Posamezna številka stane 1 Din.
Stev. 204	r lmm v torek One u. seM ra	LHO LI
»sar Uredništvo 1« t Kopitarjevi ultoi itev. 8/HL fiokoplsi se ae vrača}«; nelrankirana plsm« s« ie sprejemalo. Uredn. telet. itv. 50 upravo. itv. 828.
Uprav«[ev Kopitarjevi al.S. — Bučna poštne hran.
ljobljanske St. 650 aa naročnino ln it 349 za oglasa, »agrab 39.011, sarajev. 7563, prašfee ln dunal. 24.797.
u...... j Naročnina .aii
za diiavo SHS:
do preklica:
•) po poitl mesečno Din 1< b, dostavljeno na dom mesečno....... 12
sa inozemstvo: mesečno .,,,... Oin 88
~ Sobotna izdaja: ~
v Jugoslaviji.....Otn 20
v inozemstvu...... 40
»Oni tasaratomian
Enostolpu petltn* vrsta ufl oglasi p« Ola. «-50 la Dla. »•—> veliki aglasi nad 4S aua vlita« po Din. 2 SO, poaiaaa itd pa Oin. 4'—.
Pri večjem naročita popust
Izhaja vsak dan Irrzemil ponedeljka ln dneva po pra» ntkn ob 5. url (Jutra).
Poštnina plačana? iotoflot
Političen list zi
Ponižani..
V svojem govora na letošnji svetosav-ski proslavi ljubljanskega vseučilišča je omenil rektor ljubljanskega vseučilišča i ed drugim tudi epizodo, ki se je dogodila, ko bo šli najuglednejši Slovenci prosit na Dunaj, naj bi vlada Slovencem dovolila slovensko vse-Dčilišče. Opravili pa niso nič, je nadaljeval rektor, ampak vrnili so se ponižani...
Takih poniževanj nam je bil Dunaj mi-iostno naklonil še lepo število. Kakšen plod so ta večna poniževanja rodila ne samo v srcih Slovencev, ampak v srcih vseh avstrijskih Slovanov, je pokazala nedavna zgodovina: Razpad Avstrije.
Ko se je med vojnimi in povojnimi bolečinami porajala nova jugoslovanska država, je trdno verovalo vse slovensko, hrvaško in srbsko ljudstvo, da ga čakajo boljši časi in z nepopisnim navdušenjem je vse pozdravljalo svoje osvobojenje izpiod težkega tujega jarma. Bratje si bomo, ljubili se bomo in v bratski slogi si bomo zgradili skupen dom in skupno srečo in zadovoljnost. Ta želja je govorila iz naših src in naša usta so bila polna ■adosti prekipevajočih besed.
Toda ni še minilo pet let našega skupnega življenja pod enim državnim krovom in že se zopet pojavlja v naših srcih čut ponižanja in zapostavljanja.
Bilo je rečeno, da smo Slovenci državen narod, in kot tak soodločujoč činitelj v državnem vodstvu in gospodarstvu. Naš jezik da ie državni jezik, naše želje, zahteve in potrebe da so ob enem tudi državne zahteve. Nič več da se nam ne bo treba ozirati na tujo voljo, ampak veljavna in mero-flsjna, celo odločilna da bo tudi naša volja. Vse to so nam rekli in mi smo zaupali in verjeli.
Spočetka je res kazalo, da bodo posta-e obljube živa resnica. Ustanovljeno je bilo vseučilišče, uprava je prešla v domače roke, v vlado so bili pozvani naši ljudje. Začetek je obetal mnogo in če bi se bilo srečno započeto delo nadaljevalo, bi bila danes država in njeno prebivalstvo vse drugje kot so danes.
Takrat pa je prevzel bratska srca napuh zmagovalca. Počasi, polagoma, skoro neelišno in neopazno se je začel širiti ta strup in se zalezel globoko v dušo onih, katerim smo z ljubeznijo dali vse, kar smo imeli. Lepe besede o bratski slogi in medsebojni ljuba vi bo utihnile in zamirale kakor cvetje v jeseni, njim pa so sledila dejanja, trpka in bridka, ker jih ni narekovala ljubezen, ampak čut samozavestne oblastnosti in iz zmagovitega gospodstva zvirajoče preziranje vsega, kar je in kar 0 bilo naše.
Začelo se je na finančnem polju. Pro-Ma zamenjava cjedan prema četiri« je razburila vse pridobitne kroge od velebank do adnje vasi. <rV čegavem interesu je to?« — so se vpraševali ljudje. «V bratskem« — se i? glasil odgovor. Mi smo verjeli in rekli: fče je tako, naj bo.« Toda ton, ki je zvenel z odgovora, ni bil več bratski. Tu se je pokazalo prvikrat strupeno želo zmagovalno-iti.
v To želo se je zabodlo kmalu potem v naše kulturne ustanove. Vseučilišče je najvišji ponos vsakega zavednega naroda, ker ravno odtod črpa narod svoje največje doline. A kar naenkrat je bilo rečeno, da ^ema pare«. Zakaj ne? Kako to? Zakaj to? Tako se je vpraševal svet, pa ni našel ^govora. To se pravi, našel ga je, ampak ta že ni bil več bratski!
Potem je pa začelo kar lomiti. V šolo Jtbsski jezik, v javne urade cirilica, na po-dvojezični napisi, na tiskovinah je slo-J^i jezik izzival, vojaki daleč proč iz domovine, domače slovensko uradništvo na :s«to, upokojenci in invalidi na cesto, zato )a vedno višji davek in takse, kuluk, cela ^ta novih monopolov, carine, devizne od-t(it>o, omejitev kreditov — to je kar grme-3 m se vsipalo na nas kot toča. Poslanci *> ugovarjali, se branili, prosili in internirali, grozili, pa vse zastonj; <Vi sto ^maganck — tako nam je donel v uše-* porogljiv klic iz zmagovalčevih ust — vam nI prav, idile!* Svojo krono pa si je zmagovalski duh ®s>avil samolastno na elavo z vidovdan-ustavo.
Takrat se je zavedlo vse ljudstvo, pri čem je. Zastokalo je in zavpilo, kajti pretrgala se je ona vez, ki ga je vezala z najlepšimi upi na njegovo bodočnost v novi državi. Pretrgala se je vez bratstva in sloge, namesto bratstva pa je stopil — hladen račun.
Ljudem so padle luskine raz oči in pričeli so zahtevati svoje. Nič več ni govora o bratstvu in o plemeniti požrtvovalnosti za skupnost, nič več ni govora o onih lepih nadah, v katerih smo sc gibali dolga leta in o sanjah iz nedavne dobe, vsega tega ni več! To vse je zatrl in stri zmagovalni duh, namesto vzajemne ljubezni in bratskega sodelovanja pa je stopil hladen račun in brezobziren boj za pravico. Ne sli-
šimo več besed: kar je moje, to je tvoje —; mi slišimo le še: kolikor iu kakor ti meni, tako jaz tebi! Ti meni moje, jaz tebi tvoje!
Še je čas za ozdravljenje, toda predpogoj ozdravljenja je, da izgine zmagovalni duh in iz njega izvirajoče ošabno preziranje vsega, kar je naše. Slovenci se zavedamo,, da imamo nekaj, kar smo si v stoletnih bojih priborili in si ohranili, mi imamo nekaj, kar je z nami rojeno in kar z nami raste, in tega ne damo. Ne moremo, če nočemo nehati biti, kar smo. Če hočejo zmagovalci to upoštevati, bo dobro za obe strani, ako pa ne, se zmagovalni duh ne bo nad nami maščeval, ampak nad onimi, ki so njegovi sužnji.
Skrivnostno
Belgrad, 10. (Izv.) Kakor znano, je jugoslovansko-italijanska paritetna komisija v Rimu 81. avgusta svoje delovanje zaključila, ne da bi se bil med našimi in italijanskimi delegati dosegel kakšen sporazum. Italija sili na to, da se naj reško vprašanje do 15. t. m. definitivno reši, dočim je naša vlada po svojem časopisju razglašala, da se hoče zateči k arbitraži švicarskega predsednika. Kakšno je stališče italijanske vlade, še točno ni znano, ker tudi naša vlada o celem vprašanju ni objavila doslej niti ene avtentične informacije. Baje nam Itaiija Baroš priznava, zahteva pa enoten konsor-cij tako za Reko kakor za Baroš in hoče, da se Jugoslavija obveže, da bo šel reden izvoz in uvoz edinole skozi reško pristanišče, dočim bi se baroska luka ne smela izgraditi in bi bila omejena na mali trgovinski promet kakor doslej.
Ob priliki bivanja ministrskega predsednika Pašiča v Parizu se je francoska vlada z vso silo lotila posredovanja med Italijo in Jugoslavijo. Poincare je tozadevno veliko konferiral s Pašičem, obenem
pa ie Pašič dobil zagotovilo, da Francija izplača Jugoslaviji posojilo 300 milijonov frankov, ki ga francoki parlament še do-zdaj ni odobril. Obenem je Pašič imel konferenco a svojim starim znancem, italijanskim poslanikom v Parizu, baronom Avez-zana. Razgovarjala sta se v izredno prijaznem tonu nad eno uro. Kako sta se dogovorila. ni znano, francoski diplomatični krogi pa trdijo, da je rezultat razgovora ugoden, ter trdno pričakujejo, da se reško vprašanje reši na miren način.
Odločilnih korakov ni pričakovati, proden Pašič nc pride v Belgrad. Pašič je odpotoval iz Pariza 8. t m. Oljnem z njim te odpotoval v Belgrad maršal Franchet d is;speray, ki se bo v Bitolju udeležil odkrit j- spomenika padlim francoskim vojakom. Maršal pa ima tudi važno vojaško politično misijo.
Zelo verjetno je, da se reško vprašanje reši v priiog Italije, ki je vsled Bvoje diplomatične zmage v sporu z Grčijo še bolj samozavestna nego je bila in uživa podporo Francije.
Dr. SCorolss v Belgradu.
Belgrad, 10. sept. (Izv.) Dr. Korošec, ki se tukaj mudi radi vprašanja redukcije invalidov, uradnikov in častnikov, se je danes dopoldne razgovarjal s člani Jug. muslimanske organizacije. To je vzbudilo posebno pozornost, ker dr. Korošec proti vsakemu pričakovanju tukajšnjih političnih krogov ni imel nobenih razgovorov z vodilnimi vladnimi krogi. Iz Belgrada potuje dr. Korošec v Zagreb na razgovore s hrvatskimi strankami.
Zagreb, 10. sept. (Izv.) Potovanju dr. Korošca v Belgrad pridajajo tukajšnji listi razne komentarje. Nekateri pišejo, da bo dr. Korošec prevzel vodstvo federalističnega bloka in da bo v odsotnosti Stjepana Radiča vodil notranjo politiko bloka. S tem v zvezi se trdi, da bo kmalu prišlo do razpleta notranje krize in to na intervencijo krone. Krona želi, da se hrvatsko-srbski spor reši za vsako ceno.
, Kar se tiče reškega vprašanja, se potrjuje j vest, da je vlada preko našega poslanika v | Rimu Antonijeviča poslala italijanski vladi \ poročilo, naj se Italijani izjavijo o reškem vprašanju. Na to doslej še ni nobenega odgovora.
Vesti časopisja, da bo Francija posredovala v našo korist, se ne morejo vzeti za resne z ozirom na dosedanje stališče francoske vlade v krfskem in tudi reškem vprašanju. V obeh vprašanjih je kazala Francija tendenco, ki ni nam v korist. Prihod maršala Francheta d'Esperay v Belgrad je samo nekako maskiranje tega francoskega stališča. V vojaških krogih se na prihod maršala polaga velika važnost. Vsekakor je gotovo, da maršal ni prišel v Srbijo samo radi bitoljskih svečanosti.
Belgrad, 10. sept. (Izv.) Po parlamentarnih počitnicah so danes posamezni klu-bovi prostori nekoliko oživeli, ker so prišli člani finančnega odbora. V parlamentarnih krogih se je razpravljalo o notranjem in zunanjem političnem položajem. Kar se tiče notranjepolitičnega položaja, je gotovo, da radikalna vlada nima tiste trdne večine, ki jo je imela doslej. Vendar pa je še prekmalu, da bi ee govorilo o nekaki radikalni manjšini, ker je gotovo, da Nemci ne bodo zapustili radikalcev radi gotovih koncesij. Enako je z džemijetom. Džemijet je sklenil, da bo šel v oix>zicijo. To je pa malo verjetno, ker je gotovo, da bi se v tem slučaju položaj Turkov v Južni Srbiji še poslabšal.
Glede zunanje politike se .j« največ razpravljalo o reškem vprašanju.' V opozi-cionalnih krogih se za prvo sejo narodne skupščine, ki bo 20. .septembra, pripravljajo obširne interpelacije. Trdi se, da je naša diplomacija doživela v tem vprašanju popoln neuspeh, ki jo posledica prejšnjih »ouuščani naše vlado v, pogajanjih z Italija
Belgrad, 10. sept. flzv.) Danes dopoldne ob 10. uri se je vršila seja finan-j enega odbora. Razpravljalo se je o načinu i diskusije o izpremembi zakona o taksah, i Finančni minister dr. S t o j a d i n o v i č je predlaga!, naj se razprava vodi po členili. Proti temu sta nastopila poslanec Vesenjak (Jugoslov. klub) in Popo-v i č (dem.), Vesanjak je predlagal, naj se radi raznoličnosti odredb vodi razprava po tarifnih številkah. Sprejet je bil predlog dr. Stojadinoviča. Seje se je udeležilo le malo poslancev. Prihodnja seja bo jutri dopoldne.
PAŠIČEV POVRATEK V BELGRAD.
Pariz, 10. septembra. (Izv.) Jugoslovanski ministrski predsednik Pašič je včeraj odpotoval.
Belgrad, 10. sept. (Izv.) Noco) ob 9. se je pripeljal v Belgrad francoski marJal Franchet d'Esperay. Na kolodvoru so ga sprejeli člani vlade, generaliteta in zastopniki občme. Z istim vlakom se jc vrnil v Belgradu tudi min. predsednik N. Pašič,
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Belgrad, 10. sept. (Izv.) Nocoj od 5. do 7. uro sc jc vioila seja ministrskega sveta. Reševala so se ie resorna vprašanja, ker so vse važne zadeve radi prihoda ministrskega predsednika N. Pašiča odgodene za prihodnjo sejo.
slovenskemu Ijudsfvu!
V. katoliški shod je pokazal, da je slo« venska mladina katoliška, da gre nevstra-šerio za geslom: »Za križ častni in svobodo zlato k Dokler bo mladina za katoliške ideale tako navdušena, se kljub napadom nasprotnikov ni bati za katoliško ljudstvo.
Mladino pa bo držala močna, delavna organizacija, ki uživa zaslombo pri ljudstvu in ima na razpolago potrebna sredstva. Sprevod in telovadni nastop ob katoliškem shodu sta pokazala, kako močna, delavna in disciplinirana organizacija je or-lovstvo. Pokazalo pa se je tudi, kako nujno mladinska organizacija potrebuje za svoje velike prireditve mogočnega stalnega Stadiona, ki bi bil najlepši spomenik V. kato«. liškega shoda in ob enem umetniški kras Ljubljane in ponos Slovenije.
V	isti meri kot za velike telovadne nastope oriovstva pa potrebujemo Stadiona tudi za vse večje manifestacije in prireditve našega ljudstva.
Tako naj postane Stadion po skupnem delu in po skupnih žrtvah last vsega slovenskega katoliškega ljudstva za stoletja bodočih rodov.
Zgraditev stalnega Stadiona je tudi a gospodarskega stališča velikega pomena. Ogromni stroški, ki jih ob vsaki veliki prireditvi zahteva ureditev začasnega prostora, nikakor niso v skladu z razpoložljivimi sredstvi, pomenijo prevelik gospodarski napor in postanejo težka, včasih skoro nepremagljiva ovira velikih manifestacij. Tako je čehoslovaški Orel moral izdati za izgraditev lesenega stadiona za enkratno manifestacijo čehoslovaškega katoliškega ljudstva 80 milijonov naših kron.
Dograditev Stadiona, ki je bil za V. katoliški shod le za silo delno izplaniran, pa bo tekom par let zahtevala sicer velikih sredstev, ki pa so vendar malenkostna v primeri z zgoraj navedenim slučajem, posebno če upoštevamo stalnost zgradbe. Ta sredstva bo mogoče zbrati iz cele Slovenije in samo, ako bodo vse slovensko ljudstvo znalo ceniti pomen Stadiona za mladinsko organizacijo in za velike ljudske manife-festacije in bo temu primerno pripravljeno žrtvovati toliko, da se Stadion dogradi.
V	ta namen je Orlovska podzveza T! Ljubljani sklenila zbirati za zgradbo Stadiona sklad osnovnih kamnov od vsega slovenskega ljudstva.
Osnovni kamen je 1000 dinarjev, ki se naj jjošljejo na Zadružno zvezo ali na Orlovsko podzvezo v Ljubljani s pristavkom: >Za Stadion«. Plačuje se lahko tudi v obrokih. Podrobnejša navodila bodo še sledila.
Orlovska podzveza v LjnbljanL
Fofooj med Srbi In muslimani v Bosni.
Prijedor, 10. sept. (Izv.) Musliman Sahib Abdagič je prišel zjutraj v svojo delavnico. Za omarico za pisma je našel dve srbski zastavi, ki ju je odstranil. To je prvi opazil ravnatelj Narodne banke Miloševič, ki je takoj alarmiral Srbe, kateri so napadli Abdagiča in ga pričeli pretepavatL V bližini se nahaja turška džamija, v kateri je bilo zbranih mnogo muslimanov, ki so prihiteli na pomoč Abdagiču. Vnel se Je hud boj. Nastopila je policija, ki pa ni mogla ničesar opraviti. Poklicano je bilo na pomoč vojaštvo iz Banjaluke. Boj je trajal tri ure. Med bojem je bilo težko ranjenih 10 Srbov in 4 muslimani. Od zadnjih bo težko kdo okreval. Lahko ranjenih je bilo 50 Si« bov in muslimanov. Demolirana je džamij* in delavnica Abdagiča. Aretirani so sami muslimani.
