l*o5fniiis plačana v erotovtni« Leto LXIV., št. 275 Ljubljana, četrtek 3. decembra 1931 Cena Din 1.- Iznaja vsais dan popoldne, a Din 2.—. do 100 LzvzemSi nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji tnseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO EV UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica 61. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. P O D R U 2 N1CE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 100. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 10L--» Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.35L - t*, \ VATIKAN, CENTRUM IN HITLER Vatikan proti sodelovanju centruma s hitlerjevci — Potovanje Hitlerja v Rim — Oster odpor socialnih demokratov proti izpre- membi dosedanje notranje politike Berlin, 3. decembra. Govorice o pre-osnovi nemške vlade z vstopom narodnih socialistov vanjo dobivajo vedno resnejše oblike. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je vstop narodnih socialistov v vlado načelno že sklenjen. Med Hitlerjem ter dr. Briiningom so se vršili o tem že dalje časa tajni razgovori in nedavno so bili zastopniki narodnih socialistov tudi pri predsedniku Hinden-burgu, ki je baje odobril to akcijo pod pogojem, da narodni socialisti v zunanji politiki ne bodo delali ovir, ker bi vsaka izprememba zunaniepolitične smeri lahko rodila za Nemčijo, zlasti na finančnem in gospodarskem polju, katastrofalne posledice. Zaradi tega je bilo pri teh razgovorih sklenjeno, da obdrži v primeru vstopa narodnih socialistov v vlado vodstvo zunanje politike še na dalje dr. Bruning. Zaradi teh kombinacij je prišel cen-trum v zelo neprijeten položaj. Kakor znano, je centrum vodil ostro borbo proti narodnim socialistom in nemški škofje so celo prepovedali katoličanom član- stvo pri narodno-socialistični stranki pod kaznijo izobčenja iz cerkve. Kakor se je izvedelo iz zanesljivih virov, je vodja nemškega centruma znani prelat Kaas te dni odpotoval v Rim, da bi se z vatikanskimi krogi posvetoval o nadaljnji taktiki centruma. Zatrjuje se, da zavzema vatikansko državno tajništvo odklonilno stališče proti sodelovanju centruma z narodnimi socialisti, ki jih proglaša za nevernike in sovražnike katoliške cerkve. Zato so prelatu Kaasu namignili, da Vatikan nikakor ne želi, da bi ostal centrum v vladni koaliciji, če bi stopili narodni socialisti v vlado, marveč naj gre v opozicijo. Iz narodnossocial:stičnih krofov se doznava, da bo tudi Hitler v kratkem odpotoval v Rim, kjer bo skušal priti v stike z Vatikanom. Glavni namen njegovega potovanja v Rim pa so po* litični razgovori s fašističnimi krogi. Hitler namerava v primeru, če bo do* bil v svoje roke državno upravo, uve* sti fašistični sistem, ker upa, da bo na ta način najprej in najlažje stri opo* zicijo socialnih demokratov. Če se mu posreči pridobiti tudi vatikanske kro* ge, potem upa, da bo lahko dosegel svoj cilj. V socialno^demokratskih krogih za enkrat še čakajo, kako se bodo razvi* jali dogodki, izjavljajo pa, da so pri* pravljeni na najostrejšo borbo in da za nobeno ceno ne bodo dopustili uvedbe fašističnega režima v Nemčiji. Po vsem tem, kar so narodni socialisti počeli doslej, jim ni mogoče zaupati vodstva države. Pri tem opozarjajo zlasti na nedavna odkritja na Hesen* skem, ki jasno dokazujejo, da name* ravajo narodni socialisti izvršiti dr* žavni prevrat, ukiniti weimarsko usta* vo in obnoviti monarhijo. Take izpre* membe pa bi imele za ves nemški na* rod tako dalekosežne posledice, da bi rodile resno nevarnost boljševizma. Prav zaradi teUa izjavljajo v socialno* demokratskih krofih, da bodo z vse* mi sredstvi branili republiko in njen sedanji ustroj. Pred likvidacijo mandžurskega spora Ker so se japonske čete umaknile izpred Činčava, je tudi Kitajska postala popustljivejša Pariz, 3. decembra. Posebni redakcijski odbor sestavlja končno besedf.o sporazuma v zadevi japonsko-kitajskega 6pora zaradi Mandžurije. O tem je bil izdan kratek komunike, fci poudarja, da je zadrnja kitajski nota ustvarila možnost sporazuma. Japonska bo sedaj, ko je Kitajska znatno popustila, bržkone tudi popustljivejša in ne bo vztrajala na tem. da sprejme Kitajska od Japonske postavljenih pet po* o* jev. Kakor poroča »Havas«, bo sporazum dosežen v dveh ali treh dneh. Kitajska delegacija je podala svetu Društva narodov naslednjo izjavo: »Ce je res, da so se japonrfce čete umaknile iz okolice Čingcava ter se umaknile na drugo obalo reke Liao, potem je to eden najvažnejših dogodkov, ki predstavlja prvi korak k evakuaciji Mandžurije. To dejstvo morajo potrditi nevtralni opazovalci. Če se izkaže, da je to resnica, potem je Kitajka pripravljena sprejeti predlog sveta Društva narodov brez točno določenega roka za popolno evakuacijo Mandžurije. Kitajska delegacija pa izrecno izjavlja, da bi vsaka nova agresivna operacija japonskih čet onemogočila vsak sporazum Tn da bi v tem primeru Kitajska morala preklicati svoj pristanek na predloge Društva naTodov. V krogih Društva narodov vlada zelo opl"mistično razpoloženje in splošno mislijo. dAg-ence Economique et Financiere« sta angleška in amerisk?. vlada določili skupne smernice glede obravnavanja vprašanja reparacij, vojnih dolgov, kakor tudi razorožitve. Glede podaljšanja imobiliziranih kreditov si v Londonu, še^bolj pa v New Yorku ne delajo več posebnih skrbi. Pogajanja v Baslu in Berlinu se bodo torej lahko vršila v bolj pomirljivi atmosferi. Washington, S. decembra. >Evening Star« navaja v uvodniku razmotrivanja ravnatelja zavoda za mednarodne finance v New Torku, ki opisuje težavni finančni položaj Nemčije in meni, da je treba prihodnje dneve smatrati za odločilne. >Eve-ning Star« naglasa, da je mnogo več Američanov v skupini privatnih dolžnikov Nemčije kakor iz drugih držav in da zaradi tega ni treba nobeni drugi državi posvečati toliko pozornosti kakor Ameriki, da bo lahko našla sredstva in pota za rešitev Nemčije iz njene finančne stiske. Berlin, 3. decembra. AA. Predsednik državne banke dr. Luther je izjavil inozemskim novinarjem, da je Nemčija vrnila od 31. julija do 15. novembra inozemstvu milijardo mark izposojenega kapitala. Odtok deviz je torej posledica odplačila inozemskih kreditov. Od 1. septembra do 15. novembra je Nemčija vrnila 800 milijonov mark. Berlin, 3. decembra. AA. Predsednik republike je podpisal zasilno odredbo, s katero pooblašča državno banko, da sme po potrebi izpremenitJ uvozne carine do sestanka parlamenta. Jutri nov ZKD film ČRNI CIKLON Krasen film z dresiranim! konji Premiera ob %3. pop. v MATICI Predsedniške volitve v Španiji Madrid, 3. dec. d. Predsedniške volitve bodo 9. decembra. Edini kandidat je Al-cala Zamora. Predsednik španske republike bo imel milijon pezet plače, pol milijona za reprezentacijske namene in potovanj*, tri četrtine milijona za osobje m OTadništvo svojih uradov. Sedanja vlada bo ostala z malenkostnimi izpremembami še n-adalje na oblasti. Madrid, 3. decembra. AA. Ustavotvorna skupščin« je odklonila predlog radikalnih poslancev proti ženski volilni pravicu Premijera filma »Durmitor' Filmu se pozna, da je bil izdelan brez običajnih priprav in preračunanih prizorov Ljubljana, 3. decembra. Snoči so naši planinci napolnili kino > Ljubljanski dvore, ker se je že dolgo razpravljalo o novem domačem filmu Durmitore, ki je končno prišel po posredovanju SPD tudi v Ljubljani. SPD je povabilo r.a premijero več dostojanstvenikov, ki so biji pa zadržani in smo v rezerviranih ložah videli le zastopnika župana g. dr. Fetticha, narodnega poslanca g. Rasto Pus'.oslemška, predsednika SPD g. dr. Pretnarja z odborniki, g. dr. Henrika Tumo, g. Janko Mlakarja, g. Rudolfa Badiuro, zamudil pa predstave seveda tudi ni popularni artiljerijski polkovnik g. Ljuba Novaković, da je vsaj na sliki videl svojo domovino in junaška rojake. Pred predvajanjem filma jo predsednik SPD s prav prisrčnimi besedami pozdravil navzočega prvoboritelja za spoznavanje še neznanih planinskih predelov naše držav«, zamebškoga zdravnika g. dr. Branimira GuŠića, ki je pravzaprav avtor filma, saj je on kot član zagrebškega planinskega društva ?>Slijeme« šele odkril vse lepote tega slikovitega planinskega kraja v Hercegovini in Črni gori. S svojo soprogo Marjano, ki je profesorica na ženski gimnaziji v Zagrebu, je večkrat z ogromnimi napori in stroški obiskal te planine in zmagal vrhov**, kamor pred njim še ni stopila noga planinca. Mala ekspedicija je končno odšla iz Sarajeva v pogorje in naskočila Durmitor, a znani dunajski alpinist in fotograf Koranek je ob tej ekspediciji v 26 dneh dovršil film, ki smo ga snoči prvič videli v Ljubljani. Dr. Gušić je v svojem uvodu povdarjal zlasti idealen namen filma, ki naj bi še bolj poglobil ljubezen do planin ter primerjal delovanje ljubljanske 3Skale«, ki je napravila svoj posrečeni film *V kraljestvu Zlatoroga* z delovanjem zagrebškega >Sljeme-nac, ki mu je uspelo posneti doslej neznani Durmitor. Prekrasna je ta pokrajina, saj se vrhovi blešče v srebru snega, ob vznožje pkinin pa butajo sinji valovi Jadrana. Najbolj junaški in najlepši tip našega naroda živi v teh odljudnih krajev, ki jih poznamo kot pasivne kraje, saj ni na tem kraškem svetu nikjer rodovitne zemlje niti polja, temveč le gozdovi in pašniki, kjer se pasejo velike čr»de ovac in koza ter mali bosanski konjiči. Narod je ohranil najstarejše običaje in si pomaga pri delu z najprimitiv-nejšimi pripravami, saj smo v filmu videli vozove, kakršne so ljudje imeli pred tisoči leti v prahistorični dobi. V lepoti svojih planin je pa ta narod lastnik ogromnega bogastva, ki ga bo dvignil in oživel tujski promet, če bomo svetu pokazali romantično lepoto. Z največjo ljubeznijo je dr. Gušić odkrival te divje kraje in njegova najsrčnejša želja je, da bi tudi vsi gledalci filma gledali čuda tega neznanega sveta z enakimi občutki, kakor jih je gledal on ob trudapol-nem odkrivanju. Ko so se odličnemu propagatorju l^pot naše domovine poslušalci zahvalili s prav toplim aplavzom, je stekel film, ki ga spremljajo z večine narodne melodije, čujemo pa tudi guslarja. Večkrat se oglasi tudi prekrasna himna hrepenenja po planinah >oj zlatni gorski krajuc. Pri gledanju filma predvsem ne smemo pozabiti, da je nastal v mnogo prekratkem času 26 dni. Ekspedicija ni mogla čakati lepega vremena, ne lepe razsvetljave, zato je pa takorekoč na svojem prodiranju v ne* znane kraje mimogrede obdržala na filmu, kar je pač srečala. Gledalec naj ne pričakuje že prej pripravljenih in vestno aranžiranih in zrežiranih prizorov mas ljudstva v novih kostumih. Kakor to vidimo na drugih potnih filmih in smo za majhne prizore poskrbeli tudi v našem lepem filmu >V kraljestvu Zlatorogac. Dr. Gušić namreč ni imel niti najmanjše podpore od nikogar, pac je pa, ko je bil film že gotov, celo naletel na nerazumljive velike ovire. Vsa zgodovina tega silno požrtvovalnega dela za film nam dokazuje, da se pri nas na eni strani mnogo govori, da je stvar neobhodno potrebna, ker brez tujskega prometa ne moremo živeti, na drugi strani pa vlada za te zahteve našega narodnega gospodarstva še popolno nerazumevanje. Za film so bila zato na razpolago le naj-skromnejša sredstva, ki si jih je pritrgal od ust g. dr. Gušić in jih je po dinarjih privarčevalo požrtvovalno >Sljeme<, ter zato ne moremo pričakovati teatralnih efektov, ki smo jih vajeni iz tujih filmov. Pač je pa film prav l^pa in nazorna slika te skoraj neobljudene pokrajine ter njenih veličastnih naravnih krasot, na drugi strani nas pa pretresa tudi bedno in skrajno primitivno življenje tega kljub svoji neznosni bedi lepega in vedrega ter v resnici še popolnoma prirodno naivnega naroda. Seznanimo s^ z malimi planinskimi naselji in pa s plaiwi-rijami, kjer stanujejo pastirji v kolibicah, ki je njih temelj iz kamenja, visoka stre- ha pa iz neobdelanega lesa, vej in slamo. Najzanimivijsi in tudi najlepši prizori vsega filma nam kažejo življenje črnogorskih hribovcev ob cerkvici, zlasti silno pa delujejo vdove in matere, ki objokujejo svoje sinove. Narod je seveda globoko vdan svojemu bogu, bolje bi pa rekli svojim bogovom, ki jih vidi in čuti v veličanstvu nebrzdanih naravnih sil. Pri vstopu v skromno cerkvico ne poljubljajo ženice samo križa v roki popa, temveč vsakdo pobožno poljubi tudi kameniti podboj vrat. Vsa pot je polna naravnih krasot in pi-toreksnih oblik visokih vrhov, posebno pozornost pa vzbujajo redke geološke formacije, kakor n. pr. pri gori Prutašu. Vrsti se I>anorama za panoramo in vedno se menjajo oblike, dokler dr. Gušić in njegova soproga ne preplezata na 2522 m visoki Bo-botov Kuk, najvišji vrh Durmitorja. Ekspedicija gre z Bobotovega Kupa v dolino na drugi strani proti morju mimo jezerc ia slapov skozi visokogorsko vasico Žablja k v Nikšič in na Cetinje ter čez serpentine Lov-čena v Kotor, nato pa dalje v Dubrovnik, od koder odpelje turiste ladja proti domu. Posebno druga polovica filma, ko je bilo za snemanje ugodno vreme, je tudi v fotografskem oziru na višku, zlasti krasne so p* slike z valujočimi oblaki in so ln enimi za-padi. Film je nadvse poučen ter izredno Ln-teresanten s stališča geografa, turista, etnografa, geologa ter botanika, še bolj naj bf pa deloval na voditelje našega narodnega gospodarstva in uprave, da pomagajo bednemu narodu v tam paradižu naše dom©-vine. Smučarska postojanka na Veliki planini V nedeljo, 6. t m. ob 11. bo svečano* otvor j ena na Veliki planini nova plan so*, ska koča. depandanca stare. Zgradilo jo* je SPD v hvalevrednem prizadevanju, da omogoči prijateljem planin uživati lepota-narave rudi pozimi. Koča bo oskrbovana^' vso zimo in sobe, v katerih je 46 postelj, bodo stalno kurjene. Nova koča bo op©-rišče za zimske izlete planincev in smo* carjev ter za prirejanje smučarskih teč** jev. SPD vabi planince in smučarje, da 8«-. v čim več jam š-tevilu "deleže oifrvorirve* nove koče. Za one, ki bi ne ali na Veliko, planino že v soboto, temveč šele v nede—. Ijo, bo na razpolago avtobus, toda somov prd pogojem, če bo dovolj prijav- Avtobus bi vozil v nedeljo ob 6. zjutraj izpredf-Figovca, v Stranjah bi bil ob 7. ki ob M. j bi bili izletniki na Veliki planini. r>Jovo< kočo bo blagoslovil kaplan g. Zor. Za vožnjo z avtobusom se jc tref>a prijaviti SPD (palača Grafike) najkaanejn do sobote do 10. Podrobnejša poiaanrfla bodo objavljena pozneje. Aretacije sofijskih demonstrantov Sofija, 3. dec. Zaradi napada na jugo-slovensko poslaništvo in generalni konzulat je bil aretiran tudi predsednik mafoe-donstvuju-šče organizacije Vardar, poleg njega pa še 14 visokošolcev, ena visoko* šolka in dva srednješolca. Studentska zveza je proti tem aretacijam ostro protestirala. Hud vihar v Trstff Trst, 3. dec. Snoči je divjala v Trs+u k» okoKci strahovita bora. Hitrost viharja j«* znašala 110 km na uro. Vihar je rušil strfw he in podrl veliko skladišče lesa ▼ pristanišču. Pet ljudi je bilo lahko, trije pa biU hudo ranjeni. Potovanje Bethleita v inozemstvo BudimpeSta, 3. decembra. V dobro poučenih krogih ne vedo ničesar o tem, da bi bilo inozemsko potovanje bivšega ministrskega predsednika grofa Berhlena oficijelnega značaja. V krogih iz okolice grofa Bethlena se slej ko prej zatrjuje, da je potovanje namenjeno zdravljenju. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2275.84_2252.6S, Bruselj 783.86 — 786.22, Curih 1097.85 do 1101.15, London 185.91—193.41, New York 5620.93_5637.93, Pariz 220.80—221.46, Fra-sra 167.20—167.70, Trst 287.26—293.26. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.05, Pariz 20.11 London 17.30, New York 514, Bruselj 71.40, Milan 26.40, Madrid 43, Amsterdam 207.30, Berlin 121.90. Sofija 3.73, Praga 15.23, Varšava 57.60, Bukarešta 3.07, Stran 2 >SLOVENSET NAROD*, dne 3. decembra 1931 Kvas Je prišel pred sodišče Banska oprava prijavila „Union" državnemu tožilstvu Obravnava preložena Ljubljana, 3. decembra. 2e od jeseni lanskega leta datira stremljenje po znižanju cen živilom, zlasti kruhu, ker so takrat znatno padle cene žitu in moki. Banska uprava je najprej pozvala peke, da so morali prodajati kruh po cenah, kakor jih je ona določila. Peki so prišli pred sodišče in javnosti je znano, kako se je zadeva končala. Na drugi strani so pa peki zahtevali, da morajo tudi tovarne kvasa ceneje prodajati svoje izdelke. V »Slov. Narodu« se je razvila v zadevi kvasa ostra polemika med peki in zastopniki te industrije. Zlasti članek »Slov. Naroda«« pod naslovom »V desetih letih $52 milijonov neupravičenega dobička« Je izzval povsod veliko senzacijo. Banska uprava je nato v daljši vlogi na državno tožilstvo poudarjala, da se naj točna kalkulacija ugotovi po strokovnjakih in na osnovi knjig tovarn kvasa, ker smatra, da so cene kvasu, ki vplivajo na proizvodnjo kruha, visoko pretirane. Banska uprava je tudi p redil aga lat naj se uvede proti proizvodnikom kvasa v dravski banovini kazensko postopanje. V dravski banovini p-oizvaja kvas le pivovarna »Union« v Ljubljani. Državno tožilstvo je vlogo odstopilo okrajnemu sodišču z nalogom, naj se prične proti odgovornim činiteljem tovarne »Union«- kazensko postopanje zaradi člena 8 zakona o pobijanju draginje. Na odgovor je b:l v prvi vrsti pozAran glavni ravnatelj g. Ignacij Florijančič. Okrajni sodnik g. Janko Miiller je najprej zaslišal glavnega ravnatelja g. Fluri-jančiča ia pozneje kot strokovnjaka v produkciji kvasa g. Rudolfa Zalokarja. V zagovoru je obtoženi priznal. da znaša sedaj prodajna cena kvasu 31 Din za kg. Od te cene je treba v prvi vrsti odšteli pred dvema letoma na kvas naloženo državno trošanno 4 Din in mestno po 1 Din. dalje režijske stroške m investicije v skupnem znesku 4.30. torej skupaj 9.50, tako pride čista cena kvasu na 21.50 l>m kg. Letna produkcija kvasa pada. V letih 1929 30 ;e znašala 47O.°00 kg. poprej pa od 582.000 do 620.000 kg letno. Izvedenec g. Rudolf Zalokar je podal sodišču daljše kalkulacijsko poročilo. Med drugim je vzel za osnovo svojemu kalkuiaeijskemu računu. da pivovarna »Union« izdela 1600 kg kvasa. Za to količino kvasa znašajo stroški: a) za sirovine 5701 obratne potrebščine 5360 in plače nameščencem 3350 Din skupaj torej 14.411 Din. K tem stroškom je treba prišteti še %po na/predovala, razširila je svoje tendšča in zgradila ponosni smučarski dom na Slatni v Planici. Oboje je nov dokaz Iniciativnosti in nesebičnega klubovega delovanja v prospeh sporta in naroda, za klub sam je pa to zopet važen mejnik, zlasti sedaj, ko stopa v 20. leto svojega obstoja. Predsednikove progmatlčne besede Občni zbor se je vršil v dvoranri OUZD, otrvoril ga je predsednik g. dT. Dular. Uvodoma se je spominjal v .preteklem letu umrlih članov: pokojnega Feigla, Saše Kneza, dr. Muhleisna in Franceta Ogrina, kaiterih spomin so počastili navzoči stoje. Potem je pa nadatljeval: Tiho. skoro ne-opaženo prekoračuje nas klub 20. loto svojega obstoja in deda. Naš klub je matična ceMea za celokupno športno gibanje Slovencev in je kot tak izhodišče prevdarne-ga in smotrenega športnega in organ iza-•toričnega prizadevanja na sportno-teles-no-kulturnem polju v Slovenji, žal poteka športno življenje in gibanje preveč mirno in neopaženo. Edrini izraz razgibane, moderne športne mladine tvorijo športne tekme na zelenem in belem polju in v vodi Veliko idealnega dela in materijalnih žrtev polagajo na oltar telesno kulrturne vzgoje baš oni, ki nJso dobro aitudrani. Naša mlada držaiva je pa imela z raznimi perečimi problemi toliko skrbi in dela, da se ni utegnila mnogo zanimati za aport-ne zadeve, čeprav ve, da je športna družina eden glavnđh temeljev., na katerem slon' naša lepa domovin*. V nadaljnem govora je predsednik povdarjal. da tam, kjer se bodo gradili športni prostori v bodoče n« bo treba graditi bolnic. Športna društva so vredna moralne in materijalne pomoči, občine bodo morale pomagati pri uredritvi m preskrbi igrišč, potrebna je reforma šodske telovadbe, potrebni so nam športni učitelji, visoka šola za telesno kulturo ln moderen zakon o telesni vzgoji. Bansko upravo bo Hrrija prosila, naj ustanovi sosvet za povzdigo telesne kulture in sporta. o400 Din. Vsi stroški z obrestmi, amortizacijo in dobičkom vred znašajo po Zalo-karjevem računu 28.061 Dim za proizvodnjo 1600 kg kvasa, ali približno 18 Din za kg. Cena 20 Din je povsem primerna. Strokovnjak je naposled omenil, da ima pivovarna »Union« pri kvasu velikanski dobiček. Po svojem zastopniku je obtožena pivovarna »Union« podala proti tej kalkulaciji daljši 'jgovor in skušala izpodbijati nekatere specificirane postavke, priznati pa je morala, da je strokovnjak gotove postavke višje nastavil kot družba sama Tako navaja strokovnjak ceno za melaso 281.25 Din 100 kg, družba pa 264.60, druge postavke pa je določil nižje. I>ružba je dalje ugovarjala, da ne vsebuje strokovno mnenje vseh podrobnosti in da je kalkulacija izpustila mnoge postavke, ki potem vplivajo na določitev cene. Kalkulacijski račun obtožene družbe »Union« je določil vse podrobne stroške za kvas na 2740 Din za kg, torej 27.40 Din za kg. V ta račun pa je že všteta državna trošarina z mestno po 5 Din. Kvas pa se prodaja po 31 Din kg. Pred sodnikom g. Jankom Miillerjem se je danes dopoldne vršila prva ustna razprava proti pivovarni »Union« zaradi kv.:sa. Prisoten je bil prvi obdolženec ravnatelj g. Ignacij Florijančič, drugi isoobto-ženec Viljem Nemec pa ni prišel k razpravi. Razprava je trajala dobre pol ure. Pravnj zastopik pivovarne »Union« je v dopolnilo pismenega zagovora pripomnil, da obtoženca nista v resnici sama določevala cen. Viljem Nemec je le sporo* čal prodajalcem cene, ki jih je določila skupna proda al na družba karteliranih tovarn kvasa ^Fermente«, s sedežem v Zagrebu. Ta družba jc določala cene za vso državo sporazumno z vsemi tovarnami. Cena je bila pov6od enotna, določila pa se je v sporazumu med zastopniki 7 tovarn in. delegatov finančnega ter trgovinskega ministrstva. Družba »Fermente« tudi raionira prodajo po državi. Zastopnik je dalje mimogrede omenil, da strokovno poročilo g. Zailokarja ni povsem točno. Obtoženi ravnatelj g. Florijančir je v imenu tovarne dovolil, da sodišče po stro kovnjakih pregleda zadevne trgovske knjige in da izvedenec strojni inženjer ugotovi kapaciteto strojev. Obtoženi g. ravnatelj je pripomnil dalje, da je prodaja kva^a padla za 20 odstotkov. Sodnik je razpravo preložil na nedoločen čas, ker bodo zaslišani razni strokovnjaki in delegati ministrstev odnosno ostali tovarnarji. Glede klubovega delovanja je predsednik povdarjal, da jc Ilirija tudi lani krepko napredovala in dokazala, da ni samo običajno športno društvo, nego močna, harmonična organizirana ustanova, ki z velikim uspehom In energijo zasleduje pota k razvoju narodnega zdravja. Podal je kratek pregled klubovega delovanja v pretekLi sezoni, se zahvalil novinarjem za naklonjenost in zaključil govor z vifcli-kotu Nj. Vel. kralju. Z občnega zbora je bila poslana kralju udanostna. predsedniku vlade, gg. banu in žu.nanu pa pozdravna brzojavka. Tajniško poročilo Obširno '.n temeljito tajnikovu poročilo je podal dolgoletni klubov tajnik g. Be-tetto, ki je uvodoma povdarjal, da je odbor nadaljeval v duhu tradicij delo svojih prolhodnikov. Vseh deset sekcij je pokazalo veliko delavnost in lahko se reče, da je bila ILirJja tudi v preteklem letu po svoji delavnosti in vsestranosti ne samo najagilnejši klub v Sloveniji, temveč v vsej državi. S svojim uspešn/im vzgojnim delovanjem, zlasti pa s svojimi napravami je tudi v preteklem letu vršila važen del socijalnih in zdravstven;h nalog mestne občine, bila je pa tudi važen činitelj v tujskem prometu. Klub šteje zdaj S2 ustanovn-Lkov, 627 rednih in podpornih članov, 547 dijakov in narašcajnikov, skupaj 1256. Med letom jih je pristopilo 197, izstopido ali črtanih je brilo zaradi neplaćanja članarine 236. Vseh deset sekcij je imelo lani 145 nastopov, 11 več kot v pretekli sezoni. Od teh nogometna 87, plavalna 18 itd. G. Betetto je poročal tudi o internem delovanju kluba, o poslovanj u upravnega odbora. Gospodarski položaj kluba je sicer urejen, je pa neugodnejši kot lami. Splošna gospodarska kriza je okrnila, tuđi klubove dohodke, dograditev snraš&ega doma In razširjenje tenosča srta Izčrpala možnosti dohodkov. Tajnik je razpravljal še o akcijd zgradbe smuške koče, o zimskem in letnem kopališču in vprašanju novega igrišča, ki bo kmalu pereče ter o finančnem problemu ptrosđave 20-letnice. Povdarjal je inioijativ-noet in sodelovanje vsega članstva, sodelovanje klubovih zastopnikov v raznih aa-vezih in podsaveiah, se zahvalil trenerje-zna gg. U3agi in Jakšiča in bivšemu tire* nerju g. Bara. Poročila se*dj SJedtta so (poročila posameznih funk- j cttoaarjer. Za nogometno sekcijo je noro- | čal inž. Petrič, Sekcija je imela 116 prire-ditov. od teh je prvo moštvo odigralo S7 tekem. Forma moštva je bila med letom zelo nestabilna, čim bolj se je sezona nagibala h koncu, tem solidnejša je bila. V •liginem tekmovanju je bilo opažati pomanjkanje rutine in treninga. Vsekakor je sekcija zaznamovala lepe uspehe. Poročilo o delovanju amuške sekcije je poda! inž. Koudelka, Povdarjal je, da je imela sekcija več uspelih prireditev, njen član g. Joško Janša si je pa priboril 2. »mesto na mednarodnih tekmah v Bohinju, državno prvenstvo, prvenstvo dravske banovine itd. Govornik upa, da se bo smučanje z zgradbo doma v Planici še bolj razvilo. Plavalna sekcija, o kateri je poročal g. Kramašič. beleži še posebno velik napredek. V splošni kvalifikaciji si je priborila drugo mesto v državi v državnem prvenstvenem tekmovanju. Ilirija je inieia v gostih madžarska kluba FTC in MBSS. v Ljubljani je bil svetovni prvak dr. Ba-rany. članica gdč. Lampretova nas je častno zastopala na Dunaju, na evropskem pcrv»enstvu v Parizu itd. člani Ilirije so postavali celo vrsto jtigoslov-enskih rekordov. V propagandnem pogledu je Ilirija mnogo storila v Kamniku in Rimskih Toplicah, poživela je plavalni sport v Novem mestu. Gotovo je. da je med vodilnimi klubi Jugoslavije. Zanimanje za plavanje slabo narašča. O lahki atletiki je poročal g. Karba. Sekcija je bila nekoliko reorganizirana in poživljena, imela je 5 prireditev ter dosegla prav lepe uspehe v državnem prvenstvu za moštva in poedince, znani naš maratonec g. Sporn je pa postal državni prvak na 10 km. V Pardfubicah je bil na močni mednarodni konkurenci tretji. O težkoatletski sekciji je poročal g. Kos. Sekcija goji rokoborbo, boks in dviganje. Rok oborba lepo napreduje, za boks še ni pravega odzha. v dviganju pa ima Ilirija dominantno pozicijo v vsej državi. Taile.n-ta sta zlasti Krisper in Avčin. Podpolkovnik g. Ovetko je obširno poročal o sabljaškl sekciji. Poučevalo se je sabljanje in floretovanje.. Sekcija šteje 41 članov, z uspehom je nastopila v državnem prvenstvu, kjer si je priborila več mest ob hudi konkurenci, t juniorski skupini pa v floretu 2. mesto gdč. Tavčarjeva, o. gdč. Beletova itd. Poročilo tenis k o sekoije jc namesto odsotnega g. Pogačarja prečltal g. Botetto. Zaradi povečanja igrišč je sekoija ogromno narasti a in šteje danes 184 članov. Imela je 9 nastopov ter je bila v S tekmovanjih zmagovita. Z g. Trudnom je sekcija mnogo pridobila in je letos tudi kvalitaitivno znatno napredovala. Mnogo jSlov. Naroda«; načelniki sekcij: nogometna: ing. Petrič; plavalna: dr. Jurko: smuška: ing. Koudelka; drsalna: ing. Bloudek; lahka atletika: prof. Ste-pišnik; težka atletika: Kos; table-tennis: Pevalek; sabljaška: podp. Cvetko; ženska: dr. Maver. Razsodišče: dr. Praunseis Alojzij; dr. Demšar Jernej: dr. Pretnar Josip; dr. Volavšek Z l°nko: dr. Juvanc Makso. Nadzorstvo: Etbin Bežek, Rabič Viktor, Babišek Milan. Ob 23. je bil občni zbor, ki je potekel v najlepši harmonija, zaključen. &C*>1inmQa Qava t K poročilu o komemoraciji Vaš list je obširno poročal, kako smo preteklo nedeljo slavili spomin dr. Edvarda Slavika. Pri tem je Vaš poročevalec naklonil mnogo prostora tudi mojemu govoru. Z ozirom na pomen slavnosti, pa tudi s svojega osebnega stališča, to hvaležno priznavam. Vendar prosim da mi dovolite popraviti oni del poročila, ki posnema zadnje stavke mojega govora. Gre namreč za iiesporazumljenje, ki se mora pojasniti radi stvari kateri služim, in tudi radi mene samega. Da je prišlo do takega nesporazum-ljenja, ni prav nič čudno. Gotovo me je tudi marsikateri izmed poslušalcev razumel prav tako kakor Vaš poročevalec. Saj se v nacionalnem krogu lahko primeri, da se besede katere ?o. če smem tako reči, govorjene z nekepa bolj internacijonalneiia stališča napak razumejo. Če onim, ki poslušajo ni potreba upoštevati ozirov. ki so naloženi onemu, ki govori. V zadnjem delu svojega govora sem hotel priklicati poslušalcem pred oči, primer-jaje jo z drevesom, podobo naroda v najširšem, pred vsem na kulturno merečem pomenu besede, ne pa podobo države. Državi so meje pravno določene, narod pa črpa svoje življenjske sokove iz vseh svojih na široko in globoko v rodno zemljo segajo-čih korenin in stremi s svojimi košatimi vejami navzeor in na vse strani, za lučjo in v prosti, svobodni vzduh. Nisem govoril o odsekani, inarvče samo o podsekani veji, ki od te rane usiha. Do tu sem moral, dalje nisem smel iti. Prav hvaležen Vam bom, gospod urednik, ako objavite v svojem listu to moje pismo. S tem zagotovilom Vas prosim da sprejmete tudi izraz mojega odličnega spoštovanja. Dr. Josip Wilfan. Nagrado m. lO.OOO (desettisoč) plača tvornica JugočeSKa d. d. Kranj onemu, ki najde sled za atentatorjem na našega ravnatelja g. M. Horvvitza, oziroma kdor omogoči, da se napadalca prime in izroči oblasti. Iz policijske kronike Ljubljana, 3. decenrvbra. DRZEN ROP. Snoči se je vračala domov s svojo hčerko ga. Marija Miheličeva, stanujoča na ce-^ii na Drenikov vrh. Ko je prišla mimo mestne drevesnice na cesti Pod Rožnikom, se je nenadoma zaletel vanjo neki moški in še preden se je zavedla, ji je iztrgal črno ročno torbico m bliskoma pobegnil v tivolski gozd. Gospa in hčerka sta bili tako prestrašeni, da se prvi hip nista n rti zavedli, zakaj gTe, ko sta pa začeli klicati na pomoč, seveda o roparju že ni biilo ne duha ne sluha. V torbici je imela Miheličeva 200 Din, več ključev, žepni robec in molitvenik. Napadalec je bil baje mlajši moški. VLOM PRI SLAMIČU Z raznicni sumljivimi elementi, tatovi in vlomilci ima policija vsako leto na zimo vedno mnogo posla, vse pa kaže, da bo letos dosežen rekord. V teku zadnjih 14 dni je policija polovila člane dveh mladih tatinskih in vlomilskih tolp in jih zaprla, včeraj in danes je pa zopet aretirala in zaprla pet malopridnežev, ki so na debelo kradli kolesa in ki imajo tudi več vlomov na vesti. Vse to pa nič ne pomaga, vlomilcev je menda vedno več. Tafco je bil danes ponoči zopet izvršen drzen vlom v poslovne prostore tvrdke Slamič na Goeposveteki cesti. Vlomilec — najbrž sta bila dva — je prišel v lokal skozi Kersnikovo ulioo, ker jc z dvema koloma šiloma razširil železno omrežje in zlezel skozi odprtino v trgovino. Zanimivo je, da se ni lotil ničesar v trgovini, temveč je samo iz predalov pobral ves denar. V hla* gajni k sreči ni bilo mnogo denarja, odnesel je za okroglo 800 Din drobiža in odšel po poti, po kateri je bil prišel. 400 NOVCIČEV V ČEVLJIH Čudnega tiča so aretirali včeraj orožniki v Vevčah. Bil je neki Hrvat, ki trdi, da je iz Zagreba in da se piše Mesič. Orožnikom se je zdel sumljiv, pa so ga prijeli in preirfcali. V čevljih so našli 400 komadov novčičev po 50 para, pri 6ebi je pa fant imel še 500 Din. Na vprašanje, kje je dobil denar, jc dejal, da ga je pri-beračil. Vse pa kaže, da je fant najbrž kje vlomil. Orožniki so ga izročili ljubljanski policiji. NESREČA S SAMOKRESOM V ponedeljek zvečer so morali v bolnico prepeljati 20 letnega ključavničarskega pomočnika Jakoba Pečnjaka, stanujočega v Florijanski ulici. Mladenič je našel pri Čevljarskem mostu star samokres in ga vtaknil v žep. šel je domov in sedel k večerji, ko je pa po večerji potegnil robec iz žepa, se mu je samokres v žepu nenadoma sprožil. Krogla mu je prestrelila desno nogo in obtičala v levi. NEVARNI TATOVI IN VLOMILCI Viktor Kočevar je stalen gost ljubljanske policije. Pred desetimi dnevi so ga izpustu! iz sodnih zaporov, kjer je presedel daljšo kazen. Toda fant se noče izpameto-vati. Samo deset dni je bil na svobodi, pa je že ukradel dve kolesi in ju prodal. Seveda ga je policija nadzorovala in še predno se je zavedel, je bil znova v zaporu. Viktor je včeraj na policiji ogorčeno protestiral in zatrjeval, da je nedolžen. Te dni sta bila aretirana dva izredno nevarna vlomilca in tatova, delavca O. in H., proti katerima policija še vodi preiskavo. Oba sta kradla po mestu kolesa, jih prodajala na deželo, da pa tam nista brezplodno zapravljala časa. sta izvršila več vlomov. Med drugim sta vlomila v neko gostilno pri Grosupljem, kjer sta odnesla razne stvari in gramofon, ki ga je pa včeraj policija «o£1a v LJubljani. I Koledar. Daue>: četrtek 3. decembra katoličani: Frančišek Ksaverij. Sveljub, pravoslavni 30. novembra* Grigorije. Današnje prireditve. Kino Matica: Dober grešnik. Kino Dvor: Mornarjeva ljubezen. Kino Ideal: Pesem moje du5e. Kino D?or: Alpinski film >Durmitor< ob 19.15. Sokol II. Miklavžev ples v Kazini ob 20. Deiuroe lekarne. Danes: Leustek, Resljeva resta 1. Bohi-nec, Rimska cesta 24, dr. Kmet, Dunajska cesta 41. * _ Osebna vest. Policijski uipravnik Vekoslav Kerševan je z včerajšnjim dnem nastopil redni dopust. . - • - v -v ...... . ■ L, Klub zagrizenih sovražnikov žensk i več lii 'mi vabi vse enako misleče na ustanovni občni zbor! - . -■ ■ - • ~ • ' .....- Turneja ženskega zbora UPZ Razen matinej, v katedrih bo pokaral novoustanovljeni ženski zbor TJPZ bisere mladinske pevske literature in ki so namenjene zgolj šolski mladini, nastopi zbor tudi z večernimi koncerti. Ti koncerti bodo: v nedeljo 6. decembra v Karlovcu, ob 20.30 z Zorinem domu, v ponedeljek 7. t. m. v Petrinja ob 20.30 v Hrvatskem domu, v torek, na praznik 8. t. m. ob 14.30 v Črnomlju v dvorani Sokolskoga doma, ob 20.30 (pa v Novem mestu v Sokolekem domu. Na teh koncertnih nastopih se bo predvajal pod vodstvom dtirigenta UPZ «. profesorja Srečka Kumra naslednji program: Ženski zbori a capella. Lajovic Anton: Veseli kolednlkri. Stolcer-Slavenski Josip: Romarska. Grgoševlč Ztatko: »Okolo Žnja-čkoga venca« (I. s»tav.). Krstit Peter: Pod jorgovanom. Mltojevlč Mlloje: Muha I komarac. Odmor. Zenaki zbori a capella. Adamič Emil: 6 narodnih peemrt: 1. Rastf, rožmarin. 2. Da bi jaz znala, kteri jo moj. 3. V črni goni beli grad. 4. Sem revna deklica. 5. Lepo, mlado jutro se rodi. 6. Izbrri ad moža. ženskri ztoori s spremljevanH^ni klavdrja. Premrl Stanko: Jezus je majhen. Rože za Marijo. Kogoj Marij: Kaj ne bi bila vesela. Zvon-ftkl. Mladinska. Lajovic Anton: Nagajiv*:a. Dote jezdi na kolenu. Adamič Emil: Pa»trir6M. Tri pure. Izpra-Sevalnica Ženski zbor a capella s S solo glasovi. Adamič Emil: Kata (bel. svat-obred v Sitlr.ih stavkih): a> Modra Kata. b) Le»pa Kata, e) Zvesta Kata, č) Srečna Kata. Koncertni nastopa mladega zbora v času. ko ostaM zbori še vežbajo program, so najboljši dokaz njegove agimosti. Z nastopi pa bo TTP2 dokazal, kakor doslej Se povsod, da mu gre po praivici sloves enekpa naših najboljših pevskih ndmženj. Nar©d!i<$ gleda!! šče DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, X decembra: Dve nevesti. Red D. Petek, 4. decembra: Zaprto (general« ka). Sobota, 5. decembra: Zapravi ji vce Premv-j era. Izven. * Gol&rjcva kmečka veseloigra »r>v»e nevesti* se igra danes zvečer v naši drami za red D. Izvrstna veseloigra je doslej šo vselej napolnila dramsko gledališče in izvrstno zabavala publiko. Zasedba kakor pri premijeri. Režnja Lipahova. »Zapravijivec«. Pisatelj po vsej Rv-ropi zelo znane čarobne igre »Zapravljive«« je Ferdinand Raimund, sodobnik slavnega Nest rova. Se dan danes spada med najznamenitejše in na j priljubljene j-še pisatelje nemške romantike. Kot tak je postal svetovnoznan, predvsem vsled svojih pravljičnih iger, ki so še vedno na repertoarju vseh odrov. Vsebina »Zaprav-ljivca« je silno priprost;!, obenem pa tudi poučna. Dejanje samo polno poezije, fan -tazije, ljubeznivega humorja, čustvene topline, skratka pravljično in prisrčno. Napisano je prav za vse kroge, za razumnike in široke plasti naroda. Primerno pa je tudi za otroke. Premijera bo izven ab on mana. OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 3. decembra: Dežela smebliaja. Red B. Petek, 4. decembra: Zaprto. Sobota, 5. decornbra: Viktorija i.n njen huzar. Red E. Naša opera pripravlja v novem prevodu ter popolnoma novi režiji in inscenaciji slavno opero Carraen v režiji g. Krefta in pod taktirko ravnatelja Poliča, rremijera nove vprizoritve bo sredi tega meseca. Miklavževa prireditev v drami. Kakor vsako leto, pride tudi letos v dramo Miklavž. Prireditev bo v nedeljo 6. t. m. ob 3. popoldne. Ker gre tu za obdarovanje najrevnejših šobkih otrok. prosimo '-se p. t. tvrdke, trgovine itd., ter privat-nike, da po možnosti podpro to dobrodelno akcijo uprave našega glerališča. Dobrodošel Je vsak dar. najbolj pa obleka in obutev. Darila naj se pošiljajo v dramsko gledališče ter oddajo pri vmtarju. port pri mm 21, redni občni zbor SK Ilirije — Razveseljiv napredek na vseh poljih Btev 275 »SLOVENSKI X A R O D«, dne 3. decembra 1931 Stran 15 Dnevne vesti — Princ Pa\cl obolel. Princ Pavel je prisostvoval te dni s princeso Olgo v Glas-gowu spuščanju nove bojne ladje v morje in se je tako močno prehladil, da leži še sedaj v nekem londonskem sanatoriju. Zadnje dni se pa počuti že bolje. _ Z banske uprave. G. podban dr. Plrk- majer v petek 4. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten. — Voja&ka proslava na&ega narodnega praznika v Pragi. V Prago detaširani bataljon 48. pespolka >Jugoslavija« je proslavil v torek svojo polkovno slavo, ki je združena vsako leto s proslavo našega narodnega praznika. Proslavi so prisostvovali zastopnik našega poslaništva legacijski svetnik BajiC, poveljnik garnizije general Klecanda. naš vojaški ataše podpolkovnik Joksimović s kapetanom Gozdanovićem, predsednik krožka srbskih legionarjev podpolkovnik dr. Freja, zastopniki češkoslovaško - jugoslovenske lige. praške jugo-slovenske kolonije itd. Kralju Aleksandru in jugoslovenski vojski je nazdra\nl general Klecanda, prezidentu Masarvku in češkoslovaški armadi pa legacijski svetnik Bajič. — Razpisana zdravniška služba. Kraljevska banska uprava razpisuje pri banovinski javni ženski bolnici v Novem mestu službo primarnega zdravnika Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v banovinsko službo ter dokazati, da imajo kvalifikacijo po ? 20. zakona o bolnicah. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolko-vanimi prilogami je vložit! najkasneje do 15. t. m. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. — Iz zdravniške službe, v imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan dr. Janez Gantar, zdravnik I. planinskega pešpolka v škof ji Loki. — Razpis službe, županstvo občine Tržišče razpisuje mesto tajnika. Tajnik mora biti vešč vsem tajniškim poslom. Mesečna plača Din 417.— brez vsakih drugih prejemkov. Pravilno opr^ml1en2 prošnje je vložiti do 11. decembra. — Iz »Službenega lista«. ;>Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 76. z dne 2. decembra objavlja zakon o obrtih, pravilnik za zvrševanje zakona o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev, pravilnik o proizvajanju. uvozu in prometu s sredstvi :'*a zatiranje rastlinskih škodljivcev in bolezni, odločbo o izpremem-bi poštnih in brzojavnih pristojbin in razglas o prenosu pri občevanja službenih objav na »Službeni list t. — Zadnja pot Irme polakove. Irmo Folakovo so položili včeraj v Zagrebu k večnemu počitku. Na zadnji poti jo je spremilo mnogo zagrebškega občinstva. Ob odprtem grobu se je poslovil od nje Hinko Xučić. V zadnji pozdrav ji je zaigral gledališki orkester. — Možje, sinovi. Svojim ženam in materam, svojim gospodinjam darujte za Miklavža ^Gospodinjsk.l koledar« za leto 1932, ki jo vsebinsko bogat raznih praktičnih navotl:l in nasvetov, prekoriston za vsak dom. Pele? številnih novih kuhinjskih receptov, zlastd tudi za rastlinsko hrau<». vsebuje mnogobrojno zanimive, članke, porodila in razprave. Praktično urejen je troškovnik, nekaka blagajniška knjiga rrn^vodinje. Naprodaj je koledar r1' • vseh pji 20_____ za olan^ Din IG.—. s poštnino Din l\2o več. — Za otvoritev smučarske sezone je iz^la prav b-pa knjiga »Smučanje', ki jo je nj\ tuj- Robert Kump, kot pravi idealist izdal v lastni založbi. Delo. k" je :pned nami je druga knjis:.i o smučanju v slovenščini ter obravn;r.;j \ so t«-hn'ko smučanja s povsem novih, modernih vidikov. Bogato ilustrirana knjiga bo služila začetnikom, kakor tinti Izurjenim smučarjem, posebno tekmovale*'m. katerim prinaša točno obravnavo t( !oru O.S. v Sarajevu 0.0, v 'MJublja-ni 0. i. D'r-rradu — 11.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 773.7. temperatura je znašala _ 4 2. — 20G0 novih stanovanj v Zagrebu. Zagreb je dobil letos 2060 novih stanovanj in sicer največ eno- in dvosobnih. Enosobnih stanovanj je dobil Zagreb letos 978, dvosobnih 772, trisobnih 252. To priča, da je tudi v Zagrebu največje povpraševanje po malih stanovanjih. — Hud mraz v Hrvatskem Primorju. V Hrvatskem Primorju piha že več dni močna burja in pritiska občuten mraz. Na oknih imajo vsako jutro ledene rože. — V Splitu se grejejo na solncu. Dočim ljudi v Hrvatskem Primorju že pošteno zebe, imajo v Splitu zadnje dni pravo pomladansko vreme. Posebno včeraj je bilo tako toplo, da so hodili ljudje po mestu brez sukenj. — potnik zblaznel v vlaku. V ponedeljek popoldne je neki potnik v vlaku med Zagrebom in Siskom nenadoma zblaznel. Napadel je železničarja Cicka, Drniča in Vrtana ter jih tako okla!, da se bori Cicak s smrtjo, železničarji so zblaznelega potnika komaj ukrotili, potem je bil pa prepeljan v bolnico. — Nesreče in nezgode, v ljubljansko bolnico so včeraj prepeljali več ponesrečencev. Prvi je bit posestnik Martin Nemec, stanujoč v Dolskem. Snoči se je peljal na kolesu domov, nasproti mu je pa privozil voznik, ki je bil brez luči. Nemec se je zaletel vanj in se tako občutno poškodoval na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Delavca Franca Gerčo-na. rojenega leta 1S97. in stanujočega v Gradcu, je v tovarni zagrabil transmisijski jermen za levo roko in ga precej poškodoval. — Tretja žrtev nesreče, oziroma neprevidnosti je bil dninar Avgust zabnikar. Ta je ponoči spal v nekem hlevu v Stepa-nji vasi. Med spanjem ga je konj ugriznil v desno lice. — Filip štefula. čevljarski mojster iz šutnje pri Kamniku, je včeraj padel z lestve in si znatno poškodoval levo nogo. — Pijan zaspal in umrl. 191etni hlapec Anton Papec v Varaždinu se je v ponedeljek zvečer napil in v hlevu zaspal. Zjutraj so ga pa našli mrtvega. Ležal je na trebuhu in se je naibrž zadušil. — Obledele obleke barva v različnia barvah n plisira tovarna JOS. REICH Lepe bele zebe z istočasno odstranitvijo neokusno barvanega zobnega obložka pridobite z stalno uporabo dobre Chlorodont-zobno paste z prijetno osvežujočim mentol okusom. Tuba Din. S.—. Iz Liuhljane —lj Novi čevljarski most je zbefoni-ran. V ponedeljek so zbetonirali zgornjo mostno konstrukcijo. S tem je most v glavnem dograjen. Zbetonirali bodo še obrežna zidova pri krajni h opornikih: v to svrho zdaj delajo opaž Mostičnega tlaka letos najbrž ne bodo naredili, pač pa bodo most otvorili provizoričuo, čim končajo z beton .ran jem obrežnih zidov in zravnalo na obeh bregovih cestišče. Ta d-ela bodo končana prihodnji teden, če bo vremo ugodno _lj Pri čevljarskem mostu ob bolnici so včeraj začeli asfaltirati mostišče Ker bo tlak precej debel, ga asfaltirajo v dveh plasteh, včeraj so vlili spodnjo, da nos bo pa tlak že končan. Ko se asfalt strdi. bo most uporaben za promet, starega lesenega bodo na lahko podrli. —lj Popisovanje živine, perutnine in čebelnih panjev se bo vršilo za področje mestne občine ljubljanske od 29. decembra t. 1. do 8. januarja 1932. in sicer po magi-stratnih organih od hiše do hiše. Zbrani podatki bodo služili zgolj statističnim namenom. Občinstvo se opozarja, da pri popisovanju ne dela ovir in ne navaja napačnih podatkov, sicer bi se moralo proti dotični stranki kazensko postopati. —lj Tečaj za šivanje priredi »Zveza gospodinj« v najkrajšem času. Trajal bo 24 večerov, t. j. približno tri mesece. Poučevala bo sistematski strokovna učiteljica. Gospodinje, ki bi se hotele poslužiti te ugodne prilike, da se nauče prikrojevati in šivati perilo, naj se zglasijo ob torkih od pol štirih do sedmih zvečer v Splošnem ženskem društvu. Rimska cesta 9, kjer dobe tudi vsa pojasnila; ali pismeno na naslov »Zveza gospodinje Rimska cesta 9. število udeleženk je omejeno na 15. Poleg tega se vrš; tudi lahko tečaj za one, ki že znajo nekoliko šivati, a se hočejo še izpopolniti. Pogoji so jako ugodni. Pozneje se bodo vršili tečaji za prikroje-vanje in šivanje oblek. —lj rdruženje jugoslovanskih inženjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi v nedeljo 6. decembra za svoje člane poučni izlet v Zasip pri Bledu radi ogleda novozgrajene elektrarne KID. Vodi g. inž. Josip Dčdek. Zbirališče zjutraj ob 7.15 v veži glavnega kolodvora: izstopimo na postaji Dobrava- Vintgar. —lj Abonenti Elitnega kina Matice naj nemudoma danes obnove abonma in si nakupijo vstopnice za mesec december. Spored v decembru je vodstvo kinematografa že opetovano objavilo in je na vpogled v ravnateljski pisarni. —lj Izredno lep film, v katerem igrajo konji glavno vlogo. Vrišek motnosti dresure pri živalih. Jutri ob *23 pop. bo predvajala ZKD premiero izredno lepega in obenem nadvse zanimivega filma »Črni ciklon«. Trne filma je vzeto po tako imenovanem konju ki nastopa v glavni vlogi in ki igra s tako naravnostjo, da se čudijo vsi, ki vidijo ta film. Dejanje se godi v prostornih preriiah Severne Amerike, v krajih, kjer prebivajo nepregledne črede konj v svobodi. Film t>črni ciklon« bo prinesel mnogo lepega za staro in mlado, zato na to filmsko delo že danes opozarjamo. — Izredni občni zbor Aerokluba »Naša »Naša krila« bo tu tri ob 18. v prostorih ZKD v Kaz"ni. Zborovanja naj se udeleže vsi elanrt. —lj Sokolsko društvo »Ljubljana IV.« priredi 5. t. m. v dvorani Mestnega doma izredno len Miklavžev večer, ki bo presenetil tudi razvajene ;roste. Ob četrt 18. bo Miklavž prav bogato obdaroval mladino, otročki se bodo pa veselili tnd-i lepe igrice ^Mfiklavž prihaja«. Po odrasle bodo pa prišli parkerji ob 20. ko bo preskrbijo no, da se bodo mladi in stari v resnici izvrstno zabavali. _lj Klub ©speranttetov v Ljubljani vljudno vabi cenjeno občinstvo dn vse esperantlste k celodnevni proslavi 10-let-nice kluba, ki se bo vrš^a v nedeljo 6. decembra 1931 v dvorani Delavske zbornice. Ob 10. se bo vrSH slavnostni občni , zbor. od 12__18. bo prirejena esperantska razstava in zv-očor ob 20. zabavni večer. Na slavnostnem občnem zboru bo podan **reg!ed dosedanjega k-uboveea delovanja, esperantska razstava bo nudila vpogled Kino Ljubljanski Dvor Teleton ii73u \VILL1AM HAINES ANITA PAGE — KARL DANE MORNARJEVA LJUBEZEN šaloigra ob 4. in 9. uri zvečer razširjenost in pomen esperanta, na zabavnem večeru bo obilo umetniškega užitka in zabave. Zato pridite in si oglejte veliko delo esp. kluba v Ljubljani. —lj Vabilo učiteljicam vseh kategorij. V nedeljo, dne 6. t. ra. se vrš.1 ob 9. uri v I mestni dekl. osn. šoli v Ljubljani likvidacija »Društva učiteljic*; ter us-fanovni občni zbor zadrugo Dom učiteljic«. —lj Narodni muzej bo /a brezplačen nedeljski poset odprt le še prihodnjo nedeljo (6. t. m.) dopoldne od 10.—12. ure Ponovna otvoritev spomladi 6e pravočasno razglasi. Posetni red med tednoen (plačani obiiskj posameznikov ter poseti šol in korporacij) pa ostane tudi preko zime ne-izpremenjen. Sponr.udi se bodo nadaljevala tudi vodstva po zbirkah z reportažo po radiju. Medtem pa bo zima pravi čas za studij pravkar izišle ga »Vodnika po kulturnozgodovinskih zbirkah « našega Xas rodnega muzeja. —lj Miklavž pride tudi letos k Ljubljanskemu Sokolu v Narodni dom in sicer v soboto, dne 5. decembra t. 1. Popoldne ob 16. uri bo obdaroval mladež. Zvečer ob pol 21. uri pa odrasle. Po obdaritvi ples. Darila se sprejemajo v petek od 9.—12. ure dop. in od 15__19. ure. V soboto pa ves dan. (Vhod z Bleiweisove ceste). 649-n —lj »Igra v gradu« sijajna Molnarjeva komedija, ki je imela pri obeh dosedanjih predstavah ta.ko velik uspeh se ponovi v nedeljo 6. in v ponedeljek 7. decembra na šentjakobskem odru. Komika je v tej izredno fini veseloigri na višku, tako da se posetnlkj dve uri izborno zabavajo in temeljito nasmejejo Vstopnice se dobe od petka popoldne dalje na Starem tre:u v predprodaji. Poseti te predstavi, da se boste pošteno nasmejali. —lj Miklavž na Taboru. V soboto, dme " derembra se vrši M.iklavževanje Sokola I. na Taboru. Popoldne ob pol 4. za otroke s primernim sporedom, zvečer ob S. z-a odrasle s plesom. Darila se sprejemajo v seboto ves dan od 10. dopoldne do 8. zvečer. Darila se oddajajo na Taboru Unlona zacijami. Iz Amerike pa prihajajo v novi izdaji tudi prastare teorije. Po ameriških mestih živita Daralelno ci= nizem in svetost. Tolovaji se bore na barikadah s policijo, cerkve so pa poN ne vernikov. Poleg pohlepa po denar; ju čitajo tam ljudje Withmana, Swett Mardena, Charles Johnsona, \Vald Trineja, Prenice Mulforda in druge. V varijacijah obravnavajo njihove knjige ista vprašanja, govore o sili duha. ki ga sicer ne vidimo z očmi in zato dosledno negiramo, pač pa vsak otrok vidi njegove učinke. Gre za sredstva proti bolečinam in proti smrti. Človeku se zdi čudna trditev, da duh gradi in uničuje telo. Duh se sta* ra, z njim pa tudi telo. Bolezen in starost sta ogledalo duha. Ljubezen in dobrota sta protistrup, da se človek ne stara in da prezgodaj ne umre. Vsi grehi — zloba, požrešnost. sebičnost, krutost, lažnjivost itd. gredo skozi telo in se v njem materijalizirajo. Kar poglejte lakomnežu v oči. pa boste videli, kaj odseva iz njih. Ali pa poglejte v oči nedolžnemu otročieku. Največji sovražnik človekovega zdravja je strah. Zlasti smrti bi se človek ne smel bati, ker jo strah kli* če. Smrt itak pride sama kot naraven zaključni akord na koncu pesmi. Le poglejte, kako čudne poteze na obra= zu dobi otrok, ko izbulji oči v temo, kjer pa ni nič strašnega. Če bi ljudje ne poznali strahu, bi živeli mnogo lažje. Strah slabi ne samo duha, temveč tudi organizem, ki potem ni več tako odporen proti boleznim, pa tudi proti smrti ne. Pogumen človek se ne Danes premiera prvega zvočnega filma, v katerem debutira pctCCenderg sloviti dunajski komik, čegar igra se da primerjati z igro in umetnostjo Charlie Chaplina Heinz Rtih marin Fritz Orunbaurn Dopolnilo Foxov zvočni tednik. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Predstave ob 4., 3.48 in 9r4 z v. Elitni kino Matica Telefon 2124. Ženska radovednost K papežu Gregorju IX. je prišli nekoč deputacija redovnic rimskega samostana in ga prosila, naj dovoli tudi redovnicam spovedovati grešne vernike. Papež je prošnjo odbil, češ, da ženske niso za to važno onra rilo, ker ne znajo molčati. Sveti oče je de* jal, da je ženska že po naravi preveč radovedna in zato tudi molčati nežna. Redovnice so mu pa ugovarjale. da bi spovedne tajne nikoli ne izdale in da tudi radovednost ni njihova lastnost, temveč samo posvetnih žensk. Toda papež se ni dal p.epri; čati, niti preprositi in molče je cdšel v sosedno sobo. Kmalu se je pa vrnil k razočaranim rv*dovnicam in jim izročil skrinjico rekoč: Tole skrinjico vam izročam v varstvo s ključkom od njene ključavnice. Če premagate skušnjavo hi ne pogledate tri dni, kaj je v skrinjic. — i v nji je nekaj zelo zanimivega slasti za redovnice — bom verjel, da ridn--vednost ni vaša lastnost, da se razlikujete od posvetnih žensk n da bi znale čuvati spovedno tajno. In ko se prepričam o tem, vam dovolim spove-Jovat: vernike. Redovnice so odnesle skrinjico v samostan in ker jih je že prvi din hu= do mikalo pogledati v njo, so jo 7>pra= vile v omaro, ki so se je pridno -*zogi; bale. Toda tretjega dne je bila piiho* va radovednost že tako velika, da so se vse zbrale okroR skrinjice. Iri baš tista, ki je najbolj zagovarjaja niol čcenost redovnic, se je prva oglas'11, češ. da ne store nobenega greha, cv skrinjico odpro in zopet zapro R vedne sestre so ji seveda pritrdile in tako je bila usoda zapečatena. Radovednost redovnic le dosegla boji v življenju nobenih težav. On stopa varno tudi tam, kjer bi drugI omahnil in padel. Bojimo se zlasti bo= lezni in smrti. Človek se pa boji tudi neznane bodočnosti, neuspehov, siro^ maštva, raznih nesreč itd. Mnogi Ijud* je se boje tudi smešnih reči. Neki zdravnik je dejal, da bi zahtevalo poapnenje žil polovico mani žrtev, če bi stari ljudje verjeli, da ta bolezen človeka pomladi. Glavno je, kako se človek počuti odnosno kakšno je njegovo notranje razpoloženje. Dokazan j je. da po^ vzročajo hude skrbi celo srčne bolez* ni. Če je človeka strah ali če ga obide globoka žalost, izgubi veselje do de= la. jesti se mu noče in posledica je. da začne organizem pešati. Narava pa v svojih možnostih ne pozna mej. Žive celice so polne energije, ki neprestano valovi, preskakuje, se obnavlja ali pa usiha. Mnogi bolniki ozdravijo v tre= nutku, ko pride zdravnik. Mnoiji umirajoči ne morejo umreti, dokler ne pridejo oni. ki so jih v življenju najbolj ljubili. Prijazna beseda in vzpod* buda sta človeku najdražje darilo Iz spiritualističnih knjig črpajo zdaj mnogi ljudje v Angliji, posebno pa v Ameriki veselje do življenja in dela. Spiritualisti nam svetujejo, naj zdramimo v sebi speče sile, ki nam pomagajo premagovati v življenju vse ovire. V boju za obstanek, ki je vsak dan težji, ne pomaga človeku lepa oble* ka toliko, kakor krepak duh. Zbiraj v sebi notranje bogastvo, zunanje pride potem samo od sebe. Treba je pa oči* stiti srce vsega zla. Take nauke širijo knjige, ki jih či* ta jo poleg detektivskih zgodb v A me* riki z največjim navdušenjem. višek, ko so skrinjico odprle. Lahko si pa mislimo njihovo presenečenje, ko so zletele iz skrinjice tri ptičke in odletele skozi odprto okno. Še istega dne je poslal papež svojega tajnika pogledat, ali so redovnice premagale izkušnjavo. Vse skesane so priznale, da bi niti redovnice ne mogle spove* do vati in prosile so papeža, naj jrm oprosti, da so se potegovale za to. Premoženje — bog V nedeljo so se nadaljevala v Brnu pod predsedstvom vseučiliškega profesorja dr. V. Groha zanimiva predavanja o svetovni gospodarski in moralni krizi. Profesor Karlove univerze dr. J. Kozak je izjavil, da preživlja človeštvo zdaj krizo moralnih vrednot človeka. Blagostanje naroda ni bogastvo peščice srečnih poedincev, temveč enakomerna razdelitev narodnih dohodkov. Lepše bodočnosti se ne moremo nadejati, če ne premagamo razrednosti. Bog naše družbe je premoženje, denar je postal merilo vseh vrednot. Človekova notranjost izgublja vedno bolj svojo prvotno vrednost in pomen. Vsa zunanja sredstva za odstranitev gospodarske krize pa ostanejo brezuspešna, če ne prodre v ljudi kult prava in pravičnosti. Šola mora poslati v prenovljeno družbo prenovljenega človeka. Okrajni šolski inspektor Chyna vidi nalogo šole v sedanji gospodarski krizi v poglobitvi ljudske vzgoje in duhovnem prosvitlenju. V diskusiji so mnogi naglašali potrebo vzgoje odraslih v posebnih prosvetnih tečajih in s pomočjo javnih knjižnic. zvočni kino Idea* Danes nepreklicno zadnjikrat! Senzacija za vso Ljubljano! Gostovanje najslavnejšega svetovnega pevca, znanega pod imenom »irski slavček^ John Mc. Certtiac poje v filmu Takega pevca še niste culi in ga zopet kmalu ne boste čuli; zato kupite takoj vstopnice, če nočete priti ob neizmeren užitek! Sred^taTe™oD^^irT1^^8^n^! Sreča v nesreči. — Danes sem tako vesel, kot da mi te umrla tašča! ___ p — Iz^bil sem ženine račune. Ne za zabavo. — Kaj potuješ y Pariz samo tako za zabavo? — Kaj Se! Saj se sestanem tam s svojo ženo. "tran * >S L O V E N S K I NARO D«, dne 3. decembra 1931 Stev 7 '3 Emile Gaboriaa: l(Jl velemesta ftoman — Nič ne de, če jih nima več, — je menil Andre. — Bo nama pa povedal, komu jih je dal. Pojdiva, Gaston. Odšla sta in čim sta bila na ulici, je prijel slikar svojega tovariša pod roko in ga naglo odvedel proti rue Gram-mont. — Nočem pustiti Verminetu časa, da bi pravočasno obvestil Van Klopena, kaj se je zgodilo, je dejal. — Prese- netiti ga hočem. XXIV. Če bi bil bolje informiran, bi bil Andre vedel, da se k znamenitemu dam-skemu krojaču ne pride tako lahko. Ko sta se z Gastonom ustavila vsa upehana v Van Klopenovi predsobi, sta za- gledala pred seboj orjaškega lakaja v krasni, z zlatom obšiti livreji. — Gospoda Van Klopena ni doma. — Zadeva je važna, naravnost nujna, — je ugovarjal Andre. — Gospod dela. Prošnje, grožnje, spretno v roko stisnjeni bankovec za sto frankov, vse to ni nič pomagalo. Andre se je torej udal v usodo in sledil Gastonu v zloglasni salon, ki ga je naziva! Van Klopen »vice«. — Tako, ta čas, ko bova čepela tu, obvesti ta lopov Van Klopena in ničesar ne bova zvedela, — je razmišljal mladi slikar. V »vicah« je bilo nekaj dam, ki so se radovedno ozrle, ko sta vstopila mlada gospoda. Izjema ie bila samo dama, ki je stala pri oknu, bobnala s prsti po šipi in gledala na ulico. In baš za to brezbrižno damo se je začel zanimati Andre, ki je takoj na nrvi pogled spoznal v nji gospo Bois-d'Ardon. — Kako, vikomtesa pri tem falotu, ki jo ie oni dan tako žnlil ? — je pomi- slil ves presenečen. In presenečenju je sledil srd. — Takoj zvem, kaj tiči za tem! — je dejal sam pri sebi in ne da bi pomislil, da utegne s tem damo kompromitirati, je stopil k oknu, hoteč se ji pokloniti. Bila je pa tako zaverovana v vrvenje na ulici, da ga ni opazila; moral jo je nagovoriti. — Gospa vikomtesa... Naglo se je obrnila in videč pred seboj Andrea, se ni mogla premagati, da bi ne vzkliknila: — Ah... Vi! — Da, jaz sem tu. Pogled, ki je spremljal te besede, je bil tako zgovoren, da je vikomtesa takoj spoznala, kaj se godi v duši mladega slikarja. Zardela je do ušes in vstala, da bi mn^la odgovoriti Andreu tako, da bi je mhče ne slišal. — Moja navzočnost tu se vam zdi neverjetna, čudna. — je dejala. — Gotovo mi?lite, da imam slab spomin in m?.!o ^onosa. Andre ni odgovoril... To je bil tudi odgovor. — No torej, — je nadaljevala vikomtesa s pogledom, polnim očitkov, — krivico mi delate. Prišla sem zato, ker sem davi govorila z Breulhom in on mi je dejal, da je v vašem interesu, da odpustim Van Klopenu in ostanem z njim v prijateljskih odnošajih .. Vidite, gospod Andre, — je pripomnila, — da ne smete soditi ljudi vedno po prvem vtisu, posebno žensk ne. Zdaj je pa zardel on. Bilo mu je res neprijetno, da ji je delal krivico. Iz oči mu je odsevalo obžalovanje, obenem pa globoka hvaležnost. Sklenil je roke In dejal proseče: — Oprostite, prosim ... Markiza de Bois-d'Ardon ga je presenetila s pomembnim pogledom. — Pazite, — je pomenil ta pogled, — nisva sama, lahko naju opazujejo. Stopila sta od okna in nadaljevala pogovor. — De Breulh, — je dejala vikomtesa, — si je preskrbel o Croisenoisu informacije, ki niso baš najboljše in ki bi zadostovale, da mu oče odreče hčerko. Toda grof de Mussidan ima nož na grlu in v Croisenoisovi preteklosti bi morali najti pošten madež, da bi vendar le nastopil proti tej zakonski zvezL — Najdem ga! — je odgovoril Andre skozi krepko stisnjene zobe. — Odkrito rečeno, požuriti se boste morali, kajti jutri ga predstavim v palači Mussidanovih, kakor je bilo dogovorjeno z grofico in grofom ... — A ona, Sabina? — je vprašal Andre. — Sabina, gospod Andre, — je zlata duša. Njena udanost je velika, toda staršem zna čudovito prikrivati grozo in obseg svoje žrtve... Plemenito dekle! ... Zdaj se mi zdi zelo suha in bleda. Igra vlogo . . vlogo, pri kateri umira .. . umre, smehljajoč se tistim, ki se za njih čast žrtvuje. Ta čas so se pa odprla vrata in na pragu se je pojavil Van Klopen. VideČ mladega Gandelua je hitel k njemu in mu stisnil roko. — Nedvomno prihajate naročit novo presenečenje za dražestno Zoro de Chan-temi11*»*? ZA B02IĆ NT'DIM! Vsaka znamka drugačna! 100 bavarskih 18 Din. 100 poljskih 9 Din, 50 ruskih 9 Din. 25 >Saargebiet« 10 Din. 50 vvtir-tenberskih 12 Din. 100 belgijskih 15 Din. 100 čeSkih 10 Din. 1000 raznih 40 Din. Poštnina posebej, denar vnaprej. Cenik zastonj. Izidor Steiner, Zagreb. Zrinjski trg št. 14. 3368 OGLEJTE SI IZLOŽBE KLOBUKOV ZA MIKLAVŽA! zelo znižane cene. Stuchlv Maske, židovska ulica 3. 3378 STAJEKKA marljiva, skromna in zdrava, vešča vseh hišnih del, ki dobro govori nemško, naj se pismeno ponudi na naslov: E. Grgurić, Skrad, Gorski kotar, Savska banovina. 3369 PKESKKBITE SI ZA ZIMO oredpečnike in štedilne grelce pri Franc Kosmač. Ljubljana, Teran ova ulica 5. 113 L OPREMLJENE SOBE! 1 soba se takoj odda, 2 sobi s 15. decembrom. Vse v I. nadstropju s postrežbo po ugodni ceni. Poizve se pri tt. Matej Orebek, Kolodvorska ulica 26. ČEVLJARSKEGA VAJENCA z 1 ali 2 meščanskošolskimi razredi, poštenih staršev, z vso oskrbo v hiši sprejme Ivan Jazbec. Radeče. 3309 OGLEJTE SI MIKLAVŽEVO RAZSTAVO in razprodajo najrazličnejših ročnih del na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Novi trg 4/1., ki bo dne 3., 4. in 5. t. m. — Razstava bo odprta vselej od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. 3373 Ia NAMOČENO POLEVOVKO izbiro namiznega sadja, pristni španski M al aga, Cinzano Ver-mouth.. štajersko vino, kraški teran na kozarce ter druge delikatese nudi delikatesna in špecerijska trgovina Kovačič, Miklošičeva cesta 32. 3374 LEPE JASLICE cenen domač proizvod, posamezne sv. družine, pastirčke, ovčice, razne kipe iz žgane gline in lepa Miklavževa darila dobite letos pri M. Mihelič, Ljubljana, nasproti > Zvezde«. Zahvala Ob veliki nesreči, ki nas je zadela s prerano smrtjo našega dobrega papana, gospoda Franca Slanca so nam bili v tolažbo zelo številni izrazi sočustvovanja. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so prišli od blizu in daleč in so skupaj z nami spremili blagega pokojnika na njegovi poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo pre-častiti duhovščini, zastopniku g. bana sreskemu načelniku Podboju, litijskemu učiteljstvu in vsej šolski mladini, zastopstvu ljubljanske sokolske župe, Sokolskemu društvu Litija-šmartno. gasilskim društvom iz Litije, šmartna, Zavrstnika, Kostrevnice in Jablanške doline, zastopnikom Zveze slovenskih zadrug, načelstvu Kmetskega hranilniškega in posojilniškega doma. »Lipi« iz Litije in »Zvona« Iz Smartna, ki sta počastila spomin ranjkega z lepimi žalostinkami. Prav tako našo iskreno zahvalo še litijskemu pevskemu šolskemu zboru, ter obema govornikoma br. Lajovicu in g. Tomazinu. Končno se tudi zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov. Vse pa prosimo, da ohranijo pokojnika v blagem spominu. Litija-Celje, dne 2. decembra 1931. RODBINI SLANC - DR. HUBAD sij« n ie priroma! i slaščičarno Petriček na Aleksandrovi cesti palača „Dunav" kjer je razstavil najboljše, kar zmore slaščičarska umetnost. 15159 Pristonaite b „Vodnikovi družbi" Za Miklavža in Božič Več popolnoma novih ŠIVALNIH STOJEV. najnovejša tipa, najboljše znamke (eden z elektromotorjem), zelo ugodno naprodaj. — Tudi na več obrokov. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. VZORNO POSESTVO z velikimi poslopji, električno lučjo in silo, telefonom 'td. ter lepo in prostorno stanovanjsko hišo 'vilo) z gospodarskim poslopjem, velikim vrtom itd., v okolici Maribora prodam za Din 650.000. Pojasnila daje posestnik Franc Podlipnik, Tezno št. 97 pri Mariboru. 3367 Miklavževa darila so: gramofoni, plošče, ra- dioaparati, Šivalni stroji iz trgovine CE.\THA~ PALAČA GRAFIKE m m m m - : m i m m 1 ^% A §g i|S '&% m -~ - < 335 p5S552S5»P3c5SSSSS533Rfe*^-iixS^r/'>^-p/'^-7^Uv\^<>jš^-''^S^!XS^/L*^''s^-t1^-/!XN~/'XS^r/'J i>J/^<>^i"J/^\uJ/^u^^i7ŽXuJ/^\uJ/J\uJt^^ .>>\zj>>^~il>0^>XS~i :^5>'-Vv^V'jO^/LsS~i0^~i<^-ZXl^^/'>^J">^^l>0^'> 1. t 1 t 1 1 i i m p im Izrezati hi pri nakupu predložiti! Stritarjeva 1-3 naših predmetov ttf ceni Pletenine Nogavice, otroške • ■..... od Dm 4.— naprej Nogavice, damske . Din 7^0, Q.—. 12.— Rokavice, damske....... od Din 15.— naprej Rokavice, damske, usnjate. podložene Din 55.— Jopice otroške ..... od Din 30.— naprsj Majice, moške ali damske .... od Din 24.— naprej Triko, spodnje oerilo. komad . • . od Din 24.— naprej Volnene ropice otroške . • . ■ • Din 30.— Volnene ?opice. damske . . ■ » • Din 75.— Nogavice moške ••»»»»• Din 4.--. 5.—, 6^0, 9. Rokavice, moške .....** Din 15.— Srajce ..... D in 29.—, 35.—, 39.— Robci . * . . * *..... Din 1.50, 2.50, 3.— Čevlji Otroški........... Din 25.— Ženski ■ . Din 100.— Moški ....»•••» b * Din 132.— Galoše. moške .....■ ■ . Din 68.— Ženske snežke z baržunom . ■ » . Din 75.— Ženske snežke a^imijaste . . * » • Din 78.— Copate, ženske Din 38.—, 42.— Copate, moške ........ Dm 46.— Kina srebro Nastavki • % ■ • •.....od Din 30.— naprej Zardineri ■ i i*t*»fc»fcOd Din 32.— naprej Košarice .....• » % • -• od Din 30.— naprej Žlice in vilice, komad......Din 11.50 Noži komad Dim 19.25 Kavne žličke komad......Din 5.50 Hlo natomiit mmM mi v iitzi.il izbiri Torbice in manikire Ro£ne torbice, otroške Ročne torbice, damske ManOdr kasete . • Kovčegi ...» Krožnik za torte . . Mali krožniki . . ■ Skleda za kompot . . Skodelice za kompot Nastavki .... Vaze . . • ■ ■ Pepelniki . ■ ■ » Doze za maslo . . » Doze za sladkor . * ... Din 9.—, 12.—. 14— » i » . Din 27.—, 30.—. 34.—. 42.— i . . Din 25.—, 27.—, 35.—, 45.— , ... Din 14.—, 18.—. 22.— Steklo , . . . Din 13.— i m s » Din 3.— i 6 ■ i Din 13.— b ■ i Din 3.— t » u i Din 16.— »■•t od Din 8.— naprej »»t s Din 5.—, 5.50. 6.50, 8.— i ■ • » Din 9.50 , -m • % * k • . Din 11.— Keramični izdelki Krožniki, plitvi in globoki..... Din 4.75 Skodelica za črno kavo t • ■ Y ■ Dm 4.50 Skodelice za belo kavo .»■■»• Din 7.50 Skodelice za čaj. . » » ■ ■ • ■ Din 8.— Vaze . ...»»» « »• b od Din 6.— naprej Vrči za vodo......■ ■ B Din 14.— Umivalna garaftura. petdelna . . Din 150.— Kuhinjska posoda in pribor L k>nci in kožice in sorazmerno naprej .........Din 3.50 Jedilno orodje, par.......od Din 10.— naprej Konfekcija Plašči, damski ........Din 300.— Plašči, damski s plišom . ■ ■ ■ % Din 340.— Pižame, moške Din 190.— •9ttt* ifCrlsper*, £f ubijan a i iS I yž v I v a % 2 §@ !$£ Ig® si J 1 1 i $m I r^ ^1 ^1 ^! ^» 5^? ^1 ^ Urejuje Josip Zupančič, — Za >N a rodno -lskarno« Fran Jezersck. — Za upravo ta inseraim dal usta: Oton Cnriatol« — Val t LJubljani