88 številka. hIDINOBT« izhaja po trikrat na tedon v icstili i z-danjih ob torkih, 6®tPtklh in sobotah^ Zjutranje izdsnje iz-h u j rt ob «. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno iidrnijt* stan* : za jHen mesec . f. —.4*i*v»n AvMriJ« f. 1.40 » tri nifliec . . . 2.60 . , 4,— ki pol let« . . . 5-— ■ ■ M v«e leto . . * 10— „ . »I« — Na mročbe brei priložene naročnine s* ne jemlje ailr. Fosamičre številke ho dobivajo t pro-dajalnlcah tobaka v lrrtu po a nvč., V Gorici pil a n»č. Sobotno večerno * izdanje v Imtu M nČ., v Gorici « d«. (Večerno izdanje«) V Trstu, v torek dne 24. julija 1894. Tečaj XIX. EDINOST 0,fla«i io rakune po fnrifu t petitu- za naslove z debelimi črkami .o plahni,, prodor, kolikor obseg,, , avadr.il, vrnt <• I o.lana oamrtnfe in jsvnozahvalo .lamami oKl«»i itd. .8 rti'unnjit ,,n pogoditi V«l dopi.i naj poSiljajo urednica: ulio*f iti*ornt t ft. I t. Vsako pi^no mora biti fritnkoTamt, ker ni.f.an kovana no spr.tj imajo. Rokopisi se no iračajc OIi Naročnino, reklamacijo in otflani, upro-joraa Hpmvniitvo ulica Caserrna U. Odprto rekliiraanj« so proste poštnino. lilo »loveinkerfa političnega druitva za Primorsko. „F »rfino.ri J« mu« / Mi smo seveda že pripravljeni na ugo-vor, da je bil medsebojni bi>j neizogiben s ozirom na verski interen. Temu argu-mentu ee mi ne uklonemo nikdar, v svesti si, da je narod slovenski prek in prek veren, veri katoliški nepremično udan in bogoboječ narod. In ako nam utegne kdo a prstom pokazati na tega ali onega posamičnika, bodi mu le ta odgovor, da je reanične slovenske brezverce in nasprotnike verskega čut*tvova-nja lahko sešteti na prstih dvoj« človeških rok. A mi vsi bi bili pripravljeni soglanno delati na to, da uničimo poguben vpliv takih — nespametnežev. In kakor v kotlu vrveča vod« meje na povrije vso nesnago, tako bi nevolja ukupnega naroda slovenskega vrgla ii sebe tako — nesnago. Sicer pa moramo pripoanati — in to v čast dotičnikom — da on* gospoda, ki med nami toliko silno vihti bojno kopje, se niti ne zaveda, komu služi in Čegave namene da pospešuje! I Tem krat-kovidnežem moramo te jedenkrat poklicati v spomin dejstvo, da so le tuji, inosemski vplivi provzročili nesrečni prepir med avstrijskimi Slovani. In da iigine sleherni in poslednji dvom, naglašati nam je posebno, da iivirajo ti vplivi ne le iz liberalnih, ampak tudi it n e-katoliških krogov. Kdor hoče, nas razume. Sedaj pa vpraiamo, ali je to res »poguben radikalnem", ako se upiramo zaslepljenim rojakom, kateri — četudi nevedć — služijo kot orožje neslovanskim, neavstrijskim in ne-katoliikim vplivom. Sedaj je menda jasno vsakomur, saksj ne ganemo niti z mezincem, da bi raa svoje Čelo itbrisali madež takega „radikalstva*. Isti vplivi so utrdili tudi v ne-katernikih menenje, da se narodno miiljenje ne d& združiti i verskim čutstvovanjem, ali * drugo besedo: vera naj bi se zlorabila v du-ienje vsakorine zavednosti in možatosti med Slovani. Tudi na to domnevanje imamo pripravljen odgovor, temelječ na izjavib cerkvenih avtoritet, pred katerimi mora v vsej ponižnosti ukloniti svoj tilnik sloherni verni katolik. Nadbiskup in metropolit Posilović in dika Strosamayer sta naglaiala ravno te dni v svečanih trenotkih, izven cerkve in v cerkvi, da sta spojeni v divno harmonijo verski čut in rodoljubje. Snemii čepico raz glavo, vsklikal je metropolit