Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
—----------------—-
Slovenic Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Ste'd. 53
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, III., 31. decembra 1909.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo 1
Leto VIII

Našim cenjenim naročnikom! .
Z današnjo številko “Glas Svobode” zaključujemo leto 1909. Borbà je ¡bila silna, toda iprebili simo vse težkoče, katere so bile naperjene v oviro razvoja našega lista. V zadoščenje nam stoži dejstvo, da ljulbeznjiva nakana nasprotnikov se je temeljito izjalovila, ker število naroičnikov se je izdatno pomnožilo in se vedno p onnnožu j e.
Se ve. je še neikaj takiiih, ki mislijo', samo da je naročnik in da list diobiva, pa je vse v redu; toda temu ni tako’ Mi štejemo tiste z® prave naročnike), ki tudi naročnino redno plačujejo. Mnogo je takih, ki se izgovarjajo na naše- zastopnike, 'češ,-da ga ni naročnino pobirat, ali ti izgovori so ničevi in to tembolj, to bi moral vsakdo vedeti, 'da se ima prav za prav naročnina v našem upravništvu in to pravočasno plačati. Tudi naj vsaki pomisli, da stem če nam neposredno plača listu veliko pripomore, ker naš zastopnik ne more zastojn hoditi kolektat, ter si dogovorjeno provizijo pridrži, kar pa se skozi celo leto za list močno pozna.
V starem kraju ni kolektorjev pri naprednih listih, kolektorje imajo edino klerikalci in ti kolektorji so navadno fajmoštri in kaplani, kateri za svoj “tirudl” brezplačno list dobivajo. Tukaj je ljudstvo razvajeno, katera razvada pa škoduje listu in naročnikom samim, ker stem napredek lista ovirajo.
Že v 51. številki ‘‘Glas l&vobode” smo naznanili, da z Novimi letom bomo vsem tistimi list ustavili, kojimi je naročnina potekla in jo niso ponovili. Mi moramo red napraviti, da znamo pri čem da srno in pa da vidimo, kako stojimo v prilog dvakratne izdaje lista.
Da bomo list po dvakrat na teden izdajali, to je pribita stvar, toda kadaj bo možno našo željo in željo pretežne večine naših naročnikov izvesti, to je odvisno od finančnih razmer. Precejšne število naših naročnikov in zastopikov dela iz vso vrnemo, da se načrt čimprej izvede, hvala jim', a so pa tudi neke izjeme, ki ne ganejo niti v naj ožjem) krogu svojih) znancev. Žal, toda pomagati si ne-moremo !
Tudi smo v najnovejšim času opazili, da nekateri naročniki niso naš poziv v 51. številki “Glasi Svobode” prav razumeli ; zato-raj ponovimo sledeče :
1. “Glas Svobode” bo izhajal še v bodoče samo po enkrat v tednu, v tej obliki kot je sedaj.
2.	“Glas Svobode” bomo po dvakrat na teden pričeli takoj izdajati, ko hitro imamo rezervni sklad v visečim pokritja polletnih stroškov.
3.	Od Novega leta naprej stane naročnina za Združene države
ZA	CELO LETO.............$2.00..
ZA	POL LETA.,............ $1.00.
Za Evropo, Kanado, Argentinijo in Mehiko pa:
ZA	CELO LETO.............$2.50.
ZA	POL LETO...............$1.25.
Pri tem' opozarjamo naše gg. zastopnike, da od društev S. S. P. Zveze, jim ne pripada ncbena provizija, ker vsa društva so zavezana. da neprikrajšano ceno “Glasila” ne posredno na naše u-pravništvo — in ne na zveznega blagajnika ali tajnika, pošljejo.
Rojaki! Čaka nas silno delo. Položaj' delavstva se ne bo zboljšal, marveč poslabšal, ako se temu pravočasno in odločno ne upremo !
Vsaj dvakratna izdaja lista “Glas Svobode” je akutna potreba postala; potrebno je, da je slovensko' ljudstvo vedno in pravočasno poučeno o položaju, v katerem se vsakokratno nahaja.
Mi imamo vzgled, kako kruto kapital, vlada in sodišča v Spo-kani, države Washington napram delavstvu nastopajo. Svobodo ( ?) tiska in govora hočejo 'do cela zatreti, 'zatreti hočejo edini delavski 'priviliigej, kateri je ustavno 'zagotovljen. Oni z nogami, teptajo in uničujejo, edino delavsko orožje,‘ker nočejo, da bi svet zvedel o tiranstvu, katero sel tam godi. Neštevitoo. moških in žensk zdihuje po ječah), kateri sio svoj glas vzdignili za ohranitev trohice pravice delavskih sužnjev.
Nadalje vidimo, fino preračun j eno past. katero je jekleni trust delavstvu) nastavil. Vieliko je takih,, ki se' bodo v to past ujeli — in glavobol sledi. Na lim jeklenega trusta se bodo tisti ujeli, ki mislijo, da je vse zlato kar se sveti, toda razočaranje ho grozno. In vsakteri je bedast, če misli, da bo jekleni trust delavcu kaj podaril. Ka j pa še ! Jekleni trust sè hoče z njegovimi darili' in delnicami' san» zavarovati' pred velikanskim naskokom, katerega Unije nameravajo storiti. Z eno besedo: Trust hoče brata proti bratu izigrati in kjer bo večina, kjer bo premoč, tam Ibo zmaga.
Premoč* je na strani delavstva ; nad teto, ni dvoma. Toda delavska premoč se ne sme razcepiti,, razdvojiti. In v tem leži) nevarnost ker je jekleni trust inasta vil, limanice v podobi božičnih daril *2.000,000 in pa s prodajo delnic delavcem, tako da bi bili le ti deležni podjetnega dobička. 'Vsi oni, ki to prozorno vado ne poznaj,,, se bodo ujeli to če bi se pretež delavstva na to vado vsedel, je delavstvo zopet za meddgledni čas v okovih kapitalizma zakovan.
Ako bi imel jekleni trust poštene nakane, zakaj pa ni svoj “dobrobit” delavcem pepred že naklonil!? In zakaj to še le sedaj, ko mu voda v grlo teče, ter imui preti izguba neštetih milijonov!
In kaj pa drugod, z malo izjemo po vseh državah? Povsodi eno in tisto; povsodi odmeva bojni ‘klic:	“Po delavcu, delavca
uničiti !” In da se delavec uniči, za to- je vsaki čas vlada s svojimi “parada."-vojaki pripravljena, da kapitalu -ni pomoč priskoči. Delavcu na vrat, nažene vse kozake, kateri so ponosni na svoje junaštvo, če molže, ženske in otroke pomorijo, kakor se jie to že cesto pokazalo.
Delavec je v proslavljeni' svobodni Amerik; pravcati suženj! Vse ga izkorišča, in on v njegovi nevednosti, duševni onemoglosti milsli, da tako bog hoče !
¡Ne, me, ti dragi ! Boga pusti pri tem pri miru, on ni kriv tvoje bede, ti si si jo sam kriv in kriv si jo boš, dokler ne sprevidiš, da je rešitev edino na tebi ležeča.
Zavedaj' se, prični sam misliti, navodila k samostojnemu mišljenju ti daje dober delavski list in to je “Glas Svobode”. Ne poslušaj krivih pro roko v, kateri te slepijo v svrhi» izkoriščanja. Ne čitaj lista, alko še nisi toliko razumen, da bi znal tudi med vrsticami citati. Prevdari vsako črtanje in premisli, je li ti v korist ali pa vvškodo. List, kateri ti ima škodovati, vrzi ga v peč in odpovej ga takoj, da te ne zastrupi z nazo ri, kateri jih pisači sami ne razumejo. Ne vsedi se na lim' kapitalističnemu časopisju, on je kapir talist ter te kot tak .slepi. Klerikalno časopisje nii bilo delavcu' še nikoli koristno, pač pa vselej v pogubo ; tedaj varujte se tudi tega — ni za osvoboditev delavstva!
Končujemo to upoštevajte naše nasvete; ter voščimo srečno Novo leto!	“GLAS SVOBODE” CO.
.Citateljem in naročnikom “Glas Svobode", želimo Srečno Novo Leto. Uredništ.in uprava Glas Svobode.
Raz g le£po svetuj
Avstrija.
Praga, 12. dee. Pri postaji U-hersko Mizo Cohen na Češkim, je na Dunaj vožeči ekspresni vlak v tovorni vlak zavozil. 10 oseb je mrtvih, 28 težko in številno lahko ranjenih.
Dunajski župan dr. Lueger bi rad videl željo izpolnjeno predno odstopi županstvo zaradi bolezni (nevarnost da oslepil, namreč da se zgradi na Kahlenbergu, na prostoru od koder je razgledi čez Dunaj — nemška “ WalhialLa", po vzorcu one v Nurimbergu, ter bi 'bila posvečena v spomin na vladarsko dobo cesarja, Pran Josipa.
Rusko.
Petrograd), 21. dec. V neki hiši, kjer so bili teroristi nastanjeni, se je bomba razletela. Bili sti dve osebi usmrčeni. Neki, iz hiše hiežpči človek je prijet.
Petrograd, 22. dec. Polkovnik Karpoff, povelnik tajne policije v Petrogradu, je ¡bil danes jutro umorjen. On j>e bil v neko preprosto hišo izvabljen, kjer ga je bomba na kose raztrgala, in njegov poročnik je Ježko ranjen. Karpoff je ibil popred načelnik tajne policije v Baku, kjer je bil predi malo časom neki narejalec bomb 'obsojen.
Petrograd. 26. dec. PolkovniJi pl. Klotten, načelnik tajne policije v Moskvi je imenovan namesto, dne 22. t. m. usmrčenega polkovnika pl. Karpowa v Petrogradu. Na polkovnika pl. Klotten. kateri že celo vrsto let revoluci-jonarce neusmiljeno preganja, so ■bili že večkrat morilni poskusi izvršeni.
Helsingfors. Finsko, 24. dec. Rusko-vojaška uprava dela obsežne priprave, da zamore mora-bitno listajo na Finskim takoj v pojavu zadušiti. Ljudstvo1 in “laode" se uradno opozarja, da se foo na vsakega, ki se na tristo metrov približajo pred mestom Sweaborg usidranim bojnim ladjam, ali pa trdnjavam okolo mesta, ostro streljalo, potem ko se bo ipopred z enim Tira zn im strelom svarilo. 'Po noči patrolira vojaštvo po mestu; stanovanja ruskih uradnikov se strogo nadzorujejo. Vojno 'brodovje je pripravljeno. da vsaki čas mesto bombardira. Po trdilu Fincev, vidi ruska vlada — prazne strahove.
Petrograd. 25. dec. Razprava inroti Hiklavžu Tschajkowsky in Katarini Bresehkoivskaja, katera sta obdolžena, da sta člana- revo-tacijonarne stranke, je določena za mesec februvar.
Danes je bila obedveraa obtožencema ‘obtožba dostavljena,
Mehika.
Mesto Mehika, 26. dec. Mehi-kanska topničarka “Guerrero”, na koje krovu se nahaja bivši predsednik Zelaya iz Nicaragua, je 'dospela danes večer ob %8. ure na visočtoo Salina 'Cruz, Topničarka ni poskusila v pristan zavoziti, marveč se je vsi dr ala zunaj luke. Ladja je morala brzo voziti', ker dotična daljava se računa 72 ur vožnje.
Nemčija.
Berolin, 25. dec. Pod naslovom “Ameriška konkurečna zavist", priobčuje tukajšna “Post" članek iz strokovnega lista “American Machinists”. V tem članku se nemška industrija prezirljivo kritikuje to naravnost zasmehuje. —
¡Berolin, 24. dee. Ravnatelj neke tovarne, Američan, je bil od 'zapriseženega sodišča v Rostocku zaradi nerednosti v denarno kazen 150 markov obsojen, ker je rabil pisemske ovitke s črnim obrobkom kot znak žalosti, ter jih po pošti razpošiljal. Vsebina pisem je bila trgovska reklama. V razsodbi je rečeno, da je obsodba zaradi teiga milostna, ker je obtoženec iz Zdr. držav prišel, kjer je “takošna" reklama v navadi.
Belgija.
Bruselj, 25. dieie. “Dvajseto stoletje’”, vladni časnik, potrjuje, da sc je Ibil kralj Leopold na smrtni postelji z baronico Vaughan poročil in da je 'bila 'baronica tudi obhajana.
Nicaragua.
Managua, 26. dec.. Novi nieara-guanski predsednik, Jose Madric je poprijel vajeti s trdno roko. Zielaya mu je za dedščino pustil prazne, blagajne, toda takoj potem, ko je predsednik Madriz javnosti naznanil, da se dežela nahaja na robu propada, ukazal je zapreti. Joaquin Passo, zeta Zelaya, in pa Ernesto Martinez, Zelaya-vega poslednega finanëney ga ministra. Ona se sedaj nahajata v rokah oblasti to sta obdolžena, da sta javni denar poneverila, vladne honde ne vknjižila in papirnat denar brez podpisa v ■promet dala. Francisco Bača, ministrski predsednik, kateri-je mesto dr. Julija Iriasa zavzel, snuje sedaj komisijo, katera naj bi dekret izdelala, po katerim bi se neko število svobodnih zagotovil preklicalo, katere monopol list; vajajo, in se po Zelayovih privržencih izkoriščajo. Le-ti monopoli so ogromne svote plovili v Zelayov žep, in akoravno so 'bili navidezno v rokah drugih, vendar je Zelaya dobival glavni delež. Trdi se, da je Passo večino teh monopolov ustvaril, a bil je samio- slamnati mož, za katerim se je Zelaya skrival ter večino delnic sam posedoval. Zaprtijo tega moža je ljudstvo radostno odobravalo. Tudi Santos Ramirez, kateri je bil pod Zelayem vodja brzojavne uprave, je priprt. Obdolžen je. da je v imenu Madri-•za brzojavko odposlal, v kateri je bilo vladni trupi ukazano, da se ima iz varne zasede umakniti Generale Anastazio Ortiz. Benito Chadorria in Paulino Godey, kateri so bili leta 1896 po Zelayu v pragnanstvo pognani, je Madriz nazaj poklical.
Roparstvo v Španiji.
iV San Martinu pri Barceloni, je tolpa razbojnikov napadla neko tovarno. Uradniki so se s revolverji vrlo branili, ter roparski napad odbili. Roparji so na to drugo tovarno naskočili1, katero so tudi oropali. Razni tolovaji so bili težko ranjeni, a vendar so pobegnili, predno je policija prišla. -
Razne novice.
Želja umirajočega.
Franciscu Andreola v Kenosha, Wis., se je želja izpolnila, ker se mn je največi pogreb priredil, ka-koršen sie je kedaj tam vršil. On je imel $1200 prihranjenih ter je odredil, da se vsa svota za njegov pogreb vporalbi. Godba sesto-ječa iz 40 mož je korakala pred rakvijo, kateri je 26 kočij sledilo. Cerkev je dobila vieč stotakov za maše. Pokojnik ni imel nikakih soro'dnik'ov, in njegova žena ga je zapustila pred dalj časom,.
Krvava davčna demonstracija v Kalabriji.
¡V Oostrovill-ari, Kalabrija, je ljudstvo protestiralo napram novim občinskim davkom,. Pri tem je prišlo do spopadov ¡z oroižniki, kateri so strelno orožje rabili. Tri ženske so 'bile usmrtene, veliko drugih pa ranjenih. Trije ko-nbtoerji so bili s kamenji poškodovani.
Požar v blaznici.
Jacksonville, 111. 21. dec. V tukaj,šni osredni bolnišnici za umo-bolne, je pozno na večer nastal požar, kateri se je hitro širil. V bolnišnici se' nahaja kakih 2000 bolnikov.
r. Govori se, da je v gorečem, poslopju več bolnikov, ki so se pod postelje to drugod poskrili, tier se jih v naglici1 ni moglo- najti. Mnogi i.mobolnib tefcajio- nagi po mestu. — Ob 11. uri so požar omejili, potem ko ,so bili 4., 5. in 6. oddelek uničeni. V teh oddelkih je bilo 180 'bolnih žensk, katere so, ■kolikor se je dognalo, rešene. Deloma razdejana poslopja se nahajajo četrt milje oddaljeno od glavnega ¡poslopja, tedaj ni bila tolika nevarnost za poslednje. Naseljenci poškodovanih poslopij so večinoma neozdravljivi umio-bolni, toda le malo število teh je, da so nasilni, tako da se je preselitev razmeroma lahko vršila. Dozdeva se. da je nekaj bolnikov pobegnilo, ker jih, je bilo v mestu videti, a veliko jih ne mora biti. Vse kaže, da je nekaj bol-lrkov v ognju konec storilo. Škoda znaša okolo $40.000.
Uboga rodbina.
Toledo, O.. 21. dec. Ruski farmar Josip Zimmermann, kateri se je iz North-Dakota na Rusko podal, da ženo to otroke v Ameriko privede, je zapustil vlak v ■ asi NortMBaltimore, misleč da je v Baltimori, Md. Ko je svojo pomoto 'zapazil, podal se- jebv neke gostilno. Naslednjo jutro je strmoglavil z okna tretjega nadstropja, ter se ,pri priči ubil.
Trgovina s premogom v zagati.
Velika porota je obtožila tri u rudnike premogarskih tvrdk, ker so pri dobavi premoga za čikaško -mesto po 200 odstotkov dobička jemali. Mestne uradnike se je do sedaj pri miru pustilo, a sliši se da bojo tri v teku par dneh pod ključ dejali. Porotniki ne bodo časa imeli se sedaj s vsemi tatin-skimi mestnimi uradniki pečati, ker njih število je ogromno, ter bo j anuarska Velika porota ■ pričeto delo nadaljevala.
Obtožba se glasi na “zaroto proti čikaškimi mestu". Uradniki 'premogarekih tvrdk ,kakor tudi tvrdke same so obdolžene, da so mesto 'za ogromne svote ogoljufali. Največje goljufije so se dogajale pri dobavi premoga za vodovodna naprave. 'Pogodbe so sklenjene za dober premog, a dobival se jie vseskozi slab.
KJE JE?
Frank Hlaleuin dotmia iz Savinske doline, -Štajerskega. Pred tremi leti sva bila skup v Cumberland, Wyo. Rad bi zanj 'zvedel. Če ¡kedb rojakov ve 'za njegov naslov nalj ¡blagovoli naznaniti spodaj podpisa neimtui
Rudolf Hribar R. R. No. 3 Box 55 A.
Ootomlbus, Kans. 01-53
Novodobni vrag.
North Attleboro, Mass. 20. dec. “Kdo hudiča ipa je ta Leopold”, je bil temelj pridige dne 19. t. m., katero je pridigal duhovnik Kazen Gotiki n g v -cerkvi prvih uni-verzalistov. Pastor je izjavil, da je kralj Leopold iz Belgije vraga na spridenosti prekosil, in Če je le kakšen pekel, potem mora sam peklenski knez ljubosumen biti nad Leopoldovo zlobnostjo. —-Res lepa čast za mazilenega katoliškega vladarja po milosti božji.
Delavska nevarnost.