FRANCOSKI NAČRTI NA RENI.
Berlin, 8. septembra. (Izv.) Berlinski listi poročajo, da je general Degoutte, poveljnik zasedbenih čet v Porurju, skupno z nekimi nemškimi veleindustrijci izdela! podroben načrt za ustanovitev vmesne države med Nemčijo in Francijo. Ta država bi bila nevtralna in pripadala bi ji tudi Al-zacija.
GršKo-italijanski spor.
Pariz, 9. (Izv.) Italijansko-grški spor zlasti po prizadevanju Francije v principu poravnan. Da se ugodi Italiji, se je šlo nekako mimo Društva narodov in se je zadeva principijelno rešila v konferenci poslanikov. To stališče ugaja predvsem Franciji, ki noče, da bi se ustvaril z razsodbo Društva narodov predhodni slučaj, kateri bi mogel uplivati na rešitev ruhrskega konflikta v kvar Franciji.
Konferenca poslanikov je na svoji "seji 7. t m. sklenila, da zahteva od Grčije sledeče zadoščenje: 1. Najvišja grška vojaška oblast se zaradi umora italijanske delegacije v Janini opraviči pred zastopniki velike antante v Atenah. 2. Pri pogrebnih svečanostih v Atenah se izkažejo od strani grških oblastev, armade in mornarice žrtvam primerne časti. 3. Grčija uvede preiskavo, zavezniki pa imenujejo nadzorovalno komisijo pod predsedstvom japonskega polkovnika Shiboio. 4. Grčija plača Italiji odškodnino, ki jo določi haaško razsodišče. Pod naslovom kavcije položi Grčija v švicarsko narodno banko 50 milijonov lir.
Italija se s to noto strinja in je izjavila, da evakuira Krf in ostale otoke takoj, ko Grčija izpolni navedene zahteve.
Tudi grška vlada je pogoje poslaniške konference sprejela. Tako bi bil spor med Grčijo in Italijo poravnan, ako se ne pojavijo druge nepredvidene nove težkoče. Vprašanje je, kdaj in kako misli Italija evakuirati Krf in kakšno stališče zavzame Anglija, ki ne more biti zadovoljna s tem, da
avtoriteta Društva narodov osporuje.
Rim, 10. septembra. (Izv.) cldea Na-tionalesr piše z ozirom na sklepe veleposlanike konference, da ne bo Italija zapustila Krfa, čim se Grčija obveže sprejeti predloge veleposlaniške konference, ampak šele tedaj, ko bo Grčija vse italijanske zahteve Izpolnila. Tudi glede kazni še stvar ni do-gnana. Italija zahteva smrtno kazen za krivce umora, veleposlaniška konferenca pa govori samo o neki preiskavi.
Pariš, 10. septembra. (Izv.) cMatin« pi5e, da se je Italija obvezala pred celo Evropo, da zapusti Krf, kakor hitro dobi zadoščenje od Grčije. Če pa bi Italija nameravala okupacijo nadaljevati, bi nastal nov položaj. Francija in Anglija ne bi mogle pristati na to, da se v Srednji Evropi izpre-meni sedanje stanje.
London, 10. septembra. (Izv.) «Timesr, m «Daily Telegraph« s sklepi veleposlanice konference nista zadovoljna. «Daily Te-legraph« naglaša, da bo morala angleška delegacija pri Društvu narodov z vso silo delati na vzpostavi avtoritete društva narodov, ker sicer bi države Male antante utegnile samolastno nastopiti proti Italiji. Angleškim diplomatom so izjavili zastopniki Male antante, da ne verujejo v to, da bi Italiia hotela Krf zapustiti. To mnenje potrjujejo tudi poročila angleškega konzulata na Krfu, iz katerih je razvidno, da je Italija izkrcala na Krfu nad 8000 vojakov in da je na novo zgrajenih utrdbah namestila že 40 težkih topov. Ravno tako je Italija začela utrjevati cel pas otokov okoli Krfa in graditi velika letališča.
Pariz, 10. septembra. (Izv.)Agence Ha-ras ugotavlja, da izraža na grško vlado naslovljena nota veleposlaniške konference soglasnost mišljenja zaveznikov, ki bo odstavila grško-laški spor.
Rim, 10. septembra. (Izv.) Po poročilih iz Aten bo grška vlada sprejela pred-
logo veleposlaniške konference s protestom proti zasedbi Krfa.
Rim, 10. septembra. (Izv.) »Agenzia Štefani« poroča: Italijanski vojni ataše polkovnik Perrone, mornariški ataše Me-teuzzi in polkovnik Gaudini so večerjali v neki atenski restavraciji. Oblečeni so bili civilno. Pri sosednji mizi je naenkrat nekdo izustil žaljivo besedo proti Italijanom. Polkovnik Perrone je dalj žaljivcu zaušnico. Napadeni Grk je hotel zagnati v polkovnika steklenico, kar pa je preprečil mornariški ataše. Navzoči so incident obžalovali. Italijanski poslanik je takoj zahteval zadoščenja. Grški minister se je opravičil in celo zadevo obžaloval.
Pariz, 10. septembra. (Izv.) Veleposlaniška konferenca je vzela na znanje odgovore grške in laške vlade na svoje note.
Posvetovanja mM mažarsko In malo antanto.
Ženeva, 10. septembra. (Izv.) Včeraj se je vršila dolga konferenca med grofom Bethlenom in ogrskim vnanjim ministrom Daruvaryjem z ene ter dr. Benešem in dr. Ninčičeni z druge strani. Obravnavali so vsa sporna vprašanja, ki ovirajo trajen sporazum med temi državami. Posebno dolgo so razpravljali o gospodarskih vprašanjih. Zvečer se je sestal grof Bethlen z rumunskim delegatom.
IRSKA SPREJETA V ZVEZO NARODOV.
Ženeva, 10. septembra. (Izv.) Odsek Društva narodov za sprejem novih članov v Društvo jc danes sprejel predlog za sprejem Irske v Društvo narodov. Angleški zastopnik je sprejem toplo priporočal, nakar je bila Irska sprejeta.
OTOK OSHIMA SE JE DVIGNIL IZ MORJA.
Pariz, 10. septembra. (Izv.) Kakor poroča »Rappel« iz Londona, se je otok Os-hima, ki se je bil vsled potresa pogreznil, zopet dvignil na površje. Na otoku se ie pojavil nov vulkan, ki izredno živo deluje.
JUDOVSKA SOVJETSKA REPUBLIKA.
Kovno, 10. septembra. (Izv.) Centralni komunistični komite v Moskvi je sklenil, da osnuje posebno judovsko republiko, kateri naj pripadajo okrožja Witebsk, Minsk in Smolenski V teh okrožjih )e več kot 50 odstotkov Židov.
SMRTNA OBSODBA V PORUHRJU.
Dusseldorf, 10. septembra. (Izv.) Vaj-no sodišče je obsodilo na smrt dijaka Raabe-ja, ki je izvršil bombni atentat na neko francosko patruljo.
FINANČNE ODREDBE V NEMČIJI.
Berlin, 10. septembra. (Izv.) Za izročene tuje devize je državna banka odprla poseben račun v »kontomarkah«. Ena taka marka, velja desetinko dolarja.
ZA 6 URNI DELAVNIK.
London, 10. septembra. (Izv.) Na kongresu v Plymouthu je sklonila delavska stranka resolucijo v prilog 6 urnega delavnika.
BLAGOSLOV MILITARIZMA V FRANCIJI.
Pariz, 10. septembra. (Izv.) 22.000 vojakov, ki bi imeli oditi na jesen na dopust, bo ostalo še dalje v službi, ker hoče general Degoutte imeti polnoštevilno stanje zasedbene armade.
SPLAHNELA AFERA NA MAŽARSKEM.
Budimpešta, 10. septembra.. (Izv.) Zaprte člane »Probujajočih se Mažarov« je policija danes izpustila, ker nima nikakih dokazov proti njim v rokah.
TURŠKI PROTEST.
Carigrad, 10. septembra. (Izv.) Zastopnik angorske republike Adnan-bej je pri višjem komisarju zavezniških sil v Carigradu protestiral proti zasedbi malega otoka Sumruka po Grkih.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Pariz, 10. septembra. (Izv.) Iz- Vladi-
vostoka poročajo, da je včeraj pri Omsku skočil iz tira ekspresni vlak. Ponesrečilo je 82 oseb,
POTRESNI SUNEK.
Inomost, 10. septembra. (Izv.) Včeraj so tukaj čutili okoli 9. ure rahel potresni sunek.	,
NESREČA NA MORJU.
San Francisco, 10. septen-l-ra. (Izv.) Sedem torpednih čolnov, ki so odpluli iz San Francisca v San Jago, je ponesrečilo pri Santa Barbari. 25 mornarjev je utonilo, 24 so jih rešili. Čolni so izgubljeni.
Iz naše državne uprave,
Zagrebški dnevnik »Der Morgen« je objavil dne 0. t. m. daljši članek o razmerah v Medmurju, iz katerega posnemamo:
»V osvobojenem Medmurju strogo pazijo na to, da se ja nikjer ne pojavi kakšen hrvatski separatizem. Nil.jer ne naglašajo uradne označbe jugoslovanski« tako zelo kakor tukaj.
Človek pa ne vo, ali bi se jokal ali smejal, če gleda današnje upravne razmere v Medmurju.
Mc.'murje ima dve okrajni sodišči, v Prelogu in v Čakovcu. Obe pa sta podrejeni sodnemu dvoru v — Somboru! To ni tiskovna napaka; v Somboru v Bački, 350 km daleč 1 Preko ozemlja sedmih sodnih okrajev te vodi pot, čeprav je Varaždin le — 11 km oddaljen od Čakovca! A zakaj to? V Varaždinu se uraduje hrvatski in z latinico, v Somboru pa s cirilico. Ker pa noben Medmurec ne zna cirilice, smatrajo to sodno razdelitev menda kot osnovno šolo za učenje cirilice. Praktično pa Sombor sploh ne uraduje za Medmurce, ker še za svoje okrožje nima sodnikov. Dalje i advokati iz Varaždina ne smejo uradovati v čakovcu in. Prelogu, pač pa oni iz Somboral
Upravno spada Medmurje danes k Hrvatski. To pa'današnjemu režimu hi prav. Ker se pa Medmurje le ne da podrediti upravni oblasti v Šabcu, bodo priklopih Medmurje s 1. januarjem 1924 k — Mariboru! Ker pa v Mariboru ne obstoji noben hrvatski oddelek, se bodo morali Medmur-ci zopet učiti slovenščine!«
i-?
* Jonvene! o Češkoslovaški. Izdajatelj «Malina« in odlični francoski politik, senator Jouvenel je objavil v svojem listu članek o češkoslovaški republiki, v katerem naziva češkoslovaško državo »čudovito dete nove Evrope« in na dolgo popisuje njeno upravo. Posebno poudarja tudi realistično - pozitivno lastnost češke in slovaške dežele. Senator hvali domovinsko solidarnost Čehoslovakov, kateri se mora češkoslovaška republika zahvaliti za svoj finančni kredit, nravni ugled
m stabilno politiko, kar dokazuje oko] nost, da traja Beneševo ministrstvo Za zunanje zadeve že pet let, ministrstvo cigar nasvete posluša vsa Evropa. Češko' slovaška zasluži, da bi ji marsikatera sta" ra država zavidala.
*	Pred volitvami v Avstriji. Zadnje tedne so se med Kršč. socialno stranko velenemci m bauernbundovci v Avstriji vršda pogajanja za skupni nastop ob bli žajoČih se volitvah v narodno skupščino Navedene tri stranke naj bi proti marksi stičnim skupinam nastopile z enotno kan-i didatno listo. Tik pred zaključkom so sc pa pogajanja razbila, ker so bauernbun dovci med svojimi kandidati na vsak na čin hoteli imeti Feliksa Pistorja, ki vodi boj avstrijskih hišnih posestnikov prot odredbam v varstvo najemnikov.
*	Izgnani visokošolci. češka vlada j<j izgnala nekaj bolgarskih dijakov iz Prage ker so bili osumljeni, da pripravljajo noV( atentate ^ na v Pragi bivajoče pristaš, Mambolijskega. Na intervencijo sedanje* bolgarskega poslanika v Pragi g. Miha ceva ie vlada odgovorila, da je bila k temi koraku prisiljena, ker hoče imeti v Praif red m mir.	s
*	Fašizem in tirolski Nemci. Fašl stični poslanec Ezio Goy je govoril Boznu o italijanski politiki v Južnih Ti rolah. Pri tej priliki je označil Nemcd kot vsiljence in rekel, da se morajo al novemu položaju prilagoditi ali pa iz. giniti.
*	Italijanski socialisti odobrava Mussoiinijevo zunanjo politiko. Začasn organizacijski odbor nove italijanske so cialistične stranke je sprejel sklep, v ka terem izjavlja, da smatra ravnanje itali janske vlade v grško - italijanskem spon kot obrambo najelementarnejših pravji italijanske države. Obenem zavračajo ita lijanski socialisti izjave angleške delavski, stranke, ki očita Italiji imperializem « pozivajo angleško delavstvo, naj raje po. bija Anglijo. — Tako se ostanki sociali. stične mednarodne solidarnosti ob vsak najmanjši priliki znova drobe in razbijajo
Boj ve!ekapSta!a.
Znano je, da zunanje politike anrodo in držav danes ne vodijo diplomati po ka kih moralnih, etičnih smernicah, ampa vodi jo velekapital v smislu svojih intere sov. Boj za Poruhrje danes ni nič drugegl ko spopad dveh velekapitalistjčnih sil q •ekspioatacijo teh naravnih bogaitev. In p« litične ter diplomatične zveze se osnuje po direktivah velekapitala. Zahiriive dalke v tom ožim je prinesla'Tiuiiajs »Rothe Fahne«, ki poudarja, kako je indu strija srednje in vzhodne Evrope razde! na v dva kapitalistična koncema, kateri središče sta dve Velepodjetji municije L orožja. Nosilci teh dveh koncernov pa nis le v Evropi, ampak tudi v Ameriki.
V Ameriki sta si rivala Morgan in Rockefeller. Ti dve finančni sili sta pre nesli svoj boj tudi v Evropo. Morgan je zve zan s francosko firmo orožja Schneidei Creuzot. Tej se je priključil nemški ve industrijalec Stinnes, ki ima za seboj veli del nemške industrije ter se polašča to avstrijske, poljske, mažarske, italijans industrije ter industrij v balkanskih drža vali. Ta koncem danes preobvladuje po žaj. V njegovih rokah je večje število ban v teh državah.
Nasproti njemu stoji Rockefeller trust s svojo Standard Oii Company
Jos. Lavtižar:
Jokohama.
(Tz rokopisa: >V petih letih okrog sveta<r.)
Skrajna točka Vzhodne Azije za glavni promet po Velikem oceanu je japonsko mesto Jokohama. Tukaj je shajališče vseh potnikov', ki so namenjeni v Ameriko, zato so tudi naši znanci prispeli v Jokohamo in čakali v ondotnem prostornem pristanišču na parobrod, ki jih popelje iz starega sveta v novi svet.
Jokohama je bila pred 50 leti navadna ribiška vas, dandanes ima pa že blizu 400 tisoč, prebivalcev. Mesto je zgrajeno v obliki podolgastega četverokota ter se razteza po svoji dolžini ocl vzhoda do zapada. Ulice so dolge in široke kakor pri vseh novodobnih mestih. Hodiš gorindol, pa ne prideš do nobenega konca, kar je precej eamudno in dolgočasno.
V modernem delu mesta stanujejo večinoma inozemci, med katerimi je največ Angležev Tukaj imajo svoj sedež pa-robrodne družbe, poslaništva vseh tujih držav, banke in veletrgovino. Domačini Japonci prebivajo ob zapadni strani mesta v Bvojih malih, z vrtovi ograjenih hišah. Morsko obrežje je obzidano v podobi polkroga in vse obrežje je zasajeno s košatimi drevoredi. Ob vsaki strani pristanišča segata jrecej daleč v morje dva lomilca valov, tprajena iz mogočnih kvadrov, vmes med njima je puščen širok izhod za parobrode. Naloga lomilcev je, da jemljeta moč prihajajočim valovom ter jih lomila t. j. odbijata od obrežia.
Na ulicah se vidi poleg električne železnice veliko vozov z vpreženimi konji. Kakor je Japonec majhne postave, taki so tudi konji. Glavni način vožnje na Japonskem, posebno v Tokiu in Jokohami, pa je tisti dvokolesni voziček, ki mu pravijo »rikša« in ki ga ne pelje konj, temveč Japonec sam. O tem vozičku smo že poprej govorili. Tujcu prihajajo od vseh strani klici, naj sede v rikšo. Ali ne opravljajo Japonci suženjskega dela, ko vozijo sami, mesto da bi vozila živina? Evropejci, ki nismo temu privajeni, smatramo vožnjo z vpreženim človekom kot poniževalno in človeško časti nevredno. Zdi se nam, kakor da bi stopili s svojo nogo človeškemu bitju, ki opravlja živalsko službo. V Ameriki in Evropi bi še milijonar ne zahteval slične usluge, in ako bi zahteval, ne našel bi niti najbolj preprostega delavca, ki bi peljal javno po ulicah bogatina. Pri nas namreč ni več tistega servilnega duha, kakor je pri Azijatih. Mi spoštujemo osebnost, naj jc kakršnegakoli stanu, ker poznamo pravilo: »Človek je človeku vreden.«
Slovenci so čakali dva dni v Jokohami na odhod parobroda. Postopali so sem-intja ter ogledovali mestne znamenitosti. Mimo krasnih izložb v ulicah Waterstreet in Mainstreet jih je pripeljala pot do južne strani mesta, kjer se nahajajo v senci palm in pinij gradiči bogatih Amerikancev. Od tu so prišli na malo višino Mandarin Bluff, kjer so imeli pri čašici čaja presenetljiv razgled po mestu in morju.