Posilovič rodo-linbnim zanosom in pred ogromno množico: „-N o k se slože srca bratska." Tako naj store tudi njegovi verniki po zemljah slovenskih: vskliknejo naj pred vsem narodom: združijo naj se srca slovenska! — in takoj izgine oni „radikslizem" iz lista „Edinosti*, na katerem se pritožujejo izvcatni krogi. Kar se dostaje drugega dejstva — nezaupljivosti nato do koalioije —, nam jo spregovoriti lo par besed. Mi ne zaupamo temu zistemu, kor je nenaravon. Mt uiu no zaupamo, ker igrajo v tej zvezi nemški liberalci prvo vijolino in ker si ne moremo misliti, da bi bili ti poslednji skočili iz svoje lastno, Slovanom neprijazno kože. Za treno-tek so pač zamenjali ulugo volka z ulogo lisice, ali mi smo taki čudaki, da ne zaupamo litici nič več, kakor volku. Iz kratka: mi ne verujemo čisto nič sladkim besedam — lisice. In dokler nas ne pouče dejanja, da smo krivo sodili, ostanemo nezaupljivi, ali če hočete : „radikalni" nasproti sedanjemu zistemu. Saj smo rekli že v večernem itdanjn od minulega torka; „V parlamentu naj pokažejo Nemci svoje pravicoljubje s tem, da rešijo zakonodajnim potom in v pravičnem z m i s I u narodno vprašanje ; potem snamemo tudi mi klobuk pred koalicijo", In danes pri-»tavljamo še: in se odpovemo svojemu „radikalizmu" za vse večne čase, kajti „radika-lizem* nai je zgolj plod previdnosti in nezaupljivosti, prepotrebne v sedanjih zmedenih časih. Stojte, kmalu bi bili pozabili nekaj! Morda smo pa za to radikalci, ker nočemo hva« liti sedanjega položenja Slovanov Primorskih P! Ne, to bi bilo — preneumno, in zato niti no govorimo o tem, Politiške vesti. Civilna porok« v Avstriji ? Poljski list „Narod* javlja, da se tudi drž. »boru av. strijskemu v 1. 18»5 ali najkasnejo 1890 pred-ložć zakonski načrti o obvezni civilni poroki. Izvzemii Poljake, IIohenwartovco in antisemite da bodo vsi poslanci glasovali za te predloge. — Nam se sicer ta vest zdi naravnost neverjetna, vendar je čudno, da ravno v dobi koalicije navstajajo tako vesti. Delavski stan in volilna preosnovn. Delavsko glasilu „Arbeiter Zeitung* piše gledo na volilno preosnovo: „Mi ne smatramo vlado za tako najivno, da bi si domišljal*, da je mogoče zavirati gibanje za volilno preosnovo; ako pa vendar dvomi o tem, poučijo jo gotovo prihodnji me-«© c i, da ni tako. Proletarijat jo razumel spraviti voliluo preosnovo na dnevni rod parlamenta, vedel bodo tudi, kakojo vzdržati na dnevnem redu. Program delovanju državnega zbora že ni določen definitivno ; sa določenjo tega programa niso merodavni jedino le ministri, predsedniki in načelniki klubov Proletarijat avstrijski bodo tako svoboden, da se udeleži določevanja dnevnega reda državnemu zboru, in sicer te-maljito.* To napovedi so izvestno ne razveseli slavna koalicija, Kako bi se jo tudi veselila I Ob svojem Čudnem rojstvu je proglasila kot prvo točko svojega programa volilno preosnovo, a v svesti Bi svoje onemoglosti za povoljno rešitev tako važnih in načelnih vprašanj, pozabila je bilo čisto na to „prvo svojo točko", ko je sestavljala program bodočemu zasedanju. Na nje veliko žalost pa niso pozabili na to važno vpraSanje — drugi, ampak jo opominjajo neizprosno na — dano obljubo. Senca volilne reformo Ta*ffe-ove je Ali smo res radikalci? „Edinost* je radikalen lisi, ki so v ničemer ne razlikuje od „Slov. Naroda". Tako sodijo o naiem listu ne lo v domačen