McAlister, Okl-a., 22. dec. Vsled' razstrelfoe v Oouglerjevem premogovniku tukaj je pet premo-Cgarjev težko ranjenih.
Gallup, N. M. 23. dee. Veled plina sta bila v Weaver Mine, A-mierican Fuel Company, dva moška usmrčena, ko sta rov odpirala, v katerim že sedem let gori.
Ogromno bogastvo.
New Yo-rk, 24. dec. Gospa E. II. Harriman, vdova p,red kratkim umrlega železniškega kralja, je z enim udaneom najbogatejša ženska celega' sveta postala. Sedaj se je izkazalo, da je njen soprog zapustil $220.000.000, tedaj $71.000.000 več, kot se je v prvič dognalo bilo.
Deficit.
Washington, 27. dec. Sedanja uprava poštnega oddelka je pričela poslovati s primanjkljajem $17,479,770,	največji primanj-
kljaj katerega je še kedaj ta oddelek imel. V zadnjih letih, se je ta ned ost at ek tako ¡brzo množil, da je rekel generalni poštar, navadna poslovna modrost zahteva, da se ta nedostatefc temeljito preišče in dožene. Preiskava je dognala, da tiči vzrok v poštnem tarifo drugega razreda in pa v poštni dostavi na deželi. Leto za» letom' se pomnožena poštna izguba pri drugim razredu znaša $64.000.'0'00, in izguba pri poštni dostavi na deželi doseže 28 milijonov. -Samo te dve točki izkažete več defiscita, kot znaša ves narodni primanjkljaj v fiskalnem letu. (Op. uir. Zakaj si pa Express komjpanlije neštete miltijone delajo? In zakaj se železnicam o-grornne milijone vsako leto plačuje? Kje je državna moč?!)
ZA CHERRY SIROTE.
M. Kramar nabral $10.85 to sicer so darovali: J. Plaveč $1, J. Stc-rnad 75c; po 50e: T. Wersh-nig, M. Petchnilk, A. Kerntz, I. Potočnik, J. Visočnik; po 25c: M. Kramar, J. Kramar, A, Slapnik, J. Senuprimožnik, J. Jugovnik, J. Riosenstein, J. Zagožen., J. Sem-primožnifc, Alojz Golob, T. Rihtar, P- Zagožen, F. Komar, F. Cerar, J. Burkelca, F. Podlinšek, J. Petchnik, J. Kramžar, J. Falle, J. 'Sitar, J. Krznar. F. Kosec, J. Felician: po 20c: T. Primožnik, J. Maiik, M. Kose; po 10e: M. Za-breznik, K. Levar. A. Felicijan, J. Mlinar. JI. Potočnik ; I. Bottar 50c. — Tajnik S. S. P. D. št. 18 poslal $4.00 darovali so sledeči po 60e: J. Rojšek, A. Vidergar, M. ¡Smrekar, F. Lužar, M. Rozman’; po 25e: J. 'Brenčič, J. Škof, M. Leskovec, J. Galeti, E. Mikuš,
J. Leskovec. Skup ...... 15.35
Na rokah za Marijo Pirh 5.00 Na g. Kompa odposlali 107.50
Sknp	$127.85
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.30 ............. 50	kron,
za	$ 20.45 ................ 100	kron,
za	$ 40.90 ................ 200	kron,
za	$ 102.25 ................ 500	kron,
za	S 204.00 ................ 1000	kron
za $1018.00 ............... 5000 kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštno hranilni urad vil. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
81 Cortland St. New York 6104 St. Clair Ave., N. E.	Cleveland, Ohio
K<ži''AJ'^UsAJ'waUA^ Yr^\)
I BRAT IUSTIN.

IZ DNEVNIKA SAMOSTANSKEGA NOVICA. Priobčil Bistričan.
Dn-ei 19. decembra.
ISnloči' sem bil spet pri Albini. Deklica jei rekla, ¡día spozin» iz miojiihi (besedi, da sem1 iprie'c'eij navihan. “Ali tuJii hudoben?” sem vprašal. Za odgovor míe jo gorko poljubila in stisnila k sebi.
¡Danes 'zvečer greva ‘ž Viljemom ‘ ‘Ikirotoat ’’.
Dne 20. decembra-.
'Snoči snuoi 'krokali. Kadar je človek ipijatn, je padres čisto brez v&atkie raz&od'no'siti in pameti. Ko sva 'bila, z bratom Viljeimioan ravno v najintimineljišem: pogovoru. z natialk arreo.	privzdigne Viljem
svoj klobuk, ki ga je dozidaj tako trdovratno na glavi tiščal, in Mici je opazila njegovo to n zuro, pri teirn pa se spustila v niad vse za-čiutden srnieb.
“Toirej .taka agenta sta vidva” je rekla in še .metre šla gledat od zadaj.
“Mici”, je dejal Viljem trdo, ako poveš komu, ¡da sta billa tu dva frančiškana in da večkrat sem zahajata, 'zavrtim ti glavo.”
“Jaz tudi,” pripomnim j.az.
“iSaj nianalm dveth1”, smejalo se jo dekle.
“'Tudi Se bi ti eno, bi ti bilo rfevieč”, je' dejal (brat Viljem in potegnil iz žepa dve sveči, ju .prižgal ter pokazal na Križanega v kotu.
“Prisegla boš, da naju n;e izdaš!” rekel je resno, iz oči mu je pa svetlikal demoničen ogenj.
“Tudi brez prisege ¡se varna m trebla nilč hudega nadejati”, dejalo' je dekle, izdelo se mi je pa, kot bi jo bilo nekoltikio' strah.
Brat Viljem je vstal in snel klobuk z glave. Tudi jaz sem storil takisto. “Tri prste kvišku:!” je velel moj tovariš, in natakarica je imehainiiono ubogala. In brat Viljem je narekoval z globokim glaso m :
“Prisegam pri Bogu vsemogočnem in vsevedočeim;, da. vaju ne hoim nikoli izdala proti nikomur in tudi ne., če bi kiaterikrat kdo kaj vprašal .za to.”
Dekletu se je tresel glas pri vsaki posamezni besedi im ko je bilo koneic prisege, je legel težak duh na vise tri, kar je povečal šc vonj ugaslih svelč. ‘Kmalu sva vstala in odšla, trezna., kot bi ne bila niti videla pijače. Vsem treni je manjkalo besedi in skoraj brez skraa smo se ločili.
Danes zjutraj sem se nekaj zakasnil po. brevirju nia koru, tako da so. vsi ostali novici že odšli, preje. Ko tako sam korakam po koridorju proti ndviai j atu, pride proti: imeni pater Tadej, ki je na videz jialko tih pater. Pozdravim ga, kot se spodobi in je navada in on niti nad vse prijazno, ozdravi in me vstavi 'z vprašanjem, odkod gram, če imam morda popoldne kaj časa, dia bi prišel k nje mu v sobos kjer mii ima nekaj važnega povedati. Že iz radovedr nesti sem mu obljubil priti, če no bom ilmiel kaj posebnega .opraviti.
Popoldne sem r.eis šel k patru Tadeju.
“Ste vendar prišli!” je vzkliknil takoj., fco' sem odprl vrata, prihitet k meni in mi nodal desnico Kato mi je velel usesti: se na di-valn. Tu mi j.e začet praviti, da je poznal mojega očeta, 'ki je v prvi gimnaziji ž njilm ¡skupaj hlače trgal, pozneje pa da se mu je izgubil za vselej izpred oči. Ko sem mu povedal, da ga je že. zdavnaj zasuta lopata, je vizdihnil pobožno obmdivši iciči proti stropni: “Réquiem aeternaim .dona ei, domine, et luar perpetua lueeat ei, requies-eat in pace!” takoj nato pa prijel mene za rokio. in diejal:
“'Tako ste podobni svojemu o-četu, da je ni razlike med vama. Tak® oči, taki lasje, ves tak o-braiz. Zares, drag prijatelj ste mi, saj sva bila tudi z očetomi doibra prijatelja1. Kot seim limet vašega očeta rad. tisto prijateljstvo čutim do vas. • In >da svia .si v istini dobra, zvesta prijatelja, spili boste z menoj, par faotzaireev dobrega vina”.
'Stopil je k omari in potegnil iz nje .steklenico iskre tekočine. Postavil je dva: brušena kozarca pred mene in sebe, nalil peneče ni jalee ter trčil z menoj. Kako je zalšulmelo' po krvi! 'Čutil' sem, ka-
ko mi je mahioma vsa kri burnej-še plula po: žilah. In ker me je pater Tadej silil izprazniti kozarec, sem imlu izpolnil njegovo 'želje. Glavo mi je navdajala opojnost in najrajši ibi bil izaprl oiči.
'Pater Tadej jie sedel tik mene na divanu'. Vidée, kakšen vpliv iimia vin» na mene-, sa je začel igrati z nuefnoj,. Zdaj mi je gladil lasa, 'zdaj me- božal po licih, potem 'mli stiskal rolke v ¡svoje in jih k sebi pritiskal. Kmalu na to je položil srvojjo desnico na .miojo ramo, ipa me že objel okrog vratu in rile stisnil k ¡sebi. Z levico je pa prijel za cingulium (pas) in .me toilikel- z njegovimi, klanci ipo kolenih, po licih in kjer se mlu je 'zdelo. Pa me.' jie spet ¡stisnil k sebi in poloižfll svojo, glavo na moje prsi.
¡Te 'kloimeidije boi me zdramile docela. 'Nerazumljivo mi je hilo vedenje patra Tadeja in postal sem pozoren na njegove geste.
Pater Tadej mi je 'znova natočil ikot svojemu dobremu, kot najboljšemu prijatelju in me silil piti. Res isem pil, a da bi se opil na to niiisemi mJMiil. Pač ipa >sem hotel kazati utrujenost im zalsipa-inioist, ker sem bil radoveden, ka, namerava pater Tadej. Da na nekaj posebne ga misli, sem slutil.
'Izpraši iz kozarca močno pija čo, sem kar padel po divanu in deloma, 'zatisnil oči. In videl sem, kaj je počel pater Tadej pri sebi in kaj si je dial opraviti pri mojem habita. V trenutku sem bil kvišku, pahnil divjega nenaravnega pohotinéza pd sebe, 'zakričal le besedo “Svimjar!” im- odhitel skozi vrata, katera je preje pater Tadej zaklenil, kar sem stoprav zdaj zapazil . . .
In iprišedši v svojo celico sem prelistal .slovenski krščaimsl nauk in našel tam med grebli mutasti ali sodomisfci greh !
Dne '22. decembra.
Lepa noč je bila snoči. Nelbroj 'zvezd je migljalo na nebiesnem o-boikui. Mraza, tka je te dini navaden. nisem- nič čutil, zato sem ugasil liuč, iskrnel pri odprtem «-ktniu in gledal v bajno noč. Ura je udarila že .zdavnaj deset, in vs; samostiataisiki prebivaLci so že ¡po Šivali, vsaj kakioir sema jaiz sodil, ker nisem nikjer videl nobenega okna razsvetljenega. Moje misli so poletela daleč tja če'z samo s tuniški zid v Veliki log v lično hišico 'k ljubljeni deklici, ki sniv iepri sanje ljube nedolžnosti.
iNaenkinat se -mi je zdelo, d iseml čuil neko šuimienj.e tam pri vrtnih vratilh. Napenjal siem uše sa, a vse je bilo 'zasltonj, -da- bi na pasel svojo radovednost. Že sem .mislil, tdla -seim se zmiotil v svojih slutnjah, ko zagledam v vrtna hišici tam med drevjem mial odsev luči. Da je v hišici nekdo, sem Spoznal iz tega, Ikler se je svit luči zdaj pokazal, izdaj zginjal. Radovednost me je gnala, kdo je v biši-di in kaj da išče tam ob tej uri. Tudi prejšnje šumenje pri vratih ,mi mi hotelo' iz glave. Zato sem tiho odprl svojo celico in bos odšel sikiolzii Skrivna, vratca na vrt. Da ne bi delal mordía kakega šuma, sem stopali po travi im se varno izogibal ipeska.
Kimata sem (bil v bližini vrtne hišice, iz katere so se slišali glasovi. Kolikor mogoče tihi» sem se splazil skoraj db nje in pogledal noter. tSklbonaj' da ¡mi ni ušel izraz 'zaleuden ja. V hišici je sedel pater Julijan, ipoleig njoga. pa neka žein-sika, .sitiara kakih 30 let. Ženski se je bralk» z ob raiza, da je bila v svojem življenju že maraikako strastno bitkio, ki ji je .začrtala globoke, ostre zareze v kožo. Pred njo iim patrom Jlulijamom je stala velika .steklelniea vina ter nekaj. jestvin. Pater ' Julijam je bil rdeč v obraz in videti razburjen, ženski, je pa igral škodoižel-jelm nasmeh. olkroig usit.
“Čudeim .ljubimec si, da bi’ se imo zdaj rad oGkrižal, ” je govorila orna., “to-iiikio let že 'živiva 'lepo zakonsko živOjietagb, oče par o-tnolk -si že tudi, a vkljub temu najina veiz še ni dovolj trdna,, kot vidim. Naveličal si se me, ker sem ti .prestara, kaj ne? De pusti me, potem jm posledice pripiši Sebil!”
in isv.ettim
“Kaj storiš?” jo ie vprašal pater Julijan im gledal v tla, kot bi je ne poslušal nilč.
“Kaj storim? T» bi ti moralo biti- dobro znamo. Pred patra gvardijama stopim in mu razkrijem tvojo preteklost. Povem mu, kako si spovednico izrabljal toliko časa, da si me v svoje .mreže ujel, povem mu da si zadušil in zakopal prvega najinega otroka kot psa, da si 'Uporabljal prepovedana sredstva, d'à bi' uničil sadove, ki jih je rodila tvoja pohotnost. Povem mu, da si goljufal ’samoistamislk.o blagajno, da si pro dajal razne reči iz samostana, da .sii prejemal denar za maše, ki se nilso nikoli brala. Vse to in še mmioigo drugega mu povem. Pa tudi drugim povelm. da izve svet ■o tvoji svetosti! Naj te zapro, na, -te obesijo, drugega nisi vreden!’
■“Tončka ! ” je zak 1 ieal pate r Julijan in izraz ‘bolesti mu je legel na obraz.
Orna pa se imirn je na vse grlo .zasmejala in dejala:
“Ti želiš usmiljenje od mene, ko ga ti nimaš ‘z menoj niti tro hioe ! ¡Štirideset let že sstej.es, a še si tako nerazsoden, dla (misliš, da sem 'še vedno navadna kmetska punčia J7ih lot, 'katero si nekdaj s -sladkimi besedami obljubami -prevari!.
ČJm 'daij'0 sva bila skupaj, tem bistrejši je poistialjal moj raz um in spoznavanje tvoje nizkosti v mišljenju im dejanju. Res, da sem tudi 'jaz veliko prizadeta pri tvojih grehih, a. pomisli, ^s kakšnimi nialsiilstvi sii ti delal. Že tako je vera v nais taka, da je duhovnik majisvetejši človek in me.ilzre čemo pameten. Od prve mladosti se .niam vbiija v glavo neomejena potopil®čina vsakemu ,duhovniku. In naj .pride klm.etilško dekle, neizkušeno i.n preprosto, kot sem 'bila jiaiz, v rok' takemu duhovni iku. kot sii' t.i. ki “ii 'porabil vsa dopustna in nedopustna sredstva, da. si prišel do svojega, cilja, kdo si upa le misliti, da ¡ne bi padla?! Zah» se hočem, maščevati nad teboj in pripravljen bodi, dia bo to moje maščevanje vredno tvojih dejanj.”
‘Patra Julijama so ženskim besede (precej potrle in vsaka ga je morala pičiti in ¡ara. vnest v srce. Na vsak Pačim je bilo docela resnično očitanje, krvavo resnično -sicer bii ji bili zabrusil v olbraz besedo “ lažtaiivlka A om ni storil tega. ampak d- jul : .
“‘Vedeti moraš, ,da miora biti ¡najine zveze konec. Ljudje si šepečejo o- najinem znanstvu in pri čatoujeim vsak čas, c'a me zapro zia več mesecev v .ječo. ko' zvedo m.oje življenje. Zato, Tončiika, ne bodi kruha; jaz sem ti dober še zmerom kot 'nekdaj. kar pa delam in mislim storiti, ni moja krivda, aimpak krivda 'cm-lb. ki so nam. d'ali take 'zapovedi.”
Dalje prihodnjič.
“TA NEVARNI INOZEMSKI ELEMENT.”
.S kakim ljubkim duhom vzvišenosti čitaimo o prekletstvu “inozemskega elementa”.
Da dobimo Evropejce sem v Združene države rabimo vsakoja-k-a sredstva in sladke besede, namazane s medom in sladkorjem, samo, da jih prevarimo in s tem pomagamo velikanskim korpora; cijam in prekomorskim parobrod-nim družlbami, kojih življenska kri je enakomeren pritok evropejskega kmečkega ljudstva.
Ko ta kimetički element dospe v razna Evropejska pristanišča, da se vkred na parnike, kjer jim navadno odkažejio smradlj.ivo med-kr-ovje, jim1 še brezverni agent enkrat. na uho natvezi, ‘da Amerika je dežela svobode, kjer se cedi m;ed in .mleko, zlato sie pa pobira po cesti. Ta agentova laž in vada ameriških kapitalistov, sosebno ■parobrodnih družb ¡»a toliko potolaži obupanega potrtifca v obljn hijeno deželo, da nehote pozalbi, vsaj rriioimientno, na redno grudo, in pribranko dolgih let. katere je dal družbi ¡za talko gnusno in nesramno 'postrežbo in nevarno vožnjo na morju.
Ko pa ipride v Njujorško ljuko in ga ralzni vladni uradniki do .skrajnosti sem in tja premečejo in preiščejo ter naposled morda le izpuste iz kletke in pride ven, da vživa svobodo, se mu na žalost in obup oči odpre. 'Na cestah ni ne medu, ne mleka, zlato tudi ne pada z neba. Mora iti v tovarno, v itudokop, premogokop, kjer pride v najtetsmejo dotiko s mle>-kom, medom in zlatom v podobi,
male nakaznice — plače. Zasluži le toliko, da komaj živi in nič več. Sedaj se mu vzbuja gnjev! Doma v Italiji, Auistriji, na Ogrskem ali od koder ie pride, je tudi delal in živel in bil svoj gospodar,. Sedaj pa 'je plačal toliko za vožnjo, potrošil ves .prihranek, prodal rodno grudo, da gre v deželo učit se kruh jesti- na tujem.
Toda, vse eno, to je pnosta dežela.. In ta novica ziopet nekaj izda pri inoaemicu. On in njegovi tovariši-delavci se smejo vsaj skup zbirati, pogovoriti se o stvareh in preiskati 'kaj je napak o položaju. Kako' presenečenje! Tudi sivdbode prostega govora in shoda nitna, če tafco zahteva ‘ ‘ bus.in esis ’ ’ interes.
Zat.o ker je inozemc, tujec in 'ker je nevešč angleškega jezika, kmalu spozna, da nima pravice do prostega govora.. 'On je anarhist. zarotnik, tiujec ni državljan, dela.ne.red in če je brez dela, mu tpravijo hobo. tramp, berač, pošto pač. Povedano- na kratko, tak človek, ki sem. pride v to deželo svobode in bogastva, je zamenjal kozaka. s policajem.
