer se naslanjajo na ozke prehode med jezeri v obrečju Črnoganšc. Onstran Visle poročajo o bojih v bližini Opatova in Sando-mirja. »Berlingske Tidende< poroča z dne 6. t. m. iz Londona: Ruske armade so sedaj postavljene, da prično kombinirano prodiranje proti Nemčiji, k čemur bo dal carjev prihod v glavno taborišče znamenje. Ruska glavna armada stoji ob srednjem toku Visle. Desno krilo stoji v zvezi s četami generala Rennenkampfa, levo krilo krije ruska armada, ki stoji v Galiciji. Nemške in avstro-ogrske čete se pripravljajo na boj s prodiranjem na celi fronti. Vojaški sotrudnik »Tempsa« ceni celotne avstro-ogrske in nemške čete na vzhodu na 88 divizij z rezervami in čete Rusije na kakih 100 divizij, ki jih neprestano ojačujejo z novimi rezervami. V bodoči orjaški bitki si bodo stali najbrže 4 milijoni mož nasproti. Varšavski listi poročajo, da bo Rusija mobilizirala še nadaljnih 5 miiijonov mož. Pariški listi pa pišejo, da ima Rusija pod orožjem nad 8 milijonov mož. Rusko časopisje sili ruska vlada, da priobči vse te vesti, dasiravno ruska javnost, zrasti pa v Varšavi, teh pretiravanj ne verjame. * ^ ' * Ruski car. Petrograd 10. oktobra. (Kor. ur.) Cez Berolin se poroča: Car se je od svojega obiska aktivne armade vrnil v Carskoie Stlo. Ko se je car mudil na bojišču, ie sprejel poročila velikega generalnega štaba in armadnih poveljnikov Ruskega in Ivanova. Car je obiskal mesta Rowuo. Brest, Lito\vsk, Bjelostok in Vilna in trdnjavo Osoviec V Rovvnu in Vilni je cur obiskal ranience v bolnicah. VSA TDNJAVA ANTVERPEN Z VSEMI FORI V NEMŠKIH ROKAH. Berolin, 10. oktobra. (Kor. urad.) Pcročilo Wolnovega urada: Generalni štab razglaša: Veliki glavni stan dne 10. oktobra ob 11. dopoldne: Vsa trdnjava Antverpen z vsem! fori je v naši posesti. * * PADEC ANTWERPNA. Berolin. 11. okt. (Kor. urad.) \Voltfov biro javlja: Veliki glavni stan, dne 10. oktobra zvečer. Po dvanajstdnevnem obleganju je An verza (Antverpen) z vsemi fori prešla v naše roke. Dne 28. septembra je počil prvi strel proti utrdbam zunanje črte. Dne 1. oktobra smo zavzeli prvi for, dne 6. in 7. oktobra pa sta naša pehota in artiljerija premagali močni, večinoma 400 metrov široki sektor Netbe. Dne 7. oktobra smo v smislu haaške pogodbe naznanili, da bomo jeli obstreljevati mesto. Ker je poveljnik izjavil, da prevzame odgovornost za obstreljevanje, smo ob polnoči z dne 7. na 8: oktober pričeli z obstreljevanjem mesta. Istočasno srao započeli tud? napad na notranjo utrdbeno črto. Že dne 9. oktobra zjutraj smo zavzeli dva fora notranje črte in dne 9. oktobra popoldne smo lahko brez resnega odpora zasedli mesto. Kakor domnevamo, zeio močna posadka se je spočetka zelo hrabro branila. Ker pa je končno čutila, da ni dorasla naskoku naše pehote in mornariške divizije, zlasti pa ne učinku naše oblegovalne artiljerije, je zbežala v popolnem neredu. Med posadko se je nahajala tudi nedavno tega tjaka] dospela angleška mornariška brigada. Po poročilih angleških časopisov bi naj bila tvorila hrbtišče obrambe. Zmedo med angleškimi In belgijskimi četami označuje dejstvo, da smo se morali glede predaje pogajati z županom, ker ni bilo mogoče najt! vojaške oblasti. Izvršeno predalo je dne 10. oktobra potrdil štabni načelnik dosedanje vlade v Anverzi. Zadnje še ne predane fore so naše čete zasedle. Števila vjetnikov še ni mogoče pregledati. Mnogo belgijskih In angleških vojakov je pobegnilo na Holandsko, kjer bodo internirani, Uplenili smo ogromne zaloge vsake vrste. Zadnja belgijska trdnjava, An« verza, ki je veljala za »nezavzetno«, je premagana. Naše čete so Izvršile izreden čin. ki ga je Njegovo Veličanstvo cesar nagradil s tenu da je njih poveljniku generalu pehote pl, Maeselerju podelil red »pour le merite«. Berolin, lO. oktobra (Kor. urad.) K padcu Antwerpna piše »Berlinen Tageblatt«: Eno najvažnejših trdnjav smo iztrgali sovražniku v komaj 12 dnevih. Za belgijskim braniteljem je stala Anglija, lahko rečemo, s povzdignjenim bičem. Kjer se je v belgijskem srcu oglasila misel, preprečiti s kapitulacijo nepotrebno razdejanje in krvoprelitje, je izrekla Anglija svoj veto. Ubogati so morali vsi, tudi kralj. Zato sedaj življenja zmožno in delavno mesto težko troj m tisočero proklestvo se bo pač ne4 kega dne glasilo preko Kanala do ia« Stran z. %SLuvti>i3iM ifAnvo/ , one i*, omoora itfi*# z**, štev. peljivcev. »Vossische Zeltung* piše: Možnost tako velikanskega napada na Antwerpen Je bila dana s tem, da so imeli Nemci na razpolago topove, ki so v najkrajšem času mbili vse obrambne stavbe. »Deutsche Tages-zeitung« piše: Padec Antvverpna dokazuje, da nam je treba razbiti samo večji sektor celo zelo obsežne trdnjave, da napravimo ostale dele z našim ognjem nevzdržne. Tako nosi zavzetje Antwerpna v sebi že kal padca Pariza. Antuerpen padel, to je udarec, ki ni udaril samo Belgije, marveč je moral sila močno zadeti tudi Anglijo. Antvverpen je bil mo-stič za angleški napad na naše krilo ali nam v hrbet. V Ant\verpnu so se čutili Belgijci skoraj direktno pod varstvom angleške pomoči. Angleška pomoč se je izkazala kot brez vrednosti in ni mogla zadržati usode mesta, kaj še jo obrniti. Tako je v n?