taboru, ampak tudi — vsaj poročalo se nam je tak6 ž« opetovano — tudi v vladnih kro ih. Stavljajo nas torej v jedno vrsto se 9Slov. Narodom* gledč — radikalnega mi-iljenja. Tu bi bilo morda na svojem mestu vpraianje, ali je omenjeni ljubi, dnevnik res .radikalen" v svojih narodnih sabtevah, kajti priili bi bržkone do zaključka, da ne le „Slovenski Narod" n i radikalen iist, kar se dostaje zahtev v njega jezikovnem in nsrodnem programu, ampak tudi, da je „radikalstvo* med našim narodom sploh ie le v povojih. Kajti — po naiem skromnem menenji — se radikalstvo, oziroma zmernost ne kažeta toliko v manj ali bolj odločni pisavi, ampak v večji ali aanji meri zahtev. In tu se moramo vpra-iati — kajti to ja jedino odločilno — ali so naie zahteve zares pretirane v katerem si bodi pogladn, ali res presegajo dovoljene aejeP Na to vpraianje bi nam morali odgovoriti razni ovaduhi jasno in nedvomno, oziroma dokazati bi morali, da so zahteve slovenskega naroda z ozirom na obstoječe temeljne zakone zares pretirane in neopravičene. Dokler ne dolenejo tega dokaza, je vse njih kričanje o slovenskem „radikalismu" zgolj hnmbug in pa iirok plaič, s katerim bi hoteli aakriti svoj lastni resnični rsdika-lizea, svojo nestrpnost in svoje gospodoželje. Toliko o radikalstvn v narodu slovenskem sploh. Sedaj pa nam je spregovoriti nekoliko o „radikalstvu* lista „Edinost* posebe. Predbactvanje radikalizma listu „Edinost" opirajo v prvi vrsti na dvojno dejstvo: a) da se ne moremo spoprijssniti z onimi svojimi sorojaki, ki so že dospeli do skrajne točke popustljivosti v narodnem pogledu, od katera točke je še le jeden sam korak do — renegatstva; in b) da smo neizprosni skeptiki in neverni Tonaii s ozirom na sedanji zistem, kateremu so izumili ime — koalicija. Kar se dostaje prvega dejstva nam je izjaviti nastopno: Mi obsojsmo najstrože sleherno razločevanje Slovencev v radikalce in konservativce, ker vidimo, da je tako rasvričevanje skrajno pogibljeno za nai narodni obstanek. V očigled toliki nevarnosti in toli neugodnemu po-loženju naroda slovenskega si ne smemo dozvoljevati luksusa, da bi se cepili v stranke in v frakcije: nam ne treba ni konservativcev ni naprednjakov, ampak čut domovinske ljubeani zahteva od nas, da smo vsi Slovenci, združeni v jedni sami narodni stranki. In tsko je res bilo nekdaj in tako bi moralo biti in bi bilo tudi dandanes, da niso izvestni vplivi, izvirajoči iz vnsnjih in mednarodnih zvez, sejali med nas seme razdor«, i m a joči pred očmi staro, a vedno veljavno resničnost izreka : Divide et impera ! PODLISTEK. " Kmetski upor. Iymi«Wuklj<>v in novinarjev. Velikim zadovoljstvu*)) beležimo, da so je kongres poljskih pisateljev in iiovi-nsrjev postavil na povsem dru««) staliAČe, nego pa gospoda poljski poslanc-koaliranci. Tuut comine chez noua, V plenarni sklepanj seji je »sprejel kongres nastopno resolucijo : „Poljska stvar v Silcziji, tu jo : ohranitev poljsko narodnosti in njo razširjenje, proavita v Sileziji na narodni podlagi, smatrati jo kot vpraianje vsega naroda in vse poljske družbe, posebno pa sc smatra stalno in sistematično podpiranje društev v Sileziji kot dolžnost vs«*ga poljskega novinarstva in vso poljsko družbe." Zajedno je prijavil dež. poslati« cpl. Ifenčinski, da jo podaril zdravnik v Karlovih varih, dr. IIasa«\v:cz, svoto 10.000 gld. v označeni namen. Pri