Ali pnetiravano ? Ne, nikakor, ne!
V Spokane.. Wash. je 350 na pol sestradanih in skoro do smrti pobitih “ revolucijonareev ” v ječi, Iker so isklušali govoriti na javnih prostorih, ulicah. Dvanajst ■drugih — itameld teh dve ženski — so v ječi zaradi “kriminalne zarote” — to je zaradi skušanja razbiti' zakon, ki prepoveduje svobodo govora in tiska, kateri zakon je že neko sodišče v ,Spehane označilo -za nekonstituicij.o-nal-en. Mali dečki, raziproda.jalei časnikov so bili zaprti, od katerih je policija s sredstvi starodavne inkvizicije skušala dobiti razne neresnične ispovedi. Policaji trde, da so se ti dečki vdele-žili shodov “revolucdjona.rcev”
i.n da “tam ni bil prostor za nje”. Revolucijonarci pa trde, da resnični vzrok aretacije teh dečkov je ta, da so predavali časnik Spokane Press, ki je nepristransko objavil položaj obeh strank. Policija sedaj preti s zaporom delavskih in socijaliistilčnih vodij, ki eirkuliraj.o zadevno ¡zahtevo za u-vieljavo predoga, ki dovoljuje svobodo govora in tiska v Spokane v isti meri, kakor imajo druga večja meista. Nek “prominenten 'državljan” je ponudil en tisoč držajev (kolov)' prostovoljcem, ¡ki se rap-ajo “p°gnaK vise a gitatorje o neko”.
Omenimo pa naj, da niso vsi ti “agitatorji” inozemci. Mnogo jih je, ki «o domorodci (rojeni v Zdr. dnžavah), toda dovolj jih je pa tudi iz tujine, da se jim radii večine lahko reče “inozemski element”. ‘.Nekateri teh delavcev so, skoraj bi rekli ignoranti, naporni in so še-le začeli spoznavati “ rdečo barvo”, toda večina drugih pa so naobraženi možje, ki imajo velike -skušnje. In ti so vodje. iSve^ tuj e jo pa neprenehoma, da se svet “ne ubiral” in to je duh, ki je tiral njihovo stran tako daleč.
In tako se boj še vedno plete.
Istočasno pa mi, ki smo zvabili te “agitatorje” na naše obali — ker jilh naši mojstri, velike korporacije rabijo, da drže plačo delavcev pri tleh — črtimo in zaničujemo zato, ker so kakor zgoraj vidim'»: “inozemci, 'ki so sem prišli, da kršijo .naš zakon.” —
“¡Seattle Star”.
Sramota.
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA, da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti.
ŽE VEČ KOT iO LETNO UREDOVANJE.
kot glavni zdravnik in ravnatelj na
SLOVENSKEM ZDRAVISCU
------------ V NEW YORKU------------
Vam je dosti jasen dokaz, da je naš slavni svetovnoznani
Dr. J. E. Thompson.
Dr. J. E. THOMPSON,
najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobro poznana in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih bolezni, za to Vam ne bode nikdar žal ako se takoj njemu poverite v zdravljenje, ker le tako zamogli bodete v kratkem svoje zaželjeno zdravje nazaj dobiti.
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katera bi ne bila Dr. J. E. THOMPSONU popolnoma dobro ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem času popolnoma ozdraviti. — Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju vsib boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo GARANTIRATI da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni in teško ozdravljivi moški ali ženski spolni bolezni. On je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu,akopram je bolnik od njega še tako oddaljen.
Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper; čanker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo, ali gubitek moškega životnega soka; revmatizem. Pse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, kat are in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih; neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti; srbečino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na stolnih delih, i. t d.
Zdravljenje vseh spolnih boleznij ostane strogo tajno! Zatoraj rojaki:	Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki niso
mogli, ali ne inorejo ozdraviti. Boiehate-li od naj si bode katere koli bolezni, ter Vam je zdravniška pomoč neobhodno potrebna, in ako želite da bodete v kratkem in popolnoma ozdravili, poverite samo izkušenemu, vestnemu zdravniku svojo bolezezen v zdravljenje, radi tega natanko in brez sramu opišite svoje bolezen v materinem jeziku, ter v pismu natanko naznanite kako je bolezen nastopila, koliko časa traja in se razvijala, ter pisma naslavjajte edino le na:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
Dr. J.E. THOMPSON, 342 W. 27. St. New York
Uradne ure so: Ob delavnikih od 1 do 5 ure pop. V nedeljo in prazd/od 11 ure do 3 popoludan
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoenhofen pivo 'priporoča
ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave. Chicago Ul.
Edward Paucli
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Rev. Deeki je v> j e dni njegovih govorov rekel, da je sramota, ¡bolan biti. On jie gotovo s tem' menil reči, da človek, ki se lahko izogne ali .prepreči bolezen in ni tako storil, se. naj sramuje sam ¡pred seboj. Dandanašni vsakdo ve, ali naj bi vedel funkcije telesa in vzroke najnavadnejšib bolezni in je minogekrati v njegovi moči da jih ali ¡prepreči ali pa jih hitro ozdravi prečno se trdno u-ko-reuinijo v telesu. Vaš apetit je najboljše merilo vašega zdravja. Če se slabša tedaj je nekaj napak z vami in mi vam svetujemo, da •pričnete takoj- rabiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto je zelo ¡koristna zdravniška priprava, ki vam da zdrav tek in novo živčno moč.
|Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland 5 ve., Chicago. 111.
Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!”
ODVETNIK
PATENTI.
URL STROVER
1009-140 Washington St.
Tel, 3989 MAIN
CHICAGO.
Dobra Unijska Gostilna,
mrzel in gorak prigri- |nç Q CtactflV zek. : Pod vodstvom JPS« O» OUlDiliy
650 Blue Island Ave.
delikž Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih Deopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja tel canal 1386
Frank Gregorič
priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni
SALOON
na 101 Main St., LA SALLE ILL.
“Austrian Ciuh”
GOSTILNA
JOE LENIČ, lastnik
STRINGTON «pedmest^ Leadville, Colorado
Potniki dobro doSli! Zastopnik Glas Svobode
GOSTILNA!!!
JOHN DOBNIK
300 Reed St., Milwaukee,Wis
GOSTILNA!!!
Reinhold
Kroll
Izdelovalec in trgovec na veliko s
VINOM IS LIKERJI.
“GREEN BELL”
naše specialiteta.1
410 Greenfieid Av. Miivvaukee
Phone 1547 J.
HEDDO!
HELLO !
Rojakom Slovencem naznanjava, ‘ V da sva odprla
Gostilno “Slovenski Dom"
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island! ulico in 22. Plaeom samo ©n block od slov. cerkve, kjer točiva vedno sveže pivo in druge likere. Dobe se tudi fine smodke.
Mladič & Krampats.
TUKAJ živečim rojakom in onim, ki potujejo skoz Kenosho, priporočani svojo na novo urejeno
GOSTILNO
v obilen poset. Hrana in stanovanje se vedno dobi pri
LOUIS ROBSEL
113 Milwaukee Ave., Kenosha, Wi&
Josip Komar
164 Reed St., Milwaukee,Wis
priporoča rojakom svojo lepo urejeno
GOSTILNO.
Snažno prenočišče se vedno dobi
Rojakom, ki potujejo skoz naše mesto se za obisk vdano priporočam.
Schlitz pivo Da čepu.
Louis Bergant
SALOON
257 First Ave., na ogalu Park St MILWAUKEE, WIS.
Biljar na razpolago.
Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza

Chicago,
U/ \£û VU v* T \i*
t M
SegDMF
-D
'T

CL-
w
({
Illinois.
Vstanovljena dne 1. septembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsedniki; 2848 Blue Island Ave., Chicago. MATH GATSHEK, podpredsednik; ^dkomis, 111.
JOSIP TVAN&EK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111.
M. Y. KONDA, zapisnikar; 1618 W. 20tli St., Chicago, 111.
I VAIN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
JOSIP BENKO (predsed.), 11212 Pulton Ave., Pullman, 111.
JOS. WERSÖAJ Box 271, Grand Works, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 4'2nd Ct., Chicago, 111.
POROTNIKI:
JAKOB ZAJIC, (predsednik); Box 44, Winterquartiers, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
A. H. SKUBIC. 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, HI,
JOS. FRITZ, 11422 Stevenson A., Pullman, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. B. J. DVORSKY, 55 Fisk St., Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, III. Denarne, vpošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE’’.
Pristopili.
K 'društvu št. 1 v Chicago, Ul.: Fram© Auiželj, ©'. št. 933.
■ K društviui št. 6 v Wimprquarters, Utah.: Valentin Orač, 934; Fran« Zmrznikar, 935; Martin Moneta, 936.
K društvu št. 10 v Moon Run, Pa.: Josip Mahne, 937.
K društvu št. 11 v Staunton, 111.: Ivan Sprudič, 938.
K društvu) št. 13 v Witt, Ul.: Ivan Ridhemd, 939; Franc Tomaži«, 940.
K društvu št. 15 v Granville, lil.: Fran« Blatmk, 941.
K društvu št.. 16 v Clinton, Ind.: Anton Primožič, 942.
K društvu) št. 20 v Cleveland, O.: Ivan Struna, 943.
K društvu št. 22 v Indianapolis, Ind.: Franc Kovačič, 944; Franc Hruiban, 945; Anton Hvaliza, 946.
K društvu št. 24 v Milwaukee, Wise.:	Ivan Kopušar, 947;
Josip Jo via, 948.
K društvu št. 27 Forest City, Pa.: Blalž Carli, 949; Franc Germ, 950; Anton Gerčman, 951; Karol Keržič, 952; Franc Mihevc, 953; Ivan Opeka, 954; Ivan Tomič, 955; Martin Knez, 956; Franc Kastele, 957.
K društvu št. 32 v Wenona, 111).: Martin Sime, 968; A. Bel-koutsfci, 959; Ivan Nadler, 960.
K društvul št. 36 v Springfield, 111.; Anton Gorenc, 961.
K društvu št. 38 v Jenny Lind, Ark.: Frane Luznar, 962.
K društvu št. 39 v Aguiar, Colo.: Josip Mohorič, 963.
VSIM DRUŠTVAM S. S? P. Z. NA ZNANJE. Opetovano opominjam) uradnike društev, da kadar priglasi kdo svoj pristop k kakemu društvu S. S. P. Z. naj ga pri seji ^edien iz med članov .predlaga kot čafcanca a s predlo,gonil mora čakanec vplačati $1.00 v društveno blagajno.
Predsednik poveri na to dva ali več članov odbora da koračijo s .čakaneom k zdravniški) preiskavi. Kedar zdravnik ^ čakanee preišče takrat se 'zamo-rejio v ppvi seji vpeljati in doplačajo, kar imajo še iza doplačati, kakor v zapisniku citate, vstopnine plača vsak član $2.00 im takoj pri sprejetju v društvo naj plača tudi $1. mesečni asesmjent za dotilčni mesec.
In kadar se1 pošilja milsečno poročilo, kakor tudi denar na Zvezo, takrat se ob enim vpošljejo pristopne listine novih članov.
Za nove priisitopte člane odposlati mora društvo Zvezi $2 in ves «¡sesraent in če- se tako sttori, potetmi se nove člane po potrdilu vrhovnega zdravnika sprejme ter vknjiži v Glav Uradu z tekočim ineseaomi. Ako pa d-riuš-tvo odpošlje za nove člane samo po $2.00 se ne sprejme nobenega člana v Zvezo 'dokler ni mesečni asesment plačan. — Člani tudi plačajo za potne in prestopne Listine 25e., topa takoj pri izdaji, nakar naj društvo pošlje Zvezi z nastopnim
asesmientonn1. .	1
Enako opominjam ona društva, katere še niso poskrbele »a svoj urad potrebne jamščine, da isto prej ko- mogotce store.
Pravila bodo dogotovljcna doi 1. jan. 1910, inx takoj, bodem razposlal na vsa društva ista, da se bodo 'člani vedeli ravnati v prihodnjimi letu. Komečno še opozarjam vse društvene tajnike, da »e točno ravnajo' po Zveznih navodilab in določilih v prihodnjam letu.
Vsemi Zveznim bratom S. S. P. Z. pa poročam, da naša dilen-a organizacija vedno uspeva in napreduje.. Po prvim glavnim zborovanju je pristopilo db sedaj 12 novih društev z lepim številom' članov. Kakor tudi stara društva so se krepko povspela, kajti vedno naraščajoče število članov kaže lep ulspeb in napredek. K temu pa se še vstanavlja 9 novih društev in še mindgo rojakov čaka na pravila. da se prepričajo o istih ter vstanovljena bodo društva za našo ra z vijočo sie S. S. P. Z.
V mesecu januarju 1910 bodo- tiskane nove Prošnje za možki in ženski spol, te.r poslana bodo na vsa društva, tora j cen. društva naj bodo pripravljena za sprejetje ženskega spola.
Tu v Ohieagi' nam poročajo rojakinje, da vstanovile bodo svoje društvo ter priklopile se k naši Zvezi. Isto tako naj store v okolicah kje se nahajajo' naša društva, da pristopijo v staro, ali se pa vstanovijo svojo podružnico.
Cenjenim društvam naznanjam, da 5 mesečni računi ali revizija S. S. P. Z. se vrši 1. Januarja 1910 to pa vsledi tega, ker vsem nadzornikom nimogočei prisiostovati vsaki čas, a pri tej stvari pa morajo biti vsi navzoči, toraj prosim malo potrpljenja.
'Srečno novo leto. *
JOS. IVANŠEK, tajnik.
BOŽIČNO DARILO.
Clinton, Ind. 9. dec. 09.
Prosim, da priobčite v našem priljubljenem listu '“Glas Svobode”, ker hočem «poročiti o našem društvu “Premiogar” št. 16.
|Na redlni seji dne 6. t. m. je bil volen novi odbor za dobo 1910 in so bili izvoljeni sledeči: Vincenc Verhovnik, predsednik, Box 569: Victor Zupančič, tainJk Box 17, Rudolf Časar, blagajnik Box 412. Frane Fabčič, zapisnikar; Anton Velhovhiik, reditelj; Andirej Ladi-1 ha, voditelj. Nadzorni odbor: Fr. Mrak, predsednik; Jak Krainic
John Mufler. Bolniški odbor: Jože Knoč, George Grašek, Matija. Gole.
Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj.
Toraj vabim vse brate tega društva, da se vdeležijo polnoštevilno rednih sej, ker je več krat važna stvar na dnevnem redil.
Bratovski pozdrav visim članom vrle in lepo napredujoče S. S. P. Zveže. Victor Zupančič, tajnik
Božič se j,e približeval bližje iu Rožic ni mogla zaspati. Tudi ko se je njen oče ranega jutra pripognil nad ujemo posteljo, da po ljubi njo in Rlcberta ter jima vošči dobro jutro in by-iby pred-no-dide na delo v železno livarno. Ona je bdela, te r poslušala, kako je ‘zunaj butala burja ob mulo hi šo, kako je v podstrešju pokale kar se ji je zdelo takb ¡blizo. da ko ibi stegnila roko pa bi lahko dosegla švigajoče prikazni, ki so se menjevale pri prasketanju -sveče' im njene svetlobe..
Snežilo' je, in buirj-a je razsajala ter nosila, bele snežinke skoz razpoka v -notranje prostore, da je revma odeja- na postelji postala premočena, in trda, spodnji del pa je (bil pokrit s snegom. Rozi e se je tresla mraza. Nategnila je že razdrapamo idejo, pokrila žnjo brata, in tuidli sarma se je skrčila pod -njo. Ko se j® -brateč prebudil stegnil je roko im Rtfzi-e se je stisnila k njemu.
“Ali misliš Robert. d'a :bo mnoja nunčika -tako velika kot je Mic-kimia ? ’ ’
“Tvoja punčka? Jaz upam da, Razie.”
“In tvoje sanke Rolbeirt, bodo tudi- velilke in rudeiče kot so one Cajhlnove ga Bilčka ? * ’
“Ali ne ;bo -to' lušno-?”
“Znubilti, da dobimo- tudi -slaši-čiic, Robert. Saj veš, Micka 'Turkova jih je; ko je dobila punčko in Gajhmotv BilČek pa je dobil toliko lepega 'zadlue leto.
“Da,, toda saj veš, da ata ni imel dtefla celo poletje ; .slišala si tudi mamo govoriti, da moramo imeti visi -nove obleke, ker so do-/sedanje že toliko dozorele, da se jih šivanka Deprime več.”
Nato je dekle molčalo nekoliko trenotkov.
“Oh, toda Miklavž bode tudi nam Igrač prinesel, ali ne1 Robert- ?”
Fant j:e nato postal moimiental-nioi ravnodhšon.
“Miklavž j,e čuden -patrom, Ro--zi.e,” odgovoril je fant .-nenadoma da bi otresel žnjim sestrno prazno verstvo.
Toda. dekle- j-e bilo vstrajno: “Zakaj, Robert?” Je vprašalo..
“Zato- — zatjoi, ker pusti vsa boljša darila bogati .mladimi, in v mnoge, mnioge -hiše v katerih stanuj e jo revni, ljudje se še vstavi me”, je razburjeno odgovoril, Robert.
“Prinesel ipa bo mojo punčko, Robert, ali ne?”
“Jaz upam da, Roede.”
Ležala sta-, ter poslušala piskajoče 'vetiitove zunaj, odkoder se je hkrat-u zaieold škripajoče odme tavanje.
“Kaj je to?” Vprašal je Robert.
“To je papa, ki odmietuje sneg raz tratoarjia,”’ odgovorila j-e sestra. “Vidiš, kako isnežuje”, nadaljevala je ona, porimivši odejo nazai in pokazala -na bedo -lista na poldlu in -na spodnjem -delu njune postelje.
Fant je hitro skočil iz postelje, ter stekel 'bos po golemu podu n nizkemu oknu v nasprotni strani loitl' nositelje in gledal ven.. Zunaj je ¡bilo zakopano vse p)o»d -teško bello- odejo, in s-n-ežilo j-e še vedno dalje; on pa je videl bele snežinke na lahiko se dotikati olb šipe * -okrniti.	\
“To je fino, Roziie!” je upil, ploskajoč iz rokami veselja, ko se je vračal nazaj v postelj, tresoč se mraza. “Sedaj pa 'moram imeti sanke, prav gotovo, i.n potem te bodem' jutri na njih -daleč na okoli prepeljal. ”
Natío sta zasipala, in ko sta se zopet prehuidlila, bil je svetel dan, in m ju -mata, istdj-ača v .spodnjem dle-ltat posllcpja pri vznožju na pol podrtih stopnicah, ju je klicala.
'Vlstada sta hitro, pobrala vsak svojo olbleko ter jo neisla v na--ročjlu dol po golih stopnicah v kuhinjo, kjeh je v stari že na pol podran! peči že dolb-rto gorelo.
