DELAVSKA
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
khnja TM>k Calrlek pop.} T *luta|a ton popra) — llredalitvo i Ijubljan Nafrankfrana pisma mm n« i
■ I PoMunua llanrttka Dte M« — Ommi m 1 ■—»c II
II sajsas 'zizzzir ssrrpT^r II
,MUdo*WwracMta»,LMUL
zmagoslaven poraz
Delavstvo v tovarni Jurklošter je moralo iti na delo, ne da bi bil izpor odpravljen po medsebojnem dogovoru, kakor bi bilo pravilno. Podjetnik je tprej zmagal. Toda ta zmaga je prav za prav poraz. Zakaj? Dosedaj je bil v Jurklo-štru običaj, da je veleposestnik in tovarnar Falter kratko malo ukazal in se je moralo zgoditi brez ugovora. Zelo nazorno in točno je naslikal to razmerje neki delavec s sledečimi besedami: »Ako bi naš podjetnik ukazal, da moraš skočiti v vodo, pa bi moral to izvršiti, ker bi sicer prišel ob službo.« i Veleposestnik Falter je izjavil, da je bil mir v tovarni in da je vladalo veliko soglasje med njim in delavstvom, dokler ni bilo organizacije. Kakšuo je bilo to jveliko soglasje«, dovolj jasno osvetljujejo navedene besede delavca trpina. Podjetnik je zahteval 10% znižanje plač. Dasi je bila ta zahteva z ozirom na eksistenčno možnost naravnost nemoralna, je vendar pristalo delavstvo na 5% znižanje plač pod pogojem, da omogoči podjetnik cenejši nakup življenjskih potrebščin. Razlika je bila torej prav malenkostna in lahko rečemo, da ni igral pri dejstvu, da ni pristal podjetnik na te dobrohotne predloge, vlogo denar — zlasti če pomislimo, kolike vsote romajo na 'Dunaj — ampak odločna volja, da mora delavstvo brezpogojno, brez vsakega odpora ubogali.
Iskrena borba je bila edino na strani delavstva. To se je v resnici borilo za boljšo skorjico kruha in pa za pravico, da se sme organizirati. Ti dve gonilni sili v dušah delavcev sta z enako močjo pritiskali in dali delavstvu pogum, da se je odločilo za junaški korak, da namreč rajši ostane brez dela, kakor pa da bi se suženjsko uklonilo krivičnemu ukazu. Drugače ne moremo razumeti tega koraka delavstva. Človeško gledano, je bil ta korak predrzen in navidezen neuspeh že vnaprej vidljiv. Delavstvo je bilo namreč brez vseh materijalnih sredstev, ki so potrebna za izvedbo takega boja. Ni imelo niti živeža, niti obleke, še manj pa denarja. Imelo pa je vendar več kakor so ta sredstva. Imelo je zavest, da je zahteva podjetnika krivična, protinaravna in protinravna. Kakor razodetje je napolnilo njihova srca in dušo povelje, da se morajo boriti za svoje delavske in človečanske pravice.
Šlo je v boj in vztrajalo. Podjetnik je grozil na vse mogoče načine. Ni jih omajal. Njihov odpor je mogel zlomiti le s pomočjo uskokov. Dobilo se je nekaj že pred izporom reduciranih tovarišev in kmetskih sinov «r- o enem trdijo, da ima naloženih okoli 100.000 Din —, da so šli i na delo v tovarno.
Vpad v, hrbet je pa škodoval še močnejšim formacijam, kakor je fronta naših tovarišev v Jurkloštru. Tako so se morali tudi oni vdati in iti na delo. Toda zgodovina delavskega gibanja bo morala priznati, da so naši tovariši v Jurkloštru pravi junaki in da so lahko za zgled prav vsemu delavstvu, ne le v naši banovini, ampak v vsej državi.
Površen opazovalec bi mislil, da je bil ta odpor brez pomena. Pa ni tako. Še nobena iskrena žrtev ni bila brez Uspeha. Tako tudi ta ne. Delodajalec je moral priznati, da so delavci tudi ljudje in da imajo pravico, da se potom organizacije bore za svoje pravice. Delodajalec je priznal, da bo moral upoštevati zakon, tudi tistega, ki govori za delavce. Ni se še čisto uklonil v tem pogledu. Delavska strokovna organizacija bo tudi v tem pogledu zahtevala izpolnjevanje vseh zakonov. Zn bo tudi dosegla.
, Naši tovariši so pa dobili še večji vpogled v to, da je delavska strokovna
Nerazumljiva pota TPD
Brezobzirnost, hi nima primere - Afici e TPD so skrajno &roiidru£tibne - Z goionega vidiha tudi ftrotidržavne -Brezimen kapital diktira neokrnjen dobiček - Nad 900 radnrjev naj bo žrtvovanih moioho kapitalu - Rudarji s Sno razburjeni - Zaenkrat prevzemajo organizacij© in delaisfti voditelji še odgoournos! - Za borfočnosl?
Ko bere človek poročila, da v raznih podjetjih znižujejo plače na tako stopnjo, da je to naravnost kulturna sramota; da skrčujejo podjetja včasih brez potrebe obratovanja, se nehote vpraša človek: »Ali ste udarjeni s slepoto? Ali se ne zavedate, da ima vsalca stvar svoje meje in da mora nujno nastati reakcija, uko pride razvoj do te meje? Ali se prav nič ne učite iz zgodovine? Saj je njen govor prav iz naših dni!
Vsi dobromisleči in dobrohoteči se trudijo, kako bi mogli zmanjšati sedanjo napetost v družbi, kako bi omilili sedanjo bedo. Ban naše banovine g. dr. Marušič je sklical 10. nov. 1932 veliko anketo, ki naj bi razpravljala o potih in sredstvih, kako priskočiti na pomoč vsem nesrečnikom, ki so navezani na javno pomoč. V naši banovini bo takih okoli 100.000. Ali ne pomeni kot javen zasmeh vsem tem, da največje in najbogatejše podjetje v državi v momentu, ko je pozornost vseh obrnjena na ta težki problem, z eno gesto prinese v tako akcijo zmešnjavo, v družbo pa še večje nezaupanje in nemir? Nflši gospodarstveniki se cede od ljubezni do države. Toda v najtežjih trenutkih državne blaginje nočejo poznati. Dokaz, da imamo mi delavci prav, ko trdimo, da je kapitalizem le toliko državen, v kolikor mu nosi ta ljubezen dobičke. To je pokazala tudi TPD.
Ako vprašamo TPD, kaj prav za prav hoče, ne pokaže svojih kart. Enkrat trdi, da ima preveč 1500 rudarjev, drugič da ima preveč okoli 50% kopačev, tretjič zopet, da bi bila potrebna le degradacija gotovega dela rudarjev iz I. kategorije v 111. kategorijo, zopet, da mora odpustiti najmanj nad 900 starih rudarjev itd. Torej nič jasnega. Pri vsaki priliki tudi poudarja TPD, da je v letu 1932 deficitna. Toda, kdo naj temu veruje?
Za nas delavce pa je jasno to-le:
1. TPD se ne čuti nikomur odgovornega, najmanj pa naši javnosti in državi. Pri njej je do potankosti zgrajena stavba, v kateri ne vemo, kdo je prav za prav gospodar.	'	.
Upravni svet so tvorile v letu 1932. sledeče osebe: častni predsednik Rudolf R i s t e g h i; predsednik Andrč L u -q u e.t; podpredsednika Emil F r e u n d in dr. Bogdan Markovič. Člani: Claude A u 1 a g n o n, Julij B e 11 a k, dr. Ivo Benkovič, Jean baron d e Bourgoing, Paul C h a p u y , Ed-mond C h e n e v i š r e, Rajmond D e 1 -tel, Fernand G r e n a r d, dr. Ferdinand Gramberg, inž. Anton K 1 i - ‘ nar, Adolf Miinch, Ervin P h i -1 i p p, vitez Jožef Pogačnik (ki je umrl letos), dr. Alfred P orad a-Rapport, rudarski svetnik Vincenc Ranzinger, Henry grof de Renč-v i 11 e, Henry Reuter, Rihard S k u -
organizacija potrebna in da dosega tudi uspehe, če jo vodi enoten duh. Tudi tega se zavedajo tovariši, da je delavska strokovna organizacija nekaj živega, saj gre za žive ljudi. Zaradi tega mora rasti. Rasti je pa sposoben le tisti, kdor je sposoben boja z zaprekami, ki ovirajo ali hočejo celo zadušiti rast. Jurkloštrska organizacija pa hoče rasti. Zato ni klonila duha, ampak čaka z mladeniško či-lostjo in neuklonljivostjo novih bojev, če bodo potrebni.
b e c, Maurice T r 6 m e a u, Pavel V e r n e t — V nadzorstvu so: Ivan A v -senek, Jules B 6 n a r d, inž. Milan 6 u k 1 j e.
Ako naj bi bilo pravi odgovorni lastnik to vodstvo, potem je umljivo, da ne more imeti to vodstvo niti smisla niti srca za potrebe rudarjev in za naše narodno blagostanje. Saj velik del članov skoraj gotovo ne ve, kje so rudniki TPD. Imajo le interes na tem, da imajo čim več delnic in čim višje dividende. Ako bi hoteli napraviti odgovorno ravnateljstvo za te korake, bi z ogorčenjem odklonilo, češ, mi moramo izvrševati le to, kar ukaže upravni svet. Torej nobene odgovornosti, kljub temu, da gre za pridobljene pravice delavstva, za njegovo eksistenco in za splošen blagor. To je diktatura brezimnega kapitala.