banketu je svirala godba čeike narodne pesni. Po napitnici češkim pisateljem priredili so pimlednjim burno ovacije, na čemor se jo zahvalil pisatelj Jelinok solzami v očoh. — Ti dogodki pričajo, da pristni in naravni čut ne pozna umetnih par-lsmentsriških krparij; pričajo na dalje, da narod čoiki uživa bratsko simpatijo med zavedno in narodno inteligencijo poljsko, in slednjič: da narod češki ni tako osamljen kakor trdijo nekaterniki. Oe jn morda tudi res izoliran v parlamentu, zato pa ima svojega pravega zaveznika v slovanskih srcih. Vodja ogerskih konservativcev, grof Z ichy, izjavlja se zopet v nekem popravku, priobčenem v listu „Oorrespodonce de Ilon- grio*, pr< ti majorizovanju drugih narodnosti, Zajedno izjavljn svoje uverjenje, da bodo ukupna katoliška stranka v zvezi s primasom delala na to, da se uveljavi katoliško versko načelo. — Malo pozno so gospodu ptišli na piavo pot, ako sploh Btuomo smatrati resnimi te izjave. Zastonj se je potrudil! Govoreč o potovanju ogorskega ministra za notranjo stvari, Hieronymija, na Sedmograjsko, da osobno „prouči" rumunsko vprasonje, izrekli smo žo minolo soboto nadojo, da vrli Runiuni no pojdejo na limanico na novo porodiviega so „prijateljstva" madjarskegs. Niiimo se motili, kajti Bedaj javljajo dunajski listi so-glasno, da so ho vsi veljavni voditelji vestno — izogibali madjarskrga iniriteljs. Iz postopanja Rumunov da jo razvidno, da no žele stopiti v kakoršno koli razpravo z vlado. Po takom bod o morala madjnrska vlada ha-stopiti vsa druga pota, da dokažu avojo „dobro voljo*. Sploh si no moremo mislili, kako so mogli pričakovati Madjari, da narodi, l i so toliko muko pretrpeli od svojih tlaeiteljov, kar na golo boaedo opusto taktiko skrajno potrebno previdnosti- Narodi-mučeniki bočojo videti dejanj v dokaz, da ao jim bli/.ajo boljši časi. Razprava proti Cnsciio-ju. Iz Lyona poročajo včeraj, da jo prcdaodmk tamošnjega porotnega sodišču, Brc-uillac, spomnil novo-izžrebano porotnike, da bodo morali soditi morilca Cainotovegr. Zajedno je izjavil predsednik bvojo osvedočenje, da storijo porotniki svojo dolžnost kot značajni možje. — Tekom razprave bodo čuval »odnijaku dvorano jcdeii bataljon pehote. Tudi voz, kateri bode peljal morilci od ječe do sodiši'-a in nazaj, spremljal bode morati oddelek vojakov. Ilalijanski parlament je zaključil svoj« zasedanje. V zadnjih sejali senata je bilo čuti marsikako trpko besedo proti vladi. Tako sojo senator Camora\ Digny laku ostro izrazil proti davku na rente, dolžeč vlad«, da zapravlja pri građenju železnic. Se ivojiui finančnim programom da podražnje vlada kruh in boI Mromašniiu ljudem, hhuiu da zidn železnico, da deln torej istotako kakor tisti ljudje, ki ne plačajo svojih dolgov, suiuo du se morejo voziti v kočiji. Različne vesti. Odbor pol. ilruitva „Edinost*1 imel bode prihodnjo nedeljo ob II). uri predpoludne svojo sejo t prostorih „Del, podp. druitva". Gg. odborniki in njih namestniki so naprn-šeni, da se v polnem Številu udeleže te spje. NOV notar. Minister pravosodja imenoval je notarskega kandidata g. F'r a n j a Dobro v i e a v Ilirski Bistrici notarjem v Pod-gradu. G. Josip Urbančič is Bazovice isročii je v tiskarni Dolenc 1 gld. za istrsko družbo sv. Cirila in Metoda. Za drulbo sv. Cirila in Metoda nabrali so krokarji v krrmi pri Kravosu pod vodstvom Šnebljevim 1 krono ;)0 stot. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti je nabral 6. g. Furlan pri banketu no-vomaSnikov čč. gg. Cinka in GuAtina v Rn-janu 23 gld. 83 nv6. Telovadno drultvo „Tržaški Sokol" vabi na vrtno veselico, katera bode v nedeljo dne 29. julija 1804. na vrtu restavracije „Narodnega Doma" pri sv. Ivanu. Pri veselici blagovote sodelovati: Tamburati „Bralnega društva" svetnivanskogn, pevski zbor, orkester in telovadci „Tržaškega Sokola". Vspored : 1. Popotnica: „Naprej!" svira orkester. 2. F. 8. Vilhar: „Ilimna Gunduliću", poje pov-ski zbor. 3. M. pl. Farkaft: „Poputnica hrvatska", tamburati. 4. Telovadba: Vaje na drogu spremljevanjem orkestra. 5. Blasnio: „Potpouri po slovanskih napuvih", svifL orkester. 6, Dr. B. Ipavec: „Mi vstajamo", poje pevski »bor, 7. Vj. Klaić: ^vračanje', tamburati. 8. Telovadba: Velika piramida, izvršujejo telovadci pri razsvetljavi u me tel j-nega ognja. 9. Mačak: „Domaći glasovi," tamburati. 10. G. Strauss: „Dunajski humor," valjček, orkester. Prosta zabava s plesom in sviranjem. Vstopnina: za osobo 30 nv£., otroci 10 nvž,; za ples posebe 20 nv6. Zadetek ob 6. uri popoludne. K obilni udeležbi uljudne vabi ODBOK. Vabilo na slavnost petindvajsetletnice „Narodne Čitalnico* in osnovanja telovadnega društva „Sokol" v Poatojini dne 5. avgusta 1894. Vspored: Dne 4. avgusta svećer miro-zov postojnsko godbe. 5. avgusta dopoludne: Med 7. in 8. uro sprejem dohajajo&b gostov na kolodvoru po odboru. Ob 8. uri se daruje sv. mata v dekanijsko-iupnijski cerkvi. Ob ^9. uri odhod k slavoloku, kjer pripno na* rodne dame spominski trak na jitalniiko zastavo, Na to sprejem in posdrav narodnih druitev in gostov pri posebnem vlaku is Celja in Trsta. — Zajuterk na kolodvorski restavraoiji ; potem odhod v trg do sokolske telovadnice. Ob 10. uri sestanek telovadcev v društveni telovadnici k skupnim vajam. Ob ®/4U sprejem od Trata s brs o v lako m dohajajoAih narodnih društev in gostov na kolodvoru po [odbornikih in takoj potem skupni odhod v postojnsko jamo. Postojnska jama bode o tej priliki sijajno razsvetljena s svečami in s električnimi svetilkami. Na prostornem jamskem plesitču priredi so butfet, godba in petje pevskih društev. Ustopuina v jamo je za druitva in druge vdeležence zdatno snižana in je tudi prilika dana, nove, dosedaj še neodprto krasne oddelke postojnsko jame si ogledati Vdeloženci posebnega vlaka iz Celja dobe ustopnico v jamo z voznimi listi. 5. avgusta popoludne: Ob Vi2. uri banket v vrtnem salonu župana g. M. Vićič-a. Kuvert 1 gl. 50 nvć. Prosi ee društva in posameznike vdeležbo pri banketu vsaj do 1. avgusta naznaniti slavnostnemu odboru. Društvom in gostom, ki se ne vdeleže banketa, preskrbi odbor po drugih gostilnah solidno postrežbo na pravočasno naznanilo. Tućno ob polu uri zbero so društva pri Vičićevcm hotelu, potem odhod na slavnostni prostor k ljudski veselici. 1. Proste vajo združenih sokolskih jednot. 2. Skupno vajo „Celjskega Sokola" s kiji. 3. Vaje sokolskih oddelkov na drogu, bradlji in konju. 