Se vedmo je snežilo, in veter zunaj se je igral s snežinlkami ter jih v velikih dkiuipjinah zanašal škioz uliiieo in jih kiujpičil na odprto 'zemljišče.. Otroka sta radostnega obraza izaipuistila -olk-nc za toliko časa da povžijeta koruzen kolač za -zajtork.
Robert je m\oira;l izostati iz šole ta- dam; njegova obleka je bila že ponioš-ena in prelahka varovati še tako nežno telo proti tako občutni zimli. Sosedov Bilčefc je ravno vstopil, in zvedevši da- Robert ne gre v Mo, /ostal je tudi on doma. Nekoliko pozneje, .po prigovarja-
nju, je mati -dovolila Robertu; o-bil-tči oguljeno suknjo v naonan, da spremi sosedovega Bl-lčka do doma. Bilček je bil od Roberta dve leti stareji, in -edini otrok. (Njegov -oče- je Ibiil tudi -v feti livarni vposlen, to,',a bil je 'bos, in v vsihi teh letih ni niti dneva zgubil. Billč-atovi ljudje naravno torej niso Ibili tako revni kot Robertovi starši. Žive-li so- v veliki ter lepo opremljeni hiši, ki j: imela prostorno jedilnico s kuhinjo'v pritličju m tri velike izbe v -prvem nadstropju, in podlstrež-je. Izbe' v pritličju so ‘bile lepo o-pr miljene z gugalniki, divanom, preprogami itd. Bo stenah so visele v ipozllačeinih oikivirjiih razne ¿like. In Robert si je predstavljal, da Biillčklavi .¡starši morajo biti neznansko bogati, ko posedujejo vse take stvari.
O poldne je preme halo snežiti in solnice je/ veselega toda resnega obraza pokukalo skoz oblake, a ibilo je še vedno mrzlo in vetro-vo-. Ri.lbe.rt je letel proti -domu, sneg se jo razmikal kot perje pred1 njim, Njegovo otročje srce je bilo lahkio. Drugi dan je bil božič, in prepričan je bil, da za gotovo dobi sanke za božično darilo. Mogoče, -da nebodlo ravno velike in- rudeče, kot -one Caj-hnoga Bilčka; toda to nič ne de, samo da Ibi bile sanke — prave sanke.
Mala sestra ga j-e pri vratih srečala; nestrpno ga je pričakovala ter- vedlno in vedn-o mamo izpraševala, keduj se- vendar Robert vrne.
“Jaz hočeta;, da pišeš še eno pismo Miklavžu,” j-e rekla. “Saj veš, jaz blcčenr velik», lepo punčko. kot j-e1 Miickina, onaJko da bo takoj zaspala, ko jo bom v zibko položila. Že do-lgo je od takrat) ko si pisal Miklavžu, in lahko bi nas pozabil.”
Robert se j« samtozav-estno proti svoji- materi nasmejal, toda izpolnil je -željo sestri, potem pa dal pismo materi, da ga odda na pošto.
Po obedu is sestoječiim. iz ¡suhega -kruhla in vode1, sta se Robert in Rozi igrala po hiši-, dokler se Rozie ni utrudila in'zaspala) na tr-dieim golem podu, Robert jo je pokril z neko staro; ruto, potem* -se je sipneH na. -okno t-er gled-al sani, ki so švigale mimo hiše in tako u-gladite sneženo ¡cesto- ipo razno nametanem snegu-.
Nien-adioma 'pa se je prikazal tudi C-ajbnlcv Bilček s svojimi san-kami, 'ki jih je privezal za mim-o-idoče vozov-e' ter se tako pripeljal n® vrh ulice potem na- spustil zopet naviadloli. Roberta, gledajočega skoz okno1 se j-e polastila želja prositi matere dovoljenje, da bi smel iti veselit se- z Bilčkom, toda veter je še- vedrn» iraočn-o pdlhai, bila je pa tudi huda zima; in njegova obleka je Ibila laihlka ter obnošena, ni- se torej, uipal, in držal se- je) 'okna,.
Čez nekoliko časa vstopila je mati-, s-e vsetdla zraven njega s krpanjem v roki.
“Jaz sem tl že cel dan želela ne-k-aj povedati, Robert,” je rekla. “Ti veš, Roizie 'hoče na vsak način imeti- punčko, in pa,pa je bi-l tolika iineseeev zadne poletja b-rez dela, dla ji istega n-emore, o--skrbeti, a prihranil je vendar petdeset centov za ¡božič, čuj, Robert, jaz sem ogledovala vsepovsod, toda -kaj- vredne punčke nisem- mogla kupiti aa petindvajset centov, sanbov pa sploh nobenih n-e za to oenio, združila senr torej oba kvodira ter za to svoto 'kra|pila puinčko. Veldlela sam da 'bi 'nehote! ti iznienaiditi Roze, dirulgo leto lculpim pa tebi sanke. S-aj je t-aikto iprav ali ne, Robert?” Tako je govorila mati, ter ga na lahko, pobožala po glavi.
“Da, imama,” odgovoril je dečko. Tcld-a glas se -mn j-e tresel; bi! je zelo« izneraadjien. V teta momentu je mimo s evojjiimi sankami zopet Cajhnov Bilčelk švignil, -mogoče že petindvajsetkrat, ter mahal z roko, todla Robert se ni ganil. ¡Solze so mu zalile ¡olči in mu trkljalo dolu po licdh. Obrnil se je od «kina, posegel na polico po svoje šolske knjige ter »e žnjimi zabaval iin s čitanjem nalog. Prva lepa snežna odeja pa je zgubila svojo krasoto za njega.
Dalje prihodnjič.
Listu v podporo.
J. Vehar 25o; J. Blatnik 25c; J. ¡Skok 25c; M. Kotar 25c; F. Testi n 25c; J. 'Perko 25e; vsi zato 'ker je cerkev blizu pa n-e grejo k maši. — A. Fisher 50c. J. Kaus 50e.
Ueuropin Želodsčni G-renčec
je zr.ašel J. B. Hcbeuer, v nemškem Jas-sniku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900- Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en^ poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca.
J. B. SCHEUER CO.,
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St.,	Chicago, Illinois
GARANTIRAMO DA ----- JE ---
/----'
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na
IM! o la o 2? MLADIČ/
GENERAL AGENT
158 W. Kinzie St.	Chicago, lil.
JZ,
hrlplllipmn obleke po meri iz čisto volnenih, domačih (¿UClujCillu portiranih tkanin.
ProdSjSfTlO S°tove °.frleke delavnik
Imamo ve^^° zalogo trdih in mehkih klobubov.
V ZalOffi ^mamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost.	Največja zaloga
vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte si i kupite!
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI
JURIJ MAMEK.
| 581 S. Centre Ave.,	Chicago, 111.
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
m
m
M. A. WEISSKOPF, M. D.
=0
ZDKAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoiudne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
°d 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.,—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKQPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNI«
POHIŠTVOM
624-628 Blue Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
I Pijte najboljše pivo
S Peter Schoenhoffen Brewing Co. g
iä
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
PROSTOVOLJNA
ZAHVALA
Velecenjeni gospod zdravnik !
Usojam se Vam naznanili, da sem sedaj hvala Bogu popolnoma zdrav terne trpi-v več na ŽELODCU IN TELESNEJ SLABOSTI, od moje prejšnje težke bolezni nimam več niti najmanjšega znamenja. Moja najuljudneja Vam hvala iu od Boga plaoa ker nisem nikdar mislil, da bi zainogei v tako kratkem času popolnoma ozdraviti. Istotako se moja žena in hčerka po uporabi Vaših zdravil popolnoma zdrave počutite. Moja dolžnost je, Vas vsakemu bolniku najtopleje priporočati. Vaš najhvaležnejši
JOSIP K J SLAN, Box 8, Tremely, Grasselli, N. J.
Na tisoče tak'h in enakih zahvalnih pis- m se nahaja v Collins New York Medical Institute Kdor se poveri v zdravljenje «-ega, zavoda sme biti siguren, da se nahaja v rokah izkušen»«a______zdravnika.
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medica!IuRtituta”in pi-! satelj prokoristne zdra-I vilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”.
katera je bila zelo bolna iu slabotna žena, je seda j popolnoma zdrava in mati čvrstih in zdravih otrok.
sr ■■ larvo za ozdravljenje v-ake tudi naj z 'Starale bolezni ker po njih vsak bolnik

v najkrajšem č.isu Km<»o_ozjir¿>_i_ Pridite aii pišite v materinem slovenskem
Pošljite Se danes za 15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravje” Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti
i ure—Vs^ki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.
jeziku na THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 West 34th Streeti New York, N. Y

“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
WEEKLY
Published by The Glas Svobode Co., IS 18 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni Ust za slovenski narod v Ameriki.______________'
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
------------in velja--------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto.-.........$1.50
za pol leta............$1.00
ZA EVROPO:
Za celo leto........kron 10
za pol leta..........kron 5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST 20th St.,	Chicago, III
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi STkRi naslov.
JEKLENI TRUST IN DELAVCI
¡Ni iejpo, ¡človeku, kateri ,se je sam v smolo spravil, njegove napake oieitaiti. 'Toda vsaj k *sipneivid-nosti se ga miora iprivesti, da je napako storil, ter da jo ne ponovi. To je za reici v očigled navrtanega postopanja .American Federation of Labor napraim jeklenemu trusbui.
Ako trust sedaj, kakor razlaga v spodaj navedenem manifesta Federacije da koče, delavsko organizacijo1 v svojem okrožju uničiti, talko je to na kratko rečeno ■zaradi tega, ker misli, da to mora tvegati. In povod k temu je dvoj1-ni, namreč, ker trust zna, da je Am. Asisoicioation iželezninska in jeklarska - delavska - organizacija samo navidieizno, in ker zna, da je pred vsakim napadom od strani zvezne-vlade varen.
¡Zna.no je, da Arnalg. Association -oksega do sedaj samo manjšino '‘učenega” delavstva v jeklarnah, da ne sprejme navadne deliavcie za -elane in ¡bila je celo nasprotna, da bi se le-td organizirali. Sebična delavsika-aristo-kraeija “šolanih” je na to pomišljala, da tovarnarjem na to ne pride, da bi manjšino delavstva zasigurali, ako morejo za to veliko maso navadnemu in neomejenemu izkoriščanju prepustiti, in to- je bila tudi nekoč politika -tovarnarjev. T'o je Ibilo takrat, ko. so oni politično pomoč delavcev, soselbno z ozirom na ogromne visoke ednine, potrebovali i-n želeli.
Toda -to ni danalšni slučaj. Jekleni baroni so sami pritrdili za -znižanje colnin-e, ker tudi tako še vedno velikanske dobičke delajo, in kieir je col na železo in jeklo sedaj nižji, kot n. pr. na tekstilnem in drugem blagu, tako so si jekleni ¡baroni,- gojo-vi, da jim od te strani ničesar ne preti. Oni tedaj ne potrebujejo več politično p-oimioe delavstva. In zaradi t-ega mislijo, da 'zamiorejo sedaj neobzirno postopati. Njim to /braniti, ni Amalg. Association v stanu,
' ker o-na sto p ra v tvori le manjšino delavstva v jeklarnah, fca-tera, kakor je Hoimjestad dokazal, je za dom-estiti. T-oraj mora biti prvi pogoj za uspešen napad na jekleni trust organizacija vsega -delavstva industrije, uč-enib in neuče-nih. Ako -manifest prav razumi-mo, talko* bi sie imelo to poskusiti kar je najvažnejše pri celi stvari.
Izvan t-ega pa se ima glasom manifesta tudi politifcarje na pomoč vzeti. Gotovost -se -s-i-eeir v manifestu ne izreka, kaj da sc bo od njih zahtevalo. Najbrže je načrt, da bi na trustjame vplivali, d'a bi bili* delavskim organizacijam milejši, kar pa bi bilo nespodobno početje. Raiz-ven tega se bi -znal-o tudi misliti, postavno m-aši-no proti jeklenemu trnstu naperiti. Da je -on takisto nepostaven, kot - je Standard Oil Trust, je brezdvomno. Takisto je -on ,sestavi jc-n, kot le-ta, je neka “Holding Company” i-n stremi po monopolu. Toda republikanski mogočneži s-o .bili jeklenemu trusta še vedno naklonjeni. Vendar si je -še celo “veliki” trust-ožerec Roo-sevelt za časa zadnje panike pustil narekovati, d-a največji konkurent trusta n,a Jugu, Tennessee Steel lQotnpany, bo najbrž od njega pogoltnen. Tedaj je veliko vprašanje, ali prav z-a prav je težko z-a -pričakovati, d-a bi^z.a-m-ogl-o delavstv-o ma-sirarijo antitrust-za k ona poto-m zvezne-vlade napram trnstu v tek spraviti. Medtem hočemo počakati. Poglavitno vprašanje je, če se hoče delavstvo organizirati in boj proti trusta pričeti. Ako to storijo in

zamorej-o i-n dust rig.sk o krizo v-pri-zoriti, potem zna tudi -politično posredovanje- v njih korist v me-s ¡poseči, — toda le potem*. Sami nase se zanesti in edino -s-am n-a-se, mora v temi, 'kot vedno geslo- delavstva -biti, ako se n-oče hu-dim i zkušnja mi izp-o-sta-v iti.
Manifest.
“Organizirano delavstvo se nahaja v neki krizi. Pod imenom United ¡States Steel Corporation zn-ani silni 'Trost vporablja svoje ogromno bogastv-o- in svojo veliko moč n-e samo, da delavstvo za življe oropa, marveč tudi da tisto za-siužnji. da ne bi b-i-lo v stanu, nadaljnjim napadom- protivit se.
“T-a korporacija-, ki j-e bogata, po-stal-a s privoljenjem, ljudstva t-e dežcl-e, napravi- in razdira postave, v svoji; pohile-pmo-sti -po še več j-eim. bogastvui podkupljuje posta-vodajalc-e in n-ostavo-i-zvršitelje ter dela sedaj poisfeus, edini faktor -porušiti, kateri obstoji mednjo in neo-miejeni-m i-ndustrialnim, političnim in morali-čnim Kiparstvom.
“United State« Steel 'Corporation je napram delavstvu vojno napovedala. V njenih skrivnih sestankih- je* ta korporaeij-a dekreti-rala, da se nji* edina ovira na -poti do neomejene moči — organizirano delavstvo — -mig-ra uničiti. T^ii (brezdušna korporacija ne predstavlja druzega, kot dolarj't, vis-egamiolgočni dolar je njej -b-o-g. Delavske organizacije sestojajo i-z njih vslužbemcev (,s krvi in -mesom). Le-ti faktorji si nasproti sto-j-e,
“Dne 1. junija 190*9 je U. St. St. C-o. izdala ¡delavstvu svoje* napoved vojne. Pravica, da se v skupno varstvo zjiedi-ni, ji ni bila več pripoznana. Nad-aljno znižanje viže talko nizke plače je ob jednem naznanjeno. To povelje je z dnem 1. julija 1*909 stopilo v veljavo.
“Mi mislimo, da bi si morala vse -prizadejati, do -se vsi v jekle-ni-železni-m ibelo-k-ositrasti industriji vposleni delavci in v teh Mizo stoječih tovarnah organizirajo. -Glede n-a sedaj vlad-aj-o-čo, skrajno* nujno situacijo, pozro-čeno po stavki in stališču, katero ■zavzema U. S. -Steel Corporation, pozivij-am-o vs-e narodne in -mednarodne Unije v Zjd. drž-avah d-a vsaj čn-emiu organizatorju- naroči-, da pomore- pri te-m delu, nadalje prosimo A. F. of L., da toliko njenih .organizatorjev koliko-r le možno V to svrh-o na razpolago da.
“Mi tudi priporočamo, da centrale v vseh krajih, v katerih- se tovarne trusta nahajajo, posebne komiteje izvolij-o in sicer z navodilom, da pri organiziranju pomožno sodelujejo, iu nadalje priporočamo, -dia ta- oklic v vsiih- -centralnih organizacijah nri prvi -seji januarja mies-e-ca na po-seibni dnevni red pride.
“Esekutivi Am-erican Federation of Labor priporočamo, da na vse mednarodne, narodne,^. centralne- in lokalne-unije okrožnice
KADILCI.
Pomagajte nam oglaševati naš tabak med vašimi prijatelji in za to Vam damo ta fonograf zastonj.
Isti ni nobena igrača, kakor navadno dajejo razne tvrdke- za premije, temveč je v vseh zadevah fonograf prvega ¡razreda.
Kedarkoli želite, si napra-
cert, s raznimi kosi najimet-nejših miuzikaličnih proizvo-
------~	-m-^mi je $15^00.'	'
Mi želimo, da nam pomorete oglaševati našo fino kvaliteto tobaka za CIGARETE USfPIPO.
Poslali vam bode-m-o v-sa-oega nekaj, avstrijskega, Bosenskega, Hercegovina, 'Turškega in Ruskega v skupni vrednosti $6.00. Vi ga. -z lahka raiziproldat-e med vašimi prijatelji, ker ta tobak, je najboljši na svetu.
Tobak, ki so ga kadili doma in ki se jim vedno dopada,
¡Ko prejmete naš -tobak, priporočita ga prijateljem, če se -ste z istim zadovoljil. Dajte jim- naše im-e in naslov in na t-a način nam pomagate oglaševati. Za to vašo pomoč, Vam damo naš “King Phonograph” zastonj. T-o- je mogoče -edina prilika, da -pridete d-o takovega finega ph-omographa brezplačno.
Za tobak vam -računamo $6.-00. Pošljite v naprej 50 -centov (v znamkah) in vam pošljemo na najibližjo ekspres postajo tobak in phonograf — katere ¡prej preišlčite prednoi jih sprejmete — in če se 'zadovoljite plačajte ekspresnemiu agentu $5.*50 in tobak in fonograf sta vaša.
Ali pa če nam naprej pošljete celo svoto $6.00 s -poštno nakaznico a-li v prilpo-roič-enem pi-smiu vam damo posebej en record” (pesemi) zastonj. Ne bojte se p-oslati nam denar, ker mi- smo zanesljivi in povrnemo vso svoto vsakomur, ki je nezadovoljen.
OPOMBA:	Ta ponudba traja samo tako- 'dolgo, dokler smo
prepričani, da smo dovolj oglaševali naš -tobak, i-n radi tega vam svetujemo, da se ne obotavljate naročiti*,, ako želite naš phonograph zastonj.	Naslov:
EUROPEAN TOBACCO CO ,
33 Leonard St. Dept. 105, New York.
o^3 sZOB°Oe
1518 West 20th St. Chicago, 111.
OB VESTILO!
s -prošnjo razpošlje, da fin-an-ci-j-elno podprejo stavkojoče delavce tovarn za železo, jeklo in belega kositra, šli priporočamo, da prvi oklic s -prošnjo za podporo, dne 1. januarja 1910 izide, ter se prosi da podpora o-d vsa-ceg-a elana naj ne* hode- manja kot lOc. Nadalje naj vs-i z nami čut-stvu-joči iu svobodo ljubeči Ameri-kanci poživljajo, d*a naj nas v tem gilgantičnem boju za -pravo-, pravičnost in humanost finan-ci-jelno in moralično podpirajo.