2. Diktator kapital ukazuje čim večji dobiček. Za to naj bi prišli ob zaslužek in ob svoje pravice rudarji, dasi so pustili v pehanju za množitev bogastva tujcem svojo mladost, nemalo celo svoje življenje. TPD hoče imeti manjše "izdatke in mlade delovne sile.
3. TPD hoče znižati tudi plače. Zato zahteva kljub določilom pravilnika, ki prepoveduje, da bi se rudarji brez v zakonu določenih vzrokov premeščali iz višjih kategorij v nižje kategorije. Zato tudi noče več v delo sprejemati odpuščenih rudarjev, ampak ljudi iz kmetov ali pa take ljudi, ki sploh še nikoli niso imeli opraviti z rudarskim poklicem. Celo otrok rudarjev ne sprejme. Tak slučaj se je pripetil v Zagorju. Tam je TPD odpustila okoli 30 rudarjev. Ko je pozneje zopet potrebovala nekaj delovnih sil, ni sprejela odpuščenih rudarjev ali njihovih otrok, ampak ne ruda rje. Brezimen kapital hoče imeti pokorne sužnje.
4. To, kar se je zgodilo v Hudi jami, se sploh ne da opisati z besedami. Je prebrutalno. Nekako 120 tovarišev je na cesti. Tukaj so morali igrati vlogo popolnoma določeni razlogi. Odpuščeni so taki, ki so navezani le na svoj zaslužek. V delu so ostali pa taki, ki imajo lastno premoženje, ki jim bi nudilo saj zasilno eksistenco. Menda je tudi le slučaj, da je bilo pripadnikom Narodne strokovne zveze prizanešeno.
Umljivo je, da ne morejo in tudi ne bodo prenašali rudarji teh krivičnih udarcev. Pripravljeni so iti do skrajnosti v boj za svoje pravice^ To je pokazal tudi javen shod rudarjev dne 20. novembra v Iraškem, katerega se je udeležilo nad dve tretjine rudarjev iz Hude jame. Rudarji so zahtevali, da preišče oblast, ali so ti odpusti opravičeni. Sklenili so pa tudi, da bo vsak zaposlen rudar žrtvoval — to seveda, če ne bo drugega izhoda — en delovni dan v tednu v korist reduciranim tovarišem.
Končno bo morala TPD le priti na dan s pravo barvo. V kalnem ne bo smela več ribariti. Časi so preresni. Trdijo, da bi TPD prihranila s temi redukcijami letno največ 3 milijone dinarjev. Za družbo je ta vsota čisto podrejenega pomena. Za javnost in rudarje pomeni pa red in eksistenco. Nekdo bo moral poseči vmes in pokazati TPD, da sta država in splošni blagor več, kakor pa zasebni interesi francoskih, nemških in nekaj jugoslovanskih delničarjev.
Brezimen kapital mora izgubiti svojo moč, na njegovo mesto pa naj stopi delo.
Javen delavski shod v Tržiču
V silnem metežu za skromno skorjico vsakdanjega kruha delavstvo ne sme pozabiti na svoje človečanske pravice.
Te pravice so vedno bolj ogrožene. Delavci bi sami nad seboj grešili, če bi brez odpora gledali, kako se teptajo njihove zadnje pravice, kako se uničuje njih blagostanje in njihovih družin.
Delavstvo nikakor ne sme podrediti svojega razuma in svojega duha kapitalističnemu manevru. Nasprotno. Mora svoj razum in svoj duh okrepiti in ga v družbi uveljaviti. Če se je delavstvo pod težo obstoječih razmer moralo umakniti pravici do udobnega sebe vrednega življenja, se nikakor ne sme umakniti še zadnji pravici, to je pravici do jela in dela. Že so tisoči in milijoni tistih, ki jim je vzeta še ta zadnja pravica po krivdi kapitalističnega produkcijskega in gospodarskega sistema. Vsak čas pa se tem trpinom pridružujejo novi tisoči,, ki jih kapitalizem brezsrčno v znamenju gospodarske krize meče na cesto. Delavci, delavke! Spričo tega je naša dolžnost, da dvignemo enoten glas zoper obstoječe krivice. V ta namen sklicujemo javno delavsko zl>orovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 27. novembra 1932 ob 9 dopoldne v »Našem domu« v Tržiču s sledečim sporedom:
1. Naš strokovni pokret.
2. Gospodarski položaj in delavstvo.
3. V tem je rešitev.
4. Slučajnosti in resolucije.
Na tem shodu hočemo poudariti; kaj so ip kaj hočejo delavske strokovne organizacije, ki jih delavstvo danes tako malo razume; odkod in zakaj sedanja gospodarska kriza in njene strašne posledice za delavstvo? Kje je izhod iz sedanjega položaja?
Pričakujemo, da se delavstvo zaveda obstoječih razmer in da se lx> v polnem številu udeležilo tega shoda, da s tern dokaže solidarnost za borbo proti obstoječim krivicam.
Znatne redukcile delavstva v kemični tovarni v Mostah
Koncem tega meseca poteče odpovedni rok 40 delavcem, ki bodo s 1. decembrom primorani stopiti v vrste onih tisočev, ki so po krivdi današnjega produkcijskega sistema izgubili delo. Večina teh 40, ki bodo odpuščeni, je družinskih očetov in ne pride v poštev le vprašanje eksistence teh 40 samih, marveč najmanj še dvakrat tolikega števila družinskih članov. Doznali smo, da tovarna ne misli omejiti odpustov le na gorenje število, temveč se trdovratno vzdržujejo govorice o nadaljnjih redukcijah ostalih 100 delavcev. To se pravi, da bo tovarna popolnoma ustavila obratovanje, pri čemer bo prizadetih okoli 300 ljudi, ki bodo s tem izgubili eksistenco.
Javnosti je znano, da je že v tem letu, in sicer v mesecu februarju, marcu in aprilu obratovanje te tovarne počivalo. Delavstvo se je tedaj moralo zadolžiti in niti dosedaj ni moglo s skromno plačo poravnati vseh dolgov. Kaj pomeni odpust tolikega števila delavcev, in to v času, ko ni možno dobiti nit1, nobene zasilne zaposlitve, gotovo vodstvo tovarne ne pomisli. Vodstvo tovarne ima vsekakor pred očmi edino interese profita in ti profiti ne smejo trpeti niti pare. Delavski gmotni položaj jim ni niti v toliko mar, da bi jasno povedali, v čem obstojijo vzroki teh redukcij.
Znano je, da so lastniki te tovarne bratje Giulini, rodom Italijani. Svoj se-
Poročila	z	delav
Jugoslovanska strokovna zveza
Rudarji
Hrastnik. Bratovska skladnica je razglasila, da potrebuje rudnik Vlaško polje v Srbiji 120 kopačev in 80 vozačev. Zaslužk1 znašajo za kopača 40 Din, za učnika 30 Din, za vozača 20 Din. Zaposlitev bo Vajala tri mesece. Prenočišče plača podjetje v bližini vasi, hrana se dobi v kantini za 10 Din dnevno. Potne stroške bi nosil brezposelni
f011Ker je med našimi rudarji mnogo brezposelnih, je umevno, da so se zSlas^' ‘J] prijavili za delo, kajti zasluzek, pa bodisi še tako skromen, je boljši od jx)dix>re, ki J e samo enkratna in znaša za mesec 270 Din, za oženjene pa 40-50 Din več. S to malenkostno podporo je rudar odpravljen za celo leto. Kaj pomaga rudarju vsa hvala, češ, da ie priden in da razume svoj posel, ako pa nima prilike za zaslužek s trajno zaposlitvijo in pogoji, ki bi bili kolikor toliko sprejemljivi. Ako bi ravnali z njim kot človekom, ki ustvarja dobrine, ne pa tako, da niti ne ve, kaj bo dal jutri v usta, to bi pozdravili.
Trbovlje. Siromak mora ostati siromak, to je tendenca TPD, katero uvaja s praznovanjem. 2e dalje časa zaposli te dneve le tiste rudarje, kateri imajo dobre odkope na dodeljenih številkah v jami, da se s tem veča produkcija. Torej dokaz, da se premog rabi in je s tem dokazano, da ni jx>trebno praz-
n° Ta^ stvar pa izgleda v praksi takole: Oni rudarji, ki imajo svoje orte za večjo in hitrejšo produkcijo, tudi v dneh splošnega obratovanja zaslužijo po akordu višje postavke; oni, ki pa imajo slabše odkope in napornejše delo, pa pridejo v akordu komaj do minimalne plače ali dostikrat še teh 33 dinarjev ne zaslužijo. Vsi ti pa morajo praz" novati. Torej tisti, ki ni dosegel nadproduk-cije, mora praznovati, akoravno m temu kriv
SanSedaj se pa vprašamo? Ali je potrebno praznovanje, če se nad jx>lovico rudarjev zaposli v dneh, ki so od družbe razglašeni za praznovanje. V teh dnevih odjx>šilja samo trboveljski rudnik nad 200 vagonov na razne kraje in naročnike. Ali je to rešitev bede najrevnejših, da si ravno oni ne smejo nič več prislužiti za življenje. Vsak zemljan m vsaka oblast lahko razvidi, da skoraj m družbe ozir. j>odjetja na svetu, ki bi tako postopalo, kakor postopa TPD z delavci. Vse to širi neko nesoglasje. Na eni stram.se oblasti prizadevajo, da bi pomagale brezposelnim in da bi jih zaščitile, na drugi strani se tej tujezemski družbi dovoljuje in ver atne vse. Rudarji apelirajo na odločujoče oblasti, da ugotovijo ali je TPD res potrebno skrajšavah delo [X) obratih in ali je res, na mestu, da morajo pri njej zaposleni siromašni postajati še bolj siromašni.