*e posebno zadoščenje Anglija direktno I zapletena v ta poraz. »Kreuzze tir piše: V strategičnem oziru j% vzetje Antwerpna za Nemce v. ravno tako visoko, kakor je ceniti j dela Hindenburga na Vzhodnjem / Pruskem. Amsterdam, 11. oktobra. (Kor. i urad.) »Telegraaf« poroča iz Berge-na op Zoom: Dva nemška častnika sta prišla opoldne v Putte in odšla k poveljniku obmejnih čet, kateremu sta v imenu gubernatoria sporočila, da je Antvverpen pod nemškim po-veljništvom in da naj svetuje be'^ij-skim beguncem, da se vrneja Več tisoč beguncev se je že vn ilo. * • t Dva Zeppelina sta bombardirala Anverzo. KodanJ, 9. oktobra. (Kor. urad.) »Berlingski Tktende« javlja iz Londona: Po poročilih iz Antverpna sta boljše dele mesta bombardirala dva Zeppelina. K padcu Anverze. Amsteram, 11. oktobra. (Kor. urad.) »Telegrai« poroča iz Rosen-daala: Nek' državni uradnik, ki je ponoči zapustil Anverzo, zatrjuje, da je mesto vsled obstreljevanja razmeroma malo trpelo. Samo Berchen in jugovzhodni del mesta sta močno poškodovana. Belgijska armada se urni-če v smeri proti Gentu, Brugge in Ostendi. Vsa posadka v severnih utrdbah se je na meji vdala riolani-cem in je bila v Sas van Gentu internirana. Prav tako je bilo brez vsakega incidenta razereženih 10.000 Angležev, ki so prekoračili holand-sko mejo. Isti list javi a iz VIiss:ngena: Več sto belgijskih vojakov |e prispelo semkaj, več tisoč jih je baje še na potu. Prepeljali jih bodo v posebnih vlakih v taborišča, kjer bodo internirani. Več vojakov je izjavilo, da se raje dado intern:rati. kakor da bi se dali vjeti od zasledujoČih se Pruscv. Končno javlja »Telegraf* iz Rcil.i-daal, da so Angleži in Frr.ncozi razstrelili fore Schcotcn, Brasschaet, Merzem Cape'le. L le in Ci\\\ ;s eloerselle. Amsterdam, 11. c r . fKcr. urad.) »Met Nieusos van (fen Tag« j avlja iz Rosendaala: V V al je vojaška oblast zanlcn'la x*° v za transport belgijskli in ai vojakov. Med A se r zlasti vojaki brigad Rova'e H*\ in Rovale Engineera. Ko so *e v r -tek Belgijci jei; um'kati. ro T m ' kaj skušali nreprečiti u: I * c s fin. da so pri Denc'ermordu prijeli s -vražnika za hrbtom. Nemška dt: -rija je streljala na da\;::vo 8 kilometrov s presenetljivo sigurnosno ra umikajoče se bataljone zadnjih belgijskih čet. Nastala je panika, z'asti med Belgijci, dc~ m so Angleži obranili še največ tizičn« in m r e moči. Končno *o imeli na iz; !ro samo, da se dado uničiti po šn* Dolskem ognju nevidne nemške art*!'e-rije ali pa prekoraC::o hoans' o mejo. Tudi Angleži so si izl rali ; tdnjc. Iz St. Nicolasa so se napotili v Clinge, kjer so oro/'*e in municiio izroči i no-lamlskim vojakom. Od tu so jih prepeljali v Ter-Neuzen. Isti Ist poroča iz Vlissingena, da so angleški vojaki izjavili, da ie ne rs vnos t neodgovorno, da so iih poslali v Anverzo brez dobre artHenje. Imeli so na raz? ^la-go samo nekaj ladijskih topov. V ponedeljek sta bi'a v forih Churchill in prejšnji državni tajnik vojnega ministrstva Sealy. * Nemška r reklamacija v Antverrrm. Eniseij, 11. oktobra. (Kor. ura J.) General ven Bese cr, poveljnik < ble-govane ari ade antverpenske je iz-oai naslednjo proklamacijo: »Prebivalci antverpenski! Nemška armada prihaja v vaše mesto kot zmagovalka. Nobenemu vaših someščanov se ne bo kaj zlega prigodilo. Vaši lastnini bomo prizanašali, ako se vzdržite vsake sovražnosti. Vsak odpor da bomo kaznovali oo urinom pravu in povrh bi mogel imeti ia posledico, da razderemo vale lepo mesto.« .*■• NAPETOST MED RUSIJO W TURClja London, 10. oktobra. (Kor. urad.) »Daily Telegraph« lavlja is Petro-grada, da i* razmeri© sred Turčijo in Rusijo zavzelo zato resen znaćai. * • * Na Ornem mor)«. Bukarest, 10. oktobra, i Kor. ur.) Listi poročajo, da je rusko brodovje, obstoječe iz osmih velfkih in desetih malih enot, včeraj zjutraj, vozeč se proti jugu, se peljalo mimo Kon-stance. Bukarešt, 10. oktobra. (Kor. ur.) Romunska perobrodna družba je r. stavila promet med Konstanco in Lari^radom. NOVI BOH V KOLONIJAH. V oiicijalnem poročilu pravi angleško kolonijalno ministrstvo: Ob angleško - nemški meji vzhodnosfriškega protektorata ie vladalo meseca septembra močno gi-b3n:e. ker je sovraž rk potarizu zelo resen vtisk, ker onemo-oča nadkriljenje nemškega desnega rila, kar so vii kali, ilaati pa »Petit ;ahsien« obljubovali. Ta list opo-riinja sadni v posebnem članku prebivalstvo, da naj ostane edino, iz če-ar se da sklepati, da so se na Fran-oskem ie vršile domonstracije proti ojui, kar pa so listi do seda} zamolkli. Pariški poročevalec lista Afteuposten« v Christianiji opisuje »o tamošnjih poročilih položaj na ahodnjem krilu takole: Ker sta do-ila nemška generala Kluck in B ow močna ojačenja, se jima je po rečilo zopet osvojiti del že izgub-jenili pozicij okrog Arrasa. Londonske *Times« pravijo, da nesto Reims še vedno hudo trpi sled neprestanega obstreljevanja in !a je panika v mestu zlasti veh! j, ker so nemški letalci metali tudi z rakcT^.ovov bombe na mesto. L.na aka oomba se je razietela na kolo-Ivoru ter ubila 19 oseb. »Times« poročajo z dne 9. t, m.: .'čeraj opoldne je korakalo 20.000 nož raznih nemških čet z aparati za > ez/ično brzoiavlienje preko Tem-»leuva, severno od Tovornika (Tour-iaia> v smeri proti francoski meji. i\\\ so to sami mladi ljudje. Homne-r3. se5 da hočejo francosko-nngle^ko ojsko, ki stoji ob crti Arras-Albert-?oye odrezati od glavne vojske. >Giorna!e d* halia* poroča iz ondonar Ena angleška armada se e izkrcal* deloma v Ostende. delo-na v Diinkirehnu ter se ie skupaj % | nočnimi francoskimi oddleki posta- j THa med Vperjem in Magebrongom, » ia od tsm napada de^no krilo gene-aia Klucka. Iz Rottć*rd?ma poroča-o k temn tudi še, da so pripeljale te mgleske čete s seboj tu*1i prav mno-rto avtomobilov m "»eroplanov. >Kolnische Zeitung^ prinaša to-:adevno tudi poročilo nemškega ka-)itana Schunere. ki je v Diinkirehnu )pazova! izkrcanje angleških čet. (apitan pravi, da so Angleži 20. sep-embra izkrcali v Diinkirehnu 25.000 nož in da hodijo tja dan na dan novi Tansporti. Nemogo-^e pa mu ie bilo zvedeti, kam so te čete namenjene. ">an za dr.evcm dovaža tem Četam tek: angleiki narnik živila. V 24 av-omobiltb odpeljejo izkrcane čete taco j na razne kolodvore, od koder se mgleške čete nato odpeljejo. It Ženeve pnnaia poročil, da Travi v netefc rtmtn popo-^n? objav-l»er i^ancos«? komunike, da je raz- ; *oiožen|e na Francoskem. z!ast? v j Pariz«, sUa slabo. Glasom tega ko- j nunikeja so ostali boji na skrajnem severnem krila brer uspeha. BM? v 'roni? Len*-Aras-Roye se ranijaio I iccds.o za Nemce. Zopetno obstrelie- ■ v anie Len^a in razdejftnie hsse Poin- ! -nroJa kaže, da nemške čete zopet [ prodirajo. Kakor poročaio nemški listi, pr- i [K.veduje neki radikalni italiianski po^lan^ v -Tribuni*, da so črnci, ki lih ie Francoska poklicala na pomoč, ?.trah za I rancoze in za sovražnike, tako. da