4. Prosta ZHbava z obširnim vspore-dom. Ustopnina k ljudski veselici od uBobo 10 kr., društva so prosta. Zvečer sestanek v primerno prirejenih prostorih kolodvorsko restavracijo. V slučaji neugodnega vremena bode banket o poludne, o^led postojnskih jnm pa ob 3. uri popoludne. Ljudska veselica vršila so bode v tem slučaji z vsemi točkami na prostranem plesišču postojnske juine. Drugi dan, dne 0. avgusta, se priredi pri zadostnem številu vdoležuncev izlet v poldrugo uro oddaljeni Predjiimski grad. K sluvnosli vozi posebni vink iz Celja in iz Trata. K obilni vdoležbi vabi slavnostni odbor. Razpisana učiteljska služba. C. kr. d-ž. toliki svet za Istro razpisuje natečaj za mesto glavnega učitelja na c. kr. učiteljišču v Kopru. Služba nastopi se početkom šolskega leta 1894-95. Glavna učna predmeta sta matematika in fizika. Dohodki so obični, določeni po zakonu. Prosilci morajo svoje po predpisu obložene proinje potom svojih predpostavljenih oblasti napisati na c. kr. mini-sterstvo za nauk in bogočastje ter jih uloiiti najdalje do 15. avgusta t. I. pri c. kr. dež. iolskem svetu sa Istro v Trstu. Na pozneje uročene prošnje se ne bode obsiralo. Prosilci morajo dokazati svojo sposobnost za pouk v slovenskem in nem&kem jeziku. Bolniikl obskrbni Stroiki. Mestna delegacija je določila bulnitke oskrbne stroške za leto 1895. 1. Za tujce : I. razred f. 3'50. II. razred f. 2*50 in III. razred 92 nv*. na dan. Ta tarifa velja toliko za tukajtnjo mestno bnlnitnico, kolikor za blaznico in za porodilnioo. Popravek. Med najnovejšimi vestmi v današnjem zjutranjem izdanju mora se glasiti brsojavka is Mendelhofa: „Cesarica je dospela.....■ itd., namesto: „Cesar je dospel.....• itd. Odlikovanje reiilcev jetnikov v lurloftkl jami. Našim čitateljem je gotovo le v živem spominu, kako je pred kakimi tremi meseci sedem nepridnežev skoraj poginilo v lurlolki jami, da jih niso požrtvovalni in nesebični ljudje rešili is groznega podzemskega sapors. To požrtvovalnost jo priznal te dni Nj. Vol. <;esar, kajti odlikoval je razne reiilce s zlatim križcem s krono, druge s srebrnim križcem s krono ali z jednostavnim križcem za zasluge, dvema retilcema pa seje isteklo Najvišje priznanje. Med prvimi odlikovanci (zlati križec s krono) je župnik v Semriahu dr. Ambrož G a s p a r i č, med poslednjimi (Najvišje prisnanje) šumarski nadzorniški komisar Viljelm P u t i k v Ljubljani. Nova poita. Z dnem 1. avgusta t. I. odpre so v Sv. Petru v Šumi (okraj Pazin) nov poštni urad, ki se bode bavil s vsemi poStnimi opravki ter bode svezan po osobnih vlakih s železniško progo Divača-Pulj. Srebrn venec v čast Carnotovemu spominu. Društvo ruskih inženirjev je naročilo v čast pokojnemu Carnotu srebrn lovor-ven6o, kateri pa ni bil dogotovljen do pogreba. Ta veneo so položili minolo soboto na Carnotovo rakev. Strokovnjaki trdijo, da je venee izdelan prekrasno, kajti vse podrobnosti listja in vejic izrezljane so s prosto roko in zato je ta venee pravi umotvor velike vrednosti. Ponesrečil na železnici. O tej nesreči, katero smo javili v današnjem ijutranjem izdanju, poročajo is Divače dne 22. t. m.: Josip Benčina, 31 let star, oženjen, oče 2 otrok, služi kot delavec v tukajšnjem železniškem skladišču. Danes popoludne ob 5Jf uri skočil je na vlak št. 124, ko se je isti že pomikal iz postaje, da se popelje v svojo komaj četrt uro oddaljeno rodno vas Gorenje. Dospevši vlak do Gorenj, skočil jo Benčina raz vlak, ne meneč se sa to, da je vlak vozil naglo, in je ponesrečil, kakor je že snano. Pobil so je tudi močno na desnem seneu. Utonil. Iz Divače pišejo včeraj: Včeraj popoludne kopalo se je G dečkov is Povirja in Brestovice v neki mlaki pri Brestovioi. 151etni Josip Kariž iz Brestovice je utonil v mlaki. Sodnijsko. 201etni že večkrat kaznovani kmet Anton Ilrovatin is Opčin je dobil včeraj pred tukajšnjim deželnim sodiščem 6 mesecev ječe zaradi tatvine. Hrovatin je bil dne II. t, m. ulomil v zaprto stanovanje svojega imovitega bratranca Antona Vremca, da Bi vzame 15 do 20 gld., katore jo nujno potreboval. Našel jo sicer več vrednostnih prodmetov, katerih so pa ni dotaknil, ker je iskal le denar in premutal je vse pohištvo in vso škrinje, dokler ni nabral 8 gld. 80 nč., skritih po raznih krajih. Zaslužil si je, kakor rečeno, Omesecev ječe, četudi je trdil, da ne bi si bil vzel več kot 15 do 20 gld., akopiav bi bil našel tisočake, — 22letui te-žuk Henrik Škuk iz Trsta, pristnjon v Sežano, jo dobil 10 mosecev ječe zaradi javnega nasilstva, žaljenja stražarjev in upora. Skuk je bil namreč po noči na 28. maj t. 1. razgrajal v noki gostilni v ulici Custaldi. Ko sta prišla dva stražarja ponj, da ga odstranita, opsoval ju je poSteno, ju brcal in suval in zvnl ljudij na pomoč. Policijsko. 21 letnega Maksa Medvoda iz Trsu, pristojnega v Devin, zaprli so zaradi tega, ker siromak ni vedel, kaj bi počenjal ves božji dan. — Ivan Drobnič, lastnik hite št. 305 na Vrdeli je prijavil policiji, da ga je napodel nocoj po polunoČi njegov sosed Anton Tavčar in ga nekoliko opraskal. Drobnič je sahteval na zdravniški postaji spričevalo o telesnem poškodovanju. — 51 letnega isvoščeka Petra Bizjaka is Vipave, stanujo-čega v ulici Coroneo hit. 10, zaprli so, ker je včeraj, vodeč po ulici Giulia s kamenom obložen vos prepustil konje samim sebi, na« mesto da bi jih držal sa uzdo. Konja sta se spiatila in v diru ranila s kopiti 4letno Antonijo Mlak in nje 2»/iletno sestro Ivsnko, stanujoči t ulici Scoglio hit. 394, Oba otroka sta na srečo le lahko ranjena; Antonija pa je od strahu obolela, ter so je odnesli v bolnišnico. Loterijske številke. Izžrebane 21. t. m. Trst 37, 31, 27, 67, 35. Budimpešta 67, 49, 48, 17, 24. Line 17, 50, 19, 77, 37. Inomost 77, 29, 63, 7, 90. Najnovejše vesti. Dunaj 24. „Wiener Ztg." priobČuje zakon, po katerem se umakne is prometa drž. note po 1 gld. Kot poslednji rok sa popolno umaknjenje je določen 31. december 1899. Zajedno isroči so finančnemu ministru 24 milijonov v zlatih krooib. Tudi se pripravlja skrčenje hipotekarnih obvesnie za svoto 70 milijonov gld. Dunaj 24. „Neue Freie Pr." poroča o pogovoru, katerega je imel jeden urednikov tega lista s princem Ferdinandom Kobur-škim v Karlovih varih. Koburžan je nagla* šal, da je narod zahteval odstop Stam-bulovega, sicer bi bil prišel v nevarnost prestol. Hvaležni Bolgari nazivljejo zato princa „rešiteljem Bolgarije*. V pogovoru jo nagls-šal Koburžan tudi, da mora vlada sedaj misliti na to, da aboljša splošni gospodarski položaj Bolgarske. Budlmpoita 24. „Bud. Corresp." javlja, da jo danes v Išlu prisegel novi ogrski poljedelski minister grof Festetics v roke cesarjeve. Pričujoča sta bila ninisterski predsednik dr. Wekerle in kapetan cesarske telosne straže grof Palffy. Prisego je čital državni tajnik Tarkovič. Budimpešta 24. Državno pravdništvo toii zaprtega delavea Gansove tovarne, Picoarona (ki ae je bil pohvalno isrekel o umoru Car-notovem in žaljivo govoril o vladarju), saradi žaljenja Nj. Veličanstva. Preiskava je dognala, da Picoaroue ni anarhist. Zatoieni ostane