Gotovim ne bo prav pri nas po godu iravno izišla uredba prosvetnega ministra o verskih dolžnostih srednješolcev, ker se z molitvijo po pouku ne ukvarjajo prav radi. Posebno pa so veseli, ker ni veroučitelja na deški osnovni šoli že leto dni. Staršem, katerim je pa pri srcu verska vzgoja svojih otrok, pa tarnajo, kaj pričeti, ko njih otroci postajajo nekako podivjani.
Kar čudimo se znanju zdravnikov bratovske skladnice, ko jim še ne poveš, kaj ti je, pa imaš že gotov recept za zdravila. Gotovo bo takole: če ne bo slabše, boljše tudi ne bo, pa je stvar gotova.
Kdaj bo bolje? Tako se že polnih deset let sprašujejo rudarji in ne vedo, kje prijeti za zboljšanje. Namenili smo se jasno in odkrito v prihodnje podajati v našem listu »Delavski Pravici« potrebne pripomočke za izboljšanje rudarskega proletarijata. Kdor bo list pridno prebiral in mu z zanimanjem sledil, bo uvidel potrebo po boljših časih za svoj delavski stan. List vsakdo lahko dobi pri kolporterjih ali v »Zadružni knjigarni« za majhen denar. V knjigarni pa dobiš tudi socialno naučne knjige, vsakovrstni pisalni papir, šolske knjige, poslovne knjige in še vse drugo, kar potrebuješ, »Del. Pravico« pa za en dinar. — Kar stopi notri in ti ne bo žal.
Lesni delavci
Rimske Toplice. Ker so nastala razna ne-sporazumljenja v naši tovarni, ki niso bila v korist razvoju organizacije, je le ta sklicala dne 21. novembra t. 1. ob 2 popoldne sestanek v gostilno Majcen v Gračnici. ludi JSZ je poslala svojega zastopnika. V triurni razpravi so se razčistile vse kočljive točke. Delavstvo je soglasno zahtevalo, da morata zopet prevzeti svoje funkcije tovariš Lapornik in tovariš Majcen. Tudi tovarišu Ulagi je izreklo delavstvo zaupnico. Sprejelo je tudi več drugih sklepov. Delavstvo zahteva, da mora vodstvo podjetja brezpogojno priznati organizacijo in tudi v tem smislu delati.
Jurklošter. Kakor so časopisi že pisali, smo morali iti pri nas zopet na delo. Toda nismo mi klonili. Držali srno disciplino. Podjetnik je zmagal le na ta način, da je pridobil nekaj delavcev s kmetov in prejšnjih re-
dež imajo v Ludvigshafnu v Nemčiji. Vsi dobički delavskih žuljev romajo torej preko mej nase države. Skrb /.a obubožano in končno še v brezposelnost vrženo delavstvo pa naj sedaj prevzamejo občine in ostala javnost ali pa naj ginejo v bedi. Ali ni tu nobene možnosti, da bi se preprečilo tako postopanje tujcev na-prain našemu delavstvu? Ali mora biti še vedno delavski trpin podlaga tujčevi peti?
ducirancev. Toda nismo prav nič pobiti. Ve* mo le to, da se je sila organizacije kljub temu uveljavila. Mi bomo svojo organizacijo še bolj utrdili iii dogradili. V kratkem bomo sklicali sestanek yseh delavcev.
Oblačilni delavci
' Z:.	-	"	'	.	v.
Žalostne razmere v tvornici slamnikov in klobukov v Domžalah!
Ko beremo po časopisih o žalostnih raz: merah delavcev jmdjetij, ne moremo iti preko morda najžalostnejših razmer delavstva v naši tovarni. 2e itak skrajno nizke plače, so se jx>d vodstvom' novega ravnatelja skrčile mojstrom v tej tovarni za nad 30—40%. lij kdo je ta ravnatelj? Povedano bodi celi jav: nosti, da je to trd avstrijski Nemec, nastavljen s sijajno plačo pri podjetju. Baje brez vsakega dovoljenja za zaposlenje. Sarrfo za šikano in trpinčenje naših ubogih delavcev je. In dobro so o tem jxmčene vse naše socialne ustanove, katere pa držijo roke križem in gledajo, kako se naše delavstvo poglablja v bedo, po »zaslugah« tujcev. Radovedni smo, koliko časa bi smel en Jugoslovan v Avstriji uganjati take stvari. No pa saj imamo priliko dan na dan videti naše izgnance iz raznih držav, za katere ni kruha drugod. Samo pri nas Slovencih se peče za tujca najboljši kruh, ter se trgajo plače že itak tako nizko plačanim domačinom, da se morejo gospod »direktor«, tujec, za njihove žulje voziti po Dunaju in še drugod.
Afieliramo na vse socialne ustanove, da napravijo red. Jasno mora biti vsakomur, da ne gre, da bi jx> petnajstih letih Jugo^ slavije, vodil eno tovarno človek, ki ne zna besedice slovensko in se mora z delavci raz-govarjati jrotom tolmača. To je naravnosti škandal!	t
Papirničarji
Vevče. Zdi se mi, da se papirničarji ne zavedamo, kako važnega pomena je za de-: lavstvo strokovna organizacija. Kajti če bi' se tega zavedali, bi ne bilo danes nad 70% papirničarjev neorganiziranih. Vzrok temu, je tudi, da se je v preteklosti premalo poudarjalo oz. vzgajalo strokovno zavest in da so večjo vlogo igrali politični motivi in pa trenutna gibanja za razne zahteve. Ko so se pa taka gibanja končala, je tudi potreba strokovne organizacije j)o naziranju strokovno nezavednih papirničarjev jronehala. Da svojo trditev podprem z dokazom, naj navedem samo to, da danes niso organizirani niti tisti dolgoletni borci, zaupniki, ki so si marsikaj prizadejali za koristi vseh papirničarjev. Toda strokovne zavesti, zavesti skupnosti si niso privzgojili.
Imel sem priliko biti na shodu soc. demokratov v Vevčah, kjer se je marsikatera beseda izrekla za delavsko stvar, posebno je bil stvaren govor sodruga M o š k r i č a , besede drugega govornika o paf>ežu in njegovih zdravnikih in tikanju z Bogom in še podobnih frazah, bi se z ozirom na namen
shoda (za 40 urni tednik) prav lahko jx>-grešale. Pač pa se je jx>udarilo, za kar se brez dvoma strinjam in kar naša -Delavska Pravica« dosledno jaoudarja, namreč to, da je danes med delavstvom vse preveč hlap čevskega duha, ko se delavstvo v veliki meri kosa za milostne poglede in klanja na vse mogoče načine svojim predj)ostavljeniim; da navaden preddelavec ne smatra svojega sodelavca, kateremu ukazuje, za sebi vrednega človeka in da se na drugi strani delavstvo ne zaveda, da je ono, namreč njegova fizična in duševna moč, tista sila, ki pridobiva in množi materijelne dobrine in da jih pri današnji gospodarski anarhiji uživajo večjidel tisti, ki so po naziranju nezavednega delavstva še toliko dobri, da delo sploh dajo.
Veliko borb smo že imeli papirničarji in jih bomo brez dvoma še imeli. Koliko bomo pa beležili uspehov, je pa odvisno od naših strnjenih vrst, ki se morajo izražati nujno in edino v strokovni organizaciji. Pa ne v taki, ki pravi, da je delavska, pa je javna tajnost, da zastopa interese podjetja, ki s podjetjem vred jvodpira oz. vodi borbo proti delavskemu zastopniku, ki je ob sodelovanju vseh zavednih delavcev nam priboril eksistenco in pogoje, ki jih imamo. Boj takim lažizastopnikom delavstva in proč z njimi!
Soc. demokrati so si tudi ustanovili strokovno organizacijo. Prav! Bo vsaj več iskrenih borcev za delavsko eksistenco? Sedaj pa tudi ni nobene ovire več, da se papirničarji 100% organiziramo!
Tovariši, tovarišice! Za nas krščanske socialiste pa velja geslo: Vsi za strokovno skupino papirniškega delavstva, ki je včlanjena v Jug. strok, zvezi! Za naš kruh in našo bodočnost pa »vsi za enega, eden za vse!«	Papirničar.
Večve. Po par tednih normalnega obratovanja že zopet stoji brusilnica in 1. papirni stroj. Z novim letom odide iz jrodjetja nad-delovodja produkcijskih strojev papirja,, g. ing. Felix. Delavstvu ni bil prav naklonjen.
Kovinarji
Javornik. Zadnjo nedeljo, t. j. 20. nov. se je vršil članski sestanek naše skupine. Kljub temu, da je bilo precej članov zaposlenih v tovarni, je bila se precejšnja udeležba. Na sestanku smo razpravljali, kakšno stališče sta zavzeli skupini jesenice-Javornik napratn odpovedi kolektivne pogodbe. Tov. centralni tajnik Joško Rozman je obrazložil, da se je indeks življenjskih f>otrebščin zvišal, radi tega se je kolektivna jaogodba odpovedala. Delavska zbornica je sklicala pretekli teden razpravo, a Kranjski industrijska dr. je razpravo pismeno odpovedala. Sedaj ne preostaja drugega, kakor da se skliče razsodišče, da ono odloči, ali so zahteve delavstva upravičene ali ne. To razsodišče tvorijo: zastopnik Delavske zbornice, zastopnik T. O. 1. in tadva imenujeta tretjega, ki je predsednik. Nadalje je priporočal tovarišem, da naj gledajo na to, da v redu plačujejo članarino. Vsaka stvar le tedaj dobro uspeva, če se člani drže točnosti. S tem pri« hranijo veliko dela. Treba je, da si ustvarimo železno rezervo, ali kakor pravi naš
starosta Jože Gostinčar, treba nam je »purfla« za slabe čase. Ta purfl so naši fondi brezjioselni in bolniški. Vsi se še spmminjate, koliko se s tein pomaga. Saj ste to skusili preteklo jx>mlad. Delajmo na to, da bo ta fond močan. Po dinarju se nabere sčasoma 'Velika vsota.