Ncdeljko, ki je bil po svojem poklicu učitelj, se je posebno zfinimal ™ šolsko
mladino, ki je hitela v velikih četah v šolska poslopja. Ogledoval je knjige in pisan-ke otrok, pa ni inogel nič izvedeti iz nerazumljivih znamenj japonske pisave. Vedel jo samo to, kar je že poprej čital o japonskih šolah, da morajo otroci šest let obiskovati ljudsko šolo, kjer se učijo vseh predmetov kakor pri nas. V verouku morajo znati na pamet Budove izreke. Kar je treba vedeti o bogovih in lepili čednostih, najdejo japonski učenci v čitanki. Učijo se dolžnosti, ki jih imajo do staršev, do cesarja, države, starih ljudi in njih prednikov. Najbolj se jim priporoča poštenje, pridnost, varčnost, hvaležnost, odpuščanje, usmiljenje, zvestoba državi in pogum,. Japonska vlada zelo ceni izobraženega človeka. Kdor hoče dobili državno službo, je ne dobi vsled priporočila kakega veljavnega gospoda, še manj radi tega, če je s kakim višjim uradnikom v rodu, ampalc edinole radi svojega znanja. Na Japonskem imajo vsi stanovi iste pravice in dolžnosti; ljudje se ne Ocenjujejo po imenitnejšem stanu, temveč edino po tvojih zmožnostih. Zato si mora vsak svojo veljavo sam zaslužiti.
Vojni ujetniki so se največ sprehajali ob morskem obrežju Takasimaho ter se ozirali po Velikem oceanu. Veselo upanje jim je žarelo v očeh pri spominu, da jih bo vožnja po navidezno neskončni morski gladini prestavila v severno Ameriko, kjer bodo dobili dovolj slovenskih rojakov. Ostaii so pred visoko paiačo, ki je nosila napis : The \Vhite Star Line« (črta bele zvezde). Poleg napisa je bil naslikan parobrod s štirimi dimniki. Na eni strani pa-
robroda se je čitalo Jokohama, na dru{ strani San Francisco. Vstopili so v pisarn in se zglasili za prevoz. Vže poprej so zl< žili skupaj zadnje ostanke denarja, kar ga še imeli, in ta svota skupnega prenu ženja je ravno zadostovala za vozovnic« Največ je imel varčni Jerič, najmanj pa darjev Francelj.
»Kar si dodal iz svojega«, je reki Francelj Jeriču, »vrnem takoj, ko zas' žim.c
»Tudi od meno dobiš, kolikor si veče, je dejal Nedeljko.
Toda Jeriču to ni bilo všeč.
»Kako bi mogel zahtevati povrnitev je odvrnil odločno. »Združeni smo bi' trpljenju, združeni bodimo tudi v ljub Hvalim Boga, da sem varčeval; imamo daj vsaj toliko, da moremo plačati najbo nujno stvar. Ampak toliko rečem, da nobeden nič ne dolguje. Nehvaležnost vira iz pozabljivosti, a jaz nisem poza vajine zvestobe.. Čeprav smo sedaj pra&r plačano pa imamo vendar vožnjo in hr" do Amerike. Tam že zaslužimo toliko, potujemo naprej.«
Iz pisarne so šli k morju, kjer je zasidran parobrod Oregon. Ime je dobil ameriške države Oregon. ki je bližnja « sedinja Kalifornije. Imel je 12.000 ton v bino ter so prišteval mogočnjakom aKO prve, pa vsaj druge vrste. Tudi njeg^ vnanjost je kazaia, da se ameriška (.ri. »The Wliite Star Line« ponaša z njim. zrak so štrleli štirje rudečkasti dmin" zaznamovani z belo zvedzev Popleskan
njim v zvezi je francoska »Banque de Pariš et des Pays Bais«, katera ima — kakor pele poznavalci — med akcionarji Trbo-reljske premogokopne družbe največjo poč. Na Francoskem stoje za tem koncer-oom lotrinški veleindustrijalci, na Nemškem pa družba Hamburg—Amerika Linie, (rupp in Wolf.
Med tema dvema skupinama se vrši >oj za nadvlado. Odmevi tega orjaškega >oja se oglašajo v zunanji in notranji po-itiki prizadetih držav. Tudi mi smo zašli v vrtinec tega boja. Narodi si domišljajo, da se bore za svoje interese in svoja prava, >a so vsi skupaj le gumijevi možici na vr-icah ene ali druge teh skupin, prizadeva-očih se, svojemu kapitalu zasužniti naro-le, zemljo in njena bogastva. Istina je, da e moderni kapitalizem nemoralen I
Politične vesti,
-F Shodi SLS. V soboto dne 8. t. m. je je vršil v Starem trgu pri Ložu, akoj po prvi maši shod, na katerem je govoril poslanec Gostinčar o političnih razmerah in o zakonih, ki so se vzakonili zadnjem zasedanju nar. skupščine. Shod, ti je bil dobro obiskan, je sklenil resolucijo, v kateri se protestira proti uveljavlje-nju kuluka v Sloveniji — V nedeljo 9. t m. rs.je bil shod naBreznici, kateremu je iredsedoval g. župan Finžgar, govoril je poslanec Gostinčar. Dobro ob-skani shod je soglasno izrekel zaupanje Jugoslovanskemu klubu. — Na praznik 8.
m. zjutraj se je vršil v Višnji gori shod SLS, na katerem jo poročal poslanec (r e m ž a r. Shod je z odobravanjem vzel na znanje poročilo o boju slovenskih po-Blancev proti krivicam, ki nam jih nalaga Jslgrad dan za dnem. Shod je končal ob velikih ovacijah SLS. — V nedeljo 9. t. m. zjutraj je imel posl. Kremžar shod v Št Vidu pri Stični Na zborovanje e prišel neznan moški, vkljub jutranji uri :e opit, ki je ljudi na tihem hujskal zoper »slance SLS. Temu hujskanju je napravil conec kmečki mož, ki se je oglasil po govoru poslanca k besedi ter vpričo celega zbora povedal, kako neznanec hujska, naje poslanec dal zaslužen odgovor neznancu, ki se ni upal javiti. Shod se je končal ob splošnem pritrjevanju politiki poslancev SLS. Popoldne istega dne se je vr-il shod SLS v Velikem gabru pri Mivcu«. Predsedoval je št viški župnik g. anez H1 a d n i k. Poročal je posl. Krem-ar, M je natančno razložil boj za našo amosto|nost. Tudi tu se je pokazalo, da samostojne in liberalne hujskarije uspehu »štenega dela naših poslancev nič ne za-ežejo. Na vseh treh shodih so bile so-[lasno sprejete resolucije: protest proti kuluku in proti oddajanju našega denarja Belgrad, proti krivicam, ki se gode Slovencem, za najodločnejši boj za našo avtonomijo ter zahvalo in zaupanje poslancem SLS, združenim v Jugoslovanskem klubu, ker tako moško in pošteno branijo pravice slovenskega ljudstva, čeprav so za sedaj v tem boju čisto osamljeni.
-f Demokrati za obrtništvo. Ob priliki nekega obrtniškega zborovanja se postav-ja »Jutro« v pozo zaščitnika socialnih interesov obrtniškega stanu in obljublja, kako )o »demokracija tudi v bodoče posvečala svojo pažnjo upravičenim interesom jugoslovanskih obrtnikov«. Celo tozadevni de-ovni program si je začrtala jugoslovanska demokracija: izenačenje direktnih davkov, decentralizacijo bolniškega zavarovanja in obligatorno zavarovanje samostojnih obrtnikov. Sploh se »Jutro«, odkar demokrati
ifl s svetlosivkasto barvo, ob robovih in okvirjih pa je kazal višnjeve poteze.
Drugi dan 5. avgusta 1918 se je začelo tfl ob sedmih zjutraj živahno gibanje pred parnikom, ki mu je bila deseta dopoldanska ura določena za odhod. Množica mladih Japonk je stala v dolgi vrsti poleg pa-fobroda ter si podajala iz roke v roko ko-kre, napolnjene s premogom, ki se je spravljal v parnikovo notranjščino. Pomorski so letali od enega konca do drugega h urejevali potrebne reči. Častniki so v froji snežnobeli obleki dajali povelja, kapitan pa je s svojega vzvišenega stališča faffiotrival, če je še kak nedostatek. Ako ti bil šel kdo gledat v strojne prostore na P^nikovem dnu, videl bi bil kurjače, ki J® sipali premog v peči, iz katerih se je va-' gost dim ter se izgubljal skozi dimnik ozračje.
Tačas je dohajalo vedno več popotni-Ki so jim napol nagi japonsld kuliji fosili težke kovčeke v kabine. Med prišleci bi bil opazil tudi tri miadenče, ki so imeli f nahrbtnikih vse svoje premoženje. Ve-J®lo so stopali po lestvi na krov parobroda delnim upanjem, da bodo dospeli srečno imovino.
Točno ob destih dopoldne je priletela ®anja vreča v parnikovo globočino, in eno J"nuto pozneje je zatulil stroj, da se je ^legalo po vsem jokohamskem prlstani-«u. To je bilo znamenje, da se bo Oregon plovil od Azije ter ubral pot skozi najelo vodno puščavo naše zemlje.
niso vec v vladi, odlikujejo po tem, da se zavzema za uresničenje stvari, za katere se demokrati, ko so bili v vlad), niso nič brigali. Demokrati so imeli finančnega ministra, kateri pa da.kov ni izenačil, so imeli ministra za socialno politiko, kateri zavarovanja ni decentraliziral, temveč centraliziral, in kateremu še v glavo ni padlo, da bi uvedei obligatorno zavarovanje. Vsa carinska, trgovinska in prometna politika režima, ki tako tolče po naši, obrti, je našla svojega vnetega zagovornika v demokratih, ki so za korita v Belgradu prodajali interese našega obrtnega stanu. Ako bi demokrati zopet prišli do oblasti, bi takoj zopet pozabili na socialne programe, ki jih zdaj razlagajo po »Jutru« in ki niso nič drugega 1 kakor humbug. Vsa politika mladinov je | en sam nepretrgani, sistematični in debeli humbug.
-j- »Volk vpije na šakala«, se glasi naslov neki arabski pripovedki Na to pripovedko se človek spomni, če bere »Jutrove« bridke pritožbe nad reduciranjem uradništva, ki ga sedaj izvršujejo radikali. Nič se ne ozirajo radikali na zvestobo, niti na vrline, niti na službena leta in sposobnost, tarna dr. Žerjavovo glasilo, če bi kdo tole bral, ki ne živi v Sloveniji, ampak v Grenlandiji, bi »Jutru? verjel. Slovenci pa se moremo nad tako vneSovpijočo hir.avščino samo zgražati. Kajti bil je dr. Žerjav, ki je po občinskih volitvah v Ljubljani javno zapisal, da demokratska stranka taksira vsakega uradnika po njegovi strankarski pripadnosti in zagrozil, da pomeče vse iz službe, ki se niso za demokrate eksponirali. Bil je Ribnikar, ki je prvi začel iz oddelka za socialno skrb metati njemu neljube osebe iz političnih razlogov. Podobno so demokrati delali povsod, kjer so imeli moč v rokah in se tega niso niti sramovali. Kar radikali zdaj delajo, to je popolnoma po programu demokratov, njihovih nekdanjih zaveznikov. Radikali so danes predstav ite-lji srbskega šovinizma. Oni hočejo civilno in vojaško upravo polagoma »izčistitk prečanskih elementov in jih nadomestiti s sr-bijanskimi. To je edini smisel njihovega reduciranja. Oni delajo po nekdanjem vzorcu Prusije in Avstrije. Kdo pa je dal radikalom korajže, da so začeli s tem sistemom? Nihče drugi kakor demokrati! Demokrati so venomer blatili Slovence, jih stigmatizirali kot veleizdajnike in režim na slovenstvo hujskali. Častniki in uradniki, ki jih zdaj belgrajski režim meče na cesto, naj se gredo zahvalit demokratom.
-f Častniške vpokojitve, ki se gode te dni, so neizrečen škandal. Nekega starega zaslužnega častnika s številno rodbino, ki je prosil za povišanje, so mesto tega prestavili v Albanijo, samo z namenom, da ga prisilijo do prošnje za upokojitev. Slično se godi drugim. Tako vlada pometa s Slovenci. Ni čuda, ko so demokrati Slovence po svojih trobilih leta in leta opljuvali kot ničvreden suženjski narod, ki drugega ne zasluži kakor brce.
+ Kuluk je srbijanska specijaliteta, ki so jo radikali razširili na Slovenijo. »Jutro« zdaj kriči, da so kuluka krivi »klerikalci«, ki da so »tihi kompanjoni radikalov«. Laž pa ostane laž, naj jo tudi >Jutro c vsak dan ponavlja. SLS je v najodločnejši opoziciji proti radikalnemu režimu, kar dokazuje vsa njena parlamentarna borba proti belgrajskemu nasilju in korupciji. Nasprotno pa je demokratska stranka bila ko-alirana z radikali in jih je zapustila le, ko so jo le-ti brcnili od korita. Zdaj vpije na radikale samo zi razočaranja, jeze in zavisti. Ko pa je sedela v vladi, je z vsem fanatizmom zagovarjala uvedbo srbijanskih zakonov v Sloveniji, zahtevala popolno upravno podreditev Slovenije pod Belgrad in parcelacijo dežele v oblasti po srbijanskem vzorcu. Da bi bilo mesto 22 naših poslancev izvoljenih v parlament 22 demokratov (kakor želi »Jutro«), bi ne imeli samo kuluka na javnih cestah, ampak vsa Slovenija bi bila en sam kuluk-luk s kakšnim demokratskim orjuncem kot faraonom na čelu.
+ Žerjavov klobuk. Demokrati so danes v tako klavrnem položaju, da z veseljem pograbijo vsako priliko, da napravijo zase nekaj reklame. V to svrho jim služijo razni nacionalni prazniki. Tako so ob priliki 34. glavne skupščine Ciril-Metodove družbe v Ptuju aranžirali poklonitev zelenega klobučka dr. Žerjavu po beloobleče-nih deklicah. Ko je namreč ob priliki znanih dogodkov pod starim režimom bil v Ptuju tudi dr. Žerjav, so mu Nemci izbili klobuk z glave, s čemer je stopil v vrsto narodnih mučenikov. Da se ta dogodek ove-koveči, je zdaj dobil v Ptuju v nadomestilo drug klobuk, okrajni glavar dr. Pirkmajer pa ščipalnik. Kajti, kakor izvemo zdaj vpr-vič iz »Jutra«, je tudi ta gospod takrat v Ptuju trpel za narod izgubivši svoj ščipalnik. Sploh skušajo demokrati zlezti zdaj na konja s pomočjo nacionalnih gesel, dasi je tudi to pri njih gola komedija.
-f »Kmečki praznik« so priredili 8. t. m. samostojneži na Bledu. »Jutro«, glasilo j očeta slovenske samostojne kmetske stranke, dr. Žerjava, poroča o njem, da se ga jo udeležilo okoli 5000 ljudi, med katerimi so na všteti nrazniški izletniki in romarji.
»Vendar pa se je opažalo«, — piše »Jutro« — »da je bil obisk letos slabši od lanskega.« V sprevodu je bilo 20 voz in nekaj fantov na konjih. Govorili so srbski zemlje-radnik Dimitrijevič, hrvatski kmet Mežna-rič, dolgočasni gospod Mermolja in Pucelj, ki je glasom »Slovenskega Naroda« na znani svoj način smešil katoliški shod. Po zborovanju se je vršila konjska dirka, preje pa premovanje razstavljene živine, katere je bilo 62 komadov. Stvar je bila torej dosti klavrna, kakor posnemamo po »Jutru«, ki je samostojni kmetijski stranki, ki se je rodila v demokratskem naročju, odnekdaj naklonjeno.
-r Zopet antikulturen Sin belgrajskega režima. Naš finančni minister je izdelal nov zakon o taksah, po katerem se uvedejo za visokošolski študij tako ogromne takse, da bodo mogli odslej študirati samo sinovi bankirjev, verižnikov in špekulantov, kar bo kulturni mivo našega naroda gotovo zelo dvignilo. Juridični doktorat bo n. pr., ako se vsi izpiti izvrše po sreči, stal celih 3025 dinarjev! Finančni minister se ni tudi nič oziral na učne določbe prečanskih univerz, ampak ga priprojil po sistemu na verz, ampak ga prikrojil po sistemu na slučajih sploh ni mogoče primeniti za naše razmere. Zanimivo je tudi, da je vlada izdelala zakon, ne da bi vprašala za mnenje akademskih oblasti. Končno pa nasprotuje zakon jasni določbi ustave, ki pravi v členu 16: »Državni pouk se daje brez vpisnine, šolnine in drugih taks.« Ta zakonski načrt pride pred. finančni odbor baje že 10. t. m. Upati je, da propade, ker bi bil kulturen škandal, ako se uzakoni. Ako bo režim delal naprej v tem duhu, utegnemo doživeti, da se uvedejo takse še na srednii in ljudski šoli, ker je sedanja vlada očividno mnenja, da je zadosti, če študirajo samo potomci porodice, za ostalo ljudstvo pa je najboljše, če zapade popolnemu analfa-betizmu.