ie naprej v saporu. Budlmpoita 24. Ban hrvatski grof Khuen-Hedervary je dobil obveščenje s merodajne strani, da bode na Najvišjem mestu ' vspre-jeta njegova ostavka, kadarkoli jo predloii. (Iz današnjih zagrebških listov poinemljemo, da je smatrati ostavko grofa Khuena kot dovršeno stvar. Ur.) Beligrad 24. Tu se je rasnesel glas, da se je prizadevanju Garašanina posrečilo pregovoriti razkralja Milana in kraljico Natalijo, da se sopet sjedinita v skupno življenje v Srbiji. (Ne verujemo 1 Ur.) SredOC 24. Tu se je sestal danes shod bolgarskih novinarjev. Paril 24. Pravda proti Caserio-ju je odložena do 2. avgusta t. I. Čakati hočejo namreč, da zbornica vsprejme zakon proti anarhistom, po katerem ne bodo smeli časniki prijaviti govorov, koje izusti Caserio pred sodiščem. London 24. Govorica v napovedi vojne med Kitajam in Japonsko je neutemeljena. Položaj pa je kritičen. Trgovinski bnojavl. Bullmpiita. Pšenica za jesen 6 66-0.67, za Bpomlad 7 03 - 7 05 Koruza za juli-avgUHt 5-23 0 Napoleoni.........990 9 89';, 100 mark......... 0105 61-10'/, H>0 italj. lir....... 44-15 44 15 Slovencem tržaškim £&°0fi\m n£ k ovijali „Alla belin 1 riente,(. Izborna domača kuhinja, pristna domača vina in kraiki teran. Gabrijel Devetak. — Tisk s Tiskarna Št. 6239 Javna dražba. Dne 13. avgusta t. 1. od 11. ure pred-polndne do poldne bode pri e. kr. okrajnem glavarstvu v Sežani javna dražba občinskega lova v Gabrovici. Dražbe ni pogoji se lahko pregledajo pri podpisanem oradu. C. kr. nkrajno glavarstvo SEŽANA, 22. julija 1894. Gostilna „AlVAntiro Moro14 ulica Solitario 12, (po domnft pri ,t*rvačkovcu*) priporoča pravi kratki teran i* Komna I. vrste po 40, II. po ,H'J in belo vipavsko po 36 ni. liter. — Drlel se gesla: . Rojak k rojaku*, priporota h podpisani za obil obisk. Anton Vodo piv ee, gostilničar. RODOLJUBIH Podpirani n: znanj im, da sem < dprl v soboto dna 9 junija svojo krčmo v ulici Taldtrivo it. 19., znano pod imenom „Črnce di Malta." Točil bodem vina rve vrste, kratki teran in izvrstno pivo, Isborna uhinja, cene poti ene. — Nadejajoč se. da me bodo TrSaiki Slovani po mogočnosti podpirali, beleiim udani Fmb KVAVOS. Podpisani naznanja, da odpre v soboto, dne 28. t. m. v lastni hiii v Bazovlel svojo GOSTILNO (popro) tPrl Grabcu") V isti točil bode Izvrstno istersko črno in belo vino, kratki teran. Kuhinja je obskrbljena s toplimi in mrzlimi jedrni. Priporoča se si. občinstva » obilen obisk Josip Urbančič, gostilničar. mmimmmu vsprejme v svojo prodajalnico za delikatese Jo«. BoU na BeM. Svoji k svojim t Po neverjetno niikih cenah dobivajo se najno-vej i a vsakovrstna Kolesa (bicykli) (model 1894) na opomki novi cesti it. 18, bliso pivovarne. Jamči se ta vsako kol6 12 mesecev. Kdor ne tna voiiti, nauči ga bres nevarnosti in brezplačno v treh dneh slovenski učitelj, in nikdo naj ne misli, da ne bi so naučiti mogel. — Poiilja se na deielo in vse kraje. Cene so: Kolo s tanjkim kavčukom........gld. 98— „ s votlim kavčukom gushion...... 108— „ pneumatično se iirokin kavčukom . „ 138— . „ močnej&e Duulopali Kontinenta! „ 145— N , s tanga nt ni mi prečkami . . . „ 150— Stroji s 3 kolssl s telesnimi obroči sa otroke „ 12 -■ « n * fantiče obroči it kaučuk „ 20 — Naslov: Zaloga koles v Irttu, Strada nuova it. IS Na Prošeku ima na prodaj več hektolitrov vina: nbrzamina„terana* in trdega belega B