Tovariš predsednik je poročal o zadnjem sprejemanju delavcev v delo. Na intervencijo skupine so bili tudi štirje potrebni sprejeti, a trije takoj drugi dan odpuščeni radi napačne informacije glavnega zaupnika. Vse te informacije je skupina uradno ovrgla, a vseeno so še danes na cesti. Kdaj bo zadeva rešena, je uganka, ker podjetje vstraja na svoji odpovedi in pravi, da zaenkrat ne rabi delavcev. Kruh delavcu v današnjih časih vzeti je lahko, a nazaj mu ga dati je težko. Kdo lina korist od tega, če so ti trije na cesti? Najbrže podjetje. Sodrugu glavnemu zaupniku samo to: Popravi krivico, prekliči pri ravnateljstvu svoje informacije, ki niso bile resnične!! Kolo časa se vrti! Tov. predsednik zaključi sestanek z pozivom: Na delo za strokovno organizacijo!
Kleparji. V nedeljo, dne 27. novembra se vrši sestanek naše skupine in sicer ob pol 10 dopoldne v prostorih gostilne Novi svet v Prešernovi sobi.
Vse organizirane in neorganizirane vabimo, da se sestanka zanesljivo udeležite. — Odbor.
Viničarji
Pekre. Vkljub vsem nasprotovanjem se naša organizacija lejx> razvija. Vložili smo že tudi pravila v j)otrjenje. Strokovna organizacija je naša moč. /atorej viničarji in viničarke: rajši dajte dinarje za članarino, kakor pa dostikrat za nekatere nejvotrebne stvari predvsem pa za pijačo. Saj smo samo s tem, da smo se organizirali, nekatere gospode vinogradnike spravili čisto iz ravnotežja. Predvsem članki v naši »Delavski Pravici« jim kar nič ne ugajajo. Nam pa, saj še nobeden časopis tako resnično in za nas ui pisal, kakor ravno ta. To pa zato, ker je naš, ki ga mi plačamo in vzdržujemo.
Pekre. Neki tukajšnji šafar se je izrazil, da bi rad poznal tistega, ki organizacijo viničarjev dela in članke v »Delavski Pravici« piše. Le nikar tako vročih želja, ker smo lahko prehitro skupaj. 2e ob prvi krivici, ki bi jo dotični šafar nad viničarji samo izvršiti skušal. Tako naglo spoznanje bi dotičniku moglo postati neprijetno in nič več zaželeno. Tudi onemiu, ki je našemu predsedniku zabrusil, češ viničarji hočemo z organizacijo samo vinogradnike oškodovati in nanje pritiskati, |>ovemo: kar nam ne gre, tega tudi nikoli ne bomo od nikogar zahtevali. Pravic in celo zakonitih ‘pravic, pa si ne bomo pustili kratiti prav od nikogar, čeprav je naša zemlja in naši vinogradi tukaj v Pekrah po večini v rokah samih bivših avstrijskih oberstov, majorjev in hauptmanov in od katerih mnogi našega narodnega jezika sploh govoriti nočejo. Čeprav smo tukaj ravno viničarji njihova delovna armada, vendar se na njihov »Habt acht« kot pre-
Upton Sinclair:
DOLARJI
roman
(Naslov v izvirniku: Mountain City)
»A treba jim je vendar odgovoriti, gospod kancler. Ljudje morajo vendar vedeti, kaj je pri njihovih zamislih slabega.«
»Da, ampak to se mora zgoditi popolnoma na tihem, brez vsakega javnega spopada. Če mi vzamemo denar za obravnavanje agrarne reforme in ga potem porabimo za to, da jo bomo pobijali, bodo pristaši agrarne reforme zagnali silen hrušč, da smo jih osleparili. In to bo škandal, da se bo psu studilo. Univerza pojde pa po gobe.«
»Toda, gospod kancler — ali ne bo potem vsaj svet vedel, da smo mi na strani lastnine in reda?«
»Položaj je težaven Rusher. Poglejte, ti hujskači so navihani. Znajo govoriti v jeziku idealizma, blebetajo o socialni pravičnosti. Same lepe besede, da je v jasnem razgovoru težko nastopiti proti njim.«
»Razumem, kaj menite, in vi morate to pač najbolj vedeti, gospod kancler. Meni se pa zdi, da je silna napaka, če stvari študentom ne razložimo in ne pojasnimo. Lahko bi zabredli kdaj v take težave kakor jaz.«
»To je pravilno,« je rekel kancler, »in jaz sem še dal našemu profesorju za narodno gospodarstvo navodila, naj svari ljudi pred tem nevarnim naukom in naj jim ga temeljito razloži. A to se mora vršiti v predavalnici, ne pa na veliki boben po časopisju! Zgolj vest, da je univerza Mountain City vzela petdeset tisoč dolarjev, da bi uvedla tečaj za agrarno reformo, bi nas v javnem mnenju popolnoma podrlo, da nas ne bi nihče Vec hotel podpirati.^ Sprli bi se z bogatimi možmi in ženami, ki sem se za njihovo zadovoljnost brigal in skrbel vsa leta.«
»Razumem,« je odgovoril Jed, »da, seveda, na to morate
predvsem misliti.«	i
Pri teh sočutnih besedah je val samopomilovanja polu ubogega, starega pridigarja.
»Dragi mladi prijatelj,« je zaklical, »niti slutite ne, kaj se pravi nositi tako breme na hrbtu. Biti navezan na milost bogatih ljudi, se jim laskati in se delati lepega! So sicer dobri ljudje — najboljši v deželi, plemeniti, velikodušni, pridni delavci v vinogradu Gospodovem — hkratu so pa pač tudi ljudje in imajo poleg svojih čednosti tudi slabosti.
Ni jim dovolj, ko vedo, da s svojim denarjem pomagajo voditi mlade može in žene na stezo poštenja. Hočejo, da bodo njihova imena zvezana s takimi stavbami in spomeniki. Treba jih je v javnosti pohvalno omenjati. Če pa nekoga bolj hvalimo kakor drugega, potem pa mučijo in trapijo mene s svojo zavistjo in s svojo neljubeznjivostjo. Moram jih obiskavati, moram sedeti pri njihovih mizah in jim peti slavo, moram jih tolažiti v boleznih in jih zabavati, moram se voziti z njimi na izpreliod, jim streči, proučevati njihove muhe, puziti na čas in na priliko. Še včeraj sem moral pri nekem bogatašu sedeti v turški kopeli — na koncu mi je rekel, da je njegov dobrodelni proračun izčrpan.«
Zdaj spovedi še ni bilo konca, sledile so še vse vrste zgodbice o socialni zlorabi in o dušnih mukah —, sredi govorjenja pa se je dr. theol. Aloysius Saybuck nenadno spomnil kosila in spomnil se je tudi, da se je ta ubogi študent pošteno potrudil, da bi mu pomagal in da je usoda pri tem prav grdo ravnala z njim. Da bi vse to popravil, ga je povabil, naj kosi z njim — kakor čar za Jeda Rusheja, čigar marljivi duh je ljubeznjivo sesal vase vsako besedo kanclerjevih pripovedi. Pripravljal se je na visoko življenjsko nalogo: da bo temu junaškemu staremu možu pomagal in mu vzel toliko bremena kakor bo le možno. Kolikor bo le mogel, mu bo lajšal težko dolžnost, jesti pri bogatih mizah, obiskovati bogatine v bolniških posteljah in jih spremljati v turško kopel!
6. poglavje.
DIPLOMACIJA
I.
Jed Rusher se je vrnil k svojemu učenju; kako nenadno se mu je vse skupaj zazdelo plitvo, dolgočasno in krotko, odkar je občutil najvišje človeške veselje, ki izvira iz kramljanja z misijonarji in kanclerji! Ne, njegova koža ni zato, da bi se ubijal v mukah in naporih. Ni mogoče, da bi se naprej delal tako, kakor se zanima za enačbe druge stopnje, Popejeve pesmi, za Moltkejevo strategijo ali pa še celo za razlago svetega pisma. Saj je zdaj vedel, kako mora prodreti v veliki svet.
Ena misel se mu je rinila v ospredje: da je prvokrat v življenju prestopil milijonarjev prag! Z vsemi luknjicami je sesal vtise vase! Tako je treba živeti! To je dostojanstvo, to je moč! Jed je bil kakor tiger, ki je prvič lizal kri.
poved, da se ne smemo strokovno organizirati, prav nič ne zmenimo. Razmere v naših Pekrah ne zahtevajo samo, da se borimo v vsakdanji kruhoborbi, marveč boriti se bomo morali tudi za naše nacionalne interese, da domačin ne bo samo vedno hlapec in tlačan tujčevi peti.
Hudiči smo! V D r a g u č o v i je vinogradnik Povalec dobil novega viničarja. Izvedel pa je, da je ta organiziran, zato ga je poklical in mu rekel: »Vi ste organizirani in baje celo zaupnik te strokovne organizacije.« Viničar mu je odločno pritrdil »sem« in je tudi pristavil, da ga od organizacije sploh nihče ne odvrne. Gospodar se je nato kar obrnil s pripombo: »Zdaj imam ravno takega hudiča spet, kakor prej.« Da, da, viničarji se organiziramo vedno bolj, nismo pa prav nič krivi, ako moramo v tem kapitalističnem peklu se za svoj življenjski obstoj in za svoje pravice dostikrat res prav po hudičevsko boriti.