“Z ozirom na od United -States Steel Corporation -povzročeno veliko krivico, katera ne zadene samo delavstvo, marveč vso občinstvo, priporočamo imeuovanje komiteja z naročilom, da senatnemu predsedniku in go-vornik-u zbornice! pritožbe delavstva na-pra.m korporaciji, predloži ter zahteva temeljite preiskave o zakonitosti nje -postopanja in njenega obstoja po'd! *zakoni Zdr. držav.
“Nadalje priporočamo, da leta konferenco imenuje komáte z naročilom, d-a governerjie in druge državne uradnike, kot tudi o-krajue. in občinske-oblasti po mestih posetiijo, v katerih se tovarne trosita nahajajo, ter njimi silne« krivice razohlaže, katere državnik orni onih držav in mest U. S. 'Steel Corporation prizadeva. Ti
uradniki naj temeljito- preiščejo in odslovitev uradnikov zahtevajo, alko so dokazi doprinesem-, *da so krivde .s*odele*žni.”
Oklic je podni-s-an od komiteja, sestojee iz James, O’Connell, T. -L. Lewis, W. D. Mahon, Gieo. W. Perkins, J. W. Daj7», Frank M. Ryan, T. Healy, Sam. Gom-pers, P. J. M-cArdle, Chas. E. Lawyer.
CENJENIM ROJAKOM NA ZNANJE!
Veliko rojakov dela leta in leta težko -delo za majhno plačo*, za kV tero so Am-erikaraci večjo -plačo dobivali. Kaj je temu vzrok: Zmožnost Angleščine. Samo z Angleščino si lahko pomaga Slovenec v ZjedSinjenih Državah do primernega dela. Kako se pa priučiti Angleščine brez učitelja? Po navodilu:	Slovensko' Angleške
Slovnice, Slovensko Angleškega tolmača in Angleško Slovenskega slovarja. Knjiga popolnoma -odgovarja namenu, kar pričajo mno-gobirojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike, -kateri celo izražajo željo da naj si vsak rojak naroči tako prepotrebno knjigo.
Knjiga v platnoi vezana stane samo $1.00 i-n je dobiti pri V. J.' KUBELKA,
538 W. 145th St. New York, N. Y.
Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor 'tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravila in preVode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista	%
“Glas Svobode"
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštna znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
Naznanilo in priporočilo.
Slovencem v Denverju in okolici, kakor onim potujočim skoz Denver naznanjava, da sva odprla:
GOSTILNO “TRIGLAV”
kjer točiva vedno sveže “TIVOLI’’ pivo. Imava pravo starokranjsko kuhinjo ter snažne sobe za prenočišče.
Gostilna “TRIGLAV” se nahaje v bližini “UNION” postaje, na vogalu 17. in Blake ulice. Pazi na slovenski napis! Dobra in točna postrežba!	Svoji k svojim!
SCHEIN & P1RICH, lastnika
Rumunija.
'Bukarešt, 21. -d-ee. Neki delavec je* trikrat ustrelil na premirja in ministra notrajnih zadev, J. J. C. Brattiano. Ena krogla je ministra lahno ranila. Napadalca so zaprli.
British-Indija.
¡Bombay, 22. dec. Arthur Masón Tippetits Jackson, najviši sodnik v Nasik-u, je bili po nekem domorodcu umorjen, ko je neki igri v gledališču prisostovai.
Povod dejanja je baje maščevanje, ker je sodnik pred malo časom nekoga moža v dosmrtno ječo -obsodil. Jackson je služboval v British-Indiji od* leta 1888
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razm-evrste pipe -ter izdelujem im popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
Hoerber pivo. Prost prigrizek
MARTÍN NEMANICH
LASTNIK
Phone : Canal 80
22nd St. & Lincoln
blizu slovenske oerkve
DR.
RICHTER S
PAMPAM
Najboljše sredstvo proti bolem, revma-tizmu^ ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje m olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kozo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neurálgico. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St. NEW YORK.

		
■
—
G'LAiS SVOBODE
—
—
—


’"VT"* T-TVTTTTTTT^
TT T T-T V T T T ^
y T y V * n
r T V Y Y ¥ Y Y ^
Slovensko Delavsko Podporno in
(Penzijsko Društvo:
▼"Y YYYYYYY'Y*Y^
U/
\M
I 'R
1> AH R AGt H, PE NNSYLVANIA
s \
GLAVNI ODBOR:
PREDISIEDlNlIK: Jos. Hauptman, Darragb, Pa. Box 140. FOÍ)PREDIS!EDiNIK: Ivan Sever, Adamsbmrg, Pa. Box 51. TAWIN0DK: Pran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamšburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88.
NADZORNIKI:
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ' ČELIK, Adamsiburg, Pa. Box 28.	j	1
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144 VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Arana, Pa.
DOPISI.
MctCormicik, 24. (Lee. 1909.
Prejel sem zopet daues $17.15. In v prvič sem ipreljel $34.30. Do danes skupaj $51.4)5.
Najlepša hvala vsem darovalcem, ter “Glas Svobodi” pa bodem kar največ mogoče pridobil novih naročnikov 'kadar ozdra vim.
Želim vsem 'dobrotnikom srečno Novo leto.	Jcs. Alič.
Sandieomliee, Mont. 16. 12. 09.
Moja naročnina ho v kratkem, potekla, zato Vam tu pošiljam $5. kar naj bo za slekleče: $1.50 za naidaljno naročnino, in za naročnino ' ‘ Svobodna Misel ’ ’, ko bi bili toli pri jazi da bi jo mi naročili. 50c. za sirote, v Oberry in ravno talko za Jos. Aliča, ter kar preostaja pa listu v podporo, in tc ker novega naročnika nemorem ddbiti, sem sam Slovenec v tej naselbini. V bližni ao pač tudi Slovenci pa #o toliko pobožni, dia slišijo travo rasti. Smo prišli sku ■paj in ko seim rekel da naj se naročijo na “Glas Svobode”, je pa neki rekel: ‘ ‘Ga ne maram, ko bi ga zastonj dobil; oni brezverc, >Lo ta list piše, če bi ga mi poslal, raiuiga takoj vrnem “Slovencu ja “Slovenca”, on je pravi list, je katoliiik in kar je še več vredno je Upion-list. (Op. ur. Cenjenega dopisnika prosimo, da do-tičnikn sporoči da je on pravi “Union-tepec”.')
Dobijo se še prave buče na svetu in le ižalibog, ko jilh je še ogromno število brez pameti in razsodnosti.
IS socialnim pozdravom in želim veliko uspeha in novih naročnikov.	Vaš somišljenik.
Broulgbton, Pa. 20. dec. 09.
ITiuikaj sem dobil dve naročnini za v staro dbmovino, 'ker pa nisem polpred 'zapazil da stane samo 10 'kron, sem računal po $2.50 Ukakor bo itak kmalu prišel čas, ko Ibo list veljal enako svoto in •pa tudi želim, da bi list kaj 'kmalu izhajal po dvakrat na teden.
Želim Vam mnogo novih naročnikov in predplačnikov.
Blaž Godec.
nič.” Na primer na plačilni dan, še denar se ne ogreje, ko črno-Sulknež že felhta po koloniji in potem še reče: “no saj je vsak denar dober.1 ’ In če je pa kaj za popit, je pa prvi, kakor na Barbare dan. Društvo sv. Barbare K. S. K. J. je imelo par sodčkov jiečmenovica, a kaj je rekel? Rekel j.e škiodia začet, ravno dober “test” sem dobil., pa ne bo več, .toida vse eno se .ga je mož dobro navlekel.
Kar se dela tiče, je bolj po navadi.; dlela se vsaki dan, ali ¡zasluži -ste» (bolj1 po srednje, iker visa-! ki zrna, kako je pod kap it alk tič-1 nim bičem.
i Zatoraj rojaki, dajte se enkrat iz spanja prebudit; čitajte “Glas ¡Svoibod'e”, iker to je pravi delavski list, vse drUgjo je “šimir”. j Pozdrav vsem svobodomisel-! earn širne Amerike. Svobodaš.
Dostavek:	Priložim $5.00 ter
prosim da priobčite nastopno.
Ženitvanska ponudba.
Tukaj je nas nekaj fantov, bi bi se radi ženili. Ne gledamo za prav Ibioigate, ker imamo .svojega bankirja; tudi ne prav mlade, ker smo' mi dokaj mladi; na-jsta-rejšii ima 33 let, kakor Krist ko je umiri, najmlaji pa 12 let, kakor Krist ko je bil v templu me 1 učenci.
1: Jak. Vehar, Pay mojster in banlknir; 2:. John Blatnik, pjiyo-voznik; 3. Jožef Aulbelj. bartender; 4. John Perko, Salon keeper; 5. Jožef Skok. Transfer Co. of Blocton; 6. Majk Koitar. Ikravo-,pobijalec ( !) in 7. Frank Teistin, «meso-voznik. — .Smo vsi fini rokodelci in katera -kaj la-stuje. se lahko seznani pismeno • smo vsi na Blocton, Ala. Biibb Go., Box 196.
Aciamislburg, Pa. 19. dlee. 09.
Kalkor siem čital v številki 51, da Vam jie najljutbše, ako Vam kdo pošlje nove naročnike za “krizmus”. Ja.z Vam jih pošlem tu 9 in sicer 8 za tu, eden pa za v staro domovine.
Novega ni tukaj 'posebnega, ka kor da napredujemo dobro, imeli smo letos tri dvojčke, diva imata po dve hčerki, eden pa dva sina, tako da .kranjska kri ne “fali”.
Vam ¡želim obilo novih naročnikov. ¡S spoštovanjem
Jakob Grad.
Op. ur. Živili! Ako bi se vsi naši naročniki le eno tretino tioliko potrudili kot ste se Vi, bi list že z novim letom pričel po dvakrat v tednu Izhajati, in računali bi na. dnevnik.)
Blocton, Ala, 20. dec. 09.
Prosim da priobčite teh par vrstic v ljubim listu “Glas Svobode)”, in to temveč, iker od tukaj ni nič slišati. Tu nas je nekaj Kranjcev, ali so bolj tihi, ker far-ika bisaga tudi včasih vlada. Nekteri pravijo “gospud so fajn. kaj en tolar če' ga dam, to ni
Witt, 111.. 20. dec,. 09.
Še nikdar ni bilo kakega dopisa iiz nase naselbine če pr.av je nas že čez. 30 Slovencev tutkaj. Pred, tremi leti sie nas je naselilo 8 Slovencev ter smo sami ostali do oktobra t. 1. namreč 1909 in -od oktobra naprej nas pa je kriza ¡zapustila in delamo sedaj vsaki dlan. Tu imamo d'va premogovnika1, ki se še dokaj dobro zasluži' in to je povod, da se je k nam1 mnogo Slovencev pridružilo.
Naznanjam Vam tudi, da smo si ustanovili novo društvo-, ki ispada k S. S. P. Z. št. 13. Društvo šteje 17 članov. Sejo smo imeli 12. dec. pri kateri je bil izvoljen društveni odbor za 1. 1910.
Izvoljeni so sledeči: Predsednik, Anton Ulčar, Box 95; Podpredsednik, Peter Szerslkni-s:	I.
tajnik, I. Repolusky Box 317: II. tajnik S. Posekal; Blagajnik. Luka Dernovšek Box 208 in zapisnikar Jožef Goč, Box 387.
Opominjam vse bližnje rojake, da iimajjo lepo priliko pristopiti k našemu društvu, ker jih veliko poznam1, ki še k nobenemu društvu ne pripadajo.
K sklepu tega dopisa pozdravljam vse svobodomiselne rojake preko, sitne Amerike, tebi “Glas Svobode” pa pošlem dva nova naročnika za “krizimus”.
John Repolusky, taj.
Pueblo, iGolo. 18. dec./ 09.
Prosim), da priobčite teh par vrstic v predalih nam priljubljenim “Glas Svobode”. Vem da so
čitatelji čitali “Poslano”, kate-‘ ro je oloelouanil gospod Kirar v št. uU Gl. Sv. iiz katerega vidimq, kakšnji troti so biii na konvenciji s>. N. P.! J', v Clevelandu, U. List piše kako so si lopovi podajali lopovske noke in po tem pa še tiisti vzorni lažnjivee Janez ¡¿tonic, kateri je potrdil Kržetove-laži. Tukajšnji -rojaki častitamo gosip. Hiranju in Glas Svobodi na razkritju te!h “vzornih” delegatov.
Zalilbože, iko je še dosti rojakov, ki ne poznajo tega čikaškt-ga meniha, ali kalkor ga je že krstil Zavrtnik, papeža Janeza Sto niča. Ko smo bili zbrani v neki tukajšnji gostilni in se razgovar-jali o svojih zadevah, se odjprejo vrata in v sobo stopi pismonasa. “Hop!” se čuje glas iz več ust, “Glas Svobode” je tukaj.” Hitro stopi neki rojakov in ga prinese v našo sredinjo, ter pričel na glas citati. Seveda čitalo -se je najprvo Kirarjevo looslano in ko je bila prečitana tudi op. uredništva katera se je glasila: “Nihče nemore trditi da ni lopov lopovu podajal roke v pogubo S. N. P. J., in potem pa še tisti hinavec in vzorni lalžnik Janez Stanič.*” Tukaj je nastal molk, nakar se eden odi družbe oglasi: “Kdo pa je ta Stonič?” — “Kaj ga ne poznaš,” se oglasi drugi, “to je tiisti, ki je bil pred par meseci tukaj v Pueblo z urami.” “O-o-o! Tisti je ta grešnik: suh kakor trta, dolg kakor prekla, obraz iima kakor hudournik, oči krmežljave kakor stara mačka, im vi zamerite take uiu človeku? kateri mu zameri je norec, i» to zaradi tega, ker od človeka, kakoršen je Stoniičeva figuira ni kaj boljšega pričakovat.” Odobravanje! Drugi se o glasi: “Veste kaj rojaki? Nekaj lbon?|0 napravili, ko tista čikaška figura pride še sem v Pueblo; ga bomo prijeli. opravili kakor “Pustno šemo”, na hrbet mu bomo deli napis: “Kralj laži” in ga poslali nazaj v Čika-go po “šu-bu” na naslov “Zavrtnik, Krže & Company.” Hura-klici! so odmevali ipo gostilni.
Sedaj se je zopet drugi oglasil in reče: “Veste kaj rojaki. Nikoli nisem veroval, da so takšnji laž-mjivci o-kolo Proletarca. Jaz sem bil zvest naročnik umazanega Proletarca, a sedaj vidim, da je to nesramno lažnjiva cunja. Ako se nebi čutili krivim Krže in ves glavni odbor s Stoničem povrh, 'bi pač drugo pot nastopili in ne bi se samo zagovarjali v tern laži polnim Zaplotarju; ali njih zagovor v latžnjivi cunji je od muh.” Odobravanje in hura-kliei.
Im s tem smo se razšli, vsaki na svoj dom.
Oho, g. urednik, skoraj bi bil ¡pozabil Vas nekaj vprašati. Seveda, vem da bodete rekli, kaj me to briga. Ali nikarte mi zamerit,, ker veliko spoštujem slovenske pisatelje in zavoljo tega bi rad znal, kaj je z zaplotarjevimi pisačii. Počakajte no kako še že imenuje Mo—Mo—, aha, ga že imam — Molek. Gosp. urednik -kaj je s tem prep-iisačeim Mole-kom. da ni več slišati od njega? Ali je sipozna-1 Zaplotarje in jim dal slovo, ali -so ga dali v pokoj ? (Op. ur. Nam se dozdeva, da ga je pamet srečala.) Nadalje Vas vprašam, kaj je s poštenjakom Kaikerj-emi in s tistimi groši, kateri so bili poslani t-emmi postenj aku 'za Gregorčičev spomenik, ker sem mu tudi jaz poslal 5 ca-pakov; — bi rad znal, kam so šli? (Olp. ur. S Kak er jem je pravi — špais. Na oipetovani poziv se mu je bilo vendar zljubilo-, da se je poštnemu inšpektorju predstavil in seboj pripeljal svojega “bosa” kot to-lm-ača. Poštni inšpektor je Kakerja vprašal, kaj je z denarjem a Kalker je povedal, da je denar na g. Gabrška v ipdsmiu odposlal — brez reeepisia (!!!). Poštni inšpektor je nadaljeval, da naj pokaže izvirno potrdilo g. Gabrška, s kojo potrjuje prijem omenjenega denarja. — In sedaj je “božja previdnost” Kakerja na cediito pustila, — Kaker je rekel, 'da ne ve, kje<je tisto potrdilo. ga”ne mora najti. — — A nekaj je za sedaj pa le našel. Njegov tolmač iin delodajalec ga je takoj odslovil s pripombo, da takega človeka v— se ve, poštenega, ne auore rabiti. ¡Stvar ni končana., ker državni prarvdnik ima silno veliko posla s razni«n; “grafte iji”.
Nekaj časa je bil Kaker pri Kržeitu, oziroma S. N. P. J. vpo-slen, ter je tam “pamflet”, katerega bedaki nalzivljejo “resolu-
cijo” in bil Sklenjen na konvenciji S. N. P. J. v Clevelandu, ure-doval. Bomo vidli če bo Krže zopet rekel, da lažemo ! 'Ofcolo S. N. P. J. je polno golazni, katera se dokaj dobro preživlja, — dokler je še kaj in dokler “Ibravcev” ne zmanjka.)
Pozdravljam vse čitatelje in citate! j iiee tega lista in voščim vesele ib/ožično praznike, tebi ljubi mi “Glas 'Svobode” pa želim veliko naročnikov in bi želel, da bi priromal po (Novem letu vsaj po dvakrat na teden.	K. D. M.
PREMIŠLUJMO!
Leto 1909 gre ¡proti koncu, tre ba bode računov, koliko smo pri služili in koliko ostaja ubogtmu delavcu za njegovo naporno delo, katero je opravljal celo leto ne pre-neboma. A delavca račun bode lahek, zapisala se bode ničla, ker mnogi niti potrebno za živež niso mogli prislužiti in da bi h koncu leta zamogel kuipiti potrebne obleke svoji nedolžni deci, katera tava semtertja od zore do ¡mraka sikoro omamljena'že sedaj prevelikega mraza. Tedaj, kdo pa bodle delal račune- za leto 1909? Kapitalistični krvoloki, ki ¡brez mere in bre'z usmiljenja morijo o-čete otnokosn in može ženam, katere bodo morale občutiti en kapitalistični' udarec več, — bogzaia koliko let. Namesto da bi se veselile dirtuižiine dan novega leta, bodejo pa uboge vd^ve točiLe grenke solze na zabij' ček računov starega leta. Ni ” to žalostno? Kdo vendar dela r i svetu toliko gorja in bede? NAdo drugi kot (kapitialisitilčni trmoglavci, kateri delavcu nočejo verovati ako jim pravočasno naznani pretečo nesreča.
