Leto LXVL, št. 182 petek 11. avgusta Cena izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — InseraC do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3.—. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EV UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon §C 8122, 3123, 8134, 8125 in 3126 Podružnic«: MARIBOR, Grajski trg fit. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesu*, telefon št~ 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon at. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Obsedno stanje na Irskem Položaj se je znova izredno poostril — Vlada je sklenila razpust fašistične organizacije „modrih srajc" — Vznemirjenje v Londonu London, 11. avgusta, r. Položaj na Irskem se je znova izredno poostril. Prizadevanje angleških krogov, da bi zajezili irski pokret za popolno odcepitev Irske od Anglije, so rodile baš nasprotni uspeh. De Valera je trdno odločen nadaljevati svojo borbo. Na zadnji seji parlamenta, ki ga je predčasno poslal na počitnice, je vložil zakonski predlog, ki ukinja skoraj vse prerogative angleškega kralja na Irskem, zlasti v pogledu finančne uprave in zakonodaje. Pristaši zveze z Anglijo so se strnili v fašistični organizaciji »modrih srajc«, ki jo vodi general O' Duffy. Tej organizaciji je De Valera sedaj napovedal neizprosen boj. Fašisti so nameravali v nedeljo prirediti veliko parado v Dublinu, ki naj bi pomenila pričetek važnih političnih dogodkov za strmoglavijenje De Valere. Pri tej priliki so nameravali še prav posebej počastiti one politike, ki so leta 1921 so- delovali pri sklenitvi zvezne pogodbe med Anglijo in Irsko. Ker so napovedovali izgrede, ki so se dejansko že pričeli, se je vlada odločila za odločne ukrepe. Sinoči se je sestal ministrski svet pod predsedstvom De Valere. Seja vlade je trajala vso noč. Razpravljali so o celokupnem političnem položaju ter sprejeli važne sklepe. Predvsem je bil sklenjen takojšnji razpust irske fašistične stranke ,ki bo izvršen še v teku današnjega dne. Ker se je bati, da bo pri tem prišlo do velikih nemirov, je vlada ob enem sklenila proglasiti nad vso Irsko obsedno stanje. Železniška uprava je dobila nalog, da ne sme pod nobenim pogojem prevažati fašističnih oddelkov, najmanj pa jim dati na razpolago posebne vlake za nameravani nedeljski pohod na^Dublin. Vsi inozemci, pod katerimi so mišljeni v prvi vrsti Angleži, ki so osumljeni rovarjenja proti De Valeri. bodo nemudoma izgnani. Vodja irskih fašistov, general O* Duf-fy je glede ukrepov vlade izjavil, da fašisti ne bodo mirovali, dokler ne dosežejo svojega cilja. Naglasil je, da imajo že izdelan celoten načrt za temeljito izpre-raembo režima. Parlamentarizem naj se odpravi in na mestu njega uvede fašistični diktatorski sistem. Fašisti pa se hočejo za vsako ceno izogniti meščanski vojni in bo z-^to De Valera trenutno .ostal na površju, toda borba se bo neizprosno nadaljevala. V londonskih krogih pazljivo zasledujejo dogodke na Irskem in smatrajo, da bo morala Anglija intervenirati z oboroženo silo, Če bi prišlo do večijh nemirov in neredov, ker so mnenja, da je Anglija dolžna storiti to po zvezni pogodbi in pa v lastnem interesu, ker bi se irski nemiri lahko razširili tudi na druge angleške pokrajine. Gostilna „Pri slepem Janezu" gorela Gašenje je bilo zelo naporno — Kako je požar nastal, še ni znano Macdonalda žagajo Neuspeh njegove politike na vsej črti izziva vedno večje nezadovoljstvo — Spor med vlado in guvernerjem Narodne banke je krizo Se poostril London. 11. av^U6ta. r. V poučenih krogih zatrjujejo, da je postal položaj Maerionaidove vlade po neuspeli gospodarski konferenci skrajno kritičen. Nezadovoljstvo proti Macdonaldovl politiki, ki je doživela pobom na svetovni gospodarski konferenci v Londonu, na razorožitveni konferenci v Ženevi in s paktom štirih, ki je v veliki meri tudi delo Macdonalda, se vedno bolj širi. Poleg tega so se pojavila še velika nasprotja med finančnim ministrom in guvernerjem Narodne banke Normanom Montagujem. Mantagu Norman se zavzema za čimprejšnji povratek k zlatem standardu, čemer pa finančni minister in Macdonald silno nasprotujeta. Norman Montagu je zagrozil s takojšnjo ostavko, če se njegovi načrti ne izvedejo. To pa bi spravilo tudi vlado v skrajno mučen položaj. Vrhu tega se oglašajo tudi industrijski in finančni krogi z raznimi predlogi, ki niso v skladu z dosedanjo politiko Macdonaldove vlade, tako da se nasprotja vedno bolj poglabljajo. K temu prihaja sedaj še naraščajoča napetost na Irskem, ki zahteva naglih in odločnih ukrepov, ki pa se jim Macdonald še vedno izogiba. Zato se trdi, da vladajo v vladi sami vedn0 večja nesoglasja, kar bo prej ko slej imelo za posledico krizo vlade. Kraljeva dvojic na lovu Amerika pripravlja intervencijo na Kubi Vojaštvo in vojne ladje so že pripravljene - Intervencije drugih velesil niso izključene Washington, 10. avgusta. AA. Dogodki na Kubi močno vznemirjajo nekatere države, ki so tam poslovno zainteresirane. Tako sta angleški in španski poslanik protestirala pri \VelIesu zaradi umorov njihovih državljanov in škode, prizadete na njihovi lastnini. Španski poslanik je v protestu izjavil, da so ubili tri španske državljane, 60 jih pa zaprli, češ da niso hoteli odpreti svojih trgovin. Ker mu kubanska vlada ni hotela ustreči, se je poslanik nato obrnil na \Vellesa. Neu>york, 10. avgusta. AA. Čeprav Je Roosevelt izjavil, da Zedinjene države, če bo le kako mogoče, ne bodo intervenirale na Kubi, izjavljajo v dobro poučenih new-vorških krogih, da je v mornariški garni-ziji v Quanticu (Virginia) pripravljenih tisoč mornariških strelcev, da jih pošljejo v Havano. Razen tega bi moglo 2000 atlantskih mornariških strelceo in 5000 mož redne vojske, ki so stacijonirani v okolici Newyorka, takoj na pot. Pripravljene so tudi že tri križarke in 2 diviziji rušilcev, ki čakajo prvega signala, da jih pošljejo v Havano. Senator Pittman, predsednik odbora za runanje zadeve, je po povratku z london- ske konference takoj odpotoval v Washing-ton, da prouči položaj na Kubi. Izjavil je, da sta možni dve rešitvi: ali bodo Začinjene države intervenirale na podlagi Plat-rovega amandmana, ali se pa ne bodo poslužile tega amandmana in prepustile drugim velesilam, da intervenirajo. Po Pittma-novi sodbi bi Zedinjene države lahko izboljšale svoje odnošaje z latinsko Ameriko, če bi opustile Monroevo doktrino, ker nevarnosti vmešavanja evropskih velesil v zadeve ameriškega kontinenta ni več. Pittman meni, da je korupcija glavni vzrok žalostnih razmer na Kubi. Havana. 11. avgusta, r. Predsednik Ma-chado je imel ainoči v radiju velik političen govor, v katerem je ostro zavrnil ameriško akcijo na Kubi, ki stremi za popolnim pod jarmi jen jem Kube. Poseftmo ostro 6e je izražal o ameriškem poslaniku Well-su, ki igra vlogo posredovalca med Macha-dom in njegovimi nasprotniki, češ, da zlorablja svoj položaj. Ob koncu svojega govora je Machado naslovil apel na prebivalstvo, naj se strne v obrambi domovine in s solidarnim nastopom prepreči vsako vmešava-inozemstva v notranje zadeve. Kamnik, 11. avgusta. Včeraj zjutraj okrog pol 8. je pasirala Kamnik cela vrsta avtomobilov, v katerih so metščanri takoj spoznali Nj. Vel. kralja in kraljico i« ne»katere druge visoke goste, ki so spremljali kralgevo dvojico na lov v Kamniško Bistrico. Med njJmi so bili knez Pavle, grški knez Njkola, knez Galioin, francoski podanik na našem dvoru g. Paul Nag£iar. zunanij.i minister g. Boško Je vtič Ln minister dvora g. Bu-tič v spremstvu maršala dvora in šumske-ga svetnika g. jnž. Dimnika, Takoj po prihodu v Kamniško Bistrico so si visoki gosti« ogledali nov-i lovski dvorec, katerega je zgradil po načrtih arhitekta prof. Plečnika fo'ublijanski stavbnih g. Matko Curk. Dvorec, ki je bil šele pretekli teden dogotovljen, stoji onkraj izvira Kamniške. Bistrice sredi smrekovega gozdička. Visoki gostje so se pohvalno izrazili o Lični jzdelavi m lepi zunanjosti u ove lovske stavbe. Po ogledu dvorca je odSIa kratieva dvojica z ostalimi gosti na lov na gamse. Vreme je bilo krasno m planine so bile •brez najmanjšega oblačka. Lov je izredmo •dobro uspel. Vsak izmed visokih gostov je ustrelil po enega akj dva gamsa in si »pridobil lepo bovško trofejo, izredna lovska sreča pa je bila to pot naklonjena naj-ivdšjemu lovcu Nj. Vel. kralju, ki je ustre-iHJ šest gamsov . Po uspelem lovskem izletu so se visoki lovci vrnili k lovskemu dvorcu in se (po kratkem odmoru odpeljali po bistriSkš cest; proti Kamrn.iku in naprej na Bfled. Triumfalen uovratek francoskih letalcev Codos in Rossi sta po neprekinjenem poletu iz Sirije včeraj pristala v Marseillesu, kjer so jima priredili svečan sprejem Letalca prispeta v Pariz po vsej priliki v soboto. Letalski minister Cot jima bo danes izročil v Marignanu čestitke vlade. Pariz, 11. avgusta. AA. Le-taJca Codos ki Rossi, ki sta prejšnje dni s poletom iz Newyorka do Rayaka v Siriji postavila nov dolžinski rekord, sta snoči pristala na letališču v Marignanu. Priletela sta iz Rayaka v Siriji do Marseilla brez postanka. Proga je dolga 3000 km. Listi nagla-šaio, da je tudi ta polet po senzacionalnem poletu preko Atlantskega oceana veliko delo letalcev, ki sta se komaj odpočila od 55urnega rekordmega poleta. Na letališču v Marignanu ju je pozdravila ogromna množica in jima priredila navdušene ovacije. Letalca sta izjavila, da da bi bila svoi polet iz Newyorka nada-Heval- do Perzijskega zaliva, kakor sta prvotno nameravala, če bi ne bila na poti natetela na slabo vreme, tako da sta mo- Nove maske prod plinom London, 10. avgusta, č. *Daily Herald« je objavil v senzacionalni obliki vest, da jw angleškim kemikom po dolgih tajnih poizk- lh uspelo sestaviti masko, ki nudi varnost tudi proti zloglasnemu poprnemu plinu, zoper katere dosedaj sploh ni bilo nobenega zaščitnega sredstva. Z novimi maskami se H,jdo mogi. ljudje najman po eno uro braniti pred tem plinom, ob enem pa nudijo varstvo pred vsemi drugimi dosedaj znanimi plini. List še dodaja, da se razne velesile zelo prizadevajo, da bi našle kemijsko formulo za sestavo novih mask proti plinom. Nemčija kupuje žito v Rumuniji Bukarešta, 10. avgusta, g. Nemška delegacija se pogaja v imenu družbe I. G. Far-ben z merodajnimi mesti o nakupu pšenice in ječmena iz Rumunije. Za pšenico ponuja 10 odstotkov več, kakor znaša svetovna tržna cena. Od ječmena bi nemški kupci prevzeli 80.000 vagonov, t. j. dve tretjini celokupne letine. Rumunska vlada bi se morala zato obvezati, da zagotovi izplačilo terjatev nemških izvoznikov v višini 1.2 milijarde lejev. Kar se tiče ječmena, bi mogla Rumunija za 70 odstotkov kupne cene dobiti blaga iz Nemčije. Ostalih 30 odstotkov bi se plačalo v devizah. Pogajanja še niso končana. Samomor iz Nemčije pregnanega Žida Pariz, 11. avgusta. AA. Sooči se je v nekem tukajšnjem manjšem hotelu obesil bivši nemški sodnik Wal*ter Dablmami. Zaradi svojega židovskega porekla je bdi odpuščen iz državne ^Inžbe. Nato je pobesni il iz Nemčije. Žrtve katastrofe na Koreji Pariz, 11. avgusta. AA. Po uradnih podatkih iz Tokia je pri poslednjem tajfunu na Koreji preminulo 414 oseb, ranjenih je 243 oseb, 7343 hiš pa je bilo porušenih. Bikoborbe na čast italijanskim letalcem Pariz, 11. avgusta. AA. Po poročilih iz Lizbone so bile tamkaj prirejene velike bikoborbe v počastitev generala Balba in njegovih letataev. Prireditvi so prisostvovali tudi člani diplomatskega zbora. Občinstvo je pozdravilo italijanske letalce z navdušenimi ova-.ami. General BaPbo, ki le sedel v predsedniški >ozi, se ie zahvali s faJiatičniin pozdravom. Ljubljana, 11. avgusta. Danes je poteklo osem dni, ko je zlobna roka podtaknila ogenj pri posestniku in zidarskem mojstru Edvardu Cerniču v Dravljah. Ni se še poleglo razburjenje zaradi tega požiga, že se je davi od St. Vida do Ljubljane naglo razširila vest, da je zapel rdeči petelin na strehi skoraj slehernemu Ljubljančanu znane gostilne »Pri slepem Janezu«, ki leži v Zapužah ob glavni državni cesti Ljubljana—Bled. Ogenj je ljubko in ponosno domačijo, kjer so se tako radi Ljubljančani ustavljali poleti in pozimi, skoraj popolnoma uničil. Včeraj so SušteršiČevi, tako se namreč pravi pri hiši. mlatili. Delali so do večera ter spravljali žito in slamo na podstrešje nad salonom gostilne ter deloma na pod. Davi okrog 8. je sedel gostilničar France SuŠteršič s hčerko Slavko v kuhinji. Bas je bil zatopljen v čitanje časopisa, hčerka se je pa sukala po kuhinji, ko je planila v hišo prestrašena soseda Rozika Vodnikova ter zaklicala: »GORI, GORI!« Istočasno so že prihiteli delavci in pomočniki znanega mizarskega mojstra Roka Berliča, katerega hiša stoji baš nasproti, ter začeli brž gasiti. Ko je namreč planil presenečeni Sušteršič z domačimi iz gostilne na dvorišče, je videl, da je vse ostrešje priključnega trakta gostilne od salona pa do poda in shrambe v plamenih. Ogromni ognjeni zublji so švigali proti nebu in ogenj se je zaradi nakopičene slame ter silne vročine širil s strahovito naglico. Prvi so bili na kraju požara, kot rečeno, Berličevi delavci in pomočniki, ki so pričeli odnašati in reševati iz salona ter gostilne pohištvo in vse drugo, kar jim je prišlo pod roke. V četrt ure je bila hiša popolnoma izpraznjena, večino pohištva in drugih predmetov so odnesli na dvorišče ter k sosedu Berliču. Prihiteli so pa rudi drugi sosedje, tako Vodnikovi, Tišlerjevi in drugi ter začeli nositi vodo v škafih, če-brih in drugih posodah. Seveda je pa bilo vse to le kaplja v morje. Toda že je prihajala pomoč. Pridrveli so gasilci iz Dra-velj z ročno brjzgalno, takoj za njimi šentviški, pol ure po izbruhu požara pa že tudi prostovoljni gasilci z motorno brizgamo iz Ljubljane. Prihitela so Še druga društva, tako iz Mednega in Vižmarij-Broda z mo-torko, Podutik-Glince z motorko, Zgornje in Spodnje Šiške, Šmartnega, Guncelj in od drugod. Združeni gasilci so napeli vse sile, da bi ogenj pogasili. Najprej so napeljali cevi v najbližje vodnjake, ki so bili pa kmalu izčrpani, prav tako je bil tudi prazen glavni občinski vodni rezervoar v Zapužah, ki so ga prejšnji teden, ko je gorelo pri Černiču, skoraj popolnoma izpraznili. Uasilci iz Podutika in Dravelj so napeljali cevi kakih 400 m daleč in črpali z roOtro črpalko vodo iz rezervoarja tovarne Štora, prostovoljni gasilci iz Ljubljane so pa preko ceste napeljali cevi približno 500 m daleč v Zapuež k posestniku Mišču, od koder so črpali vodo. Ker so bile cevi položene čez tramvajske tračnice, je moral biti tramvajski promet v Zapužah »Pri slepem Janezu« prekinjen in se je vršil s prestopanjem. Prav tako kakor gasilci, ki so bili večinoma izredno naglo na pogorišču, pa zaslužijo vse priznanje rudi delavci in vse tehnično ter pomožno osobje tramvajske remize v Dravljah, ki jih je direktor g. inž. Ženko takoj po izbruhu požara poslal v Zapuže. Vsi so pridno pomagali gasiti, zlasti pa črpati vodo na ročne brizgalne. Že se je zdelo, da bo ves trud požrtvovalnih gasilcev zaman, kajti ogenj se je vedno bolj širil in zajemal je tudi že gostilniško poslopje in k nesreči je začelo tudi primanjkovati vode. Tedaj je prispel na pomoč tudi škropilni avtomobil ljubljanske mestne občine s polnim tankom vode. Vodo so najprej iz tanka prelivali v čebre, iz katerih sta jo črpala dva motorna agregata, več cevi je bruhalo močne curke vode v goreče in tleče poslopje in polagoma se je gasilcem posrečilo omejiti požar. Okrog 10. je bil že ogenj v toliko zadušen, da je glavna nevarnost minila. Skoda, ki jo je povzročil požar, je zelo velika, in bo najbrž znašala več stotisoč dinarjev. Pogoreli so vsi priključni objekti gostilne skoraj do tal, zelo je pa trpela tudi gostilna sama. Njeno ostrešje je uničeno, mnogo je pa trpela notranjost hiše zaradi vode. V enem delu hiše se je porušil tudi strop. Ogenj je uničil tudi ves letošnji pridelek, dočim so živino rešili. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno. Morda zaradi kratkega stika, ali pa je neprevidnež vrgel proč cigaretni ogorek, ni pa izključeno, da je bila zopet na delu požigalčeva roka. Sušteršič je zavarovan pri zavarovalnici Jugoslavija za 100.000 Din, za premičnine pa še posebej. To pa najbrž ne bo krilo škode. Na kraju požara se je zbrala velika množica ljudi, prihitelo je na stotine kolesarjev iz Ljubljane, Šiške in bližnja okolice. Nekateri so res pridno pomagali gasiti, večina je pa pasla svojo radovednost in motila gasilce ter druge reševalce pri dehi. Gasilci so gasili vse dopoldne. Ob odhodu generala Popovića Ljubljano zapusti jutri zjutraj. - Dobrega prijatelja Slovencev bomo težko pogrešati LJubljana, 11. avgusta. Jutri ob 9. se z glavnega kolodvora odpelje general Dragomir Popović s soprogo Desaniko iz LJubljane na svoje novo službeno mesto pomočnika poveljnika presudnoga Beograda. Drevi se od svojega pre i-sedmika generala Popovića poslovi Strelska družina, smoči so ga počastili aktivni to rezervmi oficirji, jutri ga pa spremijo njegovi prijatelji in čestiLci, ki si jih je pridobil v vseh slojih ljubljanskega prebivalstva toliko, kakor le redko kak drug civilni ali vojaški dostojanstvenik. General Popović si je pridobil tako velike simpatije predvsem s svojim demokratskim nastopom in prijaznim občevanjem z vsemi »loji prebivalstva. Nikdo mu ni bil prenizek, da bi ga ne bil prijateljsko ogovoril, saj je v vsakem Ljubljančanu videl svojega brata Slovenca. Ln težko nam je pri srcu, ko se poslavlja od nas. General Popović je rojen v prekrasnem vinorodnem Smederevu, kder daleč v sinje valove Donave segajo starodavni stolpi nekdanje trdnjave Je rine. Kakor je solmčen ta paradiž jugoslovenske zemlje, tako topel in solnčen je tudi Dragomir Popović. Dovršil je vso gimnazijo, a junaško srce ga je gnalo k vojakom, kjer se je od najnižje stopnje povzpel še primeroma zelo mlad na izredno visoko stopinjo pomočnika armijskoga generala, ki varuje prestolnico. V balkanski vojni je bil mladi oficir že poveljnik divizijskega mitraljeskoga oddelka, v svetovni vojni je pa vodil svoj bataljon drinske divizije od zmage do zmage ter postal pomočnik komandanta I. pešpolka, ki mu sedaj poveljuje naš rojak polkovnik Kilar. že v svetovni vojni se je seznanil s Slovenci, ko je bil poveljnik bataljona jugoslovanskega polka dobrovoldicev v Bizerti, kjer je služilo tudi 20 slovenskih ameriških izseljencev. O junaštvu generala Popovića pričate težke rane. k! jih je dobil na Drini Ji Kajmakčalann. Po prevratu je bil več let adjutant Nj. Vel. kralja in polfcovni poveljnik v Beogradu, nato je pa poveljeval brisadi v Osijeku in poleti leta 1927 prišel v Ljubljano za pomočnika komandanta dravske divizije. Preveč bi bilo opisovati zasluge in vsestransko delovanj« feotrafa Popović« jn njjegove soproge Desanke, roj. Sedeieve, ki je po vzoru svojega moža vneto sodelovala v ženskih organizacijah v Ljubljani in po vsej Sloveniji, saj njemu in ge. De-sanki v čast prirejeni poslovUni večeri in iskreni govori na njih pričajo dovoli jasno, da sta bila povsod, kjer sta se ud-ejstvovala, vzorno delavna in Inicijativna. Bil je predsednik Strelske družine in predsednik Kola jahačev, posebno velike zasluge si je pa pridobil kot pod/predsednik oblastnega odoora Jadranske straže, ki se ima njemu v prvi vrsti zahva-liiti, da so se njene vrste tako razveseljivo pomnožile, gospa pa se je posebno odlikovala v Društvu knegiraje Ljubice. Plemenitega moža, ki so njegova hrabra prsa posuta z naj-višjimi domačimi m tujimi odlikovanji, spremimo jutri z zavestjo, da pod temi odlikovanji žari tudi vedno plamrteča ljubezen do Slovenije, ki mu vsa prav iz srca želi, da se z najvišjimi častmi obdan vsaj na svojo sreč-«o starost stalno naseli v Ljubluani. Polet v stratosfero odgođen Bruselj, 10. avg. AA. Vzlet Cosynsa t stratosfero je odgođen na prihodnjo pomlad, ker so dobavitelji poslali pomanjkljiv in de-fekten materijal za aparate. Napraviti bodo morali čisto na novo gondolo. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2312.6.8—2&23.9y, Berlin 1363.47—J374.27, Bruselj T&9.68 do 80*. 63. Curih 1108.36—1113.&5, London 189.42-J.91.02, Newyork ček 4J.y7_A225.42, Pariz 224.36—225.47, Praga 169.67—17053, Trat 300.57—302.97 (ipremija 28.5%). Avstrijski šil mg v privatnem kJIrineu 8.60. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariš 20.2426, London 1T.12. Newyork 381, Bruselj 72.15, Milan i7.lt. Madrid 43.20, Amsterdam 206.66, Berlin 123.20. Dunaj 58.60, Fra«a 15.31. Varsovm 67.7S, Bokom*** Sj06. strma t. »SLOVENSKI NAROD«, dne 11. avgusta 1938 Arthur Schnitzlerjevo LJUBIMKANJE PRIDEM Spomenik septemberskim žrtvam Soha genija bo stala na grobu Adamiča, Lundra in Arnošta Windischerja Ljubljana, 11. avgusta. Kar gospodje na magistratu poznajo ljubljansko prebivalstvo in njegovo budno zanimanje za vse, kar magistrat ukrene in naredi, zato je mestna občina v tem vprašanju postopala popolnoma po željah javnosti, da ne bi bilo zabavljanja, ko bi spomenik že stal. Kakor smo že omenili, je po naročilu odbora za postavitev spomenika septemberskim žrtvam, ki mu je načeloval pokojni odvetnik dr. Alojzij Ko-kalj, podpredsednik je bil pa dr. Mavricij Rus, a najagilnejši sotrudnik sedanji narodni poslanec Rasto Pustoslemšek, že pred 23 leti akad. kipar Svitoslav Peruzzi napravil nagrobni kamen mramorno soho žalujočega genija in bronastim medaljonom s potretoma Adamiča in Lundra. Ker sta tedaj deželna vlada in škofijski ordinarijat prepovedala postaviti spomenik, ga je odbor izročil mestni občini, ki ga je shranila na mestni pristavi. Tudi po prevratu se je pričela akcija, naj se postavi spomenik, in so bili tudi ob tej priliki vprašani o pokopaliških zadevah odločujoči krogi, če je dovoljeno postaviti spomenik na pokopališču. Odgovora ni bilo. Ko je ob bližajoči se 25letnici septem-berskih dogodkov ideja zopet oživela in zapekla sramota, da spomenik še ne stoji, vso javnost, je končno prišlo do sklepa, da bo spomenik postavljen dne 17. septembra. Ker je grob mučenikov Adamiča in Lundra ter Arnošta vVindischerja še vedno brez spomenika in ker tudi v mestu še nimamo spomenika, ki bi spominjal na sep-temberske dogodke, je bil prvotni spomenik razdeljen na dva dela. namreč na mra-mornatega žalujočega genija in na bronasti medaljon z glavama Adamiča in Lundra. Mestna občina je najprej postavila sobo na dober meter visok podstavek pred visoko zidani steber, ki nosi prehod med škofijo in stolnico. Takoj smo javnost opozorili, da na tem prostoru nagrobna soha izgubi ves pomen in okolico le kazi. Drugi dan je mestna občina postavila na enak postavek soho za poskušnjo tudi ob steno škofije na Pogačarjevem trgu. Tudi sem se ni podala ter nikakor ni predočala spomenika, temveč vedno le nagrobnik. Pred provizornim spomenikom je bilo vedno polno ljudi in končno je vsa naša javnost uvidela, da ta prostor za soho ni primeren, niti ni primerna soha za ta prostor, ker spada kot izrazit nagrobnik edino na pokopališče. Sedaj je definitivno odločeno, da bo stala soha genija na grobu, kjer počivajo Adamič, Lunder in Arnošt Windischer. Kar se medaljona tiče, sta bila dva predloga. Po prvem naj bi vzidali medaljon v hišo gostilne pri »Kolovratu«, kamor so se zarile vojaške krogle, katerih žrtve tta bila Adamič in Lunder. Po drugem predlogu, naj bi pa postavili nekje na Pogačarjevem trgu obelisk, piramido ali sploh kak podstavek, oziroma primerno ozadje, na katerem naj bi bil pod medaljonom primeren napis. Na hiši pri »Kolovratu« bi bil spomenik le malo viden, nazadnje pa tudi šumni gostilniški prostori niso prav primerno ozadje za spomenik dvema idealnima mladeničema, ki sta tam v bližini žrtvovala za jugoslovensko idejo svoje mlado življenje. Pijeteta do žrtev za sveto idejo je torej odločila, da bo spomenik z medaljonom vzidan na Pogačarjevem trgu v častitljive zidove stolnice, kjeT počiva mnogo zaslužnih mož minulih vekov, na tisočletno zgodovino Ljubljane pa spominjajo tudi v stolnico vzidani spomeniki iz rimske Aemone. NTa stolnici si podajajo roko vekovi in spomeniki nas spominjajo na razne dobe, ki jih ie preživela Ljublja-na in njeno prebivalstvo od najstarejših časov. In epohalen dogodek za naše mesto in za ves naš narod so bili tudi septem-berski dogodki, ki so pretresli narodovo dušo in jo zbudUi iz dremeža v energično nacijonalno življenje in pozitivno udei-stvovanje. Okolica je torej srečno izbrana, obenem se je pa tudi na Pogačarjevem tr-rtu odigrala tragedija, ko je bila prelita kri, ki nam je iz nje zacvetela svoboda. Težnje in želje škofjeloškega okraja Cela vrsta perečih zadev čaka re šitve. - Beda v Selški dolini. - Kaj pravijo župani Skoraj vsa Ljubljana na dražbi Med zarobljenimi grešniki ima davčna uprava zapisanih nad 700 davkoplačevalcev LJubljana, 11. avgusta. Lokalni ljudski rek pravi: Plačaj dačo, če ne, greš v kobačo! (Plačaj davek, če ne, pojdeš v kletko!) Torej že od njeni dni (rek je zelo star), so imeli davkoplačevalci sitnosti s temi preklicanimi davki, ki imajo tako primerno ime, ki pravi, da davijo ljudi. Toda težko je reci, da so bili kdaj davki bolj popularni kot so zdaj. Vendar ne smete misliti, da si ljudje belijo kaj bolj zaradi njih giave, kot so si jih prejšnje čase. Zadeva z davki je povsem enostavna: če jih ne moreš plačevati, pa jih ne placu j! Davkoplačevalci pravijo, da se jim ne more zgoditi nič hujšega, kot da jim eksekutor zapečati >tiste tri češ pije«. Zadnje čase so se ljudje že povsem spri-jazniM s taksnimi strahotami. Eksekutor jtm je že vsakdanja prikazen in celo ljubi znanec tu in tam. Kdo bi si grenil življenje zaradi vseh križev, ki jih je toliko! Zato se menda marsikomu niti ne »di ndC posebnega, da je skoraj vsa Ljubljana na dražbi. Nad 700 davkoplačevalcev ima zapisanih davčna uprava med zar ubij enimi gTesniki. Zastopniki vseh slojev so se seznanili z eksekutorjem. Nihče ni več varen pred njim. Advokati, zdravniki, trgovci, gostilničarji, rentniki, obrtniki vseh strok, industrijci hišni posestniki itd. se vrste drug za drugim in drug poleg drugega na listah dolžnikov, ki jth je že prišel vtolažit« eksekutor. Samo v tem mesecu bo torej v LJubljani skoraj 1000 dražb. Počasi pridemo vsi na vrsto. Vseh dražb, ki so napovedane, seveda ni, ker nekateri dolžniki dobe kar čez noč denar. Da hi ga dobili vsaj pri vseh drugih prilikah tako hitro! Toda vsi nimajo takšne sreoe ter hodijo obupani in zmedeni na davčno upravo. Čeprav se zavedajo, da je vsako upanje zaman, vendar gledajo na uradnike davčne uprave kot na vsemogočna bitja, od katerih Je vse odvisno. Ko Jim teče voda v grlo, prihajajo v izvršilni oddelek davčne uprav©, kjer moledujejo na vse načine, naj še počakajo vsaj nekaj tednov, ženske si pomagajo tudi s solzami, ko besede nič več ne aaležejo. Zato je uradnikom češče še težje v koži kot davkoplačevalcem, česar pa ti ne spre vidi j o. Zlate čase pa preživljajo oni, ki se radi uriejstvujejo na dražbah. Vse dni so lahko na nogah ter se sprehajajo z eksekutor}! od hiše do h»e. Kupijo lahko vse, karkoli jim poželi srce, saj menda ni predmeta, ki bi ne bil zarubljen. Kdor se dolgočasi, naj gre čitat zapisnik zarubljenih predmetov. Zarubl jeni so konji in klavirji, vino in knjige, potkštvo m angelčki za božična drevesa, daljnogledi in toaletne potrebščine, perilo in trgovski putti, ptealni stroji, registrirne blagajno (teh Je mnogo), pisalne mize. kuhinjska posoda, kolesa, krep papir, tehtnice, motorna kolesa, avtomobili, zapravijivčki, špecerijsko blago, ure. šivalni stroji, blago v trgovinah, stavbni les in materijal, prazni in polni sodi, redke knjige v antikvarijatu itd. Vsega ne moremo našteti, ker nimamo tako velikih pol in taksne potrpežljivosti kot na davkariji. Toda moti se, kdor miati, da je na dražbah gneča in da se ljudje trgajo za poceni, zarubljeno blago. Hm, kdo pa naj kupuje, če smo skoraj val na rubežni listi? Eksekutor hodi od htte đo hiše, iz lokala v lokal. Povsod počaka predpisani čas, nakar zopet krene na službeno pot. Kupcev m. če id kupcev na prvi dražbi, dobiš lahko na drugi zarubl Jeni predmet Še mnogo ceneje. Toda navadno ni tudi na drugi dražbi kupcev. Končno ne kaže dav- Mago na javni dražbi. Letos smo že imeli takšno dražbo na Ambroževem trgu, kjer so baje nekateri kupili pod ceno lepe umetmsa« slike. Na vseh krajih seveda ne more opravili vsega dela le en eksekutor. Te dni jih je zaposlenih 9, ki romajo po mestu od jutra do večera med poslovnimi urami (od 8.30 do 18. ure). V nekaterih ulicah imajo ekse-kutorji opravke v vseh hišah. V pravem pomenu besede je hiša brez zarubljenca blagoslovljena. Zlasti so prizadete ceste: Tyrševa, Sv. Petra in celo Miklošičeva. A največja revščina je v okolici Sv. Petra ceste, kjer je zadnja leta zastal trgovski promet še bolj kot v drugih ulicah. Tu so manjše trgovine, ki so jih obiskovali največ delavci, kot n. pr. na Starem trgu, kjer so tudi skoraj vse hiše zaznamovane. Delavci zdaj životarijo, če sploh še delajo. Niso pa izostali kupci le iz delavskih vrst, temveč tudi iz kmečkih. Kmetje zadnje čase sploh ne hodijo več v mesta, če nimajo nujnih opravkov. Zdaj se tudi več ne ustavljajo po sejmih v mestu, ker so skoraj vsi sejmi tako slabi in ker redki prodajalci ne morejo z izkupičkom od živine niti plačati davkov. Tudi kmetje so dobri znanci ekse-kutorjev. Zdaj družijo vse sloje enake težave. Ti dnevi so za mnoge meščane v dvojnem pomenu pasji. Toda, kot rečeno, vsi si ne grene življenja zaradi takšnih malenkosti ... Poslovodje podjetij Na podlagi § 14 obrtaeca zakona iz leta 1931 je izdal trgovinski minister pravilnik o poslovodjih obrtalo podjetij, kri jih vodijo vdove. Oen 1. določa: Vdove, ki vodico po § 1. obrtnega zakona kz leta 1931 obrt tvojega umrlega moža dalje, morajo postaviti strokovnega poslovodjo, če opravidajo *ie-deče obrti: 1. puSkarako in ostala izdelovanja strelnega orožja iz toč. 8 § 23. obrtnega zakona, 2. strojno kffihičavnicarsko rz toč, 21 § 23. o. zč, 3. mehaničarsko in mehaničarsko prodane metaoike ia toč. 22 § 23. o. B* 4. izdelovanje medicinskih in kirurgiftn* tastnimenAov, aparatov in orodja is toč. 23. § 23. o. z., 5. tiskarsko, l*i*o"rajsko in ksjlografsko iz toč. 75. § 23. o. z. , 6 črkolivarsko ki cinkografsko iz toč 76. § 23. o. z„ 7. iizdelovaoje umetnin mkiralnih o£ fe toč. 76. § 23 o. z., 8. izdelovanje rrariniofle in eksplozivnih snov: iz toč, 79. § 28. o. z., 9. isdetovanje predino-tov za o&Rjemet in s#*čno (pirotehnično) iz toč. 80. § 23. o. z., 10. instalaterji vodnih, kanalizacijskih naprav Iz toč. 81. § 23. o. z., 11. instaliranje parne, vodne ln zračne kurjave iz toč, 88. § 23. o. z., 12. instalaterji elefctričmih instalacij vseh vrst za razsvetljavo hiš in stičnih njihovih delov, instalacije aparata za merjenje električnega toka i« tudi električnih vodov iz toč. 82. § 23. o. z, Ckn 2. V kofikoT vodi vdova dalje oh rt svojega umrlega moža, pa ni še imenovala posk»vodje do uveHavUJenja tega pravilnika, mora storiti to v 3 mesecih po u velja vi jen j u tega pravi mika. Člen 3. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko sa otofavijo >Službene Novino«. Škof j a Loka, 10. avgusta. Bil je to nekak gospodarski parlament, ko so se zbrali 31. julija dopoldne v mestni posvetovalnici doma lega vsi naj odličnejši predstavniki škofjeloškega javnega življenja ter sklepali o zadevah, ki zanimajo najširše plasti probivalstva škofjeloškega sodnega območja. Sestanku, ki se je vršil na pobudo vodje treske izpostave g. Ivana Legata, je dala poseben poudarek pomostevUna navzočnost vseh županov, številnih občinskih odbornikov m to »z raznih občin, zlasti pa prisotnost narodnega poslanca g. Ivana Lončarja, s čimer je podano upanje, da težnje in izražene želje ne bodo ostale doma, marveč se bo o njih govorilo tudi pri merodajnih činite!iih v Ljubljani in v Beogradu. Nov občinski zakon je pojasnil sreski načelnik g. Legat, ki je obrazložil njegove splošne smernice, potem pa je prešel na občinski teritorij, na domovinske dolcČbe. na do;očbe glede seznama domovincev in prebivalcev, na sestavo občinskega odbora, na pravice in dolžnosti predsednika in članov uprave in drugo. Takoj zatem je sledilo poročilo o uspešnem delovanju pomožne akcije in podpiranju ubožnih in brezposelnih. Akcija je dosegla letos neprimerno lepši usipeh od lanskega, glavne podatke o njenem delovanju smo pa v našem listu že objavili. V daljšem elaboratu je sprožil vrsto perečih zadev škofjeloški župan g. Josip Hafner, ki je govoril najprej o nujni potrebi jačjega zastopstva škofjeloškega okraja v javnih korporacijah. upravah in področjih bodisi v banovinskem svetu ali drugih važnih mestih, potem pa je navajal nesorazmernost vozne cene na železnici z ozi-rom na oddaljenost škofje Loke in drug'h krajev od Ljubljane, ter želi. naj hi se vozne cene uredile. G. poslanec Lončar pripomni, da se protivi znižanju geners.na direkcija drž. železnic v Beogradu. Zupan navaja zadevo prostorov za urad škofjeloške pošte, ki je imela že odka^ane svoje prostore v stari šoli. a je bila pozneje selitev preklicana. Predoči vse ne prilike, ki jih je imela loška občina z letošnjo kolonijo ferijalcev. Kljub pomislekom občine so se nastanili dijaki v novi šoli, čeprav so se vsa prejšnja leta zadovoljili s prostori v stari stavbi. Skorja Loka sprejema z radostnim srcem in z odprtimi rokami svoje goste, nihče pa ne more terjati od nje, da ne bi varovala pri tem svojih interesov. Nova šola je veljala čez 4 milijone dinarjev in skrb krajevnega šolskega odbora je, da očuva zgradbo vsaze nepotrebne in predčasne poškodba To svoje stališče je in ga tudi bo vedno za stopala. Vaa zadeva se izroči v roke na rodnemu poslancu g. lončarju, ki bo in terveniral v ministrstvu proavete. Z obširno utemeljitvijo predlaga nato župan Hafner, naj se sprejme spomenici za ustanovitev sreza, čemur se seveda zbor soglasno priključi. Vse podrobnosti te ra prave, ki je vzela največ časa, smo tudi že objavili. Ustanovitev mlekarske šole je zadeva, ki se vleče vsa zadnja leta. Poročal je o njej staroloSki župan g. Anton Hafner, ki je predočil neprelike in težko-če, združene z nakupom 50.000 kv. metrov sveta na Suhi. Za gospodarski napredek te£a območja važna zadeva bi še našla svoj izhod, da ne bi bilo tolikega pomanjkanja gotovine in da bi bile razmere na kreditnem trgu urejene. Lastniki svra zahtevajo po 10 do 12 Din za kv. meter. Pospešiti bi bilo treba akcijo za zgradbo novega mostu. Proračun predvideva pol-drug milijon izdatkov in se navzočim v posameznih poglavjih prečita. Brezposelni ne morejo nikjer do zaslužka, zato bi bila graditev mostu že iz tega vidika sedaj najbolj priporočljiva. Župan iz Železnikov g. Karel Dolenc izreka v svojem govoru zahvalo za prejeto podporo, obenem pa opiše vse gorje in pomanjkanje v Selški dolini. V dolini vladata beda in pomanjkanje v pravem pomenu besede in je odpomoč nujna. Dokler je lesna industrija vsaj životarila, so se ljudje še nekako prerili. obupno pa se je položaj poslabšal z njenim skoroda popolnim zastojem. Prizadeta je vsa Selška dolina, ker so se ljudje tega območja preživljali skoro izključno z dohodki lesne industrije, bodisi neposredno ali posredno. Polno ljudi je, ki so na cesti in nimajo dati kaj v usta. O položaju v Selški dolini je govoril tudi župan Anton Hafner, ki je mnenja, naj se siromašnost v občinah Selca, Železniki in Sorici predoči prav posebej banski upravi, da nakaže ona iz novo ustanovljenega bed-nostnega fonda dolini svojo podporo. Skoro vsi navzoči župani so posegli ▼ razpravo zastran zgradarine. ki se letos na splošno višje odmerja kot lani. Župani so govorili še o težavnem položaju občin, ki nimajo sredstev, da bi mogle izplačevati vsaj ubožne podpore, kaj šele druge obveznosti, nato pa je bilo važno posvetovanje zaključeno. tev i R > Koledar. Daneei Petek, 11. avgusta katoličani: Suzaa», Tjbnrcij, Bolemlr, pravoslavni 29 talija. Danainje pri red i t v«. ^^Clno Matica: >Svatheno potovanje v Dežurne lekarne. Danes; Ramor, Miklošičeva ceet* 30 in Trnkocov, Mestni trg 4. Uspeti mita iti Takole nam piše v letu gospodovem 1933 nedoltn* irtev naše prevzvišene kulture: »Gospod urednik/ Moja mama je vojna vdova in državna ataroupokojenka. Troje otrok nas je. Jaz. najstarejša, sem pred leti dovršila trgovsko šolo in sem še zdaj brezposelna, z mlajšimi je isto. Za atkom ne dobivamo ničesar, navezani smo izključno na mamino več kot skromno pokojnino. Že zadnji teden pred prvim smo jedli vsak dan skoraj samo salato s kisom, za olje ni bilo denarja, in zelo redko smo s« dovolili potrato — nezabeljen krompir Lahko si mislite, kako težko smo čukal, prvega. Zaman... Vsi so prihajali, njega ni b'lo. Danes je desetega, a njega še \ cJ no ni in pravijo, da ga še deset dni ne bo, namreč prvega. Paradoksno, kaj ne? De setega ni prvega in še deset dni ne bo prvega. Kredit v trgovini so nam le davno zaprli. Mlekarica nam je v nedeljo mleko zadnjič prinesla, včeraj so nam odpovedali stanovanje. Živimo od tega, kar priberači mlajši brat na trgu od kmetic. Primorani smo beračiti, četudi je bila naša mama včasih učiteljica — vzgojiteljica mladine — nade lepše bodočnosti naroda, kakor pravijo siti.« Tako tore l pismo. Mi pa pravimo s sve tim pismom: Marta, Marta, skrbna si in veliko si prizadevaš, toda le eno je potrebno, namreč vedeti, da človek ne živi samo od kruha, temveč tudi od besede, ki pride iz ust božjih, in pa da je treba na tem svetu trpeti, da bomo na onem zveličani. — Amen. Kopanje zaklada ustavljeno Včeraj smo poročali, da je dunajski inženjer Leopold Levi pričel v TJrhovčevi Loki z iskanjem in kopanjem zaklada, ki mu ga je njegov aparat prikazoval pod jablano na posestvu g. Stroja. Včeraj sta inž. Levi in njegov spremljevalec g. Franc črman, vpokojeni poštni uradnik iz Celja, najela več delavcev, ki so kopali na mestu, kjer je prikazoval aparat nahajališče zlate in srebrne kovine. Inž. Levi je plačal delavcem po 10 Din od ure. Razume se, da so naši brezposelni z veseljem prijeli za kramp in lopato, le žal, da je bilo delo tako kmalu končano. Včeraj do večera so izkopali že 4 metre globok jašek v premeru približno 1 m2. Toda tudi v tej globini je inž. Levijev aparat še vedno kazal, da leži žlahtna tvarina še globlje in je zato kopanje še potrebno,. Ker pa jašek ni bil obit, je pretila nevarnost, da se zruši, zato je inž. Levi odredil, da se kopanje začasno ustavi. — Po kopanju je inž. Levi izjavil, da je slej ko prej trdno uverjen, da je ležišče dragocene kovine še globlje, zato bo iskanje in kopanje v kratkem nadaljeval, čim bo pribavil potrebne načrte in druge za nadaljno preiskavo in kopanje potrebne priprave. Snoči sta se oba raziskovalca vrnila v Celje. S svojim aparatom je inž. Levi po lastni izjavi našel pred kratkim v Celju manjše ležišče soli ,na dveh drugih krajih v naši državi pa je ugotovil nahajališče nafte. Inž. Levi je precej redkobeseden, zato je tudi težko ugotoviti, na podlagi kakih informacij in podatkov je pričel z iskanjem in kopanjem v TJrhovčevi Loki, ker kratkomalo izjavlja, da je in ostane to njegova tajnost. Dozdeva pa se nam, da je bodisi Levija aparat enkrat potegnil, ali pa je Levi in aparat nas Trboveljčane. Ali je eno ali drugo, bomo videli šele čez tedeni dni, ko se Levi v Trbovlje več ne povrne. Trbovlje pa so imele zopet svojo senzacijo, brezposelni pa so zaslužili nekaj kovačev, zato so ti prav za prav najbolje odrezali. odtegneje telovadbi. Med posebno točko domačih bratov je privozil v stanico praški brzovlak. čim so bratje Cehi opazili nastop, se je začelo navdušeno pozdravljanje. Nazdar in zdravo klici so odmevali vse dokler ni vlak odpeljal proti našemu sinjemu Jadranu. Dobro obiskana prireditev je pokazala, da Sokol Zidani most dela vztrajno na sokol-skem polju. Pri zadnji točki so nastopile tri vrste bratov na orodju in žele za svoja izvajanja splošno odobravanje občinstva. Po javni telovadbi se je razvila ob zvokih železničarske godbe neprisiljena zabava do odhoda večernih vlakov. Bratom in sestram iz Zidanega mosta želimo novih uspehov pri njihovem delu. — Zdravo! Brigita Helm na svatbenem potovanju (K današnji filmakf premieri »Svatbeno potovanje v treh.) Ljubljana, 11. avgusta »Svatbeno potovanje v frehe. fce sam na-•lov filma je nekaj nenavadnega, nekaj posebnega I Ce pa še povemo, da gre v tom primeru za srečnega ženina in dve nevesti, s katerima potuje oziroma hoče mladoporočenec na poročno potovanle, postane vtka zadeva zavita v še bolj nenavadno, tajinstve-no kopreno. Vsebina filma »Svatbeno potovanje v trehe je v kratkem naslednja: Anita Bemdt (Brigita Helm) je stavna dunajska subreta. Ves moški svet jo do ušes zaljubljen v krasno žensko in vsi so pulijo za njeno roko in srce. še največ sreče pri tem ima Heing Schaller (Oskar K«rlw»V). mlad simpatičen mož. ki si na vse načine prizadeva Anito poročiti. Toda ametnica nima dosti Saša za ljubezen, njej je več do gledališča in do slave- Končno enkrat le vda neprestanim prošnjam mladega snubca in tako se poročita, toda le pod pogojem, da za njuno zakonsko zvezo svet ne sme izvedeti, in da bosta napram tujim ljudem ostala le kot dobra prijatelja. Zaljubljeni mož je moral kajpak ugrizniti v to Jesenice, 10. avgusta. jabolko in sprejeti ta pogoj. In ko je V sredo zvečer se je vršila na mestnem J bjla Anito nekega dne prosta svojih večer- Jeseniške občinske zadeve Sokolski nastop v Zidanem mostu Zidani most, 9. avgusta. Mlado in agilno sokolsko društvo v Zidanem mostu, v kraju, kjer tvorijo večino prebivalcev železničarji in kjer je hotela bivša Avstrija položiti trden temelj svojemu »Drang nach Ostenc, v tem kraju je polagal Sokol v nedeljo račune svojega enoletnega dela v telovadnici. Dopoldne so se vršile lahkoatletske tekme in tekme v odbojki za gornje - posavsko okrožje. Tekem so se udeležila društva Zagorje, Hrastnik in Zidani most. Čeprav teren za lahkoatletske tekme ni v nobenem pogledu odgovarjal zahtevam, vendar al na obrazu vseh tekmovalcev videl dobro voljo da se program izvede vkljub vsem nedostatkom — bolj v avrho propagande sokolske volje in ideje, kot pa z namenom postavljati rekorde. Tako pri lahkoatletskih tekmah, kot pri onih v odbojki je zmagalo sokolsko društvo Zidani most, ter pride s tem vpoštev za župne tekme v odbojki. Popoldne ob 16. je bil na prostru ob kolodvoru javen nastop domačega društva. Nastopili so vsi oddelki z obveznimi vajami za pokrajinski zlet. Vse hvale vreden je bil nastop starejših bratov po številu 15, ki so skladno in strumno izvedli Murnikove vaje za zlet v Ljubljani. Posebno razveseljiv je bil ta pojav, ker so bili telovadci starejši železničarji, ki so našli kljub preobremenitvi z delom v službi ie toliko časa, da se posvetijo redni telovadbi. Služili bi lahko kot dober zgled ostalim krajem, kjer je mnogo več časa na razpolago poedinim starejšim bratom, a vedno najdejo izgovor, da se magistratu seja občinskega zastopa z zelo važnim dnevnim redom. Navzočih je bilo izmed 32, 18 odbornikov. Galerija je bila polna občinstva, zlasti pa vpokojencev bra-tovske skladnice. Revnih, sivih in izčrpanih mož ,ki so prišli v dvorano zato, ker so bile tudi zadeve vpokojencev bratovske skladnice na dnevnem redu. župan g. Jože žabkar je pozdravil navzoče, ugotovil sklepčnost ter prešel na dnevni red. Pri prvi točki dnevnega reda so se obravnavala pereča finančna vprašanja občine. V zadnjem času je občina prejela več računov v visokih zneskih, ki segajo več let nazaj in za katere občina nima proračunskega kritja. Ti računi znašajo že sedaj okrog 90.000 Din, ki jih občina nima kje vzeti in bo morala uvesti nove davščine, če bo to dopustila banska uprava. Kot druga točka dnevnega reda se je obravnavala sanacija krajevne bratovske skladnice. Na občini se dan za dnem oglašajo vpokojenci tako posamezno kot v skupinah ter razne delavske strokovne organizacije, ki prosijo občino za podporo ali intervencijo v prilog ubogim vpokojencem. župan je v tej zadevi izčrpno poročal o svojih intervencijah na pristojnih mestih v Beogradu, pri zvezi mest in županski zvezi ter banski upravi v Ljubljani. Stopil bo v stik z vsemi občinami, na katerih teritoriju so bratovske skladnice, da bodo vse prizadete občine napravile skupne korake na pristojnih mestih za zboljšanje položaja najbolj siromašnih vpokojencev. Ce pa to ne bo pomagalo, bo morala občina, ki se ji po novem občin, zakonu nalaga skrb za siromake, poseči po izrednih sredstvih, da si pribavi denar v korist vpokojencem bratovske skladnice. V debato so posegli nekateri govorniki, ki so stavili razne predloge, predvsem pa zastopniki delavcev, ki so povdarjali da so se prispevki za starostno in bolniško zavarovanje ter za razne druge delavske socijalne ustanove znižali v taki meri, da jih le s težavo zmagujejo. Ce se hočejo dobiti novi viri za preskrbo siromakov, bo treba denar iskati tam, kjer je. Govor Je bil tudi o na novo uvedenem davku za bednostni fond. Ta davek se bo pobiral v največji meri v industrijskih revirjih, zato bi moral tu nabrani denar ostati v občinah, v katerih se bo pobral in izročiti krajevnim bratov-skim skladnicam, ki bi iz teh virov pomagale najbednejfiim vpokojencem. Po dolgi in stvarni debati je bilo soglasno sklenjeno, da naj zadevo vzame v roke mestni socijalni odsek in da naj dela v smislu storjenih sklepov. Po poročilu poročevalca mestnega finančnega odseka, ki je bilo soglasno odobreno in računi v najlepšem redu, se je obravnavalo še nekaj drugih vprašanj, predvsem nastavitve gozdnega čuvaja, nakar je g. župan zaključil sejo. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! nih nastopov in je dobila dopust, »ta sklenila zakonca nastopiti svoje poročno potovanje. Toda glej! Mladi mož je že imel vozne listke v žepu. V6e je bilo za potovanja pripravljeno, v tem se je pa pojavil pri Aniti zastopnik velikega filmskega koncerna in ji ponudil sijajen ansažma. Anita se vabljivi ponudbi ni mogla upreti, sprejela ie angažma in razočarani soprog je moral nazaj v potovalno pisarno in prosil je tam mlado uradnico, da m j sprejme vozne listke nazaj. Suzi, mlada, lepa uradnica v potovalni pisarni, se ni mogla dovolj načuditi, da se potovanje na otok Ca/pri, v tako lep* kraje, odloži, in ie pričela Heinzu tako prepričevalno govoriti o lepoti tega potovanfa. da je sklenil mladi soprog potovati brez žene. Obdržal je en listek, dmeega j«* pn podaril — mali dražestni 9uzi. Kaj je nastalo potem, kako se je poročno potovanje v treh reduciralo na edino pravilno svatbeno potovanje v dveh, to vam bo povedal film sam. Premiera tega lepega fJfenskegn dela, ki se odlikuje po zanimivi, duhovito komični vsebini, prvovrstni zasedbi (Brigita Helm, Oakar Karlweis, Susi Lenner in Oskar Širna), prekrasni režiji in očarljivi muziki, bo danes v Elitnem kinu Matici. Ker se vodstvo kina Matice ne straši kljub poletni sezoni postavljati na spored najodličnejša filmska dela, bodo znali to ceniti vsi prijatelji lepih filmov in si to krasno filmsko delo ogledali v največjem številu. Iz Celfa —c Dve nesreći. V torek 8. t. in. zvečer je padel 4« letni hlapec Josip Koželj z Ljnbečne pri Celju, ko j« vozil drva po cesti v fllbsniku pn št. Jurjn ot> juž. let, pod voz. Kolo mu Je fido čez desno nogo in mu zmečkalo prste. Na Skornem pri Smartnecn ob Paki Je mlatilnica v sredo 9. t. m. popoldne zgrabila 24-letnagra posestnikov ega sina Ivana Poduratnrka 2a levo roko in mn razmesarila dlan. Oba pošdonranca se zdravita v celjski bolnici. —c Za r»aie planince. V nedeljo 20. t. m bo pri Frischaufovem domu na Ofcreš-Iju v Savinjskih planinah maša za planince ln Mefcnike. V soboto 12. t. m. bo priredila Savinjska podružnica SPD v Celju priložnostno vožnjo z odprtim avtobusom v Logarsko dolino. Odhod bo ob 12.30 Izpred pravoslavne cerkvice v Celju. Prijaviti se treba takoj pri Savinjski podružnici SPD v Celju, Prešernova ulica «. Člani SPD. ki hočejo na tele«te s polovično vosomIco, naj se javrjo podružnici SPD v Celju, Prešernova uliea 6 ob sobotah do opoldneva. Do sobote 12. t. m. naj se javijo vsaj trije člani, ki bi hoteli na i«lot oa Gorenjsko. —c Vojaška Izprav« na ime 37-Jetne?ra Franca Sedlarja iz Zacorja je bila iaguh-Uena t sredo 9. t. m. popoldne na Mariborski cesti v Gsjberjn. Stev 182 »SLOVENSKI NAROD«, dne 11. avgusta 1935 6trnv BRIGU TA IHIIEILM EVROPSKA GRETA GARBO V ČAROBNI filmski komediji DANES PREMIERA! Svatbeno notovanie v treh Oskar Karlweis — Susi Latraer — Oskar S ima Glasba W. JTTRMASTN in B. KAPER Umetniško vodstvo: JOK MAT. Dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik. Predstave ob 4., hi 8 in %10 zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2134 Dnevne vesti — Odlikovanje. Preziden/t češkoslovaške republike Masaryk je odlikoval z redom Belega leva III. stopnje za državljanske zasluge ravnatelja zavoda slepih v Zemunu Veljka Radamanoviča. — Pravilnik o polaganju izpita za vozače motornih vozil. Trgovinski in notranji minister sta izdala pravilnik o polaganju izpita za vozače motornih vozil m izdajanju šoferskih legitimacij. Izpit bodo smeli polagati le fizično in duševno zdravi, lepega vedenja, stari najmanj 18 let (za motorne čolne :n motocikle), ali 20 let (za ostala motorna vozila) Prošnje je treba vložiti potom policijske oblasti ali sreske-ga načelstva. Člen 5. določa posebne vrste izpitov za vozače motornih čolnov in mo-tociklov, za šoferje potniških avtomobilov, za šoferje tovornih avtomobilov, za vozače traktorjev itd. Kdor izpita ne položi, ga lahko ponovno polaga v treh mesecih. Izpit velja za vso našo državo, v inozemstvu položeni izpiti pa samo v mejah mednarodne konvencije iz leta 1926. Ženske lahko dobe šoferske legitimacije samo za privatno uporabo. Za šoferja avtobusov se zahteva najmanj triletna praksa. Izpričevalo o izpitu morajo imeti tudi šoferji avtobusov in vojaki, odnosno častniki, v kolikor vozijo s privatnimi avtomobili. Šofersko legitimacijo izgube pijanci, oni, ki izgube častne pravice in oni, ki se o njih naknadno ugotovi, da ne izpolnjujejo kateregakoli glavnih pogojev za pridobitev šoferske legitimacije. — I. državna higijenska razstava v Beogradu. Priprave za L državno higijensko razstavo v Beogradu so v polnem teku. Dasiravno j»e otvoritev že 1°. t m., vendar Še mnojero razstavnega materiial-a it' prispelo, kakor bi bilo to neobhodno potrebno in važno. Zato se obrača Higi-j-ensk! zavod na javnost in prosi vse prijatelje narodmega zdravja, da pomagajo izvršnemu odboru izpopolniti razstavo kar najlepše in najkorisoneje. Posebna praznota se opaža v oddelku »Javni nasadi in domači vrt«. Zaradi nepr skladnega ki prvotno malega terena ter zaradi izrazitih rodnet>n:h prifck ni bilo mogoče na razstav: sam; organizirati idealnih primernih higijenskih modelov, posebno pa ne higijens>kih ustanov z vrtovi. Zato pro- eraj o vseh krajih naše države. Dobili smo izredno vroče poletno vrajae, ki utegne trajati delj časa. Včeraj je vročina še bolj pritiskala, kakor prejšnje dni. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Skoplou 35. v Zagrebu in Beogradu 33. v Uhibljani 32.3, v Sarajevu 32, v Mariboru 29 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.8. temperatura je znašala 17.3 Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo cesto po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice s tem. da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Delavec skočil pod tramvaj Včeraj zjutraj je skočil v Zagrebu pod tramvaj delavec Ivan Borošak. Hotel si je končati življenje, pa mu je tramvaj raztrgal samo levo nogo. Fant je star šele 17 let in je bil zadnje čase nekam potrt. — Pokopali so ga, pa se je oglasil iz druge vasi. Pred dvema dnevoma so našli blizu Bašikega Petrovega Sela obešenega moškega, starega okrog 24 let. Našel ga je kmet Ste van Marku*, ki je obvestil ohlasrti, čee, da je v njetn spoznal hlapca iz omenjene vasi Belo Oemta. Oblasti so obvestile Centovo seertro, ki pa brata n^ hotela videti mrtvega m tako so ga pokopali. Naeankrat se Je pa Bela Centa ogrlasil iz sosedne vasi. Zato so morali odkop at i truplo neznanega ob esenca, da ugotove, kdo je. _ Žrtvi Save pri Zagrebu. Včeraj po poldne se le kopal v Savi pri Zagrebu $• letni sinček skladiščnika Franjo ZJof. Zašel j« v toircwu.Ti m utonil. Dve uri pozneje je pa utonil na istem kraju 24 letni mizarski pomočnik Stjepan Peštak. Dečkovo truplo so takoj potegnili iz vode. Pe6tak~>-to je pa odnesla Sava naprej — Krvava rodbinska bitka. Luka Ko« iz vasi Bačvana blizu Bos. Kostajnice je pa-sel včeraj živino in je na pašniku zaspal. Živina je odšla na njivo njegovega sina Jove, kjer je začela jesti pšenico iz kopic. Ko je videl to Jovo. je pograbil kol in zsčel udrihati po očetu. Možu je prihitela na pomoč žena. toda sin je začel udrihati tudi po materi. Prihitela je še hči z mo-tiko roditeljem« na pomoč in je zadala bratu več težkih ran. Končno je prihitel še sorodnik Petar Kos. ki je pa začel udrihati po sestri podivjanega fant«, tako se ie kmalu vs« okrvavljena zgrudila. Tako so odnesli vsi is krvave bitke teije telesne poškodbe. — Mož In Sena pod vozom. Kmetica Marija Petek iz Čakovca je vozil« včeraj pšenico s polja in spremljal jo je mož Milan. Kar so se konji splašili in ko jih je hotel mož ustaviti, je padel pod voz. ki mu je zlomil obe nogi. Konje je hotela ustaviti tudi žena, pa je padla in konji so jo tako pregazili s kopiti, da je kmalu umrla. — Zet obračunal t tastom. V Peklenici pri Vratišincu je Blaž Tuskar neprestano silil v svojega tasta Baltazarja Zsdravca, naj prepiše posestvo nanj. Ker tega ni hotel storiti, sta se večkrat sprla, končno je pa zet s kolom tako obdelal tasta, d« bo najbrž umrl. Iz Ljubljane —tj Ribji trg je danes zopet osivel po dolgem presledku. Bil je dobro založen % morskimi in rečnimi ribami. Kupčija se je razvijala že pred 8., ko so prodali velik zaboj sardel, prodajali ao Jih po 20 Din b Jasobu in *sl so podobna zlati parmeni. Ker so ze^o lepa, zlasti za tako zgodnjo sezono, so po 3 Din kg res poceni. Fant je podjeten in jih proda vsak dan do 50 kg. _I j Spomenik, ki ga nameravajo postaviti Adamiču lm Lundru, bo morda stal tik ob zidu škofijske palače, % licem v smeri Delničarjeve ulice. Ob palači so sezidali provizoren podstavek, na katerega so postavili spomenik za poeknftnjo. Včeraj so skulpturo zopet razstavili in Jo jA-peljali k Tomann. da jo bodo kamnoseki očistili. —Ij Obrežje vzdolž Ljubljanice, krjer jo zdaj regulirajo, bo tudi zravnalo podjetrje na obeh bregovih nad obrežnim zidov jemo, razen na desnem bregu ob mesarskih stojnicah, ki jih spomladi podro. Na Sv. Petra nasipu so že postavili profile, po katerih se bodo ravnali pri nasrpavanju. Za nasip bodo potrebovali precej materijala, ki ga 'bodo vlačili iz struge na breg. Porabili bodo materijal, s katerim so nasuli zasilne jezove. _lj >SočanI«! V mededdo 13. t. m. priredi društvo >Sava< kolesarske dirke na Hertmesovem prostoru v šiski s sodelovanjem našega društva. Ob priliki te lepe športne prireditve bo drudbvo >Soča< sporazumno a >Savo< postavilo drva paviljona na dirkališču, ki bosta imela med dirko im tudi pozneje dober prigrizek, izborna vina iz priznane dobre kleti g. Steprtča ter druge hladilne pijače. Ker je eventualni čisti dobiček teh paviljonov namenjen edino le revnim družinam v Trbovljah, Zagorju In Hrastniku, prosimo nase Mane, vse prijatelje, kakor tudi nase dobro prebivalstvo iz Zgornje šiake, da posetijo polnoStevilmo te lepe lm zanimiv« dirke ter s tem podpro našo dobrodelno akcijo v prid naših najrevnejših družin. Prireditveni odsek društva >Soca«. _Ij Društvo >Soča< opozarja vse tovariše, ki morajo opravljati staiAbo ob priliki prireditve kolesarskega društva >Sava< Soče«. _Jj Sokol I, Ljubljana - Tabor obvešča svoje članstvo, da je preminul njegov zrve-sti in dolgoletni odam brat Perhauc Ignacij, daven, nadupravitelj v p. Pogreb bla-gopokojmega se vrel v petek, 11. t. m. ob 17. uri iz veže spiosoe bolnice. Posrvamo svoje članstvo, da se pogreba udeleži v čimvečjem številu. Udeležba crvima % Makom. Zdravo! Uprava. _Ij Gallusovo nabrežje Je zopet saprto za vozni promet, ker prikifrčnjejo pri hiši §t. 7 hišno kanalizacijo h glavnemu kanalu. _jj Fasado M«e št 3 na *v. Peira cesti bodo obnovili. Odri 8© «toje. Zidarji tudi vzidajo v drugem nadstropje nova, večja okna. _lj Prepoden viomKsc. Med opokiaa- aktan odmorom je včeraj netodo vlomil v Gregorčevo pražamo karve v Voanjakovi Mi. 9. Pripravil si je vrečo kave, vredno 2000 Din, bil je pa opazen, ko jo je hotel odnesti. _ Tatvina kolesa. Siniga v Trgovskem domu Ivan Gnezda, se je včeraj popoldne mudil po opravkih v IV. na d* trop ju Trgovskega doma. Kakor običajno je pustil svoje kolo zaklenjeno v veti. PrfHko je izrabil kolesarski tat, ki je kolo odpeljal. Kolo je znamfce >MarsNurmi« — Banko Janez, ki ima _tos že eno tekmo in par lepih turnirjev za seboj. Na Bledu je videl ce' Indijca SJkrija in se »poglobil« v njegov tek . . Prepričan', smo lahko, da nas bo razočaral . . - V napadu se bo igrajo takofle: od leve: Kukman, Kos, Markovič, Gogate E., Banjai. Kukman in Kos bosta igrala z nekdanjim znanjem — celo brez očal, prve nraske v nogometu sta preie-'a. prvi od »Primorja«, drugi od »Slovana«, nekako pr*d 10. leti . . . Oba imata dobre reference in bosta v kratkem verificirana za »Zgornji Kašelj«. Markov:ča vsi poznate, v zadnji nočni tekmi se je odlično predstavil, v teniškem moštvu bi imel nalogo samo zabijati gole. Desno zvezo bo »predstavljal« Evgen Gogala, izredno požrtvovalen športnik, na katerega bodo rostali pozorni merodai-ni športni faktorji Poglavje zase je pa desno krilo Banjai. »Tehnik« Banjai z Miklošičeve ceste, star praktik v prodaji žog in rak eto v, odličen te* imata Lampretova in Rojetova. Ilirijanka se bo skušala za lanski poraz revanžirati. Na 400 m bo takoj finale (8 prijav) favo-ritinji sta kakor prej. Na prsni progi (6 Prijav) je VVimmerjevi zmaga sigurna. Za njo pride v poštev Mara Sever jeva (I. >, Ilirija postavi tudi Zlato Severjevo. Enako je na 100 m hrbtno (7): favorit VVimmer-jeva, druga Lampretova. Tudi druga Ilirijanka Berglesova (Wohlfartova > se bo plasirala, v mešani štafeti (6) je favorit Viktorija, vendar Ilirija ni dosti slabša. V prosti štafeti (5) bodo zmagale Jadra-našice, Ilirija bo najbrž tretja. Za \vater-polo se je prijavilo 5 moštev: Jug, Jadran, Ilirija, Viktorija in KSTJ. Slednja dva igrata eliminacijsko tekmo. Splitska >Novo Doba« je kakor lani tudi letos spregovorila o juniorskem prvenstvu in se je kakor po navadi zaletela v Ilirijo. Kaže, da je bil pisec zopet zloglasni >—or«, ki ga je lani >Slovenski Narod< tako temeljito »zagovoril«, da ga še danes, če le g. —or spregovori nekaj o plavanju, dražijo z besedami; »A šta če nato slovenski Narod« ?< >Novo Doba« piše čisto sorovsko«. Govori o odličnih juniorjih Jadrana, ki jih pa nikdo ni videl. Poudarja, da je Jadran z boljšal od lani svoj plasman za dve mesti, popolnoma pa pozabijo, da letos ni nastopilo Primorje in ni bil Jadranu potreben nikakšen napredek za četrto mesto. Da je dosegel tretje, se ima zahvaliti edino Iliriji, ki mu ga je tako-rekoč podarila, črlanek nadalje kritizira postopanje sodnikov, v tem so si tudi mrljani na jasnem, ki pripovedujejo, da so edino v treh točkah odločili plasma pla-vači sami, povsod drugod pa je odločil sodniški zbor. v finalu na 50 m prosto je bil n. pr. Ilirijan Petrovič drugi, sodniki so ga pa potisnili na peto mesto. Sploh sta bili Viktorija in Ilirija največ oškodovani. Pri tem je treba popraviti poročilo v »Jutru«, da so Ilirijani trpeli zaradi hrane in spanja. Vsi plavači nam zatrjujejo, da so bili s hrano in prenočiščem popolnoma zadovoljni, članek se obrega ob Jugov protest in trdi, da občinstvo ni metalo na Jugovce kamenje. »Istina je da je publika u Splitu drukala, može biti da tu i neka djeca bacala prema sudiji i komadiče zemlje, jer na Jadranovom plivalištu nema kamenja ...