si ceJo Francozi sami pre- ' mišljajo oustiti jih ob strani svojih čet. ie (lete ne dajo pariona, more in pof igajo in gorje vietnikoin, ki jim pride o v roke. Drugega dneva ne dožive več. Pred kratkim so dobili Senega^ci en transportni v!ak nem-škib vjetnikav, r-ve postaje so bili Sencjraici r klali vse vjetnike. O indijskih Četah, ki ilb. je postavila AngleSka na francosko boji-Iče, pi?;c beroiiftska ^Kreuzcrzei-tanff«, 4a je kakih 20.000 mož dobro izvežbanih, kakih 85.000 mož pa ie ckoz in skoz nezanesljivih. Zlasti ra-Conajo Angleži na Gurkhe ki bodo kot prebrvalci visoki^ ror.i Kakko prenesli evropsko podnebje in ker so sifa bojeviti. Tudi Shiki veljajo za eio najboljših mgteškili ^et in Ang!r-7,\ spmi fim priznavajo, d^ 90 v^o hrabri \ kmti. Razen teh so postavili Ancleži nn blišče t\ć'\ se Rad^-rute m Pantltane. Afride. Va^ir« in Drikze. Spioftto se govori, da zo An-clczi " ravili iz Indije ravno nnj-rolj^e svoie čete, ker se teh pri r\ enffTr5lni vstaji v Tndiji najbolj boje. pri tem seveda Anjrležev prav malo brisra, ali bodo mogle te čete vzdržati zimo ali ne. • • • TiUfiJk* b;tka na Frmico^kem. Mesec dni že traja bitka med francosko in med nemško armado in ^e se ni zgodilo nič odločilnega, še upata obe stranki na zmago. Važnost in oornen te velikanske bitke je pač vsakemu jasen in naravno je torej, da zre vse z napeto pozornostjo na francosko bojišče. Lindje, ki nimajo niti pomia o strategiji, delajo tudi že predčasne sodbe. Na AngieSkem sili javnost admiraliteto, naj že stori angleška mornarica kaj odločilnega in vlada kakor časopisi imajo mnogo truda, občinstvu dopovedati, da to ne gre hitro in da je treba potrpežljivosti. Zdi se, da se tudi na Nemškem dobe ljudje, ki ne po^mijo, da je po prvih hitrih zmagah v Belgiji na- ttala stagnacija. To sklepamo iz po-Tiirjevalnih člankov, ki sta jih priobčila dva ugledna berolinska lista. ttajor Moratli piše v »Berliner rageblattu«, da zgodovina res ne lozna tako dolgotrajne bitke, kakor »e bije sedaj na Francoskem. Tudi je ipoštevati Številnost armad. Moder-]o orožje je premeni!o vso taktiko. Če v rusko-japonski vojni so trajale 'ntke dolgo. Bitka pri Liaujangu je rajala 12 dni, bitka pri Šaho 10 dni, bitka pri Mukdenu 13 dni. Pri Muk-jenu je bilo 350.000 Rusov in U5.000 Japoncev. Ali se je čuditi, če raja francosko - nemška bitka, ki se e udeležuje na milijone vojakov, že riesec dni? Napoleonova fronta pri Lrpskem ie bila dolga 20 km. pri Mukdenu je bila fronta dolga 80 km, fronta od Arrasa do Verduna pa je dolga 270 km. Tudi z municijo ni tako kakor nekdaj. V tridnevni bitki --ri Tipsku porabljeno strelivo, bi ianes zadostovaio komaj Jtri ure. — i reneral Blome opo/ar>^ v *Tagu* ia dolgo fronto, na kateri se vrši boj ter poudarja, da ni enotne bitke, ampak da se vrši več časovno in krajevno ločenih bitk. Tudi odločitev je 3ares težko doseči, ker se sedaj poražena armada lahko hitro okrepi in svoj neuspeh popravi. \rh tega si napravlja vsaka armada silne utrdbe. * * • PO PADCU ANVERSE. Iz Rosendaala poročajo v Bero-!in: iiitro prodiranje Nemcev pred Antverpnom in njih uspehi so zlasti j nrrlagM avstrijskih motorskih baie- j rij. Belgijska posadka se je teh baterij silno hala. O razvoju bojev za A nt ver pen ! piše posebni poročevalec »Frankfurter Zeitung>: Belgijska armada se je dne 20. avgusta umaknila v Antver-pen. Nemško armadno vodstvo je po- j stavilo tja samo opazovalno arma-do in napravilo je vtisk, da je usoda Antverpna odvisna od poteka vojnih operacij na Francoskem. Nemci niso napadali. Boje, ki so se odigravali, so ^rovzročali belgijski izpadi ali pa zasedenje strategično važnih točk, kakor Termonda. Izpadi so se množili med 9. in 13. septembrom ter bili očitno v zvezi z umikanjem nemškega desnega krila na Francoskem od Marne do Aisne. Izpad iz \ illevorda, ki je imel za posledico vstajo v L6wenu in kaznovanje tegra mesta, je provzro-čS, da so Nemci razdejali še nekaj vasi. kjer se je prebivalstvo proti njim bojevalo. V to prvo fazo operacij spada tudi boi za mesto Mecheln. .Med 9. in 13. septembrom in še neka] dni pozneie so Belgijci napadali tudi nemške zveze, ti napadi pa so ostali brezuspešni. Da so Nemci od opazovanja polagoma ^prehajali k obleganju, je bilo čutiti tudi v Brus-fju. Videli smo prihajati več čet. med niimi tudi mornarje, pionirje, avstrijske baterije 7 motornimi možnarji in nemško oblegovalno artiljerijo, ki je b;la oblegala Maubeuge. Kmalu smo slišali tudi. da se bližata tudi dva Knrppova 42 centineterska topa. V mestu smo imeli znamenite prizore. Videli smo, kako so vozili vojaki nai-ra^ličnejšc sode. zlasti prazne petrolejske coce, m vse to ie šlo proti severu Prebivalci so takoj spozroli, da gre za to, da bi Nemci sestavili mostove na onih krajih, kjer se da pokrajina pred utrdbami preplaviti. V dneh od 9. do 13. je bilo že prišlo do bojev na vodi. Naši mornarji so preplavali v polni opremi prekope ter naskakovali sovražnikove trdnjave. Do pravili napadov na trdnjavo pa je prišlo šele 27. septembra. .Mesto leži v območju najmočnejših fortov Waefhem in Wavre-St. Ca-tberine. Orenj iz teh fortov je napravil le maio škode. Z zavzetjem prvega forta je b^l boj za Mecheln. ki leži pred tem fortom. odločen. Nemci so nato napadli severne forte zunanje črte do Utira ter so mogli kmalu streljati na notranje forte in v predmestja Anverze. Vzhodno in zahodno od trdnjave so prodrli nemški oddelki tako daleč, da bi bili mogli Bel-filcc če bi ^iote'i zbežati, potisniti na holandska tla, kjer bi jih bili potem razorožili. V Bruslju in predmestjih je bilo mogoče zasledovati potek operacij. VideH smo goreti več krajev, ki so jih bili Belgijci razstrelili, da si od-pro polje pred trdnjavami. V okolici so imeli Nemci mnogo opraviti s franktirerji. Ta skriti boj pa ni storil ravno mnogo škode. Brzojavka »Lokalanzeigerja« Iz Rotterdama opisuje zadnje faze boja za Antverpen. Poročevalec pravi, da je padlo v Antverpen včasih po 10 krogel na minuto. Nebo se je vedno