Z grozdjem je svinje krmila, tako je na viničarski komisiji trdil g. Ferk o svoji viničarki, katera pa je radi take obdolžitve in žalitve sedaj vložila tožbo. Toliko sadja, kakor ga je letos v Slov. goricah in je imenovani gospodar sam trdil, da mu je istega od preobilice mnogo ostalo kar pod drevjem. Zato bi s tem bilo viničarki mnogo bolj primerno krmiti njene svinje s sadjem, kakor pa z grozdjem. Takih obdolžitev, pa še nismo slišali in si jih tudi ne smemo pustiti, ker so neresnične.
Na viničarski ko.misiji pri Sv. Marjeti ob Pesnici gospodar ni maral nobenega sporazuma. Zato je bila viničarka tov. Štraus Ivana prisiljena potom tajništva SZV v Mariboru vložiti tožbo po odvetniku za terjatev 1699 Din. Torej slika, zakaj viničarji potemtakem moramo biti v toliki revščini in da smo naravnost prisiljeni združiti se in nastopiti za svoj zaslužek.
Avstrijec g. Kolerič je ponovno poslal orožnike nad viničarja tov. Bordiana, kakor smo že svoječasno poročali. Sedai z motivacijo, da je ta pri odselitvi tako rekoč ukradel njemu kot gospodarju dve lestvi. Izkazalo pa se je, da je g. Kolerič to posodil drugemu posestniku, viničarja pa je iz maščevanja obdolžil, da mu jih je ukradel. Primoran braniti svoje poštenje, je vložil tožbo, poleg tega pa še za vsoto 545 Din. Pravica mora zmagati!
Obupne razmere, v katerih žive še mnogi neorganizirani viničarji, nam jasno pokaže prepis pogodbe in naslednji slučaj. »Pogodba sklenjena dne 8. 11. 1931 med gospodarjem I. K. in viničarjem J. C. v Rošpohu št. 61. Viničar se zaveže prevzeti vso vino-gradno delo, plačila nima nobenega. Za. delo dobi le njivo v ravni, katero ima tam gospodar v najemu. Viničar mora opraviti vse vožnje pri viničariji, predvsem gnoj in vodo za škropljenje. Tri dele gnoja ima gospodar, le en del ostane viničarju. Sadje, razen orehov in breskev pri viničariji je viničarjevo. Ako bi viničar sam ne mogel vinograda v dveh dnevih poškropiti, najme v pomoč gospodar še druge delavce, katerih plača pa se potem viničarju odtegne.«
Vinograda je dva orala, pri viničariji pa so samo štiri sadna drevesa. Končno pa ima sedaj ta viničar predčasno odpovedano službo, ker baje ni poslušen svojemu gospodarju. Trgatev so letos opravljali kar celih pet dni. Tri večere je viničar prešal, naslednji večer pa je gospodar poklical prešat hlapca mesto viničarja. Viničar se je sicer čutil s tem zapostavljenega in se je tudi umaknil od dela v svojo sobo. Po večerji pa je šel gospodar s svojimi ljudmi v klet, kjer so jedli in pili, pa tudi peli. Manjkalo pa je razigrani družbi »basistov« zato je dal gospodar poklicati viničarja, naj pride, kot izredno dober pevec njim basirat. Ta pa ni bil prav nič razpoložen za petje in je povabilo odklonil. To je gospodar zagrabil kot »neposlušnost«, mu pismeno odpovedal službo in si je celo na odpoved izposloval žig občine Rošpoh in podpis župana. To je vse skupaj čisto navadna šikana brez primere, je tudi taka odpoved neveljevna, nejsoslušnost neutemeljena in bo o zadevi kmalu razpravljala viničarska komisija, kjer bo ubogemu viničarju stala ob strani strokovna organizacija. Tu bodo
zraven basov potem tudi izvrstni tenorji, da bo pesem o pravici človeka - delavca tem ubranejša.
Hlapčevstvo brez primere. Dva dni so sklepali lani račune viničar in gospodarica, ki je bogata posestnica v Nemški Avstriji. Končno še niti potem niso dobili viničarjevi izplačanega zaslužka. Tako znaša od lani zaostali zaslužek 560 Din. Letošnjega zaslužka pa sploh še videli niso. Lačni, brez kruha so celo leto obdelovali obsežen vinograd, ko pa so prosili plačila, se je dotična gospa norčevala iz njih in ni ničesar dala. Pa to še ni vse. Viničarjevi morajo to brezsrčnico nazivati z »milostiva« in ko pride v vinograd jjogledat, ji morajo vsi po vrsti še roko poljubiti. Torej tisto roko, ki jim odteguje zaslužek in onemogoča eksistenco, radi katere so toliko morali že stradati in trjjeti. Strašno in vendar resnično! Ogromno polje se šele odpira naši strokovni organizaciji, predvsem ob meji, kjer vinogradniki, tuji državljani, naravnost nesramno delajo z našim ljudstvom in ga uklepajo v najhujše vrste suženjstva, tako v gospodarskem,, kulturnem in narodnem oziru. Da bodo razmere brž postale drugačne, bodo pač delovanje »Strokovne zveze viničarjev« morale podpirati tudi vse pristojne državne oblasti, da bo zakonitost in red.
Delavska mladina
V zadnji »Pravici« je nekdo iz Celja neumestno odgovoril na |X>ročilo revizorja Centrale, o delu celjske družine, ki ga je priobčil v »Pravici« z dne 1«. nov. Ker je s celjskim odgovorom posredno napadena tudi Centrala, čuti potrebo, da jx>jasni sledeče:
1. Revizor, tov. Štok ni napisal, da je celjska družina nedelavna, pač pa je napisal, da je malomeščanska, to se pravi, da je njeno delo malomeščansko, da je v delu premalo delavske zavesti. Ni pa govoril morda o tistih posameznikih, ki se kot mestna fra-karija šetajo po promenadi.
2. Očitki dopisnika, da v Ljubljani ne postavimo ničesar na oder, letijo mimo. Dopis-nikar ne dela razlike med Centralo in ljubljansko družino. Centrala daje smernice za delo, sama se ne ukvarja s prireditvami. Ljubljanska družina je prav tako podvržena graji Centrale kot celjska ali katerikoli druga.
3. Kar je napisal tovariš revizor o igri »Mlinarjev Janez«, drži v celoti. Ni res, da je »še vedno bolje poslati na oder kakšnega »Mlinarjevega Janeza« kot nič.
4. Slabo izpričevalo si je dala družina v naslednjem stavku: »Naša družina je menda edina, ki obstoja od začetka Krekove družine, 'med tem časom se je smer in vodstvo Centrale že parkrat spremenilo, kar pa ni našlo mnogo odmeva pri nas.« Centrala gre z duhom časa, trudi se, da bi uvedla boljši organizacijski sistem. — Centrala Krekovih družin, Ljubljana.
★
Trbovlje. Pripadnikov imamo sedaj 68, 12 je gostov, to je tistih, ki jih še nismo sprejeli. Krdel imamo sedaj 5. V nedeljo dne 20. nov. smo polagali izpite. Sodelujemo pri prodaji »Del. Pravice«. Težave imamo z vodniki, ki še nimajo zadosti vodniške skušnje. Počasi bo že bolje.
Vrhnika. Krdelo mlajših ima že 14 pripadnikov. Tudi starejši se zbirajo. Tako bo naša družina kmalu izpolnila svoj širiteljski program.
Litija. V nedeljo bo izredni občni zbor naše družine. Tako se bo tudi naša družina poživila. Prijavili so se sami mlajši fantje, večinoma vajenci. Jačamo se!
Hrastnik. Krasno uspeli družabni večer je imela »Krekova družina« na Martinovo nedeljo. Družabni večer je otvoril in vodil predsednik V. Eržen, ki je imel globoko zamišljen načelni govor. Poudarjal je slogo v osebnih odnošajih, v načelnem oziru pa neustrašeno borbo za pravico.
Društveni pevovodja tov. Beltram je organiziral j>etje. Pevski zbor 30 članov je ubrano zapel več pesmi, tov. Beltram je deklamiral »Hajdukovo« oporoko in en kuplet.
Drugo deklamacijo je dobro podala Silva Ramšakova. Tov. Pohajač in Beltram sta pokazala prizor pred sodiščem, šaljivi pyizor je napravil znani komik Vilči Ramšak z malim možem iz »Afrike paprike«. Bivši predsednik A r n š e k se je zahvalil odboru, posebno predsedniku za lepo pogostitev in krasili govor, jx>udarjal zvestobo za zvestobo, in da članstvo priznava samo odbor za svojega voditelja. Tov. Beltramu se
je zahvalil za triletni trud pri pevskih vajah. Da ne pozabimo omeniti. S solo-spevom je sodeloval tudi tov. Draksler, ki je prijavil svoj pristop. Bilo je nekaj prigrizka, pili pa smo čaj z limono. Oficijelno torej abstinentski večer. Družabni večer je jx>ka-zal, da ljubi mladina pravilno vzgojno smer, ki sloni na svobodi in demokraciji, da odklanja vsiljevanje in nasilje. Iz tega bi se dalo kaj naučiti.
DQma in po svetu
Konferenca ji^goslovanskih škofov se
je vršila več dni v Zagrebu. Sodijo, da so se posvetovali škofje o zelo važnih zadevah. Zaključku konference je prisostvoval tudi papežev nuncij.
Državni proračun za leto 1933-34 je vlada sestavila in ga objavila. Proračun za leto 1932-33 je znašal 11 milijard 323 milijonov in 200.000 Din. Novi proračun je manjši za 884 milijonov in 873.421 Din. Finančni minister je izjavil, da predstavlja ta proračun skrajne napore za varčevanje
V	državnem gospodarstvu. Vendarle so še sedaj nekatere postavke previsoke, ker so bili dohodki v tekočem letu znatno nižji kot jih predvideva novi proračun. Proračun, o katerem bomo še podrobneje razpravljali, bo obravnavalo narodno predstavništvo.
Ugodnosti čl. 5. zakona o zaščiti kmeta je dovolila vlada dvema belgrajskima bankama in 3 bankam iz Srbije. Pričakujejo, da bo za zaščito po čl. 5. zakona o zaščiti kmeta prosilo še 8 denarnih zavodov.
Amerika zahteva, da države dolžnice plačajo obroke dolgov, ki zapadejo 15. decembra. Šele potem se bo morda dalo kaj govoriti o znižanju voj. dolgov. Tudi novi ameriški parlament ni nič kaj pri volji črtati dolgove. Toda Amerika bo na vsezadnje primorana ugrizniti v to kislo jabolko, ker sicer države ne bodo sploh nič plačale.
Na Danskem so se vršile volitve. Socialni demokrati, ki so bili dosedaj z demokrati na vladi, so dobili večino, tako da razpolagajo s 70 mandati od 149. Vlada bo sedaj začela s poostreno carinsko zaščito.
Papenova vlada ije podala ostavko, ker so jo vse stranke od kraja odklonile. Zato je Hindenburg pozval k sebi voditelje strank. Posebno naročilo je dobil
Hitler, ki je dva dni vodil razgovore z drugimi strankami. Položaj še ni razjasnjen. Vendar verjetnost, da bi se sestavila parlamentarna desničarska vlada narodnih socialistov, nacionalcev in katoliških strank, ni velika. Splošno se prorokuje, da bo znova prišla Papenova predsedniška vlada in se bo izvršilo zopet nekaj zelo neumnega, da bo namreč tudi novi državni zbor razpuščen.
V Kataloniji so bile volitve v katalonski parlament. Po prvih poročilih je dobil katalonski voditelj Macia 67 poslancev od 85.
V Zvezi narodov v Ženevi se je začel veliki razgovor o kitajskem vprašanju na podlagi poročila, katerega je izdelala znana komisija zveze narodov. Japonska brani upravičenost svojega dosedanjega postopanja z vso diplomatsko umetnostjo.
Madjarski ministrski predsednik je bil na večdnevnem obisku pri Mussoliniju v Rimu. Ob tej priliki se je znova manifestiralo prisrčno prijateljstvo Madjarske in Italije. Gotovo je dobil predsednik madjarske vlade tudi čisto stvarna navodila zlasti za madjarsko zunanjo politiko.
Med Avstrijo in Madjarsko so se vršili razgovori o novi ureditvi trgovinskih od-nošajev. Trije avstrijski ministri so se mudili v Budimpešti dva dni. Upajo', da bo kmalu zaključena trgovinska pogodba.
Stavbinsko delavstvo, skupina pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev. Mesečni članski sestanek se vrši 1. decembra ob 5 popoldne v prostorih Jug. Strokovne Zveze. Tovariši pridite vsi in točno. Na sestanku bomo imeli zopet jako zanimivo skioptič-no predavanje, katerega ne zamudite.
Vsi tovariši zaupniki naj prineso v društveno pisarno sezname o prodanih plačilnih markicah.
Plače v krizi
Iz poročila mednarodnega urada dela posnemamo zelo zanimive statistične podatke povprečnih urnih in tedenskih zaslužkov posameznih vej industrije in držav. Seveda iz tega še ni mogoče potegniti točne primerjave, ker so življenjske prilike v posameznih državah dokaj različne. Vsekakor pa je važno, ker se iz tega vidi, kako so se razvijale plače v teku zadnjih let in kakSne so bile vsaj v nekaterih državah leta 1914.
Tako so znašali v tekstilni industriji Nemčije urni zaslužki kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev 1. junija 1928 72.9 RPF., 1. julija 1930 76.1 RPF., dne 1. aprila 1931 71.8 RPF. in 1. januarja 1932 65.6 . RPF., 1. aprila 1032 pa 65.4 RPF. Od leta 1928 so se urne plače do
leta 1930 povišale za okroglo 4 RPF in so nato po letu 1930 stalno padale in sicer za 10.7 RPF.
Urne plače v tekstilni industriji Italije so padle v juliju 1928 na 1.61 lire. Leta 1929 so bile plače še 1.69 lire, kar je bilo najvišje, in so nato hitro padale in sicer v juliju 1931 na 1.46 lire in v aprilu 1932 so padle že na 1.43 lire.
Za tekstilno industrijo Združenih držav Amerike ni tozadevne uradne statistike. Pač pa je mogoče dobiti pregled plač iz pletilne industrije. L. 1914 so znašali povprečni urni zaslužki 0.178 dolarja. Do leta 1929 so se ti zaslužki dvignili na 0.497 dolarja. V drugem četrtletju 1031 so znašali urni zaslužki še 0.462 dolarja, v marcu 1932 0.422 in maja 1932 samo
P. Franci Ačko:
Kristus in krščanstvo
(Nadaljevanje.)
Kje pa najde sicer tak pravičnost, ki na svetu pravice ne najde, in to se bo zgodilo vedno, dokler bo človek na svetu, da kak posameznik ne bo uspel v svojih pravicah drugod, kot v Kristusovem nauku o absolutni pravičnosti na onem svetu! Sicer mora storiti samo-umor — torej novo zlo — iz obupa! Dobro — po Klicarju potemtakem Kristus ne bi smel izreči obsodbo bogatinov v Matevžu, pogl. 19., vrsta 24. (ne pa 20., kot je g. Klicar površno citiral). Nad čem se spodtika potem? Nad kraljestvom božjim! In to samo radi tega, ker on vanj ne veruje! Ker so ga konkretni tuzemski cilji oslepili tako, da je na vsa vprašanja, katerih materializem ne more rešiti (eksistirajo pa kljub temu), položil kopreno svoje hotene nevednosti! G. Klicar ja grize samo zavist, da ni Marks prvi, ki je prinesel človeštvu bla-govest pravičnosti! Marks je pač iskal tuzemske cilje s smotrnim gospodarstvom, ni pa niti zdaleka hotel biti teolog, prav tako malo, kakor Kepler ni bil slikar. Marksisti so ga pograbili zato, pustili »višje cilje« in iskali nebesa v želodcu. Zato je rajnki Marks prvim
marksistom napisal obsodbo v svojem pismu: »Ich bin der erste Anti-marxist, ineine Herren.« (Jaz ;sem prvi proti-marksist, gospodje moji!)
Zanimivo storijo je napravil g. Klicar iz govora na gori, ki ga poročata Matej in Luka. Matej, starejši ko Luka, ga podaja v daljši obliki (in sicer v pogl. 5, vrsta 3—13, ne pa, kot zopet napačno citira člankar p. 6, v. 19). Luka podaja samo nekak izvleček. G. Klicar je mnenja, da je Luka napisal naprej blagro-vanje ubogih in obsodbo bogatih. Pozneje, ko je Matej pisal, so bili med kristjani že bogataši, zato je omenjeno mesto slabo popravil in izpustil obsodbo bogatinov. Dočim bi naj Luka pisal: Blagor »vam(!!!)« ubogim, ker vaše je kraljestvo božje ... Toda gorje vam bogatim itd.«, je »mlajši« Matej bogatinom na čast omilil te ostrine rekoč: »Blagor ubogim v duhu«, obsodbo bogatinov je pa črtal. — Matej je najstarejši, to sem dokazal. Drugič g. Klicar ni videl v istem evangeliju besed: »Bogatin bo težko prišel v nebeško kraljestvo. In še vam povem: lažje je velblodu iti skozi šivankino uho kakor bogatinu priti v nebeško kraljestvo,« — ki jih je celo malo preje sam citiral, samo napačno zopet: Pogl. 19, vrsta 23 In ne 20!! Torej isti evangelist Matej! Ki še povrh farizejsko grabežljivost tolče v 13. poglavju!!!
G. Klicar, ali se »greste« znanstvenika ali kaj? In ali niso besede »blagor ubogim v duhu« še bolj, veliko bolj globoke! Kajti ubog v duhu je tisti, ki ne hrepeni neredno po bogastvu in svojega srca nanj ne navezuje! To ni slabše, ampak boljše, veliko globlje! Kaj pomaga tudi, če je kdo ubog, mišljenja pa je kapitalističnega? In je s kapitalistom v razliki samo v p>osesti! Poleg tega se g. Klicar •noti temeljito, da so bogatini šele pozneje prihajali v krščanstvo in so njim na ljubo napravili kompliment v evangeliju. Vsi štirje evangelisti ostro sodijo bogatine! Jožef iz Arimateje, Nikodem, oba iz premožne hiše, sta bila prav v Jezusovi družbi. Toda Jožefa Arimatejca imenuje evangelij »pravičnega«! (Luka, 23, 50.) In stotnik v evangeliju ali pa Zahej, bogati cestninar! Berite poročilo iz knjige »Apostolska dela« (pogl. 4, 32 do 37): Množica teh, ki so verovali, je bila enega srca in duha; tudi ni nihče govoril, da je kaj tega, kar je imel, njegovega, ampak jim je bilo vse skupno. In z veliko močjo so pričevali apostoli o vstajenju Gospoda Jezusa Kristusa in vsi so bili zelo priljubljeni. Zakaj ni ga bilo ubogega med njimi. Kolikor je bilo namreč posestnikov zemljišč ali hiš, so jih prodajali in ceno za prodane stvari prinašali ter polagali k nogam apostolov. Delilo pa se je
vsakemu, kakor je kdo česa potreboval. Tako je Jožef, ki so mu apostoli dali priimek Barnaba, po naše sin tolažbe, levit, doma s Cipra, imel njivo, jo prodal in denar prinesel ter položil k nogam apostolov.« Naslednje poglavje pa piše o Ananiji in Safiri, ki sta prodala posestvo, toda pridržala vsoto denarja. Peter je to spoznal in rekel Ananiji: »Ali bi ne bilo, ko bi bilo ostalo, tebi ostalo? In ko se je prodalo, ali ni bilo v tvoji oblasti?«... Poteze prvih kristjanov, ki so gotovo zelo živeli Kristusov nauk, niso kazale sovraštva in ne naklonjenosti do bogatinov, ampak nenavezanost na bogastvo in velika ljubezen do bližnjega.