-f Rahel belgrajski opomin na francoski naslov. Kakor izgleda, uživa italijanska politika popolno naklonjenost Francije. Z ozirom na to okolnost piše belgrajsko »Vre-
me«: »Tudi Francija ne bi smela ostati ravnodušna napram italijanskim razširjeval-nim poskusom. Italijani gledajo tudi na Tunis kakor na neosvobojeno zemljo. Kljub temu pa smatra Francija za mnogo važnejši svoj spor z Anglijo, ker ji italijanska politika trenotno ne škoduje. Jadran Francije; ne interesira, čeprav gre tam za važne naše interese. Pojem zavezništva je pobledel in se pojavlja v novi obliki, o kateri bo zgodovina pisala kot o znamenitosti, ki je nastala po vojni.«
+ Solunsko pristanišče. Te dni v Belgradu se mudeči naš poslanik na grškem dvoru g. Balugdžič je izjavil z ozirom na vprašanje našega svobodnega pristanišča v, Solunu sledeče: »Glavno je bilo za nas, da sklenemo z Grčijo sanitetno, železniško, ca-: rinsko in poštnobrzojavno pogodbo tako, da se suvereniteta Grčije ne krši in da bodo naši interesi zavarovani. To se je posrečilo. Mi dobimo svojo dovolj obsežno cono in del pristanišča z železnico in s skladišči. Sedaj preostaja le še rešitev vprašanja, ali naj plačuje naša država letni pav« šalni znesek za pristajanje ladij v naši coni, ali naj to pravico odkupi z enkratnim zneskom, ali pa naj vsaka ladja sama plača določeno pristojbino. Prepričan sem, da se bomo sporazumeli tudi o tem.«
-f- Nova orientacija Anglije. 0 tem
predmetu piše belgrajska »Pravda«: »Zadnje dni so se odigravali v mednarodni politiki zelo važni dogodki. Pri tej priliki je mogla vsaka država preizkusiti čvrstost svojega razmerja do drugih držav. Posebno zanimivo je v tem oziru držanje Anglije. Med Anglijo in Francijo je obstojalo napeto razmerje zaradi reparacijskega vprašanja. V grško-laškem sporu pa sta se obe stari zaveznici zopet našli. Verjetno je, da bo Anglija izpremenila svojo politiko tudi; napram balkanskim državam. Zadnji nastopi Mažarov in Bolgarov že odpirajo Angležem oči. Po poročilih iz Anglije se ža pričenja preokret v našo korist. Ta izpre-memba pa je samo posledica prenagljenosti Rima, a ne pameti Belgrada.«
Sejmska uprava je dne 10. sept, s posebno izdajo cSejrr.skega vestnika« naznanila, da se velesejm podaljša za — pol ure in da se bodo razstavljeni predmeti razprodajali, Pred zaključkom velesejma sta koncertrirali na velesejmišču godba Dravske divizije in železniška godba. Razstavljalci so hiteli prodajati in — odpravljati blago z velesejmišča, Ker se je zadnje tri dni znižala vstopnina na 10 dinarjev, so prihitele Ljubljančanke popoldne na velesejm in razvila se je živahna en detail trgovina. Dopoldne je vladalo zelo živahno vrvenje po paviljonih, ker je prihitelo veliko ljudi z dežele na velesejm, ki so nakupovali razne reči. Velesejm je obiskala v ponedeljek žena ministrskega predsednika Pašiča s hčerko njenega sina Rado Pašiča. Razstavo ji je razkazoval g. konzul Dular, pozdravila sta jo v imenu sejmske uprave predsednik Bonač in predsednik trgovske in obrtne zbornice Knez. — Velesejm si je v ponedeljek ogledal med drugim zastopnik dubrovniške občine g. dr. Otmar Nouweiler, V soboto, nedeljo in v ponedeljek je bil ob najkrasnejšem jesenskem vremenu velesejm zelo dobro obiskan. Sejmska uprava sodi, da ga je obiskalo v soboto 28.000, v nedeljo 23.000 in v ponedeljek 14.000 obiskovalcev.
Predsednik upravnega odbora g. Bonač je izjavil časnikarjem: Razstavljalci so bili z uspehom velesejma zadovoljni. Gotove domače industrije potrebujejo velesejm in predvsem novo ustanovljena industrijska podjetja. Lani in predlanskim v Sloveniji ustanovljene industrije so dokazale, da s svojimi izdelki lahko konkurirajo z inozemstvom. Od velesejma niso imeli dobička samo razstavljalci, marveč tudi ljubljanski trgovci in celo tvorničarji, ki niso razstavili. Z organizacijo ljubljanskega velesejma so bili vsi razstavljalci zadovoljni, s postrežbo organov sejmske-ga urada tudi- Z ozirom na sedanjo de-
narno krizo jc doseženi kupčijski efekt zelo ugoden.
Slovesno pritrkavanje zvonov in zvO' ki obeh godb so ob pol 7. uri zaključili III, ljubljanski velesejm.
INDUS D. D.
Tvrdka «Indus«, ki jo je ustanovil g. Karel Pollak, je na III. ljubljanskem velesejmu kljub veliki konkurenci ohranila svoj stari sloves glede na fino izdelano usnje, strojeno za navadno obutev in za izdelovanje gamaš. Tudi svinjske kože za sedla, kovčege in galanterijsko konfekcijo so vzbudile veliko zanimanje. Brez konkurence je firma «Indus« v konfekciji jermenov in galanteriji, in sicer laške za akte, nogometne žoge in druge izdelke. Ob svojem posetu velesejma je kralj Aleksander pohvalil izdelke veletvrdke Indus in naročil taško za akte iz fine galanterijske svinjine.
«IDES« ANTRACEN ČRNILO, !
ki se prodaja v korist Jugoslovanske Matice in ki se izdeluje v Tacnu pod Šmarno goro, si je pridobilo na III. ljubljanskem velesejmu splošno priznanje. «Ides« Tacen izdeluje Antracen črnilo, modro kovi-nasto, rdeče kovinasto, vijoličasto in zeleno kovinasto. Dalje izdeluje tudi praške za izdelovanje črnila.
»TOPLOŠKA«, TOVARNA PLOČEVINASTIH ŠKATEL.	' I. Pleško, Ljubljana, Karlovska cesta 2.
Dasi ustanovljena šele letos, je pokazala s svojimi finimi izdelki, da je vsekakor, kos tudi konkurenci. Izdeluje vsakovrstne škatle za kremo, pokrovne navijake in brez navijakov, za nagrobne lučke, vaze-!ino itd. Ker sedaj postavlja najmodernejše? stroje, bo urejena in izpopolnjena tako, da bo v najkrajšem času v stanu izdelovati ludi vse ostale izdelke iz pločevine.
Pozivu pripravljalnega odbora, naj pripravim zdravstveno službo, sem sc odzval le nerad, ker nisem mogel dobili tovariša, ki bi prevzel netnale sitnosti in veiiko odgovornost o taki priliki in ker nisem hotel izročiti tako važnega posla izven naših krogov stoječim osebnostim. — Povabil sem na sodelovanje ljubljanske zdravnike somišljenike, vsi so se takoj odzvali, nekaj drugih se je priglasilo samih. Zagotovil sem ci za strežniško službo po ambidancah pomoč usmiljenih s '2 s t e r, njihov red je dal zaprošenih 12 sester na razpolago. Medicinec g. Bojan Pirec je mobiliziral svoje tovariše medicin-c e, 16 po številu, ki so vršili pomožno službo po ambulancah. Za izvidniško službo pri am-bulancah, zlasti pri slavnostnem snrevodu in
zborovanju so se sami ponudili 1 j u b 1 j a n * ski-Skavti.
Mestni fizikat nam je dal na raz« polago reševalno postajo in ambulanco v Mestnem domu ter prevzel tudi ambulanco v Deželnem dvorcu. Ljubljanski lekarnarji sc podarili potrebna zdravila, Zdravstveni odsek za Slovenijo pa za potrebe zadostna, obvezila, vrhtega je bil vnjegov veliki reševalni avtomobil z vso opremo dva dni na razpolago.
Tudi glede ambulantnih prostorov sem našel povsod prijazen odziv, pri hotelski družbi Union, na kolodvoru južne železnice, pri I. ljublj. konsumnem društvu, pri rektoratu univerze in Okrožnem uradu z3 zavarovanje delavcsv,
S tovariši-zdravniki smo na večkratnih posvetovanjih, potrebnih radi vedno naraščajočega sporeda in obsega prireditev, določiti zdraviliško službo in uredili zdravniške postaje za comoč ali ambulant
1.	Arabulanca na Otočah tik kolodvora v restavraciji Markelj od četrtka, dne 23. avgusta zvečer, do ponedeljka, dne 27. avgusta popoldne. Podružnica te ambulance ie poslovala podnevi v samostanu na Brezjah.
2.	Ambulanca na glavnem kolodvor « v Ljubljani od četrtka - petka opolnoči do torka, dne 28. avgusta opoldne.
3.	Glavna ambulanca v hotelu Union od petka opoldne do torka polnoči,
4.	Ambulanca na Stadionu v soboto predpoldne ter ▼ nedeljo popoldne.
5.	Ambulance. na Kongresnem trgu, in sicer ena v pisarni I. del. kon-s u m n c g a društva, druga v poslovalnici bolniške blagajne in tretja v veži Deželnega dvorca.
Vsaka ambulanca je imela ves čas enega zdravnika, enega medicinca, dve usmiljenki in dva Skavta; oprema je ostojala iz 4 ležišč, 2 nosilnic, zdravil in obvezil. Za krepila je bilo povsod preskrbljeno v neposredni bližini.
Zdravniško ambulančno službo so z vso požrtvovalnostjo in vnemo opravljali gg.: dr. Fr. Dolšak, dr. I. Drobnič, dr. P. Janežič, dr. R. Kobal, dr. V. Meršolj, dr. M. Nauberger, 'dr. B. Novak, dr. J. Oblak, dr. I. Pirec, dr. J. Pogačnik, dr. J. Stoje, dr. Amalija Šimcc, dr. L Zajec in dr. St. Zajec,
Mestni fizik g. dr. M. Rus in g. dr. Otmar Krajec sta oskrbovala mestno reševalno postajo in ambulanco v Deželnem dvorcu.
Medicinci, usmiljenke in Skavti zaslužijo » polni meri zahvalo in priznanje, da je ves aparat posloval točno in gladko, malone ne-opaženo.
Zdravniške pomoči je iskalo; na Otočah ta Brezjah 28 oseb, na glavnem kolodvoru 14, v Unionu 12, na Stadionu 19, v Mestnem domu 1, v konsumnem društvu 11, v bolniški blagajni 5, v Deželnem dvorcu 15, skupaj 105 rdeležnikov.
Od teh je bilo primerov slabosti, omedli-vice in omotice 53, želodčnih in črevesnih obolenj 11, srčnih težkoč 2, trganja (nevralgij) 2, zobobala 4, glavobola 5, prehlada z vročnico 2, očesnega vnetja in tujih teles v njem 4, krvavenja iz nosa 2, živčnega vznemirjenja 1, božjastnega napada 1, kožnega vnetja 4, lahkih telesnih poškodb 14.
Reševalna postaja je nastopila z reševal-ftim vozom 5 krat, 3 primere je spravila v bol-
nico, 1 na stanovanje, 1 v ambulanco. Samo 4 primeri so bili oddani v bolnišnično oskrbo (1 padec na hrbat s pretresom hrbtenjače, 1 črevesna kolika, 1 hud želodčni krč, 1 srčna j slabost); vsi so tekom enega dneva toliko okrevali, da so sami odšli domov.
Ako upoštevamo, da je bilo pri 50.000 do 60.000 vdeležencev samo 105 primerov obolenja in poškodb, torej niti 2%>o (dva na tisoč), je to število tako neznatno in brezpomembno, da se je kar čuditi, saj oboleva več ljudi doma za pečjol Zahvaliti se nam je za to razveseljivo dejstvo dvema činiteljema ozir. okolnostinn. Občudovanja vredna je bila treznost našega ljudstva calo v tolikih masah, nikjer nereda, izgredov ali pivskih neprilik in nevšečnosti, zato tudi nobenih resnih nezgod ne na železnici, ne drugod. Bali smo se vročine in žgočega solnca, ki povzročita pri takih prireditvah hude in mnogokrat smrtne primere vročinske kapi in solnčarice; dobrotno nebo nam je poslalo v soboto toliko dežja, da nismo imeli posla radi kapi ali solnčarice.
Omeniti mi je kot vodilo za bodoče prireditve tolikega obsega;
1.	Skavti so zgledno izvršili prostovoljno prevzeto nalogo, Ako bi imeli opraviti s sobicam in vročino, bi njih izvidr.iška služba med obhodom, slavnostnim sborovanjem ln pri orlovski prireditvi gotovo ne zadoščala. Treba bo prihodnjič za zdravstveno izvidniško službo pritegniti kako lastno organizacijo. Orlovska z\c-\ je poklicana, da izvežba za take posle zanesljivo in disciplinirano četo, ki bo opravljala zdravstveno izvidniško in rediteljsko službo,
2.	Zdravniški odsek bo moral biti številnejši. Nekateri tovariši so bili vsled trajne službe v treh ambulancah preveč upreženi. Rezervnih zdravnikov treba, ako kdo od tovarišev nenadoma oboli in je istočasno pozvan na pomoč in razne kraje.
3.	Hitro vozilo, in to js samo avtomobil, mora biti obsežnajši trajni ambular.ci ne samo zagotovljen, temveč dejansko ves čas poslovanja na izključno razpolago.
Preostalo nam je precej sanitetnega m-.te-riiala. Napolnili smo in opremili tri velike kasete z obvezili in zdravili, eno je dobila Orlovska zveza, eno SKSZ, eno pa Skavti,
Ljubljana, 6. septembra 1923.
Dr. Ant. Brecelj,
—	Sramoten slučaj častniške vpokojit-te. V Prištini je bil pri 31. polku brzojavno vpokojen kapetan 1. razreda Josip Hočevar, v Mariboru dobro znan kot eden izmed najboljših častnikov ob prevratu in v koroških bojih ter pozneje kot adjutant 45. pešpolka. Mladi ter z raznimi pohvalami izvrstno ocenjeni slovenski častnik je postal žrtev gnusnih intrig, ki spremljajo vsako častniško vpokojitev. Poveljnik kosovske divizije v Prištini je znani general Mi-lorad Ristic, ki slovenske častnike in vojake preganja, če med seboj slovensko govorijo. Za pomočnika in zaupnika pa ima nekega Simo Piciniča iz Dalmacije. Ta je bil najprej katoliški vojaški duhovnik, potem pa je odpadel od vere in ko je bil že v ostavki, je še zaprisegel katoliške vojake. Za svoje odpadništvo je bil brez kvalifikacije imenovan za administrativnega kapetana I. razreda. Slovenski in hrvatski častniki, ki se temu gospodu ne klanjajo, so godni za vpokojitev; tako kapetan Hočevar in kapelnik kosovske divizijske godbe, Slovenec Vlasak, ki je bil tudi odpuščen. Kapetana Hočevarja so v Prištini nadlegovali z brezkončnimi šikanami in preiskavami, zlasti radi tega, ker se je nekoč v častniški obednici izrazil, da bi se Rdeči križ moral imenovati SHS, in ne vedno: Srbski. To je dalo povod za obdolžitev an-tidržavnosli in antisrbstva! Tudi iz drugih južnih garnizij prihajajo po večletni službi vpokojeni častniki drug za drugim s pritožbami nad sličnimi krivicami. Vpokojen-ci potujejo domov na lastne stroške in kdo-ve kako dolgo bodo sedaj čakali na pokojnino. Poskrbljeno je, da bo delo generala Rističa in njegovega trabanta Piciniča obelodanjeno po naših poslancih v parlamentu.
—	Vprašanje. Radovednež nam piše: ^Pretekli teden sem bral v več listih, »da je potres na Japonskem še na nebu zapustil sledove, tečaj zemlje pa da se je to noč premaknil za 3 metre«. Če se prav spominjam, je ta opazovanja objavil g. A. Belar. Kot lajik sem pa le radoveden, kako je mogel ugotoviti g. A. B. »sledove na nebu«, ali s prostim očesom ali z daljnogledom in kako je izmeril premaknitev pola za tri metre. S prošnjo, da oprostite moji radovednosti, bilježim udani — Radovednež.«
—	Finančno okrajno glavarstvo v Ljubljani — pristojbinski oddelek — mora biti, tako se nam piše, vrlo uslužen organ Belgrada. Kajti tako imenitno poiztika za davki, da daleč presega svoje prednike pod nekdanjim avstrijskim fiskusom. Opravičeno ali neopravičeno, za to se ne briga, da le čim več skup nadrgne! Tako na primer hoče po vsej sili naprtiti nekemu župniku pristojbinski namestek od kaplanske služ-oe, ki je že več kot štirideset let vakantna, »d katere se ni nikoli plačeval pristojbin-
ski namestek, in od katere ni dobil župnik še nikoli niti zrna v blagu, niti vinarja v denarju.
—	Proti tujejezičnemu časopisju v Ameriki. <Ameriška Domovina« se peča s pisanjem Fordovega lista «Dearborn Inde-pendent«, ki je za to, da se tujejezično ča-opisje v Ameriki čim bolj omeji, češ da ovira amerikanizacijo. «A. D.« naglaša, da so izseljencem vsaj prva leta, ko pridejo v Združene države, listi v domačem jeziku neobhodno potreben kažipot v vseh zadevah javnega in zasebnega življenja. Brez teh listov bi bil izseljenec, ki še ne zna angleško, brez brambe prepuščen raznim sleparjem in zapeljivcem. Pa tudi kasneje potrebujejo izseljenci domačih glasil, da jih branijo pred izkoriščanjem in zapostavljanjem nasproti Američanom. — Očitek Fordovega lista, da tujejezična glasila prinašajo oglase, ki imajo za cilj kršitev alkoholne prepovedi, zavrača «N. D.« kot pristranski, ker prinašajo enake oglase tudi vsi angleško pisani listi.