« Koliko zemlje je v kraški Dalmaciji vemo vsi, posebno v kopališču Jadrana. Kaj če ni bilo med zemljo pomešanega nekoliko kraškega kamenja? Sicer pa ni naša dolžnost, da odgovarjamo in branimo Jug. plavači Ilirije pripovedujejo, da je bila zmaga Jadrana nad Jugom zaslužena. Želeti bi bilo le, da vendar že enkrat prenehajo odločevati sodnik,, ki s svojimi krivimi odločitvami v klubski zagrizenosti po nepotrebnem delajo slabo kri in trpi zaradi tega naš ugled v inozemstvu. kač — tud; brez žoge, odlikujejo ga visoke žoge, dobro plasirane v art in rediko-besedn-ost. Teniškemu moštvu, ki bo osta-Jo tudi v naprej v treningu, bo poklonil novo žogo. Hvala mu! Poleg teh bo v D. polčasu nastopilo še nekaj svežih moči: brata Zaje in trije rezervni golmani bodo okrepfK teniško moštvo Lado Zaje je v prednji tekmi zabiJ ping-pongarjem prvi gol, da bi j*b jutri ne preveč — bo igra! šele v drugi polovici. Igra pa premišljeno, »z gilavo« iti finesami . . . Te^kma prične ob 18. uri ln je vetop prost in br^z rediteljev. Sodi! bo mogoče g. Schnefter. ki se v tenisu uspešno uveljavlja. P. n. športno javnost naprošamo, da naj mirno in b:.z burn'h medSLOVENSKI NAROD«, dne 11. avgttata 193o VJve siroti Roma« — Picard, — je dejal grof, — tu je TJflsmo za mojega nečaka. — Izročim ga sam gospodu vitezu. — Prosil boš samo guvernerja, da ti dovoli obiskati viteza .".. to je gola formalnost. — Da, gospod... Ali naj grem takoj? — Danes je že prepozno. — Torej jutri? — Da, jutri. Sluga je kar zardel od radosti, ki Je ni mogel skriti. Grof je pripisoval to vnemi, ki je z nk> prevzel nalogo pregovoriti viteza, da bi se spametoval. In dejal mu je: — Potolaži se. saj trdno upam. da bodo v mojem pismu navedeni razlogi dovolj tehtni, da se bo vitez spametoval. Prepričan sem, da bo tvoje poslanstvo uspešno. Picard je odhajal iz kabineta policijskega ravnatelja žarečega obraza. In zdaj, ko je bil že sklenil storiti odločilen korak, je postajal nestrpen. Bil je kakor vojak, ki ve, da je bitka blizu, pa ne more dočakati, da bi se začela. In v mislih je ponavljal: — Tabatjero! Imel je krasno tabat-jero. polno najboljšega tobaka: čuval jo je kot dragocen nakit. Bil bi jo žrtvoval zelo rad, čeprav bi se moral za vse življenje odreči noslian.iu. Odprl je predalček svoje omare in našel dragoceno tabatjero skrbno zavito, spravljeno v šatuljo iz obledelega atlasa, ki je v nji hranil nekaj spominov na svojo mladost. Dva koščka vrvice! Kar se tega tiče, bi lahko bil v zadrega samo zaradi bogate izbire Ker je pa rabil le moćno in ne posebno dolgo vrvico, se je moral odločiti bodisi za vrvice starih zastorov, ki jih ie imel cel sveženj, ali pa za navadno vrvico, ki ba jo kupil. Oboje je imelo svoje slabe strani in slednjič se je Picard odločil za svilene robce, ki so mu še najbolj ustrezali. — A treba mu bo tudi zamašiti usta. V ta namen pa ni imel pri rokah nič pripravnega. Ka^o naj si pomaga? Mojster Picard se v navadnih razmerah gotovo nikoli ni dotaknil igle, niti da bi si prisil gumb. Da bi poveril to delo spretnejšim rokam, na k> ni mogel niti mrisliti. Najenostavnejša previdnost mu je nalagala, da se sam loti tega dela, pa čeprav bi moral delati vso noč. Loti-l se je dela in prvi zanki jutranje zarje so ga našli dremajočega v naslanjaču. Pretegnil se je kot človek, ki je mirno prespal vso noč, in stopi-je k oknu. da bi se nadihal svežega zraka. BiJa je nedelja — težko pričakovana nedelja. Slednjič je odbila do-ločena ura. Bil je pripravljen. Z grofovim pismom v roki je zapustil sobo. Cez pičlo uro je prispel po mnogih ovinkih v ulico Saint-Aiktoine. kjer je uprl svoj nemirni pogled v trdnjavo. Tako se je nekaj časa dolgočasil, naenkrat mu je pa šinila v glavo misel, ki je vsega zbegala. Prvi paznik, ki bi ju srečal, ko bosta bežala, bi lahko spoznal jetnika, in ves načrt bi se sesul v prah. Čudne misli so mu za rojile po glavi. Po dolgem razmišljanju se je ustavil slednjič na prepričanju, da bo vitez de Vaudrey lahko pobegnil iz Bastille, seveda preoblečen. A da bi mogel čim bolj izpremeniti obraz svojega gospoda, evo, kaj si je izmislil. Dobrih sto korakov od kraja, kjer je stal, je opazil lekarno. In hitel ie k nji. — Brž, gospod lekarnar, — je dejal, — dajte mi, kar hočete, samo da odnehajo strašne bolečine. Hitro mi obvežite obraz z vato in volneno ruto, ker se bojim otekline ... Lekarnar se ni dal prositi. — Dobro... dobro ... imenitno, — je dejal Picard, — zelo sem vam hvaležen, gospod lekarnar. Poravnal je račun in odšel. Glavo in vrat je imel tako obvezan, da ga ni bilo mogoče spoznati. Zdaj je bilo vse pripravljeno in krenil je prot! trdnjavi. Straži ie pokazal pečat policijskega ravnatelja in takoj mu je odprla vrata. Na glavnem dvorišču je stopil takoj k straži kot človek, ki so rmi razmere dobro znane; obrnjen k službujočemu stražniku je dejal: — Sem Picard. prvi komornik gospoda policijskega ravnatelja, ki me je počastil s tem, da me je poslal s posebnim naročilom k svojemu nečaku, vitezu de Vaudreyu. Iz stražnice je prišel v glavno vežo, kjer so bili zbrani službujoči pazniki. Rumignac ga je takoj opazil. Spoznal ga je po hojii in črni obleki še-predno je opazil njegov zamotani obraz... Stopil je k njemu, rekoč: — Kako ste zaviti, gospod Picard! — Ah, ti vražji zobje! — je odgovoril Picard in se prijel za glavo. — Otekli ste, kakor vidim. — Strašno otekel, gospod Rumignac. — Bolje bi bilo. če bi bili ostali doma. — To ne gre. gospod Rumignac... dolžnost je prva. — To je res. — Moj gospod, policijski ravnatelj, zaupa važna poslanstva samo meni. — Ah, torej vas pošilja on... h guvernerju ! — Ne, pač pa moram izročiti tole pismo našemu nečaku. — Gospodu vitezu de Vaudrevu? — Da. — No, če hočete, mu ga izročim jaz. — Ne, gospod ravnatelj mi je strogo naročil, naj izročim pismo osebno njegovemu prismojenemu nečaku. — Će je tako, gospod Picard, moram pa obvestiti gospoda guvernerja. In ječar je krenil proti stražnici, kjer se je mudil službujoči stražnik. Picard je zadrhtel. — Pravila naše službe so gola formalnost .. . Ne mogli bi ravnati drugače, tudi če bi šlo za samega policijskega ravnatelja. Picard je prikimai. K sreči je imei obvezan obraz, da se ni videlo njegovo razburjenje. Naključje bi bilo kmalu vse pokvarilo. Baš tisti hip je zapel zvonček v kapelici, vabeč k maši. Vojaki so se brž postavili v vrste ob poti, koder je hodil guverner v cerkev. Boben je zapel »k orožju«. In guverner je prišel v spremstvu častnikov mimo Picarda. Sluga je od-skočil, da bi se skril za paznike. To je bila neprevidnost, ki k sreči ni imela neprijetnih posledic, kajti Rumignac je porabil to priliko, da je dejal Picardu: — Se vedno vas prevzema samo-ljubje, prijatelj. Ali bi vam bilo neprijetno, če bi vas videl guverner z obvezano glavo? Picard ie zamolklo zastokal. Vojaki so se začeli razhajati. Službujoči častnik je pomignil Rumignacu. naj pride k njemu. Kmalu se je ječai vrnil k Picardu. — Vse je v redu. prijatelj, — je dejal, — lahko greste z menoj... Odprem vam celico vašega jetnika... — Lahko si mislite, kako se moram premagovati, če hočem kaj odgovoriti, — ie vzdihnil stari sluga. — Eh. ta vaš jetnik je smešen. In jamčim vam. da zdaj dobro je in pije. — Kaj pravite? — Resnico govorim prijatelj. — Niti misliti si ne morete, kako ste me s tem razveselili. Bila sta na cilju. — Tam-le je njegova celica, — je dejal Rumignac in pokazal na številko nad vrati. Potem je pa zašepetal svojemu spremljevalcu: — Ali hočete videti, kaj počenja jetnik ta hip? —Da, — je odgovoril Picard. — Tiho odprem okence; stopite k meni in ko vas primem za roko, pogledajte skozi okence. Seveda morava hoditi tiho, da ne zdramiva jetnika. Vrli Picard je bil zelo zadovoljen. Po prstih je stopal za ječarjem. Pikapolonca dobro človeka Na Floridi pomaga farmerjem pokončavati Škodljive mušice in črve Bnrtomologi, čudovito potrpežljivi možje, ki proučujejo žuželke in drugo tako golazen, so v očeh navadnih ■ljudi skoro smešni, saj je težko raz-»u-meti, da more človek posvetiti vse svoje življenje proučevanju žuželk. In vendar je entomologija veda, ki obva-.ruje človeštvo vsako leto milijonske -škode. Baš te dni smo se o tem ponovno prepričali po dveh kratkih vesteh. Ena prihaja iz Floride, druga pa •iz Argentine. Obširne plantaže limon na Floridi so napadle letos ogromne množine mu-šic in črvov. Ko so bila odpovedala že vsa običajna sredstva, so se obrnili lastniki plantaž na entomološke zavode s prošnjo, naj jim priskočijo na pomoč. In res je prišla pomoč že čez nekaj dni. Na Florido so poslali z letalom 20.000 pikapolonc. ki so najhujše sovražnice mušic in črvov. Vsa ta armada pikapolonc je tehtala komaj dva funta in vse so prišle na Florido žive in zdrave tako, da so lahko takoj napadle mušice in črve. Seveda pa toliko pikapolonc niso nalovili po travnikih, temveč so jih vzredili v entomoloških laboratorijih, kjer imajo vedno na razpolago koristne žuželke, da iih dajejo po potrebi na razpolago za boj proti raznim škodljivcem. Druga vest je prišla iz Argentine, kjer so začele v okolici Buenos Airesa kobilice uničevati širna polja. Cele tri tedne so se kmetovalci zaman borili * to nadlego in končno so spoznali, da kobilicam ne morejo do živega. Iz letal so sipali na kobilice strupen prašek, farmarji so zažigali na polju velike kresove in kopali globoke jarke, mnogo kobilici so s tem pokončali, a bilo jih je preveč. Od severa proti jugu so se valili novi ogromni roji, zapuščajoč za seboj opustošena polja. Končno so morali farmarji poklicati na pomoč entomologe, ki so kmalu pokončali večino kobilic, kar jih je pa ostalo, so se dvignile in odletele nazaj. Kobilice je premagal majhen, komaj nekaj milimetrov dolg črviček, znan pod imenom »strašni zmaj«, ker je silno požrešen in krvoločen. Črviček je gluh in slep, odlikuje se pa po silni večni lakoti in njegova najljubša hrana so kobilice. In baš zato te požrešne črvičke sistematično goje v argentinskih entomoloških laboratorijih. Množe se čudovito hitro, zvečer zapreš samce in samice v segreto posodo, zjutraj pa najdeš v nji najmanj že 40 črvičkov. Argentinski entomolo-gi jih goje zdaj v milijonih ter jih pošiljajo v vrečah farmarjem za boj proti kobilicam, ki jih črvički kaj hitro po-hrustajo. Sicer je pa znano, da ie pikapolonca edina zanesljiva sovražnica krvave mušice, ki uničuje naše sadne vrtove. Zato bi bilo dobro poučevati otroke v šolah, naj pikapolonc nikar ne pobijajo, ker so zelo koristne. Roparski napad Francoski listi poročajo o napadu v vasi Saint Maur v departementu Oise, ki ga menda nima primere na svetu. V omenjeni vasi živi v siromašni hišici osamljena SOletna vpokojenka. vdova Lechocgova, ki so o nji govorili, da ima mnogo denarja in da skriva doma. Za delo na vrtu je od časa do časa najela vrtnarja Louisa Austieda. Nekega dne se je pa vrtnar polakomnil starkinega denarja in v glavo mu je šinila strašna misel, da bi vdovo umoril in oropal, a z denarjem bi se rešil dolgov, ki so ga že dolga leta težili. Svojo namero je Austied res izvršil, splazil se je v hišo in je starko pobil z lopato na tla. Starka je bila še toliko prj močeh, da ga je prosila, naj jo dvigne in odnese na posteljo. Po roparskem napadu se je pa Austied zavedel, kaj ie storil, začela ga je peči vest, nudil je napadeni starki prvo pomoč, jo odnesel na posteljo, zaklenil vrata in pobegnil. Tako je ostala starka brez postrežbe in brez hrane celih pet dni v svoji hišici, in da je ni prišla slučajno obiskat omožena hči, bi bila od lakote umrla. Napadalca so aretirali in mož je svoj zločin odkrito priznal. Starki denarja ni ukradel. Zanimivo je. da je mož star že 60 let. Nemci čistijo raso Berlinski tednik za rasno vedo »Vodstvo naroda« objavlja program za zboljšanje nemške rase potom smotre-nih zakonskih zvez. Rasa in žena ne smeta biti prepuščeni sami sebi, je rečeno v programu, vsako arijlko dobre rase mora ščititi arijsko junaški mož. Zahtevamo, da se vsak mož dobre rase, vsak junaški arijec, oženi samo s plavolaso arijko skromnega pogleda, polnega in podolgovatega obraza, rožnato bele polti, majhnega nosu in majhnih ust. Brezpogojno se mora vsak junaški arijec oženiti le z devico. 2e stari germanski zakoni so dajali prednost zakonu z devico in neradi so trpeli zakone z vdovo. Zahtevamo, da moški plavih las in modrih oči ne vzame za ženo črnolas-ke južnega tipa, dolgega telesa, kratkih nog zavihanega nosu, polnih ustnic, velikih ust. povešenih nedrij in mahedravega trebuha, preveč kocina-ste in nagnjene k debelosti. Zahtevamo, naj se arijski junaški mož plavih las in modrih oči ne oženi s črno negroidko, ki ima znano zamorsko glavo, podolgovata nedrija. močne prsne bradavice in koščeno telo. Crno-laska je čustvena ženska, negroidka in Mongolka sta pa tip ženske vprežne živine. Arijski junaški mož naj se oženi s sebi enako či-stpkrvno arijsko in samo z devico neomadeževane preteklosti, naj se ne oženi z deklotom, ki rado zahaja v družbo, ki išče zabave, ljubi gledališče ali spon in ki se rada javno kaže. Tudi naj se ne oženi z dekletom višjega poklica, ki mnogo sedi in postane zato histerična. Razstava svetovne vojne V praznih trgovskih lokalih blizu potsdamskega kolodvora v Berlinu, ki jih je sto in sto, je nameščena razstava svetovne vojne. Pri vhodu prodaja vstopnice invalid, ki posemike tudi spremlja po razstavi, če jih ni mnogo. Najprej vidiš velik plastičen zemljevid verdunskih bojišć z majhnimi pestrimi žarnicami, označujočimi položaj Nemcev in Francozov v strahotnem bojnem peklu, ki ga še sedaj preklinjajo milijoni vdov, sirot in invalidov. Invalid pripoveduje posetni-kom, da je bil med vojno vojaški pilot in da je izgubil eno nogo. Stene so pokrite z diagrami škode in stroškov, izgub na živalih in invalidnosti. Vse je pa seveda izračunano za oko sedanjega revolucionarnega Nemca, če bi človek verjel Nemcem, so imeli v vojni najmanj stroškov in največ izgnb. Mnoge fotografije kažejo predvojne vojaške parade, slike z bojišč in visoke vojaške dostojanstvenike. Poleg tega vidimo, kako sta bili oboroženi nemška in francoska armada. Drugo središče razstave nam kaže rekonstrukcijo zaklonov, kakor so bili, ko so jih zapustili nemški vojski pred napadom. Na mizici brli petrolejka, postelja ie pogrnjena z odejo, na steni visi razbito zrcalo, fotografije sorodnikov in ljubic, na mizi leži skorja kruha, pločevinasta posoda in dnevno povelje. Mogočen, toda mučen je ta pogled. Nemci hodijo po raz- stavi molče, če pa že govore, si samo šepetajo. Žalostnih obrazov odhajajo z razstave. Marsikateri starec vzame s seboj spomine na padlega sina, marsikatera žena misli na mrtvega mož: dekle na fanta, ki ga je zaman čakalo. In vendar izjavlja spremljevalec tujcem, da nobene vojne grozote ne morejo zlomiti nemškega poguma in da so Nemci vedno pripravljeni ponovno tvegati vse. Z Jesenic — »Trboveljski slai'čki« pridejo na Jesenice. V ponedeljek 14. t. m. se pripeljejo z vlakom ob 18. uri Trboveljski sla\vki na Jesenice pod vodstvom dirigenta g. učitelja Suligoja in štirih odraslih oseb, ki spremljajo mlade pevce. Slavčki prirede zvečer ob 20. v dvorani kina »Radio* kon cert s sporedom, ki so ga z velikim uspe hom absolvirali minulo pomlad na Češkoslovaškem in na Dunaju, kjer so jih nazvali kot najboljši planinski pevski zbor v Evropi. V torek 15. t. m. dopoldne bodo mladi pevci peli pri maši v mestni župni cerkvi na Jesenicah, po maši pa prirede zopet koncert v kinu »Radio«. Pri tej priliki bodo razstavili tudi svoje trofeje, ki so jih dobili na turneji na Češkoslovaškem in na Dunaju ter v raznih mestih naše države. Mladim pevcem iz rudarskih revirjev priredimo na Jesenicah dostojen spre jem. občinstvo z Jesenic in okolice pa opozarjamo, da naj si pravočasno nabavi vstopnice, ker se pričakuje naval na kon cert. — K nedeljskim športnim prireditvam pripominjamo, da je končala nogometna tekma med naraščajem SK Bratstva in SK Radovljico v korist Bratstva z rezultatom 3:0. Jeseniški naraščaj je pri tej tekmi pokazal visoko izvežbanost v nogometu in se mu obeta na tem polju še lepa bodočnost. Da ni bila razlika še večja, se imajo Ra dovljičani zahvaliti svojemu izhornemu vratarju. — Boben poje. Na mestnem magistratu je nabitih 40 razpisov javnih dražb raznih predmetov, ki se bodo vršile ta mesec zaradi neplačanih davkov. Večina teh obrtnikov živi res v težkih razmerah in ne morejo plačati davčnih zaostankov, so pa med njimi rudi nekateri, ki bi jih lahko plačali in bi jim ne bilo treba imeti stroškov / eksekucijami. Na javnih dražbah se bad<> prodajali pisalni in šivalni stroji, razni deli pohištva in razno orodje. — Mestni škropilni voz, ki je bil pred tremi leti nabavljen iz Avstrije za 44.000 Din, je v popravilu, ker so se leseni dett sesuli. Tako smo občani v času najhujše vročine in največjega avtomobilskega prometa brez škropilnice in vse mesto je zavito v oblake prahu. Ko bi mestna občina s pomočjo občine Koroška Bela pred tremi leti nabavila namestu tega voza škropilni avto, bi danes imeli lahko dnevno /se ceste v obeh občinah šestkrat poškropljene, ne pa dvakrat, kakor dosedaj. — Mučni prizori. Po naših zaprašenih cestah se zadnje čase plazi po vseh štirih siromak brez nog. Seveda vzbuja veliko sočutje pri mimoidočih, ki mu mečejo denar, da ima zvrhan klobuk, a vendar na-pravlja na vse zelo mučen vtis. Najraje se valja pred kolodvorom, da ga ja vidijo vsi tujci, ki mislijo, da se tu že res pričenja Balkan, ker ne znamo skrbeti za take reveže. Mnenja smo, da bi si možakar z nabranimi milodari lahko že zdavnaj napravil proteze, če bi hotel, a ga drugi izkoriščajo v svoje namene. Prizadeta občina bi morala tega siromaka poslati v kak zavod, da bi bil preskrbljen. Iz Novega mesta — Novomeška strelska družina obvešča svoje članstvo, da se bo nagradno streljanje v Beogradu vršilo od 3. do 9. septembra, pa naj bi se ga tudi naši člani udeležili. Iz Trbovelj — Gradbena sezona v naši dolini. Tako malo, kakor letos, se Se nobeno leto po vojni ni gradilo v Trbovljah. Gospodarska kriza je s tako vehemenco pritisnila na vse sloje in stanove v revirjih, da na kako gradbeno aktivnost v sedanjih razmerah ni misliti. Oni redki, ki so se že lani opogumili in pričeli graditi hišice, so večinoma sredi dela omagali, kajti se letos stoje hišice nedograjene. Tako imajo nedograjene višice Lanišnik, Vrtačnik, Le. sičar in drugi, dovršujejo ee pa zgradbe g. stavfanlka Kralja, ge. K a tone m občinska izBdetane-tallc. NIPKMKMNI NOVO HIŠO oddam. Poizve se: Nove Jarše št. 54. 3226 PEKARNA SE PRODA cena Din 100.000, polovica bi« poteke. Verje 85, Medvode. bOHŠĆANE Gdč. RUŽA naj se oglasi ponovno na upravo >Slovenskega Naroda< pod šifro >Bdina simpatična* gospodu, ki se mm je zadnjič oglasila. 3235 POUK TRG. UČENCA 6 primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, močnega 'n zdravega, ne (pod 15 let starega, sprejme takoj Ignac An-drašič v Kranju. 3233 ŽLNITVE POROKE VSEH STANOV posreduje najdiskretneje in zelo vestno ter razpošilja prospekte in daje informacije proti nakazilu 10.— Din v poštnih znamkah: »Rezor«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 3119 RAZNO POSTELJNE MREŽE izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje, ter iste sprejema v popravilo Alojz Andlovic, LJubljana, Komen-skega ulica sL 34. 3184 Modna konfekcija Najboljši nakup A~ PRESKEK, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T DOMAČE SALAME prvovrstne, samo PSlov. Naroda< poi >Sigurna eksistenca 3221<. KUPIM MOTOR na sesalni plin, 35 HP, in 2AGO VENECMANKO kupi J. Jarc, Murska Sobota. tttl OLJNATE SODE čiste in v dobrem stanju kupuje P. šetina, Radeče. 8300 Urejuj*; Joap augutto 2» »Narodno — Za upravo in *ei usta: Oton Chrftt*. — M » ItfnMjMnL