Klicarjevo aprioristično sovraštvo do evangelija je tudi izmaličilo poglavje v Mateju 6, 19—34. Kristus ne priporoča tam, naj bi živeli kakor živijo lilije ali ptički, ki ne skrbijo za to, kaj bodo jedli in pili. Ampak pravi: Kakor Bog za te skrbi, tako skrbi tudi za človeka veliko bolje! Biča preveliko skrb za jed in obleko. »Zakaj po vsem tem povprašujejo pogani!« »Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse to se vam bo navrglo!« Kajti: »zadosti je dnevu njegova lastna težava.« Imamo s tem vsem že itak dovolj težav, ne pa da bi si povrh še nakopali skrb mamoni-zma. Ali ni tak nauk ideal človeške dru-
de 0.396 dolarja. Torej tudi Amerika zaznamuje stalno padanje plač.
Popolnoma drug razvoj plač pa opajamo na Danskem. Tu je znašal povprečni zaslužek odraslega delavca v tekstilni industriji leta 1914 42.5 orov in leta 1927 ie 123 8rov. Na tej višini so se plače obdržale do leta 1930 in so potem v letu 1931 celo poskočile na 125 Orov. Tako vidimo, da so se zaslužki na Danskem dvignili, česar v drugih državah ne mo-Temo zaznamovati.
V gradbeni industriji, kd je v sedanji krizi najbolj prizadeta, dobimo naslednje zaključke: v Nemčiji so znašale urne plače 1. junija 1928 za izučenega delavca 116.5 RPF., nakar so se do 1. junija 1930 dvignile na 125.2 RPF. Nato so začele padati in sicer do oktobra 1931 na 112.9 RPF., nakar so do aprila 1932 zopet padle na 102.9 RPF.
V Italiji je bil razvoj plač v gradbeni industriji nekako ta-le: v juniju 1928 so znašale urne plače 2.37 lire, v juliju 1980
žbe? Ali ni nasprotno odtujitev človeške družbe od evangelija pripeljalo do sedanjih razmer, do vladajoče kapitalistične družbe, ki je tudi »nebesa prepustila vrabcem in angeljčkom« ter zamenjala živega Boga s svojim trebuhom. In je pot nazaj samo preko preorienta-cije v iskanju božjih pravic? Sicer bi sovjetska Rusija, serail marksizma, bila že paradiž! Pa so uredili državo na materialističnem gospodarskem redu, zanemarjajo pa v svojem »gospodarskem du-zelnu« najbolj kočljiva vprašanja človeške duše, katerim materializem ni dorasel in odgovora ne more dati. Vi, materialisti, ki ste vzeli delavsko vprašanje v zakup, hočete urediti gospodarsko vprašanje, govorite o pravici, o kruhu itd. Kje, za Boga najdete v svojem materializmu, v svojem gospodarstvu v številkah, v katere hočete svet ukleniti, zadostno garancijo, da se bo vaš red tudi držal! Za popolno gospodarsko preureditev mora biti vsak pameten človek. A ravno vi, materialisti, niste nič boljši! Kdo pod nebom, ml more garantirati, da ne bo danes ali jutri, kljub kupom človeških paragrafov, ki jih je že danes kot smeti, prišel človek, ki se jih držal ne bo, stvoril kliko in pil človeško kri. Ali niso ženske voditeljev sovjetske Rusije v nobeni razliki z njihovimi sodobnimi
2.34 lire, v juliju 1931 2.10 lire, v aprilu 1932 pa samo 2.07 lire.
Za Veliko Britanijo nimamo statističnih podatkov za urne plače, nego samo tedenske. Tako je zaslužil zidar povprečno tedensko v juliju 1914 40.7 šil., nakar so dosegle najvišjo stopnjo v decembru 1927 s 74.1 šil., nakar se beleži padanje in sicer do decembra 1931 na 69 šil.
V oktobru leta 1926 Je zaslužil v Parizu v povprečnem urnem zaslužku zidar 5 frankov. Ta zaslužek se je zvišal do oktobra 1931 na 6.30 franka.
Za premogovno industrijo prikazuje statistika naslednje urne zaslužke in to za Nemčijo: v juliju 1928 izučen rudar 118 RPF. Najvišji zaslužek je bil 1. julija 1930: 120.8 RPF. in je padel do aprila f932 na 95.5 RPF.
Iz teh podatkov je precej zanimivo to, da niti v eni teh držav mi so padli zaslužki pod nivo leta 1914, kot se je to zgodilo pri nas. Tedaj bi mogli reči, da je plača in zaslužek naSega delavstva v | največji krizi.
sestrami buržujskih krogov ostalega ne-sovjetskega sveta. Gospodarsko lahko uredimo državo tako ali tako, toda nosilci te urejenosti so ljudje, ki jih noben inašinski ustroj ne ukroti ali obvaruje pred pokvarjenostjo, ampak edino in zares edino življenje po večnih zakonih božjih, ki pa predpostavlja stremljenje po s rili izobrazbi v verskem smislu, stremljenje po popolnosti v moralnem in etičnem smislu po neiz-premenjenih božjih resnicah. Edino ta podlaga more gojiti v človeku urojen kriterij: vest, ki pa ima smisel samo tedaj, ako ima svoj cilj v onostranskem svetu. Sicer je vse skupaj prazna igra, za katero se ne izplača se pehati! In človek postaji e v tem primeru zver kljub vsem paragrafom in policiji in žandar-meriji, kakor tudi kljub sijajno urejenim gospodarskim razmeram. Kajti, če bi sijajna gospodarska podstat že sama stvo-rila dobre ljudi, bi bili vsi kapitalisti moralno dobri ljudje. Je pa ravno nasprotno. Materializem kot življenski cilj ustvarja zverine, ne pa ljudi! Dokazov v zgodovini na vseh koncih in krajev dovolj. Tako pri tistih, ki evangelij ne priznavajo in živijo svoje življenje, kot pri tistih, ki si nadevajo firmo evangelija, ga pa ne živijo!
(Nadaljevanje.)
Vajeniški kotiček
Obrtnik, glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine je v svoji 17. štev. z dne 17. novembra 1. I. prinesel sledečo notico: Kaj počenjajo z vajenci?
V roke nam je prišel poziv Odbora vajeniškega odseka skupine inštalaterjev, kleparjev in monterjev v Ljubljani. Ta odsek je pozval vajence na skupni sestanek v mali dvorani delavske zbornice.
Mi proti takim pozivom ne bi imeli kaj pripomniti, če ne bi bil ta poziv« že vse kaj drugega, kot pa le nedolžni poziv. Kar tako v obliki letakov so se delila kar pred šolami mladim, idealov polnim vajencem naravnost marksistična proletarska, gesla, kakor: »Hočemo proletarsko mislečo mladino! Hočemo osemurni delovni dan!« itd.
Ali ni greh, zastrupljati našega vajenca, ter ga tako lahkomiselno odtegovati skrbni in požrtvovalni mojstrski roki, ki mora vajenca učiti in mu posvečati očetovsko skrb.
In vajenec mu bo potem diktiral kar delovni dan in pa mogoče še vse kaj drugega. Gospod, ki s takimi vabili vabi in zastruplja našega vajenca naj dobro premisli, kaj dela ter naj dobro premisli tudi to, da bo moral vajenec strgati še popreje nekoliko hlač po šolskih klopeh, prejeti še nekoliko poduka od učitelja in mojstra in pojesti seveda tudi mnogo nezasluženega mojstrovega kruha, predno misli postati zmožen pomočnik in zrel mož, predno bo on tako meni nič, tebi nič, po mnenju in zamisleku nekaterih, diktiral marksistična načela. Odločno vam moramo povedati gospodje, da je vajenčevo mesto v delavnici in šoli, če hoče kdaj postati in če hoče nekoč jjošteno napredovati in med ljudmi nekaj veljati.
Sestavljanje in razširjanje takih letakov, kakor je to sedaj ta slučaj, bo pa vsak pameten in dobro vzgojen človek pripisal le cmim, ki se s praktičnim: in edino koristnim delom nikdar bavil ni.
Zakon o zaščiti delavcev v § 9 pa se glasi: Odredbe prednjega § ne veljajo za mladostne delavce pod 16 leti, ki ne smejo biti nikoli zaposleni dalje nego 8 ur na dan (podčrtali mi); minister za soc. pol. pa sme za izvestne kategorije del, ki jih določi sporazumno s pristojnimi ministri ali zbornicami, omejiti delovni čas za mladostne delavce pod 16 leti tudi pod 8 ur na dan, odnosno 48 ur na teden.
Uredba o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic itd. (Službene Novine kraljevine SHS od dne 9. maja 1928 št. 104) pa v čl. 38 določa:
Odredbi členov 33. in 34. te uredbe ne veljajo za mladostne delavce pod 16 leti, ki ne smejo biti nikoli zaposleni dalje nego 8 ur na dan.
Zakon o zaščiti delavcev v § 35 pa pravi: Pomožno osebje (delavci), ki dela v podjetjih, navedenih v § 1. tega zakona, se sme združevati v specialna društva za, zaščito svojih ekonomskih, kulturnih in moralnih interesov.
Ta društva sme ustanavljati pomožno osebje po poklicih ali brez ozira na poklic; istotako jih sme združevati v krajevne in oblastne zveze.
Včlanjeno v ta društva sme biti samo pomožno osebje, ki je zaposleno v podjetjih navedenih v § 1. tega zakona brez ozira na sjx>1 in starost.
Drugi del novega obrtnega zakona, kjer govori o splošnih odredbah o pomožnem' osebju pa v § 206. toč. 2. pojasnjuje:
Za pomožno osebje v duhu tega zakona veljajo učenci (vajenci) (podčrtali mi), osebe, ki v obrtih (podjetjih) opravljajo podrejena dela; nadalje rokodelski in tovarniški delavci in vse druge osebe, katerim se v obrtih poverja opravljanje trgovskih, rokodelskih in drugih tehničnih sluižb.
Grozne razmere v tovarni kvasa na Gfincah
Pred dobrim mesecem je pričela na novo obratovati tovarna kvasa na Glin-cah. Lastnik te tovarne je Rudolf Zalokar, ki je svoječasno v kompaniji s svojim očetom prodal tovrstno koncesijo tovarni Union v Ljubljani. Po dolgem prizadevanju je gospod Zalokar dobil novo koncesijo za izdelavo kvasa. Razume se, da ima to novo podjetje hudo konkurenco s strani obstoječih tovrstnih podjetij. Gospoda Zalokarja pa to kot izkušenega podjetnika prav nič ne moti, ker on že zna premagati tudi te težkoče.
Do tu nimamo grajati ničesar. Toda gospod Zalokar hoče svoje konkurente premagati na račun svojega delavstva. V njegovem obratu je točasno zaposlenih ca. 24 delavcev in delavk. Obratuje se nepretrgoma 24 ur na dan. Delavstvo je zaposleno 12 ur nepretrgoma. Poleg tega nima delavstvo nobenega odrejenega delovnega (asa, ampak ga podjetnik vsak čas pošilja domov in ga zopet vsak čas kliče na delo. Gospod Zalokar v tem pogledu ne pozna nikakih predpisov zakona o zaščiti delavcev. Njemu je delavstvo brezpravna raja. Delavke v tem podjetju so plačane po 2 Din na uro, in morajo za to delati kot črna živina. V tej tovarni je kot obratovodja nastavljen neki Hamberger, čeho-slovaški Nemec, ki je pravcata nesreča
za delavstvo. V kolikor nam je znano, je ta gospod plačan z odstotki čistega dobička. To nam pojasnjuje, zakaj tira omenjeni delavstvo do skrajnih fizičnih možnosti. Pri tem pa ne štedi z raznimi pripomočki, ki presegajo čestokrat človeško dostojanstvo. Po kaki poti dobijo te inozemske pijavke dovoljenje do zaposlitve pri nas, nam ni znano. Morda bo Inšpekcija dela vedela, kako je z dovoljenjem. Treba je ugotoviti, da imamo domačine, ki so sposobni za vodstvo takega dela. Takih inozemcev nam prav nič ni potreba, zlasti še, ker poleg vsega ne znajo občevati z našim delavstvom, ki jih ne razume. Tako se dogaja, da ta gospod kriči nad našimi delavci, če ga ne razumejo in jim celo grozi z odpustom.
Inšpekcijo dela naprošamo, da nemudoma izvede pregled v omenjenem podjetju in da podvzame vse potrebne mere zoper lastnika. Gospod Zalokar naj ve, da veljajo tudi za njega in za njegovo podjetje državni zakoni. Vsi delavci pa v organizacijo, ki bo gospoda Zalokarja poučila, da ni delavstvo živina ali pa mrtev stroj.
To in ono
Ljubljana. V soboto 26. novembra bo imel narodni poslanec Alojzij Pavlič v veliki dvorani hotela Union ob 8 zvečer javno zborovanje, na katerem bo razpravljal o vprašanju brezposelnih in Karitativna akcija.
V nedeljo 27. novembra bo imel pa istotako ob 8 zvečer v mali dvorani hotela Union shod. Govoril bo o treznostni akciji in delavstvo.
Gospod poslanec vodi osebno karitativno akcijo za uboge v delavskih revirjih. Dosedaj je že zvozil blaga po znižani ceni v Zidani most, Hrastnik in Trbovlje okoli 30 vagonov. Več vagonov živil je razdelil tudi brezplačno. — Za zimo ima v načrtu obsežno podporno akcijo za obleko in obutev.
*
Izpremembe ordinacijskih ur v ambu-latonju OUZD v Ljubljani. Specialist za ušesne, nosne in vratne bolezni primarij g. dr. Pogačnik Josip ordinira od 21. novembra 1Q32 dalje od 12 do 14 (mesto od 13 do 15).
Pismo urednika
1. V zadnjo »Del. Pravico« se je prikradel tiskarski škrat in se vrinil v rubriko »To in ono«, med notico Koroika Bela v drugo vrstico. Ta vrstica sploh ne spada v poročilo, ki naznanja, da sta se poročila tov. Franc Noč in Frančiška Urh.
2. Nekateri tovariši ne upoštevajo, da morajo biti dopisi v rokah urednika v ponedeljek, zadnji čas pa v torek dopoldne. Nujni in nepredvideni slučaji so seveda izvzeti. Kdor se ne bo držal tega, ne bom mogel dopisa za dotično številko upoštevati.
3. Ker je 1. dec. nar. praznik, izide list en dan prej. Materijal sigurno do ponedeljka. — Urednik.
Zajtrkovalnica, vinarna nudi razna dobra štajerska in dalmatinska vina. Delikatese
vse vrste. Špecerijsko blago najboljše v zalogi in v lastni pražarni vedno sveže pražena kava, na željo tudi mleto, dobite najceneje samo pri
F. I* KOVAČIČ
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 32
PRVA DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJ. ZAVEZO V LJUBLJANI (DELAVSKA ZBORNICA)
Sprejema hranilne vloge in daje posojila najugodneje. | Uradne ure od 8—12 in od 15—16. —
TOVARIŠI, VLAGAJTE V SVOJ LASTNI ZAVOD!
Naše narodno gospodarstvo v oktobru 1932
(Po statistiki OUZD v Ljubljani.)
V sredini meseca oktobra je padlo članstvo OUZD-a na niveau leta 1926 oziroma leta 1923 (kar je eno in isto). 'Od tega časa naprej šlevilo zavarovanih delavcev ne nazaduje v večjem obsegu. Minimum članstva ob tem času je bil leta 1924 in 1925, t. j. v času znane de- : flacijske krize. Takrat je bilo članstvo i
Povpr. štev. zav. del. v okt. 1932
9
1572 630 9297 1714 3380 4439 8047 6346 4165 1514 4196 1063 1184 842 478 5918 1124 617 3503 262 903 1632 550 2903 5871 3653
Prirast »+« oziroma padec »—« od septembra 1932 absolutno v %
+	1	+ 11.11%	
+	92	+	5.35%
+	28	+	4.44%
+ 328		+	3.53%
+	40	+	2.33%
+	85	+	2.51%
+	98	+	2.20%
+ 130		+	1.62%
+	73	+	1.15%
+	13	+	0.03%
+	5	+	0.03%
+	5	+	0.01%
+	1	4*	0.01%
—	2	—	0.02%
—	3	—	0.04%
—	4	—	0.08%
—	45	—	0.76%
—	11	—	0.98%
—	7	—	1.13%
—	51	—	1.46%
—	4	—	1.53%
—	17	—	1.88%
—	39	—	2.39%
—	27	—	4.91%
—	260	—	8.96%
—	672	—	11.45%
	617	—	16.89%
(Odst. prirast in padec v septembru
%)
( 0 %) (- 1.22%) (— 0.03%) (+ 1.91%) (+ 3.82%) (+ 1.43%) (+ 0.06%) (- 0.05%) (+ 1.20%) (+ 0.02%) (+ 4.84%) (- 0.98%) (+ 2.35%) (- 1.10%) (- 0 ) (+ 0.04%) (- 4.39%) (+ 0.04%) (- 0.03%) (- 0.03%) (- 2.99%) (- 0.07%) (- 2.99%) (—39.86%) (- 8.35%) (- 6.43%) (-10.68%)
Industrijska panoga
1. Rudarstvo
2. Kemična industrija
3. Centrale za proizvodnjo sile
4. Tekstilna industrija
5. Papirna industrija
6. Predelava kože in gume
7. Oblačilna industrija in čiščenje
8. Hišna služinčad
9. Kovinska industrija
10. Predelava lesa in rezbarstvo
11. Industrija kože in gume
12. Trgovina
13. Občinski obrati
14. Gledališča, svob. poklici in razno
15. Tobačna industrija
16. Denarni zavodi in samost pisarne
17. Gozdno-planinska industrija
18. Grafična industrija
19. Javni promet
20. Hrana in pijača
21. Gradnja prevoznih sredstev
22. Zasebna prometna podjetja
23. Higijena
24. Poljedelstvo
25. Gostilne, kavarne in prenočišča
26. Stavbna industrija
27. Industrija kamenja in zemlje
28. Gradnja železnic, cest, vod. zgradb
2121	-402	—18.95%	(+	1.03%)
Skupaj: 77933
še za ca. 3000 zavarovancev manjše. Število delavstva v posameznih industrijah ne izkazuje v mesecu oktobru večjih sprememb kakor popuščanje zaposlitve v sezijskih obratih, med katere spada v prvi vrsti zidarstvo in stavbarstvo in industrije, katere so s tem v zvezi.
Za Jugoslovansko tiskarno K. Cei.
I
Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice« in ureja: Peter Lombardo.