—	Naturalizacija izseljencev v Združenih državah. Glasom uradnih podatkov je bilo 1. 1920, v Združenih državah od 169.437 jugoslovanskih izseljencev natura-liziranih 42.686. Te številke pa niso točn'j, ker je veliko Jugoslovanov vpisanih še od preje pod Avstrijo, Pač pa je razmerje precej natančno označeno v odstotkih. Po teh številkah je bilo navedenega leta med jugoslovanskimi izseljenci 25.2% že sprejetih v ameriško državno zvezo, 17% je imelo vloženo prošnjo za sprejem, 55% še ni imelo nikakega izkaza ameriških oblasti in o 2.8% se državljansko stanje sploh ni dalo dognati. To razmerje naturalizacije jugoslovanskih izseljencev v primeri s pripadniki drugih držav nikakor ni ugodno. Tako je naturaliziranih bivših državljanov Švedske 69%, Anglije nad 63%, Francije 57%, Nemčije celo 73%, Češkoslovaške 46%, Avstrije 38%, Ogrske 29%, Poljske 28%, Romunske 41%, Rusije 40%, Italije 28%. Za Jugoslavijo zaostajajo samo Turčija, Grčija, Portugalska, Bolgarija, Španija in Albanija, ki ima v Ameriki le 7.4% naturaliziranih izseljencev. Nekoliko ugodnejše je za nas razmerje 1. 1921., ko izkazuje statistika 24.8% naturaliziranih Jugoslovanov,
—	Povojnice. Belgrajski listi poročajo, da donašajo meščani in kmetje zlasti iz bližnje okolice Belgrada in iz Vojvodino številna rojstna darila ali »povojnice« za prestolonaslednika. Večinoma prinašajo srajčke iz domačega platna, male opanke, kos pogače, glavico čebule in zlatnike vseh mogočih vrst. Malega prestolonaslednika so se spomnili celo belgrajski cigani, v katerih imenu i* prinesel njihov zastopnik na dvor pisanega petelina. Ko ga je izročil dvorski straži, je dejal: »Ni ravno treba
vsem vedeti, kdo ga je poslal, ampak zapomnite si, da pisan»petelin pomeni srečo «
—	Javni nameščenci! Izredni občni zbor ^Strokovne zveze javnih nameščencev« se glasom sklepa ustanovnega občnega zbora vrši v soboto 29. t. m. ob 19. uri v kleti 1. delavskega konsumnega društva, Kongresni trg 2, s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in otvoritev. 2. Sprememba pravil. 3. Sprememba pravilnika. 4. Določitev članarine za strokovni razred. 5. Slučajnosti. — Če občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se vrši čez pol ure ne glede na število navzočih članov v istem prostoru in z istim dnevnim redom. — Tovariši, udeležite se polnoštevilno! — Načel-stvo.
—	Promet med Žirmi in Škofjo Loko.
Na našo vest iz Poljanske doline dne 8. t. m., tičoče se prometa med Žirmi in Škofjo Loko, smo prejeli iz zanesljivega vira podrobna pojasnila. Iz teh pojasnil jo razvidno, da sedanja uredba poštnega prometa popolnoma ustreza potrebam in koristim prizadetega prebivalstva in poštne službe. V slučaju potrebe so na razpolaga za poštni promet tudi trije avtomobili. Ljudstvo si nikakor nc želi spremembe, ki jo predlaga dopisnik iz Poljanske doline, ker ve, da bi bilo potem v vsakem oziru na slabšem. — Ob sebi se razume, da stojimo na strani splošnega interesa in da bomo podpirali le tu označene težnje prizadetega prebival-stva.
—	Najjužnejša nemška obmejna šola. Avstrijski listi poročajo, da se prihodnjo nedeljo slovesno otvori v Ljubelski dolini najjužnejša nemška obmejna šola (po-nemčevalnica).
—	Desetletnica obstoja orlovskega odseka v Dravljah se praznuje v nedeljo, dne 16. septembra 1923 s popoldansko prireditvijo. Ob pol dveh je sprejem gostov pred vasjo; ob pol štirih pa javni telovadni nastop domačih in sosednih Orlov in Orlic. Po telovadbi prosta zabava na vrtu pri Miheljuu. Pri proslavi sodeluje godba z Viča. Prijatelji orlovstva, pri-hitite ta dan v Dravlje povzdignit orlovsko misel. Na svidenje!
_ Iz Novega mesta. Odvetnik dr. Ivo
Č c s n i k je preselil svojo pisarno iz Krajčeve hiše v I. nadstropje hotela »Union« (poprej pri »Pošti«).
—	K slavnosti 30 letnice mature v št. 202. je potreben dostavek, ker so bili izpušečni sledeči slavijenci: Kaiser Adolf, višji sod. svet., Kandaro Emil, Mlakar Ivan, profesor, dr. Orel Ivan, ravnatelj, Ncubauer Fran, katehet in pesnik.
—	Pisma za Reko. Ministrstvo za pošto opozarja, raj se vse za Reko namenjene pošiljatve ne naslavljajo z «Reka«, ampak «Fiume«, ker italijanska pošta pisem in drugih pošiljk ne dostavlja. Kdor pa piše na Reko v Črni gori, naj dostavi razloč-čno: Črna gora.
—	Križna gora pri Ložu. Kruta vojska tudi tej prijazni romarski cerkvi ni prizanesla. Od starih bronastih zvonov je ostal le mali B zvon z letnico 1666, o katerem se pripoveduj i, da je visel nekdaj v stolpu sv. Marka v Benetkah in bil tam cerkvi na Križni gori podarjen. Verjetno je to. Na zvonu je vlita res podoba sv. Marka in je poleg tega znano, da je bila nekdaj Križna gora kot božja pot po vsej Primorski tja do Beneške Slovenije znana. Naposled je pa tudi ta zgodovinski zvon postal žrtev povojnih razmer. Ker je nadome-stoval tri zvonove, so ga neprevidni potrkači ubili; pačil je. Staro zvonenja ni bilo, kar se tiče dispozicije, najbolje. Bil je takozvani kvartsekstakord D, F, B; prevelika razlika med srednjim in malim zvonom. Vendar pa je, kar se tiče glasu, zlasti veliki D s svojim harmoničnim glasom kaj prijetno donel na uho poslušalca. Pretekli mesec pa je dobila cerkev zopet nove zvonove, katere je znani obešalec Fr. Jerman iz Dola pri Ljubljani prav mojstr-ifko obesil. Zvonovi s*o sicer jekleni, vandar pa tako ubrani in mogočni, da se zdi, kot bi človek poslušal godbo. Dispozicija je; veliki zvon H v teži 2380 kg, srednji D 1175 in mali F 875 kg. Žal da se je vsled razmer opustil četrti G zvon, kar bi to zvonilo zelo spopol-nilo, Križni gori je le čestitati na takem mogočnem zvonenju, kar pa tudi po pravici pri-stoji tej lepi gori, katera je ne le kot romarski kraj, nego tudi mnogim izletnikom in hribo-lazcem dobro znana. Leži 857 m nad morjem in veže takoTekoč ložko in cerkniško ravnino. Ob vznožju gore jc vhod v znano podzemeljsko jamo s kapniki, podzemeljskim jezerom in brezštevilnimi skeleti jamskih medvedov (Ur-sus spelaus). Divno krasen pa je pogled zlasti na Cerkniško jezero, razprostrto ob vznožju temnega Javornika, sedaj mejnik med Jugoslavija in Italijo, zlasti našim vrlim bratom Pivčanom, kateri so v kaj velikem številu vsako leto radi prihajaii na Križno goro, a jim jc sedaj pot čez državno meja otežkočen«. Ugftmo, da ne za večno.
—	Nov telefonski imenik. Vsem interesentom in telefonskim naročnikom sporočamo, da je izdala direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani nov »Imenik telefonskih naročnikov ln telefonskih central« svojega področja. Prodajna cena mu je 8 Diu. V Ljubljani in Mariboru ga prodajate tamošnji glavni pošti (v Ljubljani brzojavni telefonski oddelek, kjer je telefonska govorilnica). Nadalje ga bodo prodajale pošte Bled 1, Brežice, Celje, Dol. Lendava. Domžale. Gor. Radgona, Jesenice, Gor.
Kamnik, Kočevje, Kranj, Ljutomer, Murski Sobota, Novo mesto, Ptuj, Ormož, Rog. Slatina Škofja Loka in Tržič. Interesenti v ostalii krajih ga lahko naroče pri eni izmed navode nih pošt ali pa naravnost pri ekonomatti di rekcije pošte in telegrafa v Ljubljani.
— Na potu okoli sveta. »Cillier Zeitung poroča, da je štajerska rojakinja in eotrudniu tega lista Alma M. Karlin, ki je na potu okol sveta, zadnje leto bivala v Tokiju, že mesec julija odpotovala v Peking ter tako pravo časno ušla grozi in nevarnostim potresno ka tastrofe. Gdč. Karlin se preživlja na potovanji z novinarstvom, poučevanjem jezikov, preda vanji in podobnim. Njena poročila s poti s prepletena s humorjem, iz katerega pa po gosto prikipi grenkost.
—	Zahteve zobotehnikov na Hrvat skom. Zobotehniška sekcija v Zagrebu j, sklenila, da v Zdravniškem društvu pospe ši odgovor na svoje zahteve, ki jih je pred ložila začetkom poletja. Sekcija skliče shot na katerem bodo razpravljali in sklepali morebiti potrebnih nadaljnili korakih.
—	Tatvino in vlomi. V DobOvi je bilo g< stilničarju Mihaelu Kovačiču ukradeno s keg ljišča 6 lesenih in ena medeua kroglja v skup ni vrednosti 7000 kron. — Neznani tat je zl( zel skozi okno v hišo posestnika Ivana Pl; ninca in je odnesel obleke v vrednosti 20.00 kron. — Posestnika Alojzija Vrtačnika pri S\ Križu so tatovi oškodovali za 12.000 K. — Vl( milci so odnesli. Tereziji Burger blaga v vrec nosti 16.000 K.
—	Zahtevajte po vseh hotelih, kavarnah i restavracijah špecijalna vina v steklenicah slovit tvrdke G j u r o V a 1 j a k , Grajska klet v Mar boru. 4fl3fi
—	Eau de Cologne Louis XIV. se odi kuje posebno s svojim finim, ugodnim, osvi žujočim vonjem, ter se porablja kot parfum i 7, izrednim uspehom za negovanje obraza i telesa. — Cena 11 Din 150.—, Y> 1 Din 80.-Steklenico je prinesti seboj. — Uran Parfi merija, Ljubljana, Mestni trg 11. 5205
4 Tečaji za strojepisje in stenografijo, zasebnem učilišču Legat v Mariboru začnej novi tečaji za strojepisja in stenografijo dn 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Vpisovanj in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Le Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
5279 (81
p Odhod dekana šašlja. Dne 11. sep zapusti Istro, kjer je služboval 33 le dekan v Klancu g. Milko Šašelj. Služ boval je v Sv. Ivanu pri Trstu, Vitovljal Šmarju pri Kopru in nazadnje v Klanci Povsod je bii vsled svoje velike blage srčnosti zelo priljubljen ter je slovel tu< kot izvrsten govornik, Istra bi ga potrt bovala bolj nego kdaj prej, a vlastodrž cem ni po volji, zato mora iti.
p Vlada razpustila občinski svet Št. Petru na Krasu. Vlada je sedaj razpi stila tudi občinski svet v Št. Petru Krasu. Svoje odredbe vlada sploh utemeljuje. Kolikor je znano, je bila ob činska. uprava docela v redu. Za gerent je imenovan uradnik postojnske podpn fekture Miglioretti.
p Mussolini pride v Trst novembri Iz Rima poročajo, da je Mussolini spri jel tajnika Industrijske zveze v Julijsl krajini dr. Cimadorija in poslanca Gianti ki sta Mussoliniju znova opisala položi Trsta. Mussolini je zagotovil, da bo po< piral vsako gospodarsko prizadevanje Trstu, posebno pa ustanovitev steklarsk industrije. V Trst pride Mussolini dr 4. novembra t. 1. Koliko bo Trstu s tei pomagano, je seveda vprašanje.
p Položaj -na Goriškem. »Piccolo« je dni prinesel naslednje poročilo: >Goriš podprefekt je imel sestanek z vsemi žup ni svojega obsežnega okrožja; poročali mu natančno o položaju v posameznih o činah ter predložili spomenice in prošnj G. komisar Nicolotti se je v teh pogovor prepričal, da je finančni, moralni in poj tični položaj v celotnem goriškem okrož zadovoljiv in da je kmetsko prebivalsh popolnoma mirno in delavno. V tem smis je poročal tudi svojim nadrejenim oblas vom.« »Goriška Straža« naglaša, da to p ročilo ugotavlja, kar so Slovenci vedno t dili: da med njimi ni nikakih veleizdaj! skih gibanj ali teženj, da odkrito pri"1 vajo italijansko državljanstvo in da noče ničesar drugega nego ohraniti svojo sam bitnost in v miru živeti s sodržavljani, govore italijanski jezik.
p Proti draginji domačih pridelk« Goriški mestni komisar Fabioti je iz« razglas, v katerem naznanja odredbe prf draginji domačih pridelkov: zelenjave, b dja itd. Poslej se bodo smele kupčije na a belo s tem blagom sklepati še-le po 8. u zjutraj; cene bo vsak dan sproti določa posebna komisija, sestavliona iz zastoDn1"
mesta, zastopnika producentov in zastopnika konsumentov. Cene bodo za vse obvezne in se bodo kršitve kaznovale z globo od 50 do 300 lir.
p Italijanski tečaj za slovenske učitelje se je te dni otvoril v Vidmu. Udeležuje se ga 50 slovenskih učiteljev in učiteljic, ki imajo brezplačno vso oskrbo.
p Napad. Minolo soboto zvečer je v Gorici šestorica pijanih fašistov napadla trojico Slovencev, kji so se na ICornu mirno pogovarjali v slovenskem jeziku, Da se umaknejo pretepu, so Slovenci zbežali.
štajerske novice.
š Končana stavka dclavcev južne železnice. Po 14 dnevni stavki so se danes 10, t. m. zopet vrnili na delo vsi delavci južne železnice na koroškem kolodvoru razen 12, ki so bili' osumljeni kot kolovodje. Vsi drugi so bili na novo sprejeti. Sprejetja so se vršila do 3. ure popoldne. Kakor izvemo, delavci za čas stavke ne bodo dobili plač. Poslanec Žebot se je resno zavzel za žrtve delavskega gibanja. Njegov odločen nastop je preprečil nadaljne represalije. Delavstvo svojih opravičenih zahtev ni doseglo. Škodo bo težko poravnati. Voditelji delavskega gibanja naj si zapomnijo to stavko.
š Ljudskošolske počitnice. Na pritisk SLS in dveh duhovniških zastopnikov je višji šolski svet z odlokom z chie 23. avgusta vendarle odločil, da smejo okrajni šolski sveti za mesec september in oktober dovoliti v slučaju potrebe posameznim starejšim šoloobveznim otrokom dopust. Dopusti so lahko dvojni: generalni (splošni) ali individualni (omejeni). Nujno priporočamo vsem občinam, da takoj naprosijo okrajni šolski svet, naj dovoli dopust starejšim šoloobveznim otrokom. Prošnje treba dobro utemeljiti. Šolsko vodstvo mora sestaviti seznam, za katere šoloobvezne otroke bi bil dopust nujno potreben. Ta j seznam mora šolsko vodstvo poslati skupno s prošnjo pristojnemu okrajnemu šolskemu svetu, kateri mora te prošnje takoj rešiti. Najbolje je, da zt sestanejo h skupni seji krajni šolski svet, župani in duhovščina ter sestavijo dobroutemeljeno prošnjo za šolski dopust. Prošnje naj podpišejo vse všo-Jane občine in krajni šolski svet. Okrajna šolska sveta v Slov. Bistrici in Mariboru sta v svojih sejah te dni sklenila, da se morajo take prošnje upoštevati in otrokom dovoliti dopust do 31. oktobra.
š Srebrna poroka. Josip N e t r e b , stavbenik -. Mariboru, slavi danes 11. sept. svojo. srebrno poroko. Našemu vrlemu prijatelju prisrčno čestitamo!
š Glasbena Matica v Mariboru je pri pregledovanju svojega celokupnega inventarja našla, da ji manjkajo razne muzikalije, godala ter posamezni kosi opreme, oziroma pohištva. Na podlagi tostvarnih poizvedb in zapiskov se je ugotovilo, da so bili manjkajoči predmeti pri raznih prilikah in sicer že tekom vojne, ko je bil lastnik vsega inventarja še tedanji »Marburger philharmoniseher Verein«, kakor tudi po vojni, ko je postala lastnica >Glasbena Matica v Mariboru«, izposojeni raznim interesentom, ki izposojenih stvari še do danes niso vrnili. Ker je teh stvari mnogo, Matica vsake posebej ne more iztirjati, vsled česar poziva tem potom vse one, ki imajo ali od »Marbur-ger philharmoniseher Vereinc ali od > Glasbene Matice v Mariboru« izposojene muzikali-je, godala ali kose opreme, bodisi da nosijo ti predmeti društveni žig ali ne, da jih nemudoma izročijo pri upravitelju Matice, g. Kavčiču, v prostorih Matice, Goetzova hiša, III. nadstropje, ali pa da ravnotam naznanijo, da želijo obdržati predmete še dalje na posodo iu da v tem zadnjem slučaju podpišejo primerno potrdilo. Proti onim izposojevalcem, ki bi se temu pozivu ne odzvali, bo postopala Matica potom sodišča. Ker je nadalje pričakovati, da je mnogo teh predmetov založenih, se naprošajo vsi oni, ki bi vedeli v tej smeri podatke, da jih naznanijo na gornji naslov.
š Dobrna pri Celju. Rudolf Schmidt, vele-'rgovec Matheis nasledniki, Brežice, je poročil Jospico Tino Vrečno iz Št. Jurja ob južni železnici.
KerašMe oovice.
k Ljudsko gibanje v Mežiški dolini.
Po uradni ugotovitvi šteje dekanija Dra-vograd, ki obsega celo Mežiško dolino: '5 župnij, med temi tudi Jezersko in Št. Andrej na Ravnah, ki štejejo skupaj 18.413 Htoličanov, 115 pravoslavnih, 19 protestantov in 2 žida. Kakor znano sveta sto« jjca še vedno odlaša župnije Mežiške do-'"ie, ki spadajo v krško (celovško) škofijo, vkljub ponovnemu posredovanju jugoslovanskih škofov priključiti mariborski ško->'i, oziroma Jezersko in Št. Andrej ljub-lanskj škofiji. Večjo pripravljenost je pokazala sveta stolica, ko je šlo za odcepitev kanalske doline od krške škofije ter njeno Priključitev k sedaj italijanski goriški nadškofiji, Mi težko čakamo odločitve svete police! — Rojenih je bilo v dravograjski dckaniji v letu 1922 574 otrok (31 na tisoč f ebivalcev; 1. 1921: 34.4), od teh je bilo 20 mrtvorojenih in 173 nezakonskih (30^;
190.1 ?A%L Pozakonienih je bilo 43
otrok. Katoliških porok je bilo 152 ter dva mešana zakona (8.3 na tisoč prebivalcev; leta 1921: 9 na tisoč). _ Umrlo jih je 340 (18.4 na tisoč prebivalcev; 1. 1921: 24.8). Od teh je bil le 1 samomorilec; neprevi-denih pa je umrlo 37 oseb. Torej je bilo 234 več rojenčkov kot mrličev. — Divjih zakonov se je saniralo (poročilo) 25; a Še vedno šteje dekanija 26 slučajev divjih zakonov, ker svetne oblasti ne podpirajo dovolj ali prav nič cerkve, oziroma ji še nasprotujejo, če gre za preporod ljudstva. — Zanimive so številke, kako narašča število letnih obhajancev. Dekanija šteje 16.666 oseb, ki so godne za sv. obhajilo, a sv. obhajil se je razdelilo 50.450 v minulem letu. — Kdor pozna življenske razmere Mežiške doline, ne bo preostro sodil iz teh suhih številk ljudstva, ki prebiva v tej industrijski dolini. Ljudstvo ni pokvarjeno, pač pa se preveč povžije domače sadne in žgane pijače, pa tudi služinčad, hlapci in dekle, nimajo primernih (ločenih) stanovanj, kar oboje deloma pojasnjuje visoko številko nezakonskih porodov in divjih zakonov (večinoma iz priseljenih delavskih krogov).
Gospodarstvo.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi uotirajo žitu sledeče cene: pšenica 340— 432.50 Din, ječmen 260 Din, oves 300 Din, koruza 267.50—300 Din, beli fižol 487.50 Din, pšenična moka št. 0 550 Din, št. 2 500 Din, št. 5 460 Din, št. 6 400 Din. Tendenca nespremenjena. — Na zagrebškem žitnem trgu so pa sledeče cene: koruza 290 Din, fižol 460 Din, pšenična moka št. 0 555 Din. — Tendenca nespremenjena.	,
g Tržne ceac v Zagrebu. Cene telečjega mesa: Prednji deli 25 Din za kilogram, zadnji po 27 Din. — Piščanci po 20 Din, kokoši po 40 Din, velike kokoši po 60 Din, pitane race po 75 Din, pitane gori po 170 Din komad. — Grozdje po 8 Din, slive po 2.50 Din, štajerska jabolka po 5 Din, breskve po 7.50 Din, — Jajca po 2 Din.
g Bogata čcšpljeta letina v nali državi. Neka srbska tvrdka jo ponudila Čehom 300 do 400 vagonov češpelj franko Ljubljana ali Belgrad. Čehi bodo porabili češplje za izdelavo čežane ali pa kuhanje slivovke.
g Trgovinski položaj v Bosni in Hercegovini. Iz Sarajeva poročajo: Trgovinska situacija je ostala v mesecu avgustu ista kakor je bila prejšnji mesec. Denarna kriza je čim-dalje bolj občutljiva. Markantni dokaz je zlasti železarska delniška družba »Majdan«, ki je skupaj z neko sarajevsko banko začela zidati novo veliko trgovinsko hišo in skladišče, pa jo v pritličju ustavila delo zaradi pomanjkanja denarja. Stavbno gibanje je bilo letošnje poletje vobče jako slabo in mnogo prošenj in prijav za dovoljenje novih stavb ni bilo rešenih samo radi pomanjkanja denarja. Na tekstilnem trgu se polagoma polnijo skladišča z zimskim blagom. Obžalovanja vredno dejstvo je, da slabo laško blago izpodriva solidne češko tkanine. Zadnji čas so Lahi ustanovili nova komisionarska skladišča ter odprli štiri laške agencije. Glavno ugodnost imajo laški trgovci v cenejšem uvozu in v tem, da dovoljujejo najmanj trimesečne kredite. Prevoz blaga iz Laške v Sarajevo traja nekaj dni, iz češkoslovaške pa štiri ali celo šest tednov. Ker dovoljujejo češki industrialci le v redkih slučajih kredite 30 ali 60 dni, se dogaja, da ima bosanski trgovec plačati češko blago preden ga dobi. Da traja prevoz blaga iz Češke v Bosno štiri ali celo šest tednov, so največ krive jugoslovanske železnice in pa carinarnice, ki nimajo nobenega smisla za točno uradno poslovanje. Kakor je iz zgoraj navedenih razmer razvidno. Lah polagoma, a stalno rine na Balkan v veliko škodo češkoslovaški industriji, kar moramo a slovanskega stališča le obžalovati.
g Primankljaj maiarske inozemske trgovine. Po poročilih iz Budimpešte znaša primanjkljaj inozemsko bilance v pivi polovici t 1. 104.2 milijona zlatih kron. Lansko leto je znašal deficit v enaki dobi le 49 milijonov zlatih kron. Uvoz v prvi polovici 1923 je znašal 268.9 milijona K več kakor v preteklem letu. Izvoz znaša 159.7 milijona zlatih kron, kar pove, da se jo zmanjšal za 17.3 milijona zlatih kron.
BORZA.
Curih, dne 10. septembra. Pešta 0.03, Berlin 0.000014, Italija 24,30, London 25.22, Newyork 556, Pariz 31, Praga 16.60, Dunaj 0.00780.0079, Sofija 5.35, Belgrad 5.85, Varšava 0.0023.
Zagreb, dne 10. septembra. (Sklep) London 427.50—428.50, Pariz 5.27, Curih 16.95—17.025, Berlin 0.00025—0.0005, Dunaj 0.1315—0.1325, Praga 2.81—2.82, Trst 4.06-4.08, Newyork 93.75— 94.25, Budimpešta 0.51—0.55. Valute: Dolar 92.50 —93.75.
Ljubljanske norice.
lj I. razred ženske realne gimnazije (na liceju) ostane, ker je vlada izjavila, da prevzame to v svojo oskrbo. Vpisovanje se vrši danes, v t o r e k, 11. septembra v rav-nateljevi pisarni.
lj Novo orjunsko junaštvo. Minolo nedeljo zjutraj okoli ene se je vračal s kolodvora proti domu zidarski pomočnik Štefan Jevšek, ki je zaposlen na Bledu, ter se je pripeljal v Ljubljano z nočnim vlakom. Ko je Jevšek dospel v Knafljevo ulico, je naletel tamkaj na izredno glasno gručo or-iuncev. Jevšek je hotel iti mirno mimo
njih, toda orjuncem se je očividno hotelo junaških činov, pa so z združenimi močmi napadli nič hudega slutečega nočnega potnika. Na Jevška so leteli od vseh strani udarci in kdove, kako bi se bila zanj stvar končala, ako ne bi bil nekdo pozval or-junslcih vitezov, naj nehajo. Tako je Jevšek odnesel sicer mnogo udarcev in znatno poškodbo pod očesom, toda živo glavo je pa vendar ohranil. Ali si orjuna ne bi hotela nabaviti gumijastega pajaca, da bi nad njim merila svoje moči in si ne izbirala svojih žrtev med mirnimi pasanti? Naj v ta namen priredi javno tombolo, pa ji je sijajen uspeh zagotovljen!
lj Konservatorij Glasbene Matice r Ljubljani. Ravnateljstvo opozarja starše gojencev in gojence same, da morajo priti gojenci v sredo, dne 12. t. m. točno ob 3. uri popoldne v pevsko dvorano poslopja Glasbene Matice k razdelitvi urnika. Takoj nato se podajo vsak k svojemu učitelju glede podrobne ureditve urnika in pouka. Redni pouk se začne v četrtek, dne 13. t. m. v vseh predmetih in pri vseh učiteljih. Vpisovanje se vrši že jutri v torek, ter v sredo, JI. in 12. t. m.
lj Stolna Vincencijeva konferenca ima redno sejo danes zvečer ob pol 7. uri v običajnem lokalu.
lj Požar na Starem trgu. V nedeljo zjutraj ob tričetrt na tri je dobil gasilski urad tele-fonično poročilo, da gori ua Starem trgu. Poklicni gasilci so se takoj odpeljali z motorno brizgalno in trenskim avtomobilom na lice mesta. Gorelo je na Starem trgu, hiša št. 19, ki je last gospe Ljudmile Milic. Iz strehe je švigal mogočen plamen. Gasilci so tekom pol ure požar lokalizirali. Na pomoč je prišlo ludi prostovoljno gasilno društvo. Gasilci so neumorno delali do 6. zjutraj, da so popolnoma pogasili ogenj in odsiranili vsako nadaljno nevarnost. Zgorela je streha v dolžini 12 m, skrajna dela strehe, ki mejita na cesto in na sosedno hišo, sta pa ostala nedotaknjena. Na požarišču je ostala gasilska straža do 1. ure popoldne. Škode je požar povzročil okoli 70 tisoč kron.
lj Ljubljanska porota. Včeraj se je pričelo jesensko pnVotno zasedanje. Prvi dan so se vršile tri tajne razprave radi zločinov po §§ 125, 127 in 128. Danes prideta na vrsto Florijan Drčar iz Litije radi hudodelstva ropa, posilstva, nasilstva in prestopka tatvine ter Josip Cizelj iz Piršenberga radi hudodelstva tatvine.
lj Prijatelj namiznih prtov je bil aretiran. Pri njem so sa našli trije gostilniški prti in kuhinjska brisalka s črko M., kojih lastnikov se ni moglo dosedaj ugotoviti. Raditega se vabijo vsi, ki so jim bili posamezni namizni prti v tekočem letu ukradeni, da se dne 14. t. m. med 9. in 10, uro zglasijo na policijskem ravnateljstvu v sobi št. 19 pri revirnem nadzorniku Grudnu in si predmete ogledajo.
lj Policijsko kronika. Ivanu Galetu je bilo v veži na Miklošičevi cesti ukradeno 2000 K vredno kolo, v Trubarjevem parku pa Ivanu Mušiču 4000 K vredno kolo.
lj Higijenična česalnica za dame O Fettich Frankheim, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje z L'Oreal Henne. El. masaža lica. Manlcura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpadene in odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerlja.	5312
Cerkveni vestnik.
c Pastoralna konferenca za radovljiško dekanijo se vrši v sredo, dne 3. oktobra popoldne ob 2. v Radovljici.
c Evharistični kongres v Genovi. Dne
5. sept. se je v Genovi otvoril evharistični kongres, na katerem je zastopal sv. sto-lico kardinal De Laj, Slavnostnega sprevoda se je udeležilo poleg kardinala 60 škofov in ogromne množice ljudstva. Fa-šistovska narodna milica je tvorila kor-don, sodelovala je tudi fašistovska godba.
Orlovski vestnik.
Krasen album in Pariza je prispel. Stane 66 Din in vsebuje približno 200 slik, ki so zelo lepo izpadle. Naroča se še do 15. t. m. v pisarni O. P. Ljudski dom. Razglednice naših telovadcev v Parizu se dobe po 6 Din istotam.
»Vigredi« je tiskarna premalo poslala. Zato je nismo mogli odposlati vsem krožkom. Prosimo potrpljenja, dokler tiskarna ne do-pošlje ostalih izvodov. Uprava »Vigredi«.
Fantovski večer šentjakobskega »Orla« se vrši danes ob pol 8. zvečer v prostorih Prosvete, Sv. Florjana ulica št. 15. Vdeležba je za vse člane obvezna. Novi člani dobrodošli.
Odborova seja Šentjakobskega »Orla« se vrši danes zvečer po fantovskem večeru. Prosi se, da sz je vdeležijo vsi odborniki
Redni občni zbor šentpeterskega Orla v Ljubljani se vrši v sredo, 12. t. m. ob 8. zvečer v šentpeterski prosveti. Ker so po Poslovniku dolžni priti vsi redni člani, se pričakuje polnoštevilne udeležbe. — .Vrhovec Jože, t. č. predsednik.
Prosveta.
pr Dr. Mih. Opeka: O ljubezni. Dvanajst samaritanskih govorov. — Vsebina: 1. Kaj? kdo? in zakaj? 2. Ljubezen do sovražnikov, 3. Telesna dela usmiljenja. 4. Bolniki. 5. Duhovna dela usmiljenja. 6. Reauiem aeter-
nam... 7. Največji grah zoper ljubezen. 8. Sovraštvo in sovražnost 9, Nevoščljivost. 10. Jezik žali ljubezen. U, Ne sodite, da ne boste sojenil 12, Ljubezen kronana. — Dr, Mih. Opeka: Kam greš? Sedem govorov o božjih klicih. — Vsebina: 1, Božji klici in gluha ušesa. 2, Gospod, kaj hočeš, da storim? 3. Vse drugo —- le duhovnik ne I 4. Celibat. 5. Še drugi pomisleki. 6. Ljudje po celicah. 7. Tem, ki so pot izgrešili. — Prva knjižica stane 16 Din, druga -10 Din; po pošti vsaka 1.50 Din več. — Obširneje o knjižicah še izpregovorimo.
Narodno gledišče.
Zadnji operni predstavi za abonente se« zono 1923/24 se vršita v torek 11. in \ sreda 12. t. m. V torek, 11. t. m. za abonente reda A predstava opere »Carmen«, v sredo, 12. t. m. pa za abonente reda F predstava opere >To-scac. Obakrat gostuje v glavnih tenorskih vlogah odlični tenorist dr. Mihael Nasta. Naslovno vlogo v operi >Carmen< poje ga. Rewicze-va, vlogo Michaele gdč. Kattnerjeva, vlogo Es-camilla g. Cvejič. Nadalje nastopijo gg. Mata-čičeva, Sfiligojeva, Zupan, Mohorič, Debevec, Perko itd. Dirigira g. Matačič, režira g. Se-vastjanov. Plese je aranžirala gdč. Svobodova. Naslovno vlogo >Tosca« poje gna. Zikova, Scarpijo g. Levar, cerkovnika g. Pugelj. V, ostalih vlogah nastopijo gg. Šubelj, Mohorič, Mencin itd. Opero režira in dirigira ravnatelj opere g. Rukavina.
Gostje v naši operi. V »Prodani nevesti r smo imeli priliko poslušati g. Irmo Po-lakovo, starejšim Ljubljančanom dobro znano, priljubljeno slovensko igravko, ki se je povzpela do opere, dasi ji njena pevska izobrazba in naravna igravska duhovitost bolj od-kazuje mesto v opereti. Sicer pa moremo reči, da je bila njena Marinka zlasti igravski prav dobra, pa ludi s petjem smo se razen intonaci-je v višini dokaj lahko spoprijazuili. Od domačih, že znanih pevcev je Janka pel Šimenc, ki ima izvrslen zmagovit material, ki ga bo, če se bo pridno učil, usposobil za mogočen junaški tenor. Pred vsem mora paziti na čisto vokalizacijo, cla začuti lepoto ludi ozkega e in premaga preširoki a, ki kakor da ga na prehodu v nosno votlino povalja. Iskreuo želimo, da se s sedanje stopnje delne usovrše-nosti, čim prej dvigne na višek dosegljive popolnosti, ki pri ijjem ne bo majhna, zlasti če s pevskim napredkom vzporedi tudi igravske-ga. Z a t h e y je kot Kecal izvrstno igral, pa ludi pel. — Kattnerjeva (Katinka) ne vemo, kje včasih glas naslavlja; igrala bi kar. Mohorič ima v Vašeku morda eno najsrečnejših vlog. — Korenjaltova se počasi, pa vztrajno lušči; glasek se ji osvoboja tesnobe. M e d v e n je kot gluiuač kar prijeten, Drenovec tudi. Novi pevci: Šubelj je že, pa če mu glas zazveni, vzplava, bo še vse kaj drugega. Dr. Rigo (Miha) se nam je zdel čisto Cvejič (ali ni bil?), le da izboljšan, nekoliko krhek, pa izdaten, z lepšo, slovenščini bližjo izgovorjavo. — Ropasova nas je s svojim izdatnim, polnim glasom kar zadovoljila, tako, da je opera, čeprav ne v najboljšem zastopu, ki bi bil pri nas mogoč, v celoti učinkovala.