Nekateri po katoliško podivjani ljudje celo trdijo, ako se brez vsakega vzroka pobije na tueate ljudi, da je to “božja volja” in da je -bog te tako ljubil, da jih 'hoče ki sebi imeti. Vendar ¡mora 'biti bog ne ‘neskončno usmiljen’, 'manveč kkirajno ¡neusmiljen, ko na tak način ljubi svoja stvarstva. Teiga “božjega” ubijanja in kapitalistične failbarije še ne bode konec, dokler bodejo na dan volitve nepremišljeni delavci 'kričali: “Za pijačo in cigare naj da. pa ga bomo volili! ” pa makari ga takoj drugi dan obglavi- Toraj le pamet, pamet možički, stari ste 'zadosti. Zato je silno britko. ukč opazujem cielo nepremišljenega be dlaka .
Premisliti moramo, da se dogaja nesreča za nesrečo, in koliko simo ¡že zgubili naših rojakov, kateri so' našli prerani grob radi kapitalističnih krvolločnelže vr. Tako ¡smo tudi iž naše naselbine zgubili enega nam' zelo priljubljenega rojaka, katerega je ubilo še meseca julija t- 1. v W. P. & P. Co., kamor so na vse pretege vabili Slovence in obljubovali, kako bo dobro in stalno Idelo- Ali vraga, to je Ibi-la le zanka, katera je vedno nastavljena vhogemu delavcu.
Rojak Andrej Koder, katerega je dohitela prerana smrt, je imel pri- sebi v žejpm $253 denarja, katerega je izročil svojemu gospodarju pri kojeimp je bil na stanovanju. Po štiri urnih težkih mukah je izdihnil, nakar se pridrvi katoliška baindla, ter zahteva denar -od dotienika kar z hudo in žuga, da se vrne s policijo, nakar mu vrže denar in ta gospod jo pobriše z $258. Kje je danes denar-, še ¡nikdo ne vé. Takisto se- ne zmeni ‘omenjena družba, da bi plačala, kak cent za ubogega nesrečnega. Zatoraj naj se nikdo ne zmoti, da bi hodil dela iskat v Oregon City. (Poživljamo g. dopisnika, da nam naznani celi dogodek o 'Kodru in pa imena do-tičnito, -ki' so denar odi gospodarja izsilili, da pribijemo celo stvar v javnosti in pa če; Ibo treba, zadevo naznanimo na pristojno mesto. Takim lopovom treba bič dati, da, izda. 'Olp. ur.). Ljudi več ko preveč tava sieimtrtja in nemorajc dobiti dela, dasiravno je ena tovarna več kot lansko leto. Zraven tega. ima družba še v Portlandu, Ore. naprošene takozvame a-gentie-, da pošiljajo ljluldi. Boss, ako te vidi, 'že oddalele se izogne in 'klobuk na ,cči potegne,, da bi te ne videl. Tako z,na prav fino kapitalistična in farška, banda norce briti iz ubogega delavca.
Pozdravljam vse čitatelje tega lista in vami voščim srečno novo leto, Tebi “Glas Svobode” pa o-bilo novih naročnikov.
Peter Kurnik.
Novo Odlikovanje!
DS. FERDiMAND METMM«
je bil od zdravniškega zbora iednoglašho izvoljen
ZA PRVEGA PRIMAR!
9
i
I
■
V
¡ UsXí\
I !
za
To novo odlikovanja našega zdravnika je Vas, kateri ste bolni slabi in nemočni
velika srdča
PA L17 II Dr. Ferd. Hartmann veli: ..Por-ej nego pišete kateremu zdravniku in poprej predno pričnete rabiti kakšna zdravila — opiši.e iskreno in brez sramovanja svojo bolezen njemu, prašajte ga za svet kaj Vam je rto-riti. On trdi, da večina boleznij, na katerih nad rojaki trpijo, prihaja vsled nepravilnega delovanja i pokvarjenja krvnega sistema.
DR. FERD. HARTMANN je danas navsaki način prvi zdravniški učenjak v New Yorku za VSE KRONI,.NE BOLEZNI ZUNANJE ALP NOTRANJE — kakor tudi za Vi 3 TAJNE BOLEZNI MOŽA IN ŽENE — nima toraj belit i 1: a, katerega on ne bival popolnoma ozdravil. — Z AT C F / J ROJAKI ako potrebujete kakšnega zdravniškega nasveti li pomoči, obrnite se pismeno ali osebno in z popolnim upanjem naznanite mu vse Vaše simptome bolezni ker se Vam zagotavlja sigurna pomoč in najboljša zdravila.
Vsa pisma naslavljajte točno in edino le na:
t
Z B
Dr. Ferd. Hartmanu
S18 East 14. St. New York, N. It
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil.
toči PERU pivo.
PERU BEER COMPAHr, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
Kašparjeva Državna Banka,
----vogal Blue I sl and Ave. & 19. ul.-
VLOGE 82,500,000.00
GLAVNICA . 8200,000.00 PREBITEK . . $100.000.00
iž
Prva in edina češka državno banka v Chijagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo gifkarte in pogojujemo denarna posestva ¿u zavarovalce police.
ČJemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoto, mogoče se popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER
MAGNET
I
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
r-----------------~~
I Iz slovanskih krajev
Z DOLENJSKEGA.
(Revež in katoliški duhovnik.)
Naši diuhioviniikiii ;se' r>a'd i pnavida-jo aairadi «alijemija časti,. Take pravde včasih razkrivajo zasebno življienj-e miekuterih ¡nalših celi.ba t-arjiev, kii) se nie smejo ganiti piloti volji) ibutanitciei; take pravde ipa včasih tuid'1 pokažeto, kako misli naš duhovnik o saeialniih stvareh In to' slednjo je važna za mas: vsaj vemo pjoteim, is kloim .imamo opraviti '
.(Nekil župuiik nía Dotenjsbeirn je odlgnal iz fanovža 'človeka, katerega ne mara, kii je prišel s isVojo žerno kot boiteir h kršita. Ta 'boter si je s pridnostjo pripravil molka j premoženja. Očital je župnik te-mh to'otru), da je preuimaizanio oblečen, d'a ni za prísiostvlovanj© pri sv. zakramentu. Boter je bil o-bleč" n 'kaktoir drugeikraitii in kakor ob iniedleljiahi bodli oblečen v oer-kiev. Ženi Iblotra je neibel župnik po -oidhio'du botra, — ki je1 čakala
7.	babico na prostoru, iz .katerega mi videla odhajati miolža — in to: pred farioivšlkiimi uslužbenkami in 'baibtoio, 'da je' moža spodil, ker je (pmemimaizan za sv. zakramente. Fairffvlškie ženske so ploskale in d!ej;ai,e, dlai je to Ibillio, nrav in ko je vprašala žena, ako je tudi ona u-mlazaraa, ji je rekel 'župnikvda jr1 tudi ona,. Tedaj niiič 'krsta. Ženske so odiSle z otroikolm. Odlpoden boter se je podali na telegraf toni u-rad in je1 telegrafiral^ kmeizo&ko-fijske mn uradu, tole: Župnik noče 'kirlsitiiti otroka, ker boter ni snaižtniO' -oblečen, 'kar ni rete; kaj je storiti?” — iNič odgovora na to. Župniki izv,e, da se jie telegra-firalioi, on toži po .ljubljanskem aldvioikatui, — da bi dolenjskemu človeku napravil več stroškov — botra 'zaradi žaljenju časti, ker mo je baje olčital boter v telegramu, da ni storil svoje uraidne dolžrksti. Boter dobi vabilo h kazenski obravnavi in tuldi toži po svojem! advokatu župnika 'zaradi žaljenja čatetil, storjenega s tem, dia je rekel župnik javno, da j s1 botra, spodil k:e,r je bil. premmazan za sv, zakramente. Boteir dokaže, da je bil snažno 'oblečen, ko je prišel ‘h krstu. Botar se oprosti, župnik se* .oteodl zaraidi žaljenja 'časti im v plačilo stroškov. —• Žuipmik je 'bil. včasih prijazen botru; zidaj Ibo' Ihndlo pihal proti k,at. človeku, ki radi za botra hodi. Slednji se bhde menda, odvadil temni.
V .obravnavi- na prvi Ínstamei je ¡žena teiga eipoidieneiga 'botra kot priča tuldi) izpovedala, .da jo j,e enkrat, kfa jie prinesla h krstu otroka revnih staršev, ta župnik karal, refcši, zakaj 'hodi kot iimiovi-tejša oseba otrokom revirnih staršev za botro, revnim otrokom naj bodo reveži tototri, Ta izrek je vzeti iiz te pravde' in ga predoičiti našemu občinstvu. Kdor pozna govorjenje- duhovnikov;, če so sami med seboj, ta je že kaj takega kidaj islli&al. Tako reis misli večina kat. dWholvmilkov,. Das! plačuje i-miovitejši boter več krom za opra-vilto .krsta, kakor ipa reven boter, vendar bi naj ¡bil iboiter otroku revežev tudi revež. Revež naj že pri knstni čllclbi znak reve, — naj se mu že pri krstu pove, da ne sme višje, dalje okoli selbe1 gledati. Bog je ustvarili (boigatine in reveže; reveži so- pa za to na svetu, da služijo bogatinom! im revelžu se ne sme bodi kako 'kazati, da je nemara, tudi zanj prosita pot do bclljšega življenja. Reveži morajo biti, kldb bo pa isnažil škornje! Tako so umiOvali nia sredin jev eš-ikiih gradovih, iim v samostanih, to je podlaga vsega nlmoivanja, srednjega veka, tiskarskega gospodarstva. Tla, župnik je neprflmiš-ljenlo iziusttill navedene besede o revežih; ni mislil, da razgali » tem vete sistem kat. farovža. ‘Ljubi stvojieiga bližnjega iltokoir ’samega šibe’, alii ljubi železo, fcaiklor samega; sebe in kuj svojega ¡bližnjega dokler je gorak. Tako misli naš faroivž in povsod k,at. faro v,ž še izdaj1; tako pojmovanje o razredih človeštva bodlo imeti kat. duhovniki, dokler Ibo še -kaj “do-mßnus vtolbAsiculm’ * nesel. Talko miši jem je je vzgojeno, je proizvod naaiiranja Iboigoislorvmiiih šol. Reve-ži-dbtoivtei na eni -strani in bogatini na, dirnlgii istrani! tio je po boga ustvarjeni reíd v človeštvu; to je naravni izakjoni življenja; čez to razredho razmerje m ne miare priti. In -zaradi tega se ndaj re-
vež, dleto j, trpi; — tvoj kat, duhovnik, namestnik boga na sve-tiu in kakor jo škof Katsiehthailier pred nedavnlilmi ipiteail, — ki je več, kiakoir 'bog, ker duihovm&k pri masi boga sitvarja — grebe odpušča, — ti to vedi. To je socializem kat. duhovnika,. — Ako se sliši govoriti kat. duhovnika o socializmi:, kat. cerkve, prihaja človeku občutek, kakor ¡bi slišal, ko bi tulili volkovi: kako lepó pesem. ‘/R. P.”
FRANCESCO FERRER.
Premišljevanje nad tem, kako se ljudstvu godi v popovski državi.
Der Platz ist leer, das Volk hat sieh verlaufen,
Der Dampf verflog, die Schüsse sind verhallt;	*
INlur hier uinidi dort steht einsam noch ein (Haufen,
Im- lAuge Zorn, die Hände starr geballt;
Hulsaren ziieth’n; ein Tag der iSchimalcb war Euer!
Ihr gosst das Blei, das seine Brust zerriss!
Ihr scboisisf es ab! Euch galt sein Wort.: “Gebt Feuer!” ......... Extoriare aliquis!
Freililgrath.
V 'nekem času, ki se je v maši ljulbi' salmostamki-ldržavi vsak -državni uradnik I.. II. in III. činov-ne’ vrste' za naklonjenost popov trudili, v .kateri se z naporom ne preneha, dla bi se država zopet, kakor v konkordatni-isramioti, za voljno orodje cerkvenega sitrrn-ljenjia po me-omejemi oblasti podjarmili a. je. pač potrebno, dejstvo ne poizalbiiti, d'a leta 1'907 je bilo nadškofu v Taledi zopet padelje-no 'coistojanstVo, in naslov Velikega -inkvisitoiqa in da je bil svobo-domiiisilieic in ustanovitelj svobod ne šole, Fnaueesdoi Ferrer Quar-dia dine 18. oktobra 1909 v jarku trdnjiake’nVIontjuielh. ulstrelj-en.
, Heirmann Wend'el je v Franiko-bro-du predaval, iiz katerega po-snameimio gradiiiVoi, 'kaj iz države in ljudstva postane, ako v kakšni deželi popovsko gospodarstvo ta ko- neomejeno vladi a, k!ot v Španiji. In to gradivo govori cele zvezke in razširja pravo gorišče opominov ! Španska oisoda Idži v tam, dla alblstilntno kirailjestvo po iproig-naustvu Mourov, pod katerimi je trgovstvo in industrija v visokim civetjra Ibila in je poljedelee v mi-ru delal, ni pustilo meščanstvo do razvoja priti.
Koi je: mešeanistvo v zaičetkn šestnajstega stoletjia pod Karo lom I. boj iza stanovske pravice pričelo, 'bilo jie v gnoiznem prelivanju krvi (boji pri Villalar 1521) dobesedno vduišeno. Aborarvno je država vsled nezmernih priboji-tev v Afriki in Ameriki velikanska • bogastva pridobila, da se je •kralj: Karol V. j»oinaišaL, da v njegovih deželah solmce nikdar ne zaide, udarili so -Nizozemci, Francozi in Angleži veliko faršlkioi mloc vendar talko ipio- glavi, da je ona vso mole na kopmem in na miiorju ■zgubila im se zaradi pomanjkanja notranje imeščamslke- in d el a,viške moči, n,i mogla več opomoči. Farji. kateri so že pri ugonlolbitvi mi Isčanske riekodelsike priidnoisti dejansko rtciko kazali: in so z naropanim imetjem m.eiščamstva obogateli, si tedaj deželo- popolnoma p-oldljarmiili pod: svoj vpliv in z.atr-li plot .stoletja dolgi iriikvi-ziciji najboljšo ljudsko: moč.
Inkvizitorja Deza in Torque-miada sama sta za 'časa nju gospodarstva liS.OOO ljudi gromadi izročila. Pod Karololm II. pa ni i-melai Inlkvizieija saimo- dva urad-nikai, miarveč bilo jih je dvajset tisoč! ¡kateri so- najboljši človeški-m'attirijial sežigali in kiateriih imetje je cerkvi — to je Rimsko ka-tnliški cerkvi, katera, se v sami Ijulbeizni itd. topi — pripadlo. Cerkve1 in samostani: so1 rastli kakor gobe in leta 1787 je bilo v Španiji (pri številu ljudstva komaj 10 miljonbv 100.000 samostanskih prebivalcev, kateri so bivali v 8189 samostanih in 70.000 poisvtItmih dluhovnfkov, kateri so prav po kraljevo živeli in tioi med n a j večjemu ljudskem gorju, Napoleon jie bil leta 1808 Inkviziciji naredil začasni konec, komur je leta 1810 sledila po, frameosikem 'zgledu ustava in parlament (Cortéis).
Toda Ferdinand Vili. je leta 1814 Cortéis zopet odpravil in se izjavil, kot orodje farjiev, da je ustava1 hudičevo dela. Menihi so zložili mekalk spev, 'kateri se v ■slovenščini približno, glasi:
Dolgo življenje
Naravno je, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in znanstveniki vsen dob so skušali iznajti takozvani življenski uvarek. Ker pa nam ni dano, da bi večno živili, pa lahko do gotove meje podaljšamo naše življenje. Vsi svetovni zdravniki se strinjajo v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je v onih delih našega telesa, skoa katerevgre hrana- Ko hitro pa je kateri del tega zelo važnega sistema bolaa, že celo telo trpi. Cenim pa je mogoče hitro ozdraviti ta bolni dal, donimo zopet naše zdravje in moo. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih organov in isto je dobro poznano
Tritier jevo
Ameriško zdravilno Grenko Vino
Isto ni nobana skrivna medicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina i i impirtiranih grenkih želiše. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij'in vsled ni j ipolnona nič nevarno najnežnejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kupico, da si ohranijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo
Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čntnice, čisti kri,
napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje.
Istega sme rabiti v=ak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drugin zdravilih. Cisto3t in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 348-Tisrie priporočil naiuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. ¡Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku':
ftEGlST.CRE»
JOS. TRINER,
1333-1339 So- Ashland Ave.,	Chicago, 111
Citatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in
čizdelek
Živijo verige!
Živijo tlačenje!.,
Živijo kralj Fetrdinand! 'Naj umrje narod!
Ljudstvo je bilo toliko poue-uimnjieno i-n razuzdano, da je celo sarmo on1» pesem ¡po ulicah pelo.
Inkvizicija je bila zopet vpeljana, vsi časniki zatreti in nuka kraljeva -odredba je oznanjevala, da bo vsaikëimu krivovercu jezik ■z raizbeljeniim žeilezam preboden. In 'krivioveinci so -bili visi “liberalci”, (kakor je to še danes!)
'Posledice te (krvave1- in farške-vlade niso izostale. Vsled, skozi to povzročeno uifcrpnenje in ne-sposiohnoisit poizgubile so se koio-ndije id o ceila, kolonialno ljudstvo v NOvišipanirji se: je uprlo noči o ■ v-ešikil icčetinjavi itn leta 1829 se je v iSreidtnji-Ame ritki poisliednja šipa-nsika zasitiava snela, katera je skroizi 319 let ipon-oisno v deželi vihrala,.
Daljni razvoj Španije so je vršil pod' mednarodnimi geslom: “Pirunejev ni več!” Ljudstvo se je poigneizalo pod farškim goSpoti-stvoan, katero je Ikraljeishvo kot njega pogubo selboj tiralo, še boli v nevednost iin bedo. Ker so vsi viri iiz kolonij vsabniiii, puntali so se samo išu častniki in vladajoče plemstvo med seboj. Leta 1834 im 1837 se je zripet delala ne-kakaišma laži-ralstava, neka ustava je ibila. leta 18'56 pod učinkom re-volueiju ■ ilzza leta 1848 izboj-eva • na, ih «sltava iz leta. 1868. s čdmur se meščaniakta gibanje 'za.vršuje se jie ustiva,rila na pritisk, ameriškega kontinenta.
Zmaga Bilzmianokia nad republikansko Francijo je zopet- ojačila razdrapani monarhični sestav Španije in z Alfonzom XII. in njegovo ustavo- iiz leta 1876 je prišlo .mddlčaspto iprikinjeno farsko, gOKpodlstlvo zolpet v plolni cvet in deluje neomejeno do današnjega dniei. Pod njenim1 delovanjem je postala Španija1 mrtvaški jarek.
Od 18 milijonov prebivalcev se iizseljnj-f) vsako kito l'oO.O'QO, cele vasi soi kot izumrle, ljudstvo giu-jeva v siromaštvu, meisnagi in th-piositi, cele poikrajime živijo v bedi, med tem ko jie država s vsa svojo ■upravo bankrot in nje državn, dolgovi p-ožro 41 odstotkov vsili dohodkov.