bolj rdečilo, znamenje, da so goreli vedno večji deli mesta. Kakor iz pekla so prebivalci bežali iz mesta. Ob Schekii še vedno gore petrolejske shrambe. i » Črnogorci niso navdušeni za vojno z Avstrijo. Od nekega vojaka s črnogorske meje Je dobil župan v Topuskem Andrej Rakić, kakor poročajo »Narodne Novine«, pismo, v katerem je prav zanimivo opisano razpoloženje črnogorskega ljudstva napram vojni z Avstrijo. Odlomek tega pisma se glasi: »Crnogorsko ljudstvo ni za vojno. Pred par dnevi Je dospel na Ce-tinje stari vojvoda Lazo Dekalović iz Kuča. Sp-emlialo ga je več sto žensk in otrok. Poiskal je kralja in ko ga j* našel, ga je vprašal: »Ah* je res, kralj in gospodar? Ti c; ?obrai naše sinove, da se tepo z čuvajskim cesarjem. A zakaj to? Nam ie bil dunajski cesar vedno dober in je nas branil in ščitil. Ti si sam pripovedoval, kako te je lepo sprejel na Dunaju, kako je sprejel naše kneze Danila in Mirka in po vrsti vso Crnogorsko gospodo, pa zakaj se naj sedaj bijemo z dunajskim cesarjem? To, boga mi, ni meni po godu.« Kralj je odgovoril: »Vojvoda, tako mora biti, starejši zapovedujejo.*- Vojvoda ga je prekinil: »Božje Ti vere trdne, kdo je neki v Crni gori starejši od Tebe?« Kralj Nikola v zadregi: »Ta! o ukazuje veliki car Nikolaj ruski!« Vojvoda ie na to rekel kralju: »Piši Ti temu carju Nikolaju, ako ima kaj z dunajskim cesarjem, naj se sprimeta brez naše nesreče, Ti pa pusti naše sinove domov, da pre-liranijo sirotno svojo deco in jo ohranijo od zlega. Tako mi boga, mi se vsi od prvega do zadnjega napotimo Jutri v Kotor. Mi brez Kotora živeti ne moremo!« Kralj je pripomnil: »Ne smete v Kotor, pobil bo vas Svaba!« ►Mi se s Švabom dosedaj nismo pretepali, zato nam ne bo storil ničesar slabega ... Pa povej mi, kralj in gospodar, ali si res napovedal vojno tudi carju v Berolinu?« »Res je, vojvoda!« »»Pa povej mi pri bogu in veri, kakosehočeš z berolinskimcarjemvo-!evati. da-li po solncu ali po mesecu? Boga bodi potoženo, velika nesreča je zadela Crno goro! Kralj in gospodar, dobro prevdari in premisli, da nam ne zakuka črna kukavica na ognjišču!«« . . . Dnevne vesti. — Preraembe v generaliteti. General kavalerije Artur baron G i c s 1 pl. Gieslingen, zapovednik 8. kora, je šel na dopust s čakalnimi prejemki; general kavalerije Deziderij K o -1 o s s v a r v de Kolosvar, zapovednik 11. zbora, je bil iz ozirov na njegovo zdravje na lastno prošnjo odpoklican s svojega mesta. Za zapoved-nika II. kora je imenovan fml. Štefan L j u b i č i č , ki je ob enem postal feldcatemaišter; za zapovedni-ka tretje armade je imenovan general infanterije Svetozar B o r o e v i ć pl. Bojna. Na lastno prošnjo sta bila odpoklicana s svojih mest general infanterije Oton Meisner, zapovednik 7. kora in fml. Friderik vitez Oerstenberger. zapovednik 27. divizije. Za zapovednika 8. kora ie imenovan fml. Viktor pl. S c h e u -chenstuelza zapovednika 6. zbora pa fml. Artur pl. A r z. V pokoj je šel trdnjavski zapovednik v Sarajevu fml. Albert pl. D i e t r i c b. Zapovednik 7. kora je postal general in-fanteriie Andrej Fail-Griess-l e r. zapovednik 17. zbora pa general infanterije Karel K r i t e k. — Dnevnine za ranjence ki se nahaiajo na dopuste, Vojno ministrstvo je v sporazumu z avstrijskim in ogrskim deželnobrambnim ministrstvom odredilo, da dobe oni vojaki, ki so 'kot rekonvalescentO odpuščeni v privatno oskrbo za dobo svojega dopusta mesto vseh dmgih pristojbin dnevnino 2 kron. To đnevni-no ie izplačati vojakom, ki nimajo daljšega dopusta kakor 4 tedne za celi dopust naprej, ako pa traja dopust več kakor 4 tedne se naj izplača dnevnina za prvih 28 dni vnaprej, za ostali čas pa za vsaki mesec nazaj. Za dnevnino, ki se izplačuje antici-pando (torej za prvih 28 dni) se je obrniti na poveljstvo one bolnišnice, ki je izstavila dopustnico. Glede dnevnine, ki se izplačuje naknadno (torej za dobo po preteku prvih A tednov dopusta) se je obrniti na poveljstvo onega nadomestnega zbora, pri katerem se morajo na dopustu se nahajajoči ranjenci (in bolniki) po preteku svojega dopusta javiti. — Signum laudis je dobil nad-poročnik 6. domobranskega polka g. Bogumil Kavčič. — Junak-Sokol. Iz Trbovelj nam poročajo: Načelnik tukajšnjega .Sokola- Štefan Močnik je odšel kot korporal štajerskega haubičnega polka na bojtSče, kjer se je opetovano tato 242. Štev. »SLOVENSKI NAKUD-, One 12. oktobra 1914. Stran 3« odlikoval, da mu je bila podeljena zlata hrabrostna kolajna. Istočasno je bil mladi junak imenovan za ognjičarja. — Naši junaški vojaki. Odlikovan je bil s srebrno medaljo za hrabrost g. dr. Fran Pavlin, rezerni kadet 7. topničarskega polka, uradnik Ljubljanske kreditne banke in sin c. K:, stavbnega nadsvetnika g. Frana Pavlina v Ljubljani. Mlademu junaku in njegovi splošno spoštovani rodbini naše najiskrenejše čestitke. — Srebrno s etinjo It razreda za hrabrost je dobil pri 27. domobranskemu polku (alpincih) služeči spod. idrijski rojak Ignacij Lampe (ne: Lapajne, kakor v soboto pomotoma poročano). Mož, ki je bil uslužben v Toenniesovi tvornici v Ljubljani, bo dobival dosmrtno nagrado 7 K 50 h mesečno. — N* severnem bo|iš5u je padel major 58. pešpolka Teodor An ar, rodom iz Ptuja. — Ranjeni. Na južnem bojišču je bil ranjen zdravnik dr. Drnovšek, tudi inženir A. Š t e b i je bil ranjen in v bolnici v Sarajevu operiran. — i:itelj na Ciril-Metodovi šoli v Trstu, g. Janko G a r v a s, je bil pri Grodku v Galiciji ranjen ter je sedaj v domači oskrbi v Trstu. — Na bo nem poliu je 10. septembra umrl junaške smrti g. Lo??ek Pernat, korporal 7. topničarskega polka, doma pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Bodi mu lahka tuja remija. Oče ima v rokah pohvalno pismo, ki ga mu je pisal polkovnik o umrlem sinu. — Iz Ljutomera se nam poroča, da je neresnična ve^t, da je odvetnik v Ljutomeru g. dr. Marko S t a j n k o ranjen in leži v Budimpešti. — Ranjen je bil na južnem bo-I dne 5. t. m. poročnik profesor B. Baebler iz Idrije. Prestreljeno ima levo stegno. Zgodilo se je to v s*em boju, v katerim je bil v trebuh ustreljen dr. Pompe. — Pogreša se od 11. septembra na severnem bojišču enoletni prostovoljec Stanko Svetina 7. peh polka 4. stotnija. Kdor o njem kaj ve, naj to blagovoljno sporoči njegovemu vletu notarju Antonu Svetina v Pli- j na Koroškem. — Od 13. avg. e se pogreša 3 17 rez. korporal- esar Frido Len ar d. Kdor kaj ve, 5e presrčno prosi, naj to sporoči očetu Matiji Lenardu v Šmartnem pri Litiji. — Pc^reša se poddesetnik pri c. kr. domobranskem pešpolku št. 27, ompanije, 1, bataljon, Viktor Rozman, ki je bil glasom verodostojnih obvestil dne 26. avgusta ran en na "nem bojišču severno od Lvova. Pojasnila na naslov: Mate] Rozman, smik, Št. Vid nad Ljubljano. — Iš^e se infa^terist Alojzij Kos (17. pešpolk, 4. feldkompagnie, 1. ba- ). Že od 20. avgusta ni o njem robene vesti. Kdor kaj ve, naj to na-i gospe Ivani Pirnat, Kolodvorska ulica 22, Ljubljana. — Pogreša se Frarno Kfirbos, srporal mariborskega rclka 26. 12. I& avgusta. Kdor ka] ve, se pro-i vljudno, da sporoči g. Mariji Kiir-, Trnovska ulica 15, Ljubljana. — Pogreša se nadpor^ćnik p. p. št 7 (7. komp., 2. bataljon) Rudolf Ž a r 1 i. Neki njegov tovariš poroča, la je padel 26. avgusta. To sporoma dosedai še ni uradno potrje- Kdor kaj ve, naj blagohotno spo-ccsarskemu svetnika Rudolfu / 2 r I i v Gorici, rlica Oa^pare Goz-zi št. 8. — Igralec Bohuslav, ki ga ima ljubljansko občinstvo v naiprij~zrej- m spominu, 'e bil na galiskem bocu ranjen. »Ceskv Dennik« pri-avlia pisma pfzenskega brsista Ci-3ka, ki poroča med drurim: »Danes zopet po 12 urah sem se umi!. Kako razkošje! Človek je čisto prerojen! Zelo veliko sem vi Je!, kar se niti popisati ne da in kar ti pretresa mozeg. Predvčerajšnjim sem odnesel z bof-i b ene svojega kamerada Bohu-a. Ustrezen \2 bi! v £iavo in revež je vsled tega i/subi! vid. Bilo se zjokati, ko je kričal ne-rećnež ves P2n, da ne bo mogel več igrati, bi ti pretreslo, ko bi gra videl, i grozno je izgledal. Plakat sem njim kakor malo dete. — Ranjenci v Ljubljani. V »De-liškem liceju« oziroma v »Mlad;!-i« -o bii! 10. t. m. na novo ti-!e ranjenci: nf. S s m s a Josip, pp. 17-/1. iz So- Iražice, vnetje slepiča; nadom. rez. KoŽ man Kristijan, p. p. 97./16. iz Sturij pri Postojni, strel skozi desni omoiec; nadom. rez. Kušljan \nton. p. n. 17/11. iz £mihela pri l&rtm lestu, strel v d. nogo; inf. \ m b r o ž Fran, domobr. p. 26. ■36?)/2. st. iz Meretinc pri Ptuju, ra- jen od šrapnela v koleno; ini. A m- rož Fran, domobr. p. št. 26., nado- nestn. sA. iz Ljubljane, vnetje kole- ta; gfr. Gornik Josip, p. p. 17. m. ■:. iz Sodražice, strel skozi 1. nogo; nf. K e p e c Ivan, p. p. 17., 13 st. iz V>rave, strel skozi L stegno; nadom. .z. Maric Martin, p. p. 87., 15 st. . z Kanfanara, ranjen od šrapnela na I 1 nogi; sir. Reich Anton, p. p. 87.. i 15. st. iz Virauca pri Ptuju, težko ranjen na d. kolenu; korp. S c h w a b Karel, p. p. 28., 3. stot. iz Šentpavla pri Celju; inf. Štrukelj Andrej, p. p. 97., 2. st. iz Pazina (?). strel v 1. stegno. V času od L do 10. t. m. je zapustilo to bolnico 52 vojakov zdravih, 78 je dobilo dopust, 17 jih je prišlo v druge bolnice. Umrl je 9. t. m. inf. Theodor K n i g v e , p. p. 63.f bil je težko ranjen na glavi. — Ranjenci v Gorici. V goriški bolnišnici se nahajajo sledeči ranjeni in bolni vojaki* Hildebrand Zuctioni, dom. polk št. 27. iz Medeje, Alojzij Lemut, korporal 97. pešpolka, iz £tu-rij, Jožef Zonk 27. dom. polk, iz Ro-mansa. Juri Battistuta, 8. top. p. iz Krmina. Peter Bizaj p. p. 97. iz Pod-gore, Fran Crni^oj 97. p. p. iz Skrilj, Anton Forezin, korporal 22. p. p., Jožef Sekulin, dom. p. 27. in Miha Kramberger, 8. top. p. sta v kvaran-teni, ker sta dospela iz okuženih krajev. Dne 5. in 6. so došli še naslednji ranjenci in bolniki iz bojišča: Jožef | Velušček, 97. p. p. iz Gorice, Peter iMarinič, 97. p. p. iz Vedrijara, Hum-bert Marena, 27. dom. p. iz Fare, Anton Wicker, hlapec pri trenu iz Maribora (bolan), Jožef Marinič, 97. p. p. iz Kojskega, Pinter Leop. nadomestni rezervist, 20. lovski bat. iz Kojskecrn — Seznamek z^ub št. 22 z dne 9. oktobra 1914 je nabit na deski, pred glavnim vhodom mestnega magistrata. Dopolnila in popravki št. E 1 z dne 9. oktobra 1914 so nabiti na deski pred vhodom mestnega magistrata. — Slovenski anjenci v Steyru prosijo draere rojake, da bi jim poslali kaj slovenskh knjig. Pošljejo naj se na naslov Friedrich Prokoš, k. j u. k. Feldkurat i m k. u. k Reserve i Spital in Stevr, Oberosterreich, Jager-! kaserne. — Darujte cigarete ?a smodke za naše vojske v vojni! Nabiralnica c. kr. de/, vlade (S'mon Gre^orč'.jeva ulica št. 20. pritličje, desno) naproša vse dobrotnike v LJubljani in na deželi za cigarete, smodke in tobak za naše vojake v vojni. Nabrani darovi se bedo izkazovali v tukajšnih dnevnih listih. — Predčasna pfiiust*tev vojaški obveznosti oocvrženin srednešclcev in pripravničariev k zrelostnim izpitom. Naučni irinister je odredil: V tekočem šol. letu vpisani učenci in redni rrivatisti najvišjega razreda popolnih javnih srednjih sol se naj, ako za to prosi.o, nemudoma pripuste k zrelostnemu izpitu ako dokažejo 1. da so bili kot vojaški obvezanci od naborne, czir. pregledovale komisije ^oznani za sposobne in so vo-faSkO Službo že ftas&op&l ali pa so dolžni jo neposredno nastopiti a 1 i pa 2. ako dokažejo, da so 13 let star:, da so s z prostovoljno javili k vojaški službi bili sponam* ?a sposobne in da bodo po uspešno izvršenem zrelostnem izpitu vpoklicani k aktivni ct,izbi. Prt teh zrelostnih izpitih, ki se naj vrše čim narpreje po z£fas:tvi kandidatov le polagati glavno važnost na doseženo splošno omiko, ne pa ra pripravljenost po spominu. Trnci eksternisti, ki dokažejo, da <=o bili asentirar:. se lahko iavijo k -pitu. 4■'-Iturijenti. ki so bili julija na pol leta reprobirarri se smefo ' ko ] lasiti k izpitu. Podobne o! lavs so odre'r-e 73 nčiteljiŠčnike. — S!učaJ kolere v Unbliani. Od zdravstvenega oddelka c. kr. :zel-ne vlade prejeli smo naslednje poročilo: Vojak 17. pešpolka, ki je dne S. t. m. odpotoval iz mobilne rezervne holmce v Kafvarifi, okra! Wado-wice, v Galiciji, in ki je dne 9. t. m. zvečer dospel v Ljubljano, ohole! ]e na potovantfl za kolero. Sumljivost obolenja se je telegrafično -poročila iz Celja, na kar se je bolnik od tu-kaisnjeea kolodvora z infekcijskim voznm prepeljal na infekcijski oddelek deželne bolnice, kjer se je di:n-gnoca v kratkem Času ugotovi'a bakterijoIogicr.ini potom. Seveda so se *akoj odredile vse obrambne in Hecin*ekciiske naprave ter je upati, da ostane tudi ta slučaj, kakor ona dva iz Idrije in Litije, osamljen. Vkljub temu je trebp, da občinstvo strogo izpolnjuje varnostne naprave, ki smo jih navedli v zad ni eni poročilu. — Kakor se nam poroča, se je bolezensko stanje za kolero obolelega vojaka med tem izdatno izboljšalo. — Vpokofeni deželni šolski nadzornik, dvorni svetnik gospod Fran H u b a d, doma iz Podvodja v Vodicah, je deloval na šolskem polju od leta I87S. Služboval je najprej v Ptuju, potem v Gradcu od leta 1892. do leta IS04. pa v naučnem ministrstvu na Dunaju, od koder ie prišel kot učiteljiščni ravnatelj v Ljubljano. Leta 1901. je bil imenovan za deželnega kriškega nadzornika na Kranjskem, v kateri lastnosti je z velikim uspehom deloval do tega meseca. Leta 1908. je bil odlikovan z redom železne krone, leta 1912. pa je dobil značaj dvornega svetnika. Na pisateljskem polju si Je dvomi svttnik 1 Hubad pridobil posebno zaslugo s preuredbo Janežičevega slovarja, — Za zastopnika dež. odbora v okrajnem šotekeoi »veta za ljubljansko okolico je imenovan mesto umrlega posl. Košaka župan v Mostah Josip Oražem, za namestnika pa župan v Vel. Laščah Fran Drobnič. — Iz srednješolske službe. Za suplente na realki v Idriji sta imenovana Jos. Kremenšek in Ljudevit Mlaka r. Dež. šolski svet je potrdil kot suplente na I. drž. gimnaziji g?. Fr. Bradača, Iv. Dolenca, Fr. Kobala, Pavla Loko v-I k a , Andreja F r e b i la , Frnesta T o m c a , Mart. V o la v š k a in Fr. Vrhovnika. — K brezplačni Šolski praksi je dež. šolski svet pripustil Alojzijo M o d i c v Cerknici in Josioo V o d i-š e k na III. deški ljudski šoli v Ljubljani. — Porotna sodišča so, kakor je znano, ustavljena do konca meseca juliia 1915. Pravosodno ministrstvo je odredilo, da naj občine in oolitične oblasti sestavijo, o/iroma popravijo prvotne liste porotnikov šele meseca aprila in maja, leme c :namke porotnikov pa meseca mnija. — Gangtove d sme na hr at skem odru v Zagrebu. Iz Zagrebi nam poročajo: Imendanca kraljeve 1 zem. hrvatskega gledališča v Zagrc' u ki tudi v tem burnem času nemoteno vrši svojo kulturno nalogo, je sprejela najnovejša dramatična dela slovenskega pisatelja E. Gangla. in sicer dramo v treh dejanjih „Katka Poljakova* in trilogijo „Dolino solz* (t. j. I. igrokaz „Dva svetova", II. drama „Dedščina", III. tragedija „Trpini*). — Najprej se na hrvatskem odru uprizori „Katka Poljakova". — Naš denar. Pri postnih denarnih nakaznicah v Nemčiji se glasom uradnega naznanila računa oU 15. t. m. 100 kron našega denarja samo za 73 mark. To >e pravi, sto kron našega denarja ima v Berolinu samo 93 K 60 v vrednosti. — Jubitei. Štiridesetletnico ti- skarniškega službovanja praz:iuje danes gosp. Anton S t r 1 e k a r, ti-skarniški nadzornik Učiteljske tiskar. Gospod Strlekar je vstopil 12. oktobra 1874 v tedanjo Kleinovo tiskarno in ji ostal zvest do danasn.e-ga dne, ko je tiskarna v drugih ro-kah. Gospodu jubilanti, ki je sicer še čil in krepek, želimo, da bi se skoraj odpočil od dolgoletne službe in da bi se dolgo vr^to let užival zdrav zasluženi pokoj — Obisk bolnikov v deželni bolnici ie dovoljen zanaprej le trikrat na teden in sicer v sredo, soboto in nedeljo med 12. in 3. uro popoldne. — Umrla «e v Liubllani Strel, ulici štev. 6 rospica Pavla Deschman. Počivaj v miru. — Sneg- V soboto je bi!o močno deževje in padal je celo sneg. Celo hribi okrog Turjaka in Mohnka so biii vsi s snegom pokriti in sicer zelo nizko, seveda ie tudi na Gorenjskem bilo desti sneri«nm. ln-l lena damska jopica, 1 zlat poročni prstan. Brzojavna porotik Otvoritev poslovnice vojne posojilni-nice v Ljubljani. Dunaj, 12 oktobra. (Kor. urad.) Jutri pričnejo poslovati zavodi vojne posojilnice med njimi tudi ljubljanska poslovnica. Obrestna mera bo znašala v splošnem 7%, računalo se bo po uradnem denarnem kurzu z dne 24. julija 1914. KRALJ FERDINAND I. ROMUNSKI. Slovesna zaprisega novega kralja. Bukarešta, 11. oktobra. (Kor. u.) Popoldan ob 2. je kralj Ferdinand I. v dvorani poslanske zbornice slovesno prisegel na ustavo. Ceremoniji so prisostvovali: metropolit in pri-nas romunski, duhovništvo, ministri, poslanci, senatorji, visoki dostojanstveniki, člani diplomatskega zbora ter mnogoštevilno občinstvo. Nekaj minut pred prihodom novega kralja so vstopili v dvorano: kraljica mati, princ Nikolaj ter princezime Elizabeta in Marija, vsi v žalnih blckah. Kmalu nato je vstopil krati Navzoči so ga pozdravili z ' urnim pleskanjem in klici hura. Obdan od prestolonaslednika Karola, metropolita in vseh ministrov, je kralj Ferdinand I. prisegel na ustavo ter nato ogovoril navzoče. Izjava novega kralja. S trdnim glasom je kralj Ferdinand I. izjavil: >Po milosti božji in po volji naroda kot dedič velikega Ustanovitelja poklican, ki mi je zapustil kot sveto dedščino ljubezen in zvestobo celega naroda, bom v ljubezni do svojega naroda našel moči, da brez obotavljanja stopim na pot izvrševanja svole velike, toda težavne dolžnosti. (Živahno odobravanje.) Vzgled onega, ki ga vsi objokujemo kakor očeta, in prepričanje, da more le nevzdržno napredovanje ohraniti življensko silo naroda, me bodeta celo življenje vodili pri mojem trudu za razvoj naše države. (Živahno odobravanje.) Izpolnjevanje te mole visoke dolžnosti, katero prevzemam v neoblomni zvestobi in ljubezni, bo moje sladko plačilo. Ravnajoč po teh načelih, se odc-olžimo onemu, katerega spomin veže moj rod čim naj-zvestejše z državo. (Živahno odobravanje.) Za čnsa svojega srečnega vladanja, ki tvori ponos naše zgodovine, je smatral prvi kralj Romunije. kadarkoli so veliki dogodki nalagali velike doižnosn, da tvori edinost vseh Romunov najboljšo oporo prestola. Prepričan sem, ca bodo Romuni prešimeri istega globokega patri-jotizma, tudi v bodoZe ohranili prestolu in državi ono edinost misli in dejani, ki je edina garancija zdravega narodneora razvoja. (Živahno odobravam?.) Vsemogočni, ki je po torkih tez!*ih izkušnjah blagoslovih delo onih, kateri so se posvetili blagostanju naroda, ne bo pripustit, da to, kar je zgrajeno s tolikim trudom propadlo. On bo ljubezninolno ščitil neulrudljivo delovanje za nas narod, knte-emu se posvetiti, sem kot d~>-ber Romim bi kot kralj svoje zveste države, odločen. Kraljevem] nagovoru ie sledilo odaševljeno odobravanje. Posebnih ova HI je bila deležna tudi kraljica m arija. Predsednik združenih parlamentov se je nato v toplih besedah »pommjal trmrlega kralja. Med bur-nimi ovacfjtml sta nato odf!a kralj in 'ircljica s svcj;m spremstvom v glavno cerkev, kjer se je vršil tedeum. Vrbovu? povel?n«k nadvojvodi Fri-»cik romanskemu ministrskemu predsedniku. Dunai, 11. oktrbra. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalnega stana uradno poročajo: Vrhovni armadni poveljnik nadvojvoda Friderik je poslal romunskemu ministrskemu predsedniku in vojnemu ministru Rratia-nu tc-!e brzojavko: Srčna potreba mi je, da izrazim slavodobitni romunski armadi novodom bolestne in težke izgube, ki jo je zadela s smrtjo Njegovega Veličanstva kralja Karola L, njenega stvaritelja, vrhovnega poveljnika in zmagovitega vojskovodje, naiiskrenejše sožalje na bojišču se nahajaoče avstro-ogrske armade in vojne mornarice. Avstro-ogrska armada daje plemenitemu pokojniku tribut največjega spoštovanja in se bo z neugasno ponosno hvaležnostjo spominjala visoke naklonjenosti in prijateljstva, s čemer jo Je vedno milostno odlikoval visoki pokojnik. — General pehote nadvojvoda Friderik, vrhovni armadni poveljnik. Smrt romunskega kralja. V soboto zjutraj Je umrl romunski pral] Karo!. Bolehal je sicer že nekaj časa, a vendar Je do zadnjega vodil državne posle. Rojen Je bil 20. aprila 18301 Bil it prvaki oficir, ko so Romuni spodili svojega prejšnjega vladarja in izvolili princa Karola HohenzoIIern za kralja. Dne 20. maja 1866. je Karol skrivaj prišel v Turn-Severin in je dva dni pozneje bil v Bukarešti slovesno sprejet. Velesile so ga priznale kot kneza, a v Romunski sami je moral premagati velikanske težave, predno si je ustvaril trdno pozicijo. Leta 1877. je kralj v vojni med Rusijo in Turčijo izdatno pripomagal k zmagi in je kot zapovednik ruske in romunske armade pri Plevni pridobil sebi veliko popularnost med romunskim narodom. Leta 1881. je bila Romunska proglašena za kraljevino in 22. maja tistega leta je bil dotedanji knez Karol kronan za kralja. Od takrat se je Romunska mirno razvijala do balkanske krize, v katero je posegla leta 1913. ter dosegla, da ji je morala Bolgarska odstopiti večji del Dobrudže. Kmalu nato je dosegla Romunska veliki triumf, da je po vojni Bolgarske proti Grški in Srbiji mogla diktirati pogoje miru. V sedanji vojni je ostala Romunska največ po zaslugi kra^ lja Karola nevtralna. Nagla smrt kralja Karola je celo Bukarešto silno pretresla, zakaj kralj se je še dan poprej dosti dobro počutil. Na slabše se je kralju šele v soboto zjutraj obrnilo in sicer tako hitro, da je zdravnik Mamulea, poklican ob pol 7. zjutraj, našel kralja že mrtvega. Pogreb romunskega kralja Karola. Bukarešta, 11. oktobra. (Kor. urad.) Agence Telegraphique Rou-mame javlja: Pravosodni minister Antonescu je spisal akt o smrti kralja Karola. Čim bo kraljeva oporoka prečitana, jo shrani Ilfovsko okrožno sodišče. Mrtvo truplo polože začasno na mrtvaški oder na gradu Feleš v Sinaiji. V ponedeljek prepeljejo smrtne ostanke v Bukarešto, kjer jih izlože v kraljevski palači na splošen ogled. Pogrebne svečanosti se bodo vršile v zgodovinskem romunskem samostanu Kutea de Areges. Oporoka romunskega kralja. Bukarešta, 11. oktobra. (Kor. urad.) O oporoki romunskega kralja, ki bo objavljena jutri v uradnem listu, piše »Vittorul«: Kralj zapušča od svojega privatnega premoženja 12 milijonov lejev za dobrodelne namene. Grad Peleš ostane novemu kralju, dokler živi pa ga sme uporabljati kraljica-vdova. Novi italijanski vojni minister. Rim, 11. oktobra. (Kor. urad.) Agenzia Štefani javlja: Kralj Viktor Emanuel je sprejel ostavko vojnega ministra G r a n d i j a in imenoval za vojnega ministra generalnega majorja Z u p e 11 i j a. Potopljen angleški parnik. Amsterdam, 11. oktobra. (Kor. urad.) »Handelsblad« javlja Sabaugu v holandski Indiji: Neka nemška ladja je pripeljala semkaj 3 častnike in posadko ladje »City of Westmin-ster«, ki jo je v Indijskem oceanu potopila nemška križarka »Konigs-berg«. Kardinal Ferrata umrl. Rim, 10. oktobra. (Kor. urad). Papežev državni tajnik kardinal F e r r a t a je u m r L Kolera. Dunaj, 11. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se javlja: 11. oktobra so bili dognani naslednji novi slučaji kolere: 5 na Dunaju, po 1 v Solnogradi^ v Bergenu (okraj Nikolsburg), v Novi Ulici (okr. Olomuc) in v Bobre-ku pri Tešinu. V vseh slučajih, ra-zun onega v Bobreku, gre za oseber ki so prispele z bojišča. Po sporočilu z istega dne so se dognali v Oaliciji 4 novi slučaji kolere v Lipnici Wiel ki je v okraju Grybow. Spominfafte se „Rdečega križa11. fatntnH list fibsena 4 stranu Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne^ MeteorotoSKno poročilo. VUlta «ad ■•rje* Mt-2 SretfaJI mM tlak 7K a« n c« is£*i s« i i * •?"• metu ! a 5 Vetwl N«*o " ™i« , mm Ms _____________ 10. Z pop. 7309 13 4 sr.vzsvzh oblaC „ 9. sv. 7351 23 sr.szah. dež 11. 7.zj. 7355 1-0 slsvzh dcl.obUC m X pop. 734 9 77 sr. jvzh. del lasno m 9. sv. 7358 41 sL ssab. oblačno 12. 7. sj. 735 3 35 si svsb. » Srednja temperatura sobote 6*4*, norm. 11*4' nedelje 4 3*, norm. 112\ Padav*** v24mk l*a mm ia e-e mm. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 12. oktobri 1914. 242. Štev. Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega obuvala za dame, gospode in otroke na edino moderno domače podjetje te stroke tovarno Peter Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrdka ima v Ljubljani, Breg štev. 20 veliko za- logo samolastnih, priznano najboljših in za vsako nogo priležnih izdel- kov. Cene vsled tega, ker Je blago naravnost iz tovarne, brez konkurence. Marila Daear naznanja v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je njena iskreno ljubljena, dobra sestra odnosno hčer, svakinja in teta, gospodična Pavla Deschmann po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes, 11. oktobra ob 6. uri popoldne v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se vr5i v torek 13. oktobra ob 4 uii popoldne iz hiše žalosti. Streliška ulica št. 6. na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. LJUBLJANA, dne 11. oktobra 1914. Posebna naznanila se ne pošljejo. 2505 Mestni pogrebni zavod. Odda se za novembrov termin v Spod. Šiški, Celovška cesta št. 76: velik lokal za prodajalno, velik lokal za skladišče, velika vinska klet z 18 uporabnimi vinskimi sodi od 18 do 50 hkt Oddajo se vsi prostori skupaj ali posamezno. 3506 Več se izve v pisarni g. Ivana Kneza v LJubljani. Vetje avstrijska tvornica lito za takoišnfi vstop korespondenta. Ponudniki, ki znajo italijansko, imajo prednost 35C4 Ponudbe v teh jezikih z navedbo plače naj se pod l9P. N. 279° naslavljajo na upravn. »Slov. Naroda«. $tuchly • Jv(qsch/(e Židovska ulica št 3 Dvorski irg 5/ t. priporoča svojo veliko zalego okusnih najnovejših damskih in otroških klobukov, soortnih čepic in vse v modtstovsko cbrt sPodajoče stvari po najnižji ceni. 3421 Žalni klobuki vedno v zalor/L v , Xajs;i~je cene! \ajnixje čeme! Auto Ljubljana-Kranj-Tržč bo vozil odslej naprej vsak dan In sieer: Dopoldne ob 7. uri iz Kranja v Ljubljano sa ceno 1*50 K. Dopoldne ob 41. uri iz Ljubljane v Kranj in Tržič za ceno 2*50 K. Popoldne ob ' uli uri iz Tržiča v Ljubljano za ceno 3-— K. Popoldne Ob 5. uri iz Ljubljane v Kranj za ceno 2*— K. S tem se nudi slav. občinstvu ugodna prilika in 7 nizko cene tudi dopoldanska zveza z Ljubljano ter se prosi po možnosti posluževati se te vožnje zlasti, ker bi se v slučaju, da bi bilo premalo prometa, morala prekiniti dopoldanska vožnja. 3411 Avtomobilna zvenu A E SANATORIUM • EMONA / ?1 ZA NOTRANJE IN KIRURGlCNE BOLEZM1. [ I -PORODNIŠNICA ff LUUBLUANA komenskega ulica-^ f< [/ SF.F-ZDR^NK FRTVSRkJ DR FR DERGANC ] 3znrjcn poslovodja za pamo Sago želi spremeniti službo. Vešč je tudi gozdno manipolaei|e ter ima dobra spričevala o večletnem službovanju. Dopisi pod Mposlovod|a 3498" na upr. „Slov. Nar." 3498 W Iščeta so izurjena ~^el krojaška pomočnika (veliko delo) sa Dalmacijo. 3502 Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda*. Kupim dobro ohranjeno lovsko puško. Ponudbe s ceno pod „A. B.M na upravn. »Slov. Naroda«. 3503 BorovoilOM. Proda se pristen borovničovec v večji usnoiini. Za kakovost so Jama. IVAN MAftaVKS, posestnik Ig. Letnica pošta talec 3500 M&mM V vili v visokem pritličju s 4 sobami, verando, kopalno sobo. porabo vrta in vsemi prittklinami SO Odda Za november 1914. 34°3 Vpraša se v pisarni F. Snpan-ćič, Bleiv/elseva cesta št, 18/1. r Sidro-Thymol-mazilo^J 23 lahke doškodb« (rine), tiezaceljenc^ rane in opekline. Doza K —.80. ' Sidro-Liniment. 252. ^ Nadomestilo ea «idro-Piin-Expeiler Bolečine cl»J5ii|o£* mattlo ia preblajenj*. reomstizem, trganje po udib. it4- Sidro-Albuminat-telezna-tiDktura Zrn malokrmoft in bledico. Steklenic« K 1.40. Dobi ee ekoro v vsaki apoteki ali pa direktno » Ur. Richter-jevi apoteki „aH zlatem A ^>m* levu", Pruta 1, >fl 1^-. tlizab*;J!»»r*8W *'^^M> Soba, kabinet i linlo eventualno soba in kuhinja, meblirano, so lito v najem. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«. 3507 Iščejo se delavci za tvornico na Reki. Ponudbe z životopisom pod „Tinine Postfach 283". 3501 SOFflT iste slnibe, najraje v bližini Ijub- IJane ali Trsta« Cenjene ponudbe pod „Auto 160M na upravništvo slovenskega Naroda». 3465 Prodajalka špecerijske in meš. stroke z daljšo prakso, želi službe takoj ali pozneje. Zmožna samostojno voditi filijalko. Naslov pove upr. »Slov. Nar.« 3445 Več dobro izurjenih Matt poukov se takoj sprejme na stalno delo in sicer za boljša, težka in mešana dela pri Ivanu Sos, čevljarskem mojstru, Zagorje ob Savi 115. 3473 V gostilni „Leon" Florijanska ulica štev. 6 vsak dan raznovrstna divjačina. Priznano tisa kuhinja. — Izvrstna vina. PF" Modni salon Svane Schiller, Sa. ^eira cesta št 29 priporoča veliko izbero izgotovl jenih dunajskih damskih in dekliških klobukov 2=C£^=ccs=cx praznih oblik in nakita. s=ccs=cs=c; Žalni klobuki vedno v zalogi* Žalni klobuki vedno v zalogi. !VOJNO ZAVAROVANJE! C. kr. priv. zavarovalnica na življenje Avstrijski Feniks Polno vplačani delniiki kapital K 6,000.000. Stanje zavarovalnih not K 240M0O0. nudi vsem, ki so poklicani v vojake, tudi osebam, ki se ie nnhaJa]o ■a bofaem polja, posebno vojno zavarovanje na dobo 1 lota. To vojno zavarovanje brez zdravniške preiskave sklepajo lahko sorodniki istih ali drugi interesenti. Zavarovana glavnica plača se tedaj, ako je zavarovanec v vojni padel, ako Jo antrl vsled dobljenih ran ali viled kako bolezni In končno ako so ga pogreša. Pa tudi v Vlaki polloi Avstrijskega Feniksa, ki se je izgotovila po kaki predlagani rognlami Mvarovalnl kombinacij je vojno zavarovanje za vojake po poklicu kakor v rezervi in za Črnovojnika do K 20.000 zavarovane svote brezplačno všteto. Pojasnila daje in ponudbe sprejema: dEUfERALMl XASTOP Y Ltnbliani, Sodna nlica it 1 ta GLAvTfl ZASTOP v LJubljani, Oradlšie štev. S. 34% Različni ostanki, nenavadno ceno. J. GROBELNIK. Največja zaloga blaga iz volno, »vile, baržuna, pli&a, barhonta. s Blago za površno Jopico v vseh barvah. Velika lsbera preprog, savos In odej. Zlil IHISTL SUKNO: najboljši nakupni vir sa moške obleko = in površne suknje. ^=