V »Seviljskem brivcu« je gostovala ga, W e s e 1-P o 11 a, ki smo jo njeno siluo gib-kost že parkrat podčrtavali. Njena moč je v čudovito prožni, lahni koloraturi: kot biseri se ji usipljejo iz grla zvonki toni pestrih fiori-tur, kakor vodomet z bliščečimi kapljicami se igra s tehnično najteže izvedljivimi melodičnimi umetelnostmi. Kako čudovito razgiban jo njeu trilček: izpočetka njega nežno zibauje, lahno rast, komaj zaznaš, pa se ti brž razrasle v ogromne širine, in nazadnje ga pa v tenki nitki zopet kar nekam vase vsika. Tako visoko razvite tehnične usovršenosti še nismo muogo občudovali. Edini, ki ga ji je ta večer mogel ob stran postaviti, je B e t e 11 o, s.mo zaradi njega bi bilo vredno iti opero poslušat: on je ves umetnik, dovršen v vsakem zlogu, popoln v vsaki kretnji. Če je prej pozornost občinstva deljena, se ob njegovem nastopu skoro hipoma stopnjuje do napetosti. Pa je tudi nihče na zna in ne more tako vzdrževali in stopnjevati! Kako zavestno, naravnost mogočno stop u jeva ponavlja isto besedo z isto metodično vsebino ua isti harmonično instrumentalni podlagi, na isti višini. Da vzamemo iz tega večera za primer samo besedico: »kakor mrtvec«; kakor da ga smrt s koščeno roko že za vrat drži in v grob tlači, v takem trepetu jo vdrugič ponavlja njegov smrtno posineli glas. — Levar nas je z živahno igro popolnoma zadovoljil, s petjem ludi kar, razen v prvem delu prvega dejanja. Seveda bi moral glasu vsekako odvzeti priznak, težo naduhe, da bi njegovo petje odgovarjalo njegovi velild igravski darovito-sti. S Kovačem smo — izvzemši zopet pivi del — kar lahko izhajali, zlasti z njegovim razgrajanjem; tudi tisto pehanje iz želodca, ki ga je — menda nehote — ali hote? — semter-tja prav dobro napravil, se je tej vlogi dobro prilegalo in dajalo pijanosti videz resničnosti. — Zupan je za smešne vloge (prim. Gor. slavčka) prav dober, škoda da je v pevski izobrazbi ostal pod vrhom. — Pugelj je — to smo z veseljem opazili — začel zveneti. Izgovorjavo si bo za zaprto, ozke samoglasnike brez dvoma kmalu utesnil, da bo njegova govorica kazala pristno bogato slovensko pestrost — Z vlogo S m o 1 e n s k e v tej operi smo navzlic rahlo posnetemu alasu že svoj čas izrazili zadovoljstvo.
Smernice repertoarja irofloega gledališča.
' Sezona 1928-24 se prične v drugi polovici septembra. Razven par sprememb ostane dramsko i noperno osobje isto kakor v prejšnji sezoni. Če bodo proračunske razmere godne, bo skušala uprava angažirati še nekaj takih moči, ki bi uspešnemu delovanju koristile in bile za nekatere potrebne stroke prav dobre.
A.	Drama.
Red dramskih predstav otvori žaloigra dr. Ivana Preglja »Azazel«. Režira jo g. Skrbin-žek. Gledališka uprava bo storila po svojih močeh vse, da omogoči dostojno vprizoritev te slovenske dramske novitete, pri kateri bo sodeloval skoro ves dramski ansambel. Nadalj-ne premiere oziroma reprize v drami bodo: Vojnoviča >Smrt majke Jugoviča«, ki se bo igrala v originalu, Hebblova »Judita« in Ib-senova > Gospa z morja«. V obeh zadnjih delih nastopi v naslovni vlogi gospa Marija Vera, članica Narodnega pozorišta v Beogradu. Od ostalih slovenskih avtorjev pridejo po možnosti na vrsto: Cankar s svojo povestjo > Hlapec Jernej« v Skrbinškovi dramatizaciji, Medved z žaloigro »Kacijanar«, Milčinski z narodno pravljico >Prstan vilinrke kraljice«, ,Talen z noviteto »Dom«, Remec z verižniško komedijo »Kirke« in drugi. Poleg tega se bodo izvajala še dela sledečih jugoslovanskih avtorjev: Vojnoviča, Ogrizoviča, Begoviča, Krleže, Nušiča, Jankovi6a, Vukadinoviča itd. Zastopani bodo nadalje tudi slovanski avtorji kakor: Tolstoj (dramatiziran roman >Ana Ka-renina« in drami >Moč. teme« ter >In luč je svetila v temi«), Leonid Andrejev (>Ekatarina Ivanovna« in >Misel«), Čapek (»Loupežnik«), Perzinski (>Ašantka«). Polog naštetih slovanskih tragedij, dram in komedij bo nudila drama občinstvu več klasičnih hi tudi važnejših modernih del raznih svetovnih avtorjev. V poštev pridejo: Sofokles — »Antigona« in »Kralj Edip«, Shakespeare — »Beneški trgovec«, »Julij Cezar« in »Macbeth«, SchiUer — »Kovarstvo in ljubezen« in »Turandot«, Grill-parcer — »Valovi morja in ljubezni«, Rostand
—	»Cyrano de Bergerac«, Briua: — »Ponesrečenci«, Scaw — »Cezar in Kleopatra« ter »Nikoli ne veš«, Galsworthy — »Golobček«, Sem Benelli — »Okrutna šala«, Hauptmann — »Potopljeni zvon«, Pulda — »Budalo«, Nestroy
—	»Eno si je zmislil«, Bahr — »Princip«, Fleurs-Caivalet — »Ljubezen bdi« in eno ali drugo delo španskega dramatika Benavente. Izmed dram. ki so se izvajale v prejšnji sezoni, oetanejo na repertoarju: »Hamlet«, >Othello«, »Kar hočete«, »Idi jot«, »Živi mrtvec«, >Hasanaginica«, »2 X 2 = 5«.
Preskrbljeno je tudi za primerne mladinske in otroško predstave.
Gledališka uprava, odvisna od spremen-(jivih razmer in nenadnih ter neslutenih slučajev, si mora seveda pridržati vse pravice za eventualno potrebne spremembe objavljenega repertoarja.
B.	Opera.
Sledeči sestavek o delovanju naše opere ae vsebuje samo repertoarja, ki se namerava izvajati tekom prihodnje sezone, temveč kaže umetniške smernice, katere si je izbrala gledališka uprava in v okviru katerih se hoče kretati v nadaljnih dveh letih. Kaj od navedenega pride še tekom te sezone na vrsto in kaj ne, zavisi od razmer, ki bodo za vprizoritev posameznih del merodajne. Uprava se nahaja predvsem še v negotovosti zaradi gledališkega budgeta, ki do danes še ni določen in ki bo merodajen zlasti za izvedbo takih oper, katerih vprizoritev zahteva mnogo novih nabav. Jamči pa, da dobi vsak abonent tekom bodoče sezone, t j. od konca septembra 1923 pa do konca septembra 1924 dvajset opernih in dvajset dramskih predstav, katerih izbor se bo izvršil iz števila tu navedenih dramskih in opernih deL
Opere, ki se v tem smislu pripravljajo, so: 1. slovenske: Nova izvirna opera Rista Sa-vina »Gosposvetski sen«. Libreto obdeluje z vizionarno nacijonalno tendenco kos koroške zgodovine. Premiera bo na praznik ujedinje-nja, dne 1. decembra. Dalje opera S. F. Vil- ] ter Blei\veis o izvoru in pomenu športa ter o
ganizira na ta d«n enoten olimpijski dan po ( le bil dr. S. Tarrasch. Stadija Je zares do»
vsej državi, sklenila za Ljubljano sledeči spo- šen umotvor in obenem silno Doučna. Nalti uvod, red: Dopoldne ob 10. uri propagandna štafeta atletov skozi mesto, ob 11. uri matineja v dramskem gledališču, predava g. dr. Demo-
harja »Loputska sirotica«, katere vsebiua se dogaja v Dalmaciji. Narodno kazalište v Zagrebu je to skladbo že večkrat vprizorilo. Libreto je spisal pokojni in znani hrvatski dramatik, avtor popularne »Hasanaginice«, Milan Ogrizovič. Priljubljeni nestor slovenskih skladateljev Anton Foerster je izročil upravi svoje najnovejše in obširno operno delo »Dom in rod«. Po mogočnosti se bo na novo študirala ena ali druga opera Viktorja Parme, najbrž »Urh, grof Celjski«, še nadalje pa ostane na repertoarju »Gorenjski slavček«.
II.	hrvatske: opera reprezentanta moderne jugoslovanske glasbene struje drja. Božidarja Širole »Novela od Stanca«. Daljo Vatro-slava Lisinskega narodna opera »Porin«, o kateri so glasbeni kritiki še vedno mnenja, da je prva, najboljša in do danes še neprekošena hrvatska operna skladba. — Zajčeva opera »Zrinski« ostane na repertoarju.
III.	češke: na češki praznik, dne 28. oktobra bo premiera poleg »Prodane nevesten in »Jenufe« najreprezentativnejše češke opere, »Psohlavci«. Avtor tega dela, ki jc trajno na repertoarju vseh važnejših čeških gledališč, je bivši mnogoletni ravnatelj Narodnega di-vadla v Pragi Karel Kovarovic. Stoletnica rojstva Smetane bo proslavljena z vprizoritvijo opere »Poljub«, s ponovitvijo »Prodane neveste« in s prireditvijo simfoničnega koncerta, na katerem se bodo izvajale vse simfonične skladbe Smetane, obsežene pod skupnim naslovom »Ma vlast«. Od Dvofakovih oper pride na vrsto prvič v Jugoslaviji »Jakobin« ter se eventualno na novo naštudira »Rusalka«. Iz minule sezone ostanejo na repertoarju »Tajnost«, »Vrag in Katra« (v novi režiji), »Jenu-fa« in — samoobsebi umevno — »Prodana nevesta«.
IV.	opera modernega poljskega skladatelja Ružiekega »Eros in Psyche«.
V.	ruske opere: Čajkovskega »Jolanta«, komična opera »čerevički«* in »Pikova dama«. Ker se zdi, da je do zdaj naša opera ruski repertoar manj gojila, kakor bi po svoji visoki umetniški kakovosti brezdvomno zaslužil, je vodstvo nabavilo, oziroma si zasigu-ralo notne materijale nekaterih oper RimsM-Korsakova. Uprava želi, da se od teh vprizore zlasti »Carska nevesta«, »Majska noč«, »Mozart in Salieri«, pozneje pa »Zlati potelinček: in »Sneguročka«. Ne repertoarju bo še nadalje Čajkovskega opera »Onjegin«.
VI.	francoske: ponavljale se bodo opere »Mignon« (v novi zasedbi), »Carmen« in »Ltt-iza«.
VL italijanske: priprave za vprizoritev velike Verdijeve opere »Aide«, ki se na našem odru že dolgo ni pela, gredo h koncu. Od istega skladatelja se po možnosti vprizorita »Traviata« in »Ples v maskah«. Študira se že tudi Puccinijeva opera »Manon Lescaut«. Na repertoarju bodo iz prejšnjih sezon »Seviljski brivec«, »Rigoletto«, »Madame Butterflv«, »Tosca« in »Gianni Schichi«.
VIII. nemške: na repertoarju ostanejo »Čarostrelec«, »Nižava^ in za mladinske predstave »Janko in Metka«. Na novo se vprizore: L. Blecha komična opera >Zupan v omari«, (»Zapečatenci«), F. Schmidta »Notredamski zvonar« libreto po romanu Viktorja Hugoja), Wagnerjev »Tannhauser«, Mozartova »Figa-rova svatba« ter »Don Juan«. V načrtu sta tudi D' Alberta opera »Mrtven oči« in kot mladinska predstava Humperdinckova i Kraljeva otroka«.
Turistika in šport.
Olimpijski dan 1923. v Ljubljani. Športna zveza je sporazumno z Jugoslovanskim olimpijskim pododborom v Ljubljani in po nalogu Jugoslovanskega olimpijskega odbora, ki or-
olimpijski ideji, dalje sodelujejo gospe Medvedova, Šari čeva, Marija Vera ter gospodje: Be-tetto, Šimenc, Lipah in prof. Ravnik. Ob pol 3. popoldne tombola Športne zveze na Kongresnem trgu, ob pol 4. popoldne nogometni tekmi Jadran : Hermes nato Ilirija : Primorje, ob 8. uri 30 min. zvečer kot zaključek plesni večer v dvorani Kazine. Po mestu se bodo prodajali odznaki v korist olimpijskega fonda ter nabirali v isti namen prispovki z nabiralnimi polarni. Programov za ostala mesta Slovenije ni bilo mogoče ugotoviti, napravilo se bo tekom prihodnjega tedna- Upamo, da bo občinstvo razumelo pomen tega dne in bo od uspeha nabiranja prispevkov v državi pred vsem odvisno, kako bo naša mlada domovina zastopana prihodnje leto na Olimpijadi v Parizu, kjer bodo merile vse države sveta uspehe svoje telesne in duševne kulture.
Vsem smučarjem poročamo, da nam je uspelo zagotoviti kočo na Veliki Planini za letošnjo rezono ter bo isto oskrboval lanski oskrbnik Zinitek ter sedanja oskrbnica, ki oskrbuje kočo poleti. S tem je naša prva zimska postojanka v planinah zagotovljena. — J. Z. S .S.
šah.
Končnici Študiji:
L A. SeleznSv.
Črni
			mm m		su	S
jjj					B	
t			11	UP m		■
	fm				H v	
s		Si		M	m	
b c
1) K Be1!.
G h
Beli na potezi izsili retni6.
17. F. Sackmann v Kaieerslautern-u. Črni.
rs.
f	M		•	*	(p		jj§
up	m		!J		i	m	p
81		8	ž	m			ž
	šil		B	ž	8		g
B				M.			
m	m	fil	'Si		jp^	1® m	JHi
D ii
Beli.
.F G H
Beli na potezi dobi,
ReSitev Studijo I:
Na daleč in globoko proračunjeni, tajinstveno zastrii patovski kombinaciji temelji to mojstrsko delo velikega ruskega komponista: 1. Sge5, Keo : (na 1. ... Ld4 ali Lg3 sledi 2. Sc4f in 3. Sa5 : z remijem. Na 1. ... Kdo : ? pa beli z 2. g56, Ke6 3. g67 celo dobi) 2. g56, Kf6 3. d56 ! (ne 3. Kh6 ? radi 3. ... Ld4 4. d6, Ke6 in črni dobi) 3. ... cd6: 4. Kh6, Ld4 5. g67, Kf7 6. Kh7, Lg7 : in beli je pat
Rešitev Študije II: V nekem tornirju, razpisanem od Kaganovfh »Neuste Schachnachricliten« za končnice-štadije jo bila ta študija odlikovana s I. darilom. Razsodnik
šen umotvor ia obenem silno poučna. Najti uvodi potezo ni ravno pretežavno, kakor hitro td Bi i jasnem, da je po 1. Sc7 f, Sc7: 2. d56 mogoče i dr jati nadaljnje prodiranje d-kmeta edinole s p tezo 2. ... e65. če potegne nato beli 8. dc7 sledi 8. ... Kb7, ua 3. d67 pa odgovori črni ... Se6. Rešitev se mora torej pričeti z 1.	e4—eS
Če vzame črni sedaj 1. ... fe5:, sledi Sc71 itd. in beli dobi, ker črni sedaj nima v rešilne poteze Se6.
1.	...	Ka8-b7! (ali
1.	d5—d6	Kb7—c8 Izsiljeni
na Kc6 bi sledilo Sb8 +-
8.	Sa6—c7	SeS—c7:
4.	e5—16:	Sc7—e8
Na 4. ... gf6 : gro seveda kmet h5 neovir no v damo.
f6—g7 :	Se8—16
Sg7 : sledi 6. Ii6 in kmet se
5.
Na 5. ... da več zadržati.
6.	Kh2—h3 I
Na takojšnje 6. h56 bi sledilo 6. iu 7. ... Sh6 :; sedaj pa grozi h56.
sgi
6.	. •.	Sf6—g8
7.	Kh3-h4	t7—!6
Črni nima nič boljšega.		
8.	h5—h6 t	.»
Zelo pikanten končni manever.		
8.	•. •	Sg8—h6
9.	Kh4—ho	Sh6—g8
10.	Kh5-g6	...
z grožnjo Kg6—h7.		
10.	• • •	f»5—f5
11.	Kg6-f7	Sg8-h6
12.	K!7—e8 in kmet d6 gre	
	A.	
f.	• . •	ed5:
	Sac7f	Sec7:
3.	efb :	SceS
4.	fg7:	Sef6
5.	KhS	Sfg8
a	Kg4	f6
7.	Kf5 in beli	dobi.

Zamsnjan površnik. V soboto 8. t. m. se na vlaku, ki se je odpeljal ob 7. zjutraj na G renjsko v vagonu I. razreda zamenjal temen p vržnik z enakim, ki ima monogram F. S. Lasti poslednjega naj se javi pri vratarja deželne codišča.
Zamenjan kovčeg. Gospod, kateri je zam njal kovčeg v kupeju I. razr. poštnega vla! Maribor—Ljubljana dne 8. t. m. ob 5. zjutraj, naproša, da ga vrne proti zamenjavi svoje Kje, pove uprava lista.
Izgubljena je bila na Bledu na praznik di 8. septembra od Petrana do veseličnega prosto rjava listnica z večjo vsoto denarja in legitin cijami. Pošten najditelj se naproša, da nazna svoj naslov upravi »Slovenca«, kjer doki dok nagrado-	,
Izgubila se je dne 8. t. m. na Bledu Usta z monogramom F. K., katera je vrebovala nek denarja, železniške dokumente, eno sliko ter v drugih spisov. Poštenega najditelja se napro" da obdrži denar, a vrne listnico z vso drugo vs bino, katera je za njega brez vsake vredno: proti nadaljni nagradi pri Obratnem ravnateljst južne železnice, oddelek ekspedit v Ljubljani.
Zgubila se je na praznik, dne 8. septemb ob 5. zjutraj na glavnem kolodvoru od blaga} do perona pred odhodom gorenjskega vlaka lil niča z večjo vsoto denarja, ki je bil ves prihr nek ubogega delavca. Nahaja se v skrajni bei Pošten najditelj naj blagovoli oddati najdeno vs to na glavni policiji v Ljubljani proti nagrad
IZŠLA JE
»P
za leto 1924.
Dobite jo v knjigarnah in vseh trgovina Cena izvodu 5 Din. — Preprodajalci dol popust

Dobro izurjena šivilja
|re na dom. Popravi staro, naredi novo. jrc tudi na deželo. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod itevilko 5735.
£
Pekovskega vajenca
in VAJENKO za mešano trgovino sprejmem takoj samo z dežele. Starost ne pod 14 let. Več pove IV. VRTAČNIK, Ljubljana, Tržaška cesta 19.	5724
Dr. šlechta
ORDINIRA ZOPET REDNO Ljubljana, Dvorni trg 1, II. nadstr.
Za siroto,
14 letno deklico, zdravo in krepko, IŠČEM učnega mesta pri kaki g. šivilji, modi. atinji, kjer bi deklica imela tudi hrano in stanovanje, ev. jo dam za svojo. — Vprašati Drago Bižal, tajnik, Kočevje.
Služba strojepiske,
ki je absolviral« državno trgovsko iolo, ;e oddati nri denarnem zavodu t Ljubljani. — Lastnoročno pisane prošnje z izpričevali in zahtevki o plači je vložiti do 15. septembra t. L pri upravi flflfega lista pod itevilko 5028,, ^
ifegg
Samec Vaso l|
og
Orehek jVtaruška §g
poročena
Ljubljana, 8. sept, 1923.
Poravnajte naročnino

j\nton Cršan j\nica j\rnejc
ro). Jaloh
poročena 9. septembra 1923. Igranj	Jesenice

KNJIGOVODJA
ki jc zmožen vpeljati enostavno knjigovodstvo v tovarniško lesno industrijo, takoj sprejmem po dogovoru. — Ponudbe pod »VEŠČAK 5708« na upravo.
Tvrdka F. in E. REMŽGAR, LJUBLJANA — sprejme dobre SLIKARSKE ln
pleskarske pomočnike.
nUo di i 01/1 sprejme na stanovanje UVCS Uljgmd ^ hrano boljša družina. Nadzorstvo dobro. — Naslov pov upravništvo »Slovenca« pod štev. 5700.
Žagarja
za samico s 3 rezili, takoj SPREJMEM z dobrimi spričevali in večletno prakso. PRULE 8, Ljubljana.	5637
KUHARICO
ki opravlja vsa hišna dola, ali pa □■P" SLUŽKINJO ' &L. ki zna samostojno kuhati, IŠČE boljša trgovsko hiša na deželi. Plača po dogovoru, Nastop takoj. Ponudbe na upr. lista pod «Poštena 5589«
Francoščino in klavir
j poučuj« učiteljica, izprašana v Parizu. -Aneta Potočnik. Alcks, c. 11, priti., levo.
PRODAM po nizki ceni rabljeno l
in prijemki. — FR. JENKO. Medvode 3.
Fižol vseh vrst
in vsako množino kupuje FR, POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta.	5728
HanSSBHBBBBPnBBBaBBSBaBSMBB
Tamburice
prvorazredne uz jeltine cljcne proizvada
ln nudi p. BOGDANOV & CO., SISAK.	TraHte cijeaike!
QBBBnBBQ!3!Bf9lBBBB9iBBBBHBBBBB
ZAHTEVAJTE POVSOD SAMO
»IDES«
ANTRACEN - ČRNILO,
korist
katero se prodaja vanske Matice«.
Jugoslo-5704
Salonsko suknjo
s CILINDROM in ORLOVSKI KROJ PRODAM. — Vprašati je postreSoekn itev. 26 na glavnem kolodvoru.
Krojaški stroj
dobro ohranjen, je naprodaj na Gosp svetski cesti 13, vrat« 68, Ljubljani
KIPAR
prosi dobra srca, če mu kdo odsto priprosto SOBO z eno posteljo do oktobra, proti primer, nagradi. Nas! naj se pošlje na upravo pod »K1PAF
Tečaji živili jezike
(slovenščina, srbohrvaščina, iranccšžii angleščina, italijanščina, nemščina). Privatne ure' in pouk v skupinah po rektni (Berlitzcvi) metodi. Vpisova vsak dan do 22. t. m. od 5.—pol 7. u zvečer v Beethovnovi ulici 7 (zgrad čekov, urada) pritličje, levo.
S. JERAS, pro
»lopioška«
TOVARNA PLOČEVINASTIH SKATE1
L PLEŠKO, LJUBLJAN
Karlovska cesta štev. 2.
Jabolka in sliv
a
franko rinfuza vagon po 5 in 6 kilo prod a JOS. ZURC, Semi
Manufaktura KRISPER Pridelovanje vate
.jubljana, Rožna ulica štev. 19.
'ridelujc in ima v zalogi vse vrste pa-mičnc VATE. - Za odeje, krznarstvo, b andažlste In konfekcionarje.
! 1 1 AIITO III
BENCIN	PNEUMATIKA
OL|E	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽNIE
JGO-A11TO d. z o. z. v Ljubljani.
Le prvovrstno blago in dejo po solidnih cen., nudi
Pisalne stroje, razmnoževalne
aparate, Računske stroje
■• nVVAMi
Ljubljana Zagreb
Gradišče 10 Duga ul. 32
USTANOVLJENO 1906
Paviljon H št. 290
Pisarniško pohištvo ter vse pisarniške potrebščine
HifcK in mestni stavbenik
mm
M
Brata POHL1N i. dr.
TVORNICA: vlasnle, Icijntctc, rln«lc za čevlje, kovlnastlh gumbov Itd.
LilUbliana I, postni predal 126
sprejema vsa naročila, ki so takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorec in cenik. Pri večjih naročilih popust.
Uubliana, GosposvefsKa ceste so.
Telefon lirtenirft. i©s. Ustanovljena !. laso.
se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
najceneje in z dobavnim rokom od 2 do 5 mesecev
Zvonarna in livarna
Št. Vid nad Ljubljano.

Inserirajže o ,,1101
Senzacija in najnovejši izum je
mr TOPLODRR
brez peli, ki agreva prostor brez kuriva. Uspeh velikanski!	Nabavna cena mateiifcostna!
R. Hipič in drug
izdejovalnka galanterijskih predmetov in aparatov iz kovin
Maribor, Slovenska ulica štev. 20.
150 % prihranka premoga in drv!
PIPAN S [JE., ftem. taerc. družba z o. z.
Ljubljana, Resljeva cesta 2.
! a. ainerltaKa — pensilvansKa vsakovrstna strojna olja toiotna mast bencin in terpentin Kemični in tehnični predmeti
Ia. angl. Soya jedilno olje, znamke »HOMCO« vsakovrstne ribje masti. Itd. Zastopa največji amerik.koncern mineralov in kemikalij.
OGENJ pogasite ter se ga obvarujete takoj s svetovno znanim originalnim	originalnim
rttCnim gasilnim aparatom, kateri je zelo priročen in ogenj brez 1 uporabe vode tako} pogasi. Pojasnila daje samo
Bf
nesla M. l
Sila glavnica: 0» SO ailinei. ton: 32,515.388'-
'M m
0»
Ljubljana, Linhartova ulica štev. 25.
Telefon štev. 415.	Poštno - čekovni račun 11.428.
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo.
WW S*arass faga in streme sSelssenlce. ii
Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne ulice, verande ter razna druga vrtna arhi-tektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasli na moje patentirane nosilce za večje proste raspetine od 12—15 m.
o$ Razstava v paviljonu za stavbeno stroko in lesno industrijo o*


Rorčoia,
Prevalje, 5arajeyo, Split,
Zagreb.
Kranj, Ljubljana, Maribor,
AmerHcsunski odio
Naslov brzojavke: JADRANSKA.
AfllfretnS aservosM:
JADRANSKA BAMKA: Trst, Opatija, Wlcn. 2Kac>iar. FMANK SAKSfcR STATE BAM, Cortland Skeet 32, New~Yorlc Cffy.
8HG0 VUBOSLflVD DE [RILE, Valparoiso, Sntofsgasfa, Punta Srenas, Puerto liatales, Pomnir.


i mi i ......



is

v
v
Pisma: Z\
zadruga, Kropa (Slov.).
Brzojavke: Zadruga Kropa.
Telefon interurhan: Podnart 2.

Žeblji za železnice, Žeblji za ladje, Črni ali pocinkani, Žeblji za zgradbe, Žeblji za čevlje, Spojke za odre in prage, Spojke za ladje in splave, Železne brane, Zobje za brane, Kljuke za podobe, zid itd., Vijaki z maticami,
Zakovice za tenderje, kotle in mostove, Vijačni čepi, Verige.


¥sen ml kovinskih naroČil m bakreno koflarsfvo. kleporsfvo. vodovodne ln klosefne naprave izmete toCno in solidno
IMBIIMMIlllMlIMliliMMtttMiiMillMilMilM
mm
Prod. zadrugo kleparjev
v mubljani, Kolodvorska ulica §tev. IS.
Opo»u]amo cenjene Cltatelje na razstavo v pa-vUJonu F ISO
mmmmmmmmmimrmmm.ffjfim
mmmi^fvmivmmtMMmttmn
Slovensko trg. dmštvo MERKUR T Ljubljani priredi v sredo dne 12. septembra 1923 ob 8. uri zvečer ▼ društvenih prostorih
izredni občni zbor
k sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsedstva. 2. Izročitev diplom 2 častnima članoma. 3. Izpreraemba pravil. 4. Določitev članarine. — Vse p. n. člane vabi, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže — ODBOR.	5656
Naznanilo preselitve.
Vsem cenjenim naročnikom ter slav. občinstvu si usojam naznaniti, da sem se PRESELIL i svojo krojaško delavnico iz KOLODVORSKE ULICE it. 18 na
POT V ROŽNO DOLINO ŠT. 12
jter si usojam prositi ie za nadalnjo naklonjenost. — FRAN MOŽE, krojač.
Prevzamem
boljšo gostilno
v Ljubljani ali okolici v najem ali na račun. Naslov pri upravi lista pod it. 4947.
Prodam 900 m3 tramov
t dimenzijah 3/3, 3/4, 4/4, 4/5, 5/6, 5/7, 6/7, 6/8, 7/8, 7/9, 8/9, 8/10, 9/11, 9/12. Cena za ms Din 418-75, franko -agon naklad, postaja Slovenija. — Ponuabe resnih reflektaniov pod »TRAMI- na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg itev. 3,	5729
železne okrogle stopnjice
(SCHNECKENSTIEGE) .3 m 80 cm visoke, kompletne, PRODA SIMON KMETEC v Ljubljani, Kolodvorska ulica itev. 26.	5636
PRODAM veliko množino
VINSKIH SODOV
in 5 močnih HRAM NIH SODOV po 40 hi za vino, pivo ali žganje. — AUGUSTIN, SP. ŠIŠKA, Jerneja cesta 231. 5471
Proda se:
Puch-motor H. P, in pomožni motorji ZDcwši c>r
H. P. po nizki ceni. — AVTO FLOR-JANČIČ, LJUBLJANA.	4454
VELIKA HIŠA *fif Ljubljane,
z gospodarskim poslopjem in lepim vrtom ter s takoj prostim stanovanjem za kupca, ugodno naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod itev. 5689,
Tovorni avto
FROSCH BISSING
POCENI NAPRODAJ, ^c AVTO FLORJANČIČ, Ljubljana.
HlO^it11 kratek, prvovrstne kakovo-
l\luVil sti, prodvojno delo, z okvirjem iz medi, je radi selitve ugodno naprodaj. - Naslov v upravi pod »ter. 5661.
VELIKA ZALOGA
klobukov in slamnikov
se dobi pri
Franc Cerar
tovarnar v Stobu, pošla Domžale.
Vzorci se vidijo na velesejmu paviljon L oddelek 497, pri vhodu prvi na desno,
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACEVIČ i TRSAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica šiev. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju. Gosposka ulica 4.
LJUBLJANSKE
tov. gostilničarje, hišne posestnike in prijatelje vljudno prosim, da mi omogočijo povratek v Ljubljano s tem, da mi preskrbe na prometnem kraju adapt. LOKAL za gostilnicj ali vinsko klet s skromnim stanovanjem, toda brez koncesije. Posebej potrebujem skladišče za. shrambo 2 vagonov pohištva. — NAPRODAJ imam 2 rezervarja iz trdega lesa po 14 hI, pripravna za žganjekuharsko sadje ali vino ter prvovrstni, neokovani v je *gig«. — AVG. ZAJEC, hotel «Stol«, Dobrava-Vintgar, p. Jesenice.	5520
Rabljeni pisalni stroji
aajboljiih znamk, dobro popravljeni, NAPRODAJ. - ANT. RUD. LEGAT,
MARIBOR, Slovenska ulica itev. 7. — Telelon itev. 100-	5693
Posestvo Moste 14,
obstoječe iz hiše, lepega vrta, njive, kozolca, za ceno 950.000 kron naprodaj. -Pojasnila daje VODNIK FRANC, Slom-ikova ulica It. 21, Ljubljana.	5697
25 HP, tvrdke LANZ, dobro ohranjena, po ugodni ceni takoj J9> NAPRODAJ. Ogleda se ie lahko v obrata. — Naslov pove upravništvo »Slovenca«.	5674
Vsemogočni Bog je poklical k Sebi danes popoldne ob 2. url našo nenadomestljivo, predobro ženo, zlato mamico, gospo
Jerico šuštar roj. Bogataj
Pogreb nepozabne bo v ponedeljek ob 2. uri pop, iz hiše žalosti Novi Udmat 20.
Bago pokojnico priporočamo v molitev. — Maša zadušnica se bo darovala v torek 11. t. m. ob 6. uri zjutraj v Mladinskem domu na Kodeljevem.
V LJUBLJANI, dne 8. septembra 1923.
IVAN ŠUŠTAR, soprog. _ ANGELA in MARTA, hčeri. -MARIJA COLOVRICI, rejenka. - ERNEST REMZGAR in STANKO VODLAK, zeta.
ZAHVALA.
Za vse izrabe sožalja povodom smrti naše zlate mamic;
Jerice šuštar roj. Bogataj
se prisrčno zahvaljujejo
ŽALUJOČI OSTALI.
Telefon 436
Telsfon 436
Fr. Rozman
MARIBOR, Aleksandrova c. 57. priporoča vse vrste kanditov (bonbonov) po najnižjih tovarn, cenah.
Zahtevajte cenik!
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 dinarje.)
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Iran Bogataj, konces. elektrotehnično
podjetje, Sv. Petra cesta 30. Jože Markeš, Jesenice 54, Gorenjsko.
KLEPARJI: Remžgar & Smerkol, F.orijanska ul. 13. Produktivna zadruga kJ-cnrjev, inštala-feriev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani,
Kolodvorska ulica štev. 18. Korn T., Poljanska ccsta štev. 8.
MEHANIČNA DELAVNICA! pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Ltjdovik Baraga, Selenburgova ulica 6/1.
PARNA PEKARNA: Jean Scbreva nasled. Jakob KAVČIČ,
Gradišče štev. 5.
STAVB. IN GALANT. KLEPARSTV0: Ferenc & Fachs, Ljubljana, Mine itev,
ŠPEDICIJ SKA PODJETJA: »čehoslavija« 4 d., Sodna uL 3, TeL4S Ranzincer R, Cesta na jul železn. 7~j
TRGOVINA Z ŽELEZNINO; Sušnik A., Zaloška cesta št. 21, Ljubljati TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCN1M: Mikuš L, Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM Fran Erjavee, pri <Zlati lopatic, Val« zorjev trg štev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin. Sv. Petra cesta Stev. fl
Rko še niste, pošljite naročnino!
Priporočam zalogo
različnih voz
lastnega izdelka
MATIM TERLEP Sv. Jerneja cesta 38 Sp. Šiška.
B«®HHEIB!gfflB©iai3®SHEB5Kr B	e
■	Eesna industrija ®
B „|©VOrj" v Logatcu S Si	na
^ izdeluje pohištvo in stavbena m«- g
Si zarska deia poceni in točno po	B
■	naročilu. Dobava oprav ca 14 dni	E ^ po dnevu naročbe. Nekaj oprav	® g iz trdega in mehkega lesa	g-H — ...... stalno v zalogi. ...... .	®
V ponedeljek dne 17. septembra 1923, začenši ob 9. uri dopoldni se bo vršila v žitnici grada »Zgornji Ptuj« dražba starinskega tudi novejšega J*" POHIŠTVA	iz staroplemenitih graščin
Radi vsak čas mogočega ogleda pohištva in zapisnika sklicalnih c« se naj obrnejo interesenti na kastelana grada Zg. Ptuj g. F. Kare*
Notar kand. VIKTOR SKRABAR,
vodja dražbe.
Odobreno od ministerstva Narodnega zdravja novoiznajdeco in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti revmatizmu je
dir. Ivana RaMeleva

Zdravilo je patentirano in zaščiteno z znamko v naši državi In v vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja se po vsem svetu sama iz laboratorija dr. IVAN RAHLEJEVA iz Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane y Beograd, Za informacije se je obrniti na laboratorij
dr. Ivana RaMeleva, Beograd, Kosovska štev. 43.
Telefon št. 379.
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Dunajska cesta
Teltfoa St.37? 4©.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledeni«, paviljoni, verande, lesene ograje Iti.
Gradba lesenih mostov« Jezov, mlinov.
Pama žaga.	Tovarna fiuirnlrja.
45 PS
Vprašati je pri vratarju HOTELA «SLON«.	5603
L|ai)ljana, Poljanska cesta 8.
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža, kakor kante za firnež, olje, benzin, doze za barve, kandite in konzerve.
Popolnoma varno naložite svoj denar v
r. z. sc o. as.
v laistni novi palači na MilcSošIče^vf c. polep liofela
Hranilne vloge se obrestujejo po 1M
Ot
fJČLZVS^Z	«" fnalldskegn davka ter se obresti zaračunavajo s i., 11. in 21. vsakega meseca. - Vloge v
teKocem računu obrestujemo po 5'/* vloge, vezane na dobo pol leta, Po 6 7». - VeCfe vezane zneske obrestujemo
po dogovoru z ravnateljstvom precej višje.
Izdaia konzorcij »Slovenca««
Odgovorni urednik: Mihael MoSkerc v, Liubliani
lutfoslovanska tiskarna v Liubliani«