Temi nasproti je bogastvo cerkva neilzmernio). Španija ima
60.000	posvetnih duhovnikov, 71.-000 nun, 42.000 imeta-ibov, 4313 'bogatih samostanov, kateri imajo daleč naldl 100.000 oseb uiposlienih, in 35.570 cerkvca in 400 se jih gra di. Cerkvena 'dositiojanBtvia se na. Španskem 'z gotovim demarjem kupujejo, ker so najbloljši “kšef-ti” v deželi. KardEhal Morena, nadškof Tokldiški', jel zaipulstil 5 milijonov, kardinal Maja -célo G milijonov (pesetoiv. Hčer ¡kardinala Móireskilio- je dabilla od- njega, ■očeta, nič irnanje kot 13 milijonov peteefiov, škof iz Bajadbe je zapustil svoji, “intimni prijateljici” 1 'milijiofn peisetiov, itd.
Nilžji M-e-mi® jemlje neverojetno visoka 'štolnine im kdor ipristoijibi-ne ne plalča, g,a v cape zavijejo in v skupni grob vržejo. Država prispeva vsako- leto, 41 milijonov k bogoslužju. Kultni davek je na Šipansketm naj višji, ter znaša na glavo in leto v Portulgalu frankov G.'26. v Belgiji frank. 1.90 in na Španskem fr. 3.50. K majniškem sila.vljiui papeža Leoma XIII. je bilo 40 milijonov pesetov v -zinita iz te gladhe- in 'beraške dežele v Rima poslanih!
Klerilkalstvo v Španiji ima kralja, čaislniilke. sodišča in uradnike popolnoma v svoji oblasti in vsi ti niso nič druizsjga -kot iizvrši-telji n je želja. Klerilkalstvo pa tudi prevladluje ¡poljedelstvo,, industrijo in rokodelstvo skoraj do cela im ne dopušča razvoj .zasebnega podjetja. Španski samostan izdeluje vse, cela fotografije 'zalih deklet v prozorni obleki. Pri tem grozno izkoriščajo samostani njimi zaulpami mladi človeški ma-terijal, za kar z njihovimi eeno-izdellki vse ipodlkonfeurirajo', in- postanejo grob vsega ipridobhinske-ga 'življa. Redioivi' so pri visih bankah, industrijah lira trgovisikih podjetjih deležni im oskrbujejo zastavljalnice in oderuška podjetja, za ka,r, .k,er imajo vse od (kralja doli do beračav v svojih rokah in so iz 18 milijonov prebivalcev 12 tmiilijonov analfabetov naredili, s pravico kličejo: “Država sem jaz. jaz edini imam raz soditi nad. življenjem in smrtjo; kralj, vlada, sodnije in vojaška moč so samo sredstva v dosego mojega namena!”
Pošta
Država.
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jezik.a, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma poŠlemo in bodite uverjeni da o-ždravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Dr. JOS. DISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, lil.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo
takoj pošlete.
Ime...[..............................................
In tia!k)o je (moral tuldi Ferner uimr-eti, v-zliie teimu 'dia ni ¡bil me' a- j narhiist i ne socialist, in vizito te-j min d'a jo dokazano, da ni imel delelža ¡pri iz sile Kaitalomcev na-stqpli utetaji v Barceloni. On se je predlrznil svobodne šole nista-1 navlijalti, katere so bile .samovladi! far .j'iv na poti. Zato je imioral smrt storiti- in ta ipoitom v divajisetim j stoletju v Španiji zppet uvedene inkviziicije.
In iz teh dejstev naj se mi ne uieiimio'? Oglejte si, fcaj so kleri-kailči iz avstrijskih šol naredili, kako oni učitelje tlačijo, Ibako naše javimo iživljiimje pretvarjajo, k.aiko iviisioko stoječe državne u-radnilka za svoje .orodje mairedč, im ulčitq, učite se iz groznega zgleda uničene š(pan«lke senčne-drža-ve!	r. p.
Bridgevillq, Pa. 20. dec. 09.
Oprostite- da sem tako daleč zabredi! z mojo naročnino, in z eno besedo, isemupa tudi čakal, da Vam darujem nekaj za Božič. In kakor že sa-mi omenjate v predzadnji številki lista, da sprejema te darila, Vam itak ne m-oiram drugo darovati kot naročnino ponoviti.
Partdon, v zadnji šteiy. sem zapazil da se po novem letu list podraži, in sedaj pa le udarimo po “Glas Svobodi”, dokler je še cena nizka, tora j Vam pošlem tri dolarje za dve leti in voščim Vam vesele božične praznike in srečno novo leto. Leon Werdinek.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So, Centre k„ Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
EDINA VINARNA
kitoči najboljša Kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno!
Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli !
Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave.
TELEFON Canal 842
/
GŒJAS svobode

HJ
HJ
HJ
hj-
B
HJ
HJ
Hi
HJ
HJ
HJ
HJ
HJ
HJ
HJ
HJ
HJ
HJ
HJ
HJ
B
B
B
B
B
B
HJ
S
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR
ZA LETO 1910
je izšel in je dobiti po 30ct. s poštnino vred.
__	Koledar ima obilo povesti in lepih slik; vsakdo najde
L v njem kaj razvedrilnega in zanimivega,
Primeren dar rojakon in znancem za v staro domovino in velja ravno tako 30c.
Sezite po njem, dokler je v zalogi!
SLOVENIC PUBLISHING Co.
(Glas Naroda) 82 Cortlandt St. New York, N. Y.
.
ZA BOŽIC
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE IN NAJHITREJE preskrbi
Frank Sakser Co.
82 CORTLAND ST., NEW YORK, N.Y.
6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO.
t
I
I.
k
1
Severova Zdravila so olajšala mnogo trpljenja ter donesla tisočernikom srečo in zdravje.
OTEKLINE IN VNETJA.
(Otekline, vnetja, nevralgi ja, okorelost, hromota, izvinjenja, odrge in ranitve povzročajo bolečino, ki utegne biti krajevna ali splošna kakršen je vzrok. Veliki namen zdravilske vede je lajšati bolečino, in v tem oziru je
Severovo
OLJE SV. GOTHARDA
storilo več nego katerikoli drugi nam znani pripravek. Po njegovem hitrem učinkovanj use mišice in kite unašajo, obtok krvi se uimerje, otekli na se manjša in vsi nenaravni po-isledki vnetja ali razdraženosti se hitro udiajo njegovi zdravilnosti. To je pravi prijatelj farmarju, delavcu, mehaniku, rudarju in vsem, ki so iz podstavljeni negodam in poškodbam. Cena 50c.
Pošteno Zdravilo. Za delavce!
“Smatram za svojo dolžnost, zahvaliti Vas za Vaše Olje sv. Got-harda in Vaš svet. To je pošteno zdravilo za revmatizem, otekline, vnetje in poškodbe. Priporočam je z veseljem vsem delavcem.”
Pavel Lončarič, Otego, N. Y.
Na prodaj v lekarnab. Knjižica z navodilom v vaši materinščini priložena vsakemu zavoju.
Občasni napadi
neprebavnosti utegnejo biti začetek resnih želodčnih neprilik. Ne zanemarjejte jih! Jeste lahko vsako hrano, ki vam diši, pa se vam ni bati posledic, če užijetc pred vsako jedjo popitek naše tonike, ki so zove
Severov Želodčni Grenčec.
Olajšava glodavo bol na dnu želodca; poživlja želodčne žleze, napravlje slast do jedi ter zag-otovlje redno, zdravo uživenje. Zelo priporočati ljudem slabega in nežnega ustroja. $1.00 za steklenico.
(
Navadno prehlajenje
je dostikrat pričetek vnetice sapnika, pljučnice in jetike. Kašelj obenem s prehladom naznanja resno obolenje sapnikov ali pljuč. Kaj pomaga proti temu?
Severov Balzam za pijača
hitro olajša kašelj, zrahlja sluz, uteši razdraženost in napravi dihanje lahko in naravno. Hudi prehladi se udajo njegovi zdravilnosti, če se zajedno uživajo Severovl Tableti zoper prehlad in hripo.
V lekarnah. Vprašajte za Severov Slovenski Almanah. Zdravniški svet zastonj.
i RAZNO IN DRUGO |
Nepričakovan konec tožbe radi zakonolomstva. Frane ¡pl. T., u-radnifc v ministastvlui na Dunaju, se je svoj čas ločil od svoje (žene. Plačeval ji je mesečno 50 K za preživljanje. Ker sta pa najibr/ vsleld' take delitve njegove plače ■oba tešiko izhajala, sta .se zopet sprijaznila ter skupaj živela. (Nekega dne .pride prej kot navadno domov. Trata v stanovanje »o bila ¡zaklenjena. Mož trka in trka, toda nihče mu ne odpre. Slednjič prileze stara ženica, ki mu ¡poše--pet.a, dla je pri go upe že drugi gospod, Končno nun žena vendarle odpre. T Ikuthinji dobi moža, ki se umu predstavi .za “doktorja Scihtwarza”, ter pristavi, id:a je prišel k soprogi radi nekega posojila. Mož pogleda v spalnico : postelja v največjem neredu; o-Ikna 'zastrta. Bilo ¡miu je takoj vse jasno. Poklical je .stražnika, da se dožene identiteta zalotenega zločinca., Nap ram policaju se je že javil z drugim imenoto: šfcontiist, Leopold B. Te ime je bilo tudi pravo. Varani soprog je nato vložil tožbo radi .zakono-lomistva ¡proti svoji (ženi in proti škontistu. Pri obravnavi je žena povedala, da jo je mož prosil, naj se zadovolji s prispevkom mesečnih 25 K, on ji pa za to dovoli, da živi kakor hoče in da sme imeti tudi •bogate olboževatelje. V dokaz svoje trditve je predložila lastnoročno pisana moževa p ¡ma. Sicer ¡sta pa oba toženca c...očim ugovarjala, da bi bila kaj nedovoljenega počenjala. Sodi; . je razglasil oprostilno razsodbo s sledečimi razlogi : Nered v spalnici hi se res lahko smatral za dokaz, da se je nekaj nedovoljenega godilo. Če se pa pomisli, da je moral tožnik dolgo' časa čakati pred vrati, ‘bi bila gotovo toženca napravila v spalnici red, alko bi bila imela slabo vest. Pa tudi v slučaju, da ¡sta tbžlenea v re&nied grešila, se ju mora oprostiti, ker je dokazano, da je tožnik svojo soprogo celo1 nagovarjal k zakonolomstvu. Zato ipa tudi Ikot provzročitelj in sokrivec niti ni opravičen k tožbi. — Tožnik je iz dolgim nosom našel. —
Grozne smrti je umrl v Spod. BoTČju pri Mariboru 311etni mlinarski delavec Andrej Mulec. Ko je brusil sekiro, ga je zagrabil transmisijski jermen tako nesrečno, dla imiu je odtrgal obe nogi ter ga vrgel tako ob zid, da mu je bila glava popolnoma zdrobljena.
Vcltairjevo življenje. Ko se je
Voltaire (znani francoski pisatelj m pesnik) rodil, je izgledal kakor mrtev. Bil jie tako slab, da ga niso mogli oprati celih osem dni, a za krst so morali čakati 10 mesecev. Voltaire je bil vedno ¡bolehen. Ko je ib,il star 26 let, ni mogel več prebavljati jedi, zato je bil silno sufo. V 30. letu je jemal toliko zdravil, da so se mu vsii čudili. Pil je razne čaje, zdravilne likerje1 in jemal razne pra-Ske>. Na .mtesieč je povprečno jemal deiset raznih zdravil. Med tem je delal ¡20 ur in. iizpil po 20 čašic kave na dan. Bil je izredno čist, 'kar je bila v one;m času prava redkost. Jedel je malo. Spaval je šamo 3 ur,e, toda v postelji je ležal' 21 ur. Tresel se je vedno od mraza. Vzide vseimta temu je živel 84 let. Umrl je tako suih, da mu je glava -izglodala kakor prava lobanja z malo gole kože.
I	*
Zagoneten slučaj. Jože Kramarič, župnik z Vrha j,e prišel obhajat dne 1. t. m. na Vinico načaka tukajšnjega župnika. Popoldan do mifffca je bil baje v župnišču, odkoder je prišel v trgovino Jurija Štebka. 'Tu si je kupil novo zimsko kapo in popil par kupite vina. Da je moral biti ob-čespolštdvani cmlož ¡zelo vinjen, se lahlkiO' sklepa iz njegovega vprašanja:	“Povejte ml, kj.e sem
■zdaj?” Ud tu je šel po Vinici in srečal svojlega prijatelja tukajšnjega stražuneštra, kateri ga je oddal Mikotu Mirav.incu na tovorni voa Mravinete pa ni hotel peljati ižbppikia. na Vrh, ampak mu je doma ponudil prenočišče na slami Drugo jutro ,pa so našli na mestu župnikov veliki robec, njegovo suknjo, klobuk in ovratnik, ter neke njegove knjižice. Na hrvaški strani pa njegovo svetilko in na mostni zidani babi novo kapo. Sumi se, da je priljubljeni in dobrosrčni ‘župnik našel smrt v deročih valovih narasle Kolpe.
Nesreča na železnici. Skladiščni delavec Frane Krivec iz Leškov-■ca je prišel na neznan način na mariborskem kolodvoru pod tovorni vlak. Odtrgana mu je ‘bila desna noga pod kolenom,.
Samomor vojaka. Na obrežju Kodeljevega je v .soboto, že pozno v mraku 'Skočil vojak Karel Voilma.r, ki je služil pri vojaškem usikibhvališlpu, v Ljubljonico in je Utonil.
Kralj Manuel dobi “korbco”.
V počast obiska portugalskega (kralja so se vršile v Londonu velike slavnosti. Obsegale so pojedine, dvorno veselico, parade, slavnosten sprejeta v Guildhall, izročitev redu ‘hlačne podveze itd. Splošno se je pričakovalo, da se bode mladi vladar zaročil, predno ■zapusti angleška tla. Kralj Edvard mu je Idoločil 181etno prinee-zinjo’ Aleksandro Fife, ženin sam pa upa, da. si pribori 231etno prin, celzinjo' ¡Patricijo 'Connaught. Toda ta lepa, a svojeglava nečakinja angleškega vladarja je že podarila. srce bogatemu lordu Anglesey in noče na noben način postati kraljica. Lepa “Patsy”, kakor jo imeujejo v domačem krogu, jie bila najprvo odločena španskemu 'kralju Alfonzu, ko je prišel na Angleško, da bi jo poprosil za roko in srce. ,A ona ga je pri dvorni veselici zasmehovala, mu obrnila hrlbet in rekla proti neki dvorni dami, da jo je Al-fonzo lahko slišal: “Kako je ta mladenič zelen in lesen.” Če se bo torej ženil mladi kralj pri krasni Patriciji, bode gotovo' dobil korlbčo. kakor njegov španski kolega, in pnihcezinja Aleksandra ga pa tudi ne mara, dasiravno ni ne lepa, ne duhovita. Zaljubljena je baje v marquis ¡Stafford». Zaročil se bode torej na j hrže s šestnajstletno ipriincezinjo Mauid Fife, ■ali pa dvajsetletno princezinjo Lu ise Bai t enibe rško.
Dunajski župan odstopi? Župan dr. Luieger se je v krogu, svojih somišljenikov izrazil, da shorn nič več ne vidi in da se boji. P a bo popoln oma Oslepel, zato da bo prisiljen odložiti vse svoje mandate in se umakniti v privatno življenje.
Turki streljali na Turke. Dva
turška vojaška oddelka sta v o-krajui Elalsiona (zasledovali neko grško ufitaško četo. Ponoči sta se približala drug drugemu ter jela streljati, mišleč, da imata pred salbo grške četnike. Šele, ko so padli trije vojaki, so častniki odkrili usioideipolno -zmoto.
Boj proti pijančevanju. Tudi države začenjajo spoznavati velikansko škodo, ki jo povzroča neizmerno vživanj,© opojnih pijač. Na Ruimiimskem so proti pijančevanju izdali ostre ¡zakone! Posledice niso izostale., V enem sajmiem letu je poraba alkoholnih pijač padla od 19,2961493 na 12,886.725 litrov. Število krčem se je zmanjšalo od. 14.030 na 5332. Kar je država izgubila na davkih za pijačo. toliko pridobi vsled treznosti ljudstva.
Dve smrtni obsodbi. V Egriu sta bila te dni na. smrt obsojena Anton Lili in Adolf Kragl radi umora Anastazije Lili, žene Antona Lilla. Mati Adfolfa Kragla, Rozina. Kragl, je bila obsojena radi pomoči pri umora na tri leta ječe.
Divja mati. V Chemniicu se je 451etna tiskarjeva soproga tako razjezila na svojo IGletno hčer, Ida jfi je začela s isekiro po glavi nabijati. Ko so na dekletovo u-pditje pritekli ljudje, jie skočila mati skozi okno na cesto. Umirajočo so nato prepeljali v bolnišnico.
Poskusen vlom. Ko je hotel priti v vilo dtamatika Dounaba v Nici brezposelni tesar' Ruldolf Kreimlser, ga je hišnik tako obstrelil, da je zgubil obe očesi. K remisier je roijen Avstrijec.
Beljak. (Velika nesreča pri zidanju.) Dne 2. deteemlbra je razgnal pri novi šoli v Lipi ob Beljaku betonski strop zid. Pri tem so padli delavci, 'zidarji in tesarji, s tretjega nadstropja v globočino. Dva sta ’ billa ubita, med temi Janez Vernik z Žile, priden in pošten mož. Dirugi so bolj ali manj poškodovanji čudno pa je res, kako se dandanes zida, da se stropi kar rulšliijo. Kaj pa če bi se pozneje na d eco!
Razširjanje protestantizma — prestop slov. duhovnika k protestantizmu. Pretečeno nedeljo se je v ¡Sevnici Vršila protestantovska služba božja in sicer v prostorih tamošnjega zdravnika-protestan-ta iin velikega nasprotnika Slovencev Winerreitherja. (Paistor
Fritz May j,e 50 glav broječi množici navdušeno govoril,.) Pri-sostoval je katoliški duhovnik kaplan Ivan Trstenjak. Po zvrše-nih ceremonijah je prosil kaplan Trstenjak pastorja Maya naj ga sprejme v protestant ovsko cerkev, kakor tuldi pričujočo gdč. Viktorijo Goričaj ter naj ju obenem takoj poroči. Posebno zanimanje mod poslušalci je nastalo, ko je vprašal protestantski duhovnik katoliškega: .zakaj da izstopi ilz katoliške cerkve, ko je vendar šele pred kratkim prisegel svojemu očetu v Rimu večno zvestobo. Odgovor, ki ga je vse poslušalo z napeto pozornostjo je bil precej dolg. Vsebina njegova je bila: “Jaz ne pristopim v novo vero z izgovorom “ženitev” pač pa je glavni vzrok ta, da ne najdemo v katolicizmu resnične podlage, da bi veroval v njene nauke, Kako naj podučujam ljudstvo če nimata nikaikih temeljnih dokazov. Kot. katoliški duhovnik sem Ido sedaj -spovedoval, pridigal, ter razširjal katoliške nauke: bočno seun se prepričal, da katoliški' nauki niso Jezusovi nauki. Dostikrat bi bil-rad s prižnice govoril odkrita, resnično, a nisem smel; bilo mi j« prepovedano' resnico govoriti, ’ ’ Tako je govoril duhiovmik-kaplan Trstenjak. Svetujemo našim duhovni -kota, da mesto klerikalne gonje proti narodnemu ljudstvu raje delajo z;a to v kar so poklicani, dokler ni prepozno.
Grozna, nesreča — štiri osebe u-bite in ena težko ranjena. Iz Bohinja se n ata' piše: .Strašna nesreča je zadela Martina Sva,jo, po domače Mlakarja iz Gorju». Dne 2. t. m. je hotel nekaj razstreliti. Imel je dinamitne ¡patrono v neki posolili že prejšnji dam pripravljene. Ker so mu patrone primera,nile, je šel k ognjišču, da bi jih z gorkoto odtajal. To pa je ■bilo uisodepolno zanj iin za njegovo družino; Patrome so eksplodirale in ulbiie njegovo ženo> in troje otrok njegovo sestro .pa tako ranile,, da ni upanja da okreva, Svajo je sam ranjen nad trebuhom'. —
To je pa že od sile. Zdaj so začeli katoliški duhovniki iiz Švice beračit s pisuni» po Slovenskem. V rokah imamo beraško- pismo duhovnika Jožefa Gulbserja iz Alt-istettna, ki pravi, da. potrebuje denar za cerkev in toži, da v Švici .država ne dovoli nobenih doklad za cerkvene namene. (Srečna Švica.! Menda tudi ne pusti, da b,i 'duhovniki, beračili, sicer bi Jožef Gribser v bogati Švici kaj lahko nabral potrebnega denarja in bi mo ne bilo treba nadlegovati Slovencev', Pa morda so katoliški Švicarji že tako pametni, da se ne’ dajo; stkubiti. Da bi beraško pismo več zaleglo, je Gulbser priložil 8 slabih razglednic in z,alhte ■ va, da se mu pošlje najmanj 1 K 20 ih', če mogoče pa več. Končno je izposloval iza svojo beračenje še priporočilo k lirskega škofa. Ti ljudje so pač povsod enaki. Kdor je dobil od Jožefa Gulbserja 'beraško pismo, naj bo tako pameten in naj nič ne d».
Minister grof Aehrenthal tožen. Lani je v Rruiselju umrl ogrski državljan Breitikoipf. Zapuščinska obravnava se je poverila nekemu 'uradniku tamkajšnjega avstro-ogrokega konzulata, Ta .pa je večji del zapuščine poneveril. Bireit-'kopfova dedinja .je na to vlolždla tožbo za odškodnino v znesku 17.800 K proti ministru grofu Aebnemtbalu, češ, da j¡e on odgovoren za škodo-, povzročeno- po konzulatu. Minister je ugovarjal kompetencA peštauskega sodišča, toda njegov ugovor .je bil odklonjen, čemer je pritrdilo- tudi rzflflicno sodišče. Minister bo torej vfmdiar-le moral plačati 17.800 K. -
Izganjanje hudičev v XX. stoletju. Na Lotarinškeim še zelo verujejo, da se klatijo- po svetu čarovnice i,n čarovniki, V vasi Harz-weiler so imeli obsedeno kravo in trije duhovniki so imieli dovolj dela., ida s'o nagnali iz nje hudiča, Sedlaj -se je pripetil nov slučaj v vasi 'Berthel,mingen. "ViPrašald. so žensko, Iki je znala “¡pana.t” hude duhove, da je li najprej treiba vedeti, je li v kravi moški ali ženski 'duh. Šele potem se lahko nadalje stori kaj za to. V to svr-ho je pa treba zaklati petelina in kokoš in jih obesiti v dimnik. Č se skvari kokoš, iplotam je v kravi ženska hudič, če pa petelin, pa imloški. Če bodo prebivalci neumne vasi res kaj .obesili v dimnik, potom naj bi že itak prismojeno babHče., ki jim je to svetovalo»
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
Potne črtice.
V
NOV! PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA:
M. Washington 29. dec. 1909 Alice.........12. Jan. 1910
Oceania........26. Jan. 1910
Argentina......9. Feb 1910
“Laura in “Alice” sta uova parnika na dva vijaka. “Francesca’ in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta naj-novejša in jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so: OT Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
r„
V-
Compagnie Generale Transatlantique
m
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........80.000 HP La Lorraine..........22.000 Bf
La Savoie...........22.000 HP La Touraine..........20.000 Hi
Chieago, nov pamik......9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak Četrtek.
Glavni zastop na 19 ¡State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, Ili.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovicli, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
Ljubljansko prebivalstvo se mi nekam iprav öudnio v MS. Vjse je prenapeto; ali pa nosi nos pokonci kot kakšen turški paša, ali se p>a ¡pojavlja prava tlaJ&anska ponižnost; soičutstvovanja sem povsod pogrešale Na etni strani ibi komaj ¡bilo, dla (bi olovelk kar klobuk v roki nosil, a na drugi ;pa se človeku) 'prav gnusi otročja ponižnost. Preveč 'se razločuje imetnik od. onega ki je oid njiega ali posredno ali neposredno odvisen. Teiga tlu) v Ameriki ni, kar na ičlo veka dobro vpliva in ©e res nekako svobodnega počuti, kar v stari domovini ni. No bom raziskia’val vzrok tej nazadnjaški navadi, a ¡zdi se ¡mi, Ida utegne to biti v.jkrvi ¡Slovenciev še izza časa tlačanstva. Vljudnost in manje razlike med imujočim in revnim bi bilo umestno, in temi več ,ker soi ja revni ©zi-oima breizimetni popred' na svetu bili, kot pa boigatini. Tišto zoprno uklanjanje svobodnega človeka žiali in .sobrata ponižuje. Vraga ! Če ¡si klobuk kUpilm, si ga kupim dla; ga na glavo dienern in na glavi ne pa v roki nosim! čemu tedaj se odkrivati ? če se že koga pozdravi, jei dovolj da se roka prizdignef ,pK> ameriški, ali pa v Avstriji; ¡po vojaški. Po gostilnah je vljudnost silno pretirana in cesto; nadležna; kar pa ne beim; po-drclbnčje razmotrival, a samo pripomnim, da ibi bilo priporočljivo tudi v temu oziru z dubom napredka korakati.
Ker je začelo deževati in megla vsako dopoldne goispodariti po mesta, postajal mi je dolg čas in raldi tega sitmi Ljubljani) popred cistavil, kot seim s prva nameraval, ter se .s popoldanskim vlakom odpeljal v Novam esto. Tu sietni se nasltaniil v gostilni pri bratu Ivamp, posestniku in gostilničarju' v Kandiji št. 43. Rojakom potujočim iiz Amerike ali pa o-
-domi, na Osojnik; ¡bila je ravno piala maša. Dospevši na vrh Gorjanc, mi reče voznik: “Gospodsedaj se olzrite nazaj.” In re;s, odprl se mi jo krasen raizgled nazaj odfcoicler sem prišel in noter do Kršlke gore. ¡Ko pa se spustiva nekoliko navzdol, se zopet ¡odpre prekrasen razgled po vsej Belo-krajini, noter do Fili(pinskih gora na Hrvaiteik-ettn. Prekrasen razgled na obé strani je iz vrh Gorjanc res nekaj dlilvineiga za potovalca. Nekoliko naprej, pri Ju.gorju sva zavila iz dužavmiema deželno, cesto, katera vodi do Štrekljevea, tu se pa cepi na dvojp; ena pelje v Črnomelj in druiga v Semič. Takoj, ko sva zavila iz državne ceste, katera je, odkar so jo preložili, dokaj prikladna in lepa, na deželno, na kateri me je na vozu kar privzdigovalo;; pričel sem rentačiti. Tako slabe ceste še nifco li vildel nisem in j;e menda tudi taiko slabe na vsem svetu ni. U-boga Belokrajina! Kmetje tarna jo, da netmorajo še tisto míalo v denar spravit, kar imajo. Zaboga kako neki! Kdo pa bo vozil po taikilhi siteizinah, ker cesto je ne-m-oraimoi imenovati. Vozniki in kupici, prišddši' po državni cesti (jo Jugorja, gredo po tisti niaprej proti 'Metliki v Drašče po1 vino. No, pa tuldi ilz državnew na deželno ©estío beškega voza še obrniti ne merejo', taka je t-a pot. Ista deželna eelsfta, ki vodi iz Semiča preko Kuimpmaitel, je pa zopet tako; navpična, da žival komaj prazen volz vleče. Tako. slabili cest, kakor rečeno, ni na ceieim svetu in tako zapuščenih ljudi tudi ne, kot so ti ubogi Belokranjci. Polne scldiei še starega vina imajo, 1— ¡kam so novo dljali — ne verni; a kupca ni in ni od nikoder; a kako nidki? Prvoimeno-vana deželna ce sta pri Malini, je taka, da opazovalca kar groza spreleti, ko pogleda v globoki propad proti vasi Malini. Konji s telžko clbloižepim voizom, naj le za spoznanje po-
ITALIJA
EGIPT in Adrijansko obrežje«
potom Azorov in Madeire.
Stara zanesljiva
CUNARD LINIJA
Ustanovljena I. 1840
Velikanski, hitri NOV parnik [Plavajoči hoteli]
C A^M ANI A (na..t.r.‘ .vijake)
Največji parnik na morju in njena sestra
CARONI A(dvavijaka)
Oba merita 67 7 čevljev, 20.000 ton in sta največja na svetu.
SAXONIA C600če”liev!*14.300tonov)
Carmania zapusti New York, 22. jan. 5. marca.
Saxonia, 5. Feb. in 19. marca.
Caronia pa 27. nov., 19. febr.
Ogrsko-Amer iška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapelj in Trst.
Novi moderni parniki na 2 vijaka
CARPATHIA..13000 tonov
PANNONIA...10000 tonov
U LTONIA...10400 tonov
Za daljše poizvedbe obrnite se na:
CUNARD STEAMSHIP CO , Ltd.
F.G. Whiting. Mgr.Western Dept.
S. E. Cor. Dearborn & Randolph Šts., CHICAGO, ILL,
ali na lokalne agente vseposvod
Pol mesečne obresti zastonj.
V loge prejete med 1 in 15 januarjem se obrestujejo od prvega naprej
Mi vam pomagamo začeti novo leto s bančno vlogo. ■
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Rlue Island Ave.
Ob sobotah odprto od 6 do 8 lire večer.
Govori se v polskem in češkem jeziku.
Zimski čas je za učenje
S1 ANGLEŠČINE =braz uditelja=
po navodilu:
SlovensKo-angleŠIce slovnice, SlovensKo-anglešlieia tolmača in AnÄo-sloTensüega slovarja.
Knjiga y platno vezena stane $1.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
S38 W. 145 St. New York, N. Y
PIŠITE PO CENIK KNJIG!
lovensko Narodno Samostojno i Društvo Ni
V RAVENSDALE.WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMlENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
Društvena seja vsako za,dno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Markuš v prvem nadstropju
, 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
b
n trat	Patentiran navijalnik,
a y	za možke ali ženske 18k
SOLID GOLD filled z .	lepo Okrašenim dvojnim
t pokrovom, derži vedno J korektni čas. primerne ^delavcem na železnicah. JAMČENA ZA 20let. fZa prihodnjih 60 dni jj pošljemo to uro na vsak ' naslov po C. (X D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot __	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko
Šlačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kufnš od omačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in i^ivezek darujemo z vsako uro.
EXCELSIOR WATCH Co
505 ATHENAEUM B’LD'G, Chicago
lrgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
M. KARA
1915 So. HALSTED ST.
med. 19 St. ia 19 Pl.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo

VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
ihratno, ga (priporočam, ne zaradi tieiga Iker mi je brat, ipalč pa »zato, ter je postrežba ivretn-a in točna. Ostal sem tam 'kakih 5 dni; ogledal si poi mestu, !ki pa ni napredovalo ibogsiigavedii .ka j; napredovalo pa je tembolj predmestje Kanldija,
iBonideiljieik po mojem prihodu bil je v mestu settniinj, le-t-a me je zanimal in šel sem tja pogledat. Šče-tinarji so 'bili že vsi razprodani, tem ždrvahmej.e pa je Ibilo pri žhvdmi in to' v< 'toliki meri, da bi bil klmailu počil smeha. Gledal sem namreč kako so se pogajali za" p a r voDov. Posestnik se ju ¡branil vola pod -svojo ceno prodati, a kupo valeč pa je silil v njega; skočili «epet k voloma, ju meril s peidm.i in s pestmi navzgor, povprek, pogledal jiima zobe, prizdig-uil rep tier zopet in .zo-pet skočil kraj posestnika; — vpil, se pridušal iirr mlu vklkel roko ter tolkel po njej, da je lcar ploskalo. Glavni poijaicpa je bil “miešetar”. Le-ta je iznpet vlekel gospodarja iza drugo rolko in to s talko amočjo, d;a sem si mislil, fco bi meuie tako vlačil, gotovo mi jo izpuli, a režal pa se je, kot bi 'ga hotel požreti in Ibil po roki, kot po kakim panju. Gostpoldar set mn iztrga ter skoči v stran, imašetar pa kot bi se bal, da ga je prevele namlatil, .stopil je nekako sočutno zopet k njemu; mu nekaj zašepeče, 'kot mu 'bi v «(bo pljuval, ter ga zopet potegnil -za roko, se spel Ikviško na prišite in bumf z vso močjo po roki. In tako sel je ta igra ponavljala nefcolilkoikirat preidno se je na vse zadnje vendar kupčija sklenikia. To šeni se smejal, ter si mislil, kol bi ta prizor Ikak naš a-¡merilški htamioiristieeu pisatelj videl, Ikafee knjig©bi lahko napisal!
Druigi dani po tem sejmu, sem Obiškial Kostanjevico in s .potoma kmietij-o ig. dr. Karol Slanica, ter se prepričal kaj in koliko; velja Umno kmetovalstvo, ter še le sedaj umne! od kod talki vspodlbud-ljivi članki o kmetijstvo kpoid per-elsa g. doktorja. Tudi sem slišal. da so predlanskim, ko je bilo slabo za mrvo, lk njemu prišli tigri seno kupovidt in mu ponujali visoko ceno; toda vrli mož ni hotel o prodaji sena oigrom niti sli šati rekoč: “Kaj vam naj bi mrvo prodajal, a domača živina pa naj !bi stradala. 'Nikoli in za nobeno1 ©emo! Kaj Ibi and sosedje rekli, ko 'bi prodajal seno in deteljo v tuje ¡kraje, .med te,m ko njih živima trpi glad; nikdar!” Bravo g. doktor!
Po preteku tfldina, je brat na-■pregel konjiča in 'hlapec me jo peljal preko Gorjancev 1 na 'Očetov
tegnejo voz iiž kolovoza oziroma koksmieie, ali recimo če se kaj zlomi a-li utrga in et-o im-aš groizn-i kolobacijo v globoko drago, so-sebno še ker vodi easta po- bregu okolo hriba- navpilk, ter posuta je tlüidi s (kamenju|m kot pest debelimi. Nobena vaška pot ni jako slaba, kakor so te deželne oeste po Belokrajini. Ni toraj kupoval-©em zameriti ako ne prihajajo v semiško go.ro, da si imajo izvrstno fcaplico.
‘Belolkran jici! B-ič v -roka, ko pridejo z-opet k vam 'mokidovalt razni Šulkljleti, Šušteršiči, Lapopeti, Šte-feti in kakor se vsi ti klerikalni valmipirji imenujejo in udarite po njih nadutih bulicah! A tega menda ne bodete storili vi Bdlokranjci; razve® meščanov Metlike in Črnomlja, že ne, ste preveč, da odveč zagrizeno klerikalni.
Škoda lepih denarcev za take tncij-alne ljudi, katere so vam vaši Amerilkanei iže poslali in še pošiljajo in bodo pošiljali. Žalibog, da. .jih nisté vredni!
'Visa Bel-okrajina ni toliko vred-načikolifcor denarja so njeni sinovi ji iz Amerike že poslali, in ker ste toliko zabiti, zato tudi vas vaši poslanci do dobrega za norca imajo in va's zanemarjajo. Bolj, ko j;e narod zabit, 'bolj; se ga izrablja; in to je pri mojih Belokranjcih istimi®. Moli, čel-imaš kaj in moli čo nimaš nič; moli pa moli in stradaj, bo že bog dal,, da boste oziroma;, da ne bodete nič imeli). 'Sosebno v Semiču je pac p-anala: “Naš 'dekan, joj! kar oni rečejo to je- in tako mora biti, tako je vse prav!’’ (No če pa je' že tako, ijia jei vam prav, — da je njemu' vemio-, — teda1 j pa imejte tako. vsalj Idokl-er ,se ne zavedate, da ste ljudje, kakor so oni per-fiidni navihanci, ki vas za nos vodijo pa sami nič ne verujejo, vsaj v drugo me), kot v denar, slavo in vodstvo.
Pride še.
Pod nesrečno zvezdo je bil rojen neki Jk. Leilbold v 'Schorzin-gtnu na Švabskem. Leibold je bil p-osefethilk 3 hiš in ko mu je ena. popolnoma zgorela, je šel v drugo stanovat. A že prvo noč se je podrl dimnik in vsa gradnja pod njiito, da je Leibold Ikomaj in komaj skozi olkno ušel. Ko je nato odrinil žalosten v tretjo hišo, so ga zaprli, ketr je bil na sumu, da si je hišo sam zažgal. Dokazal je ■seveda svojo nedolžnost in čez 4 'tedne je šel zopet domu. A komaj je prišel blizu hiše, je zapazil. da se mu je tudi' ta zrušila med časom, ko je bil on v preis-kovalnem zaporu.
^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ if if	^	i? i? i* i? H
Obleke
in
t
svršniki
V nobeni drugi prodajalni ne dobite tako -velike izberi dobro napravljene perfektno izdelane obleke in površnikov kakor pri nas, kjer imamo na stotine novih mod, novega blaga vsakojake barve.
CENA
$7-50 do $25
VOGAL BLUE ISLAND I 18 CESTA
Jelinek i
LASTNIKA
4
*
4-
*
*
*
4-
*
*
*
*
*
*
❖
*
*
*
*
I
Nikdar Več Take Prilike!
UR A IN VERIŽICA s priveskom (medaljonom] s pismeno g-arancijo za deset let, za jttero morate povsod plačati najmanj $17.00, stane sedai pri na^	J
SAMO $4.75
Tira je najnovejše in najmodernejše vrste s tremi krasno in umetniško izdelanimi pokrovi, ki so s čistim zlatom pl tirani. Ura ima najbolje in najto-čneje idoče kolesje na 7 dragih kamenov (rubinov.)
Verižica s priveskom, [medaljonom) je tudi najnovejše in najmodernejše vrste in platirana s pravim zlatom. Privesek v tereg lahko postavite dve sliki je okrašen s tremi krasno in fino brušenimi kameni. Za uro in verižico pošljite nam naprej samo 81 in mi vam pošljemo tako j uro in verežico, kakor tudi pismeno garancijo za 10 let. Ostalih $3.75 plačate, kadar dobite stvari. Kdor s pošiljatvijo ne bi bil zadovoljen, zamore dobiti takoj svoj denar nazaj. Cenike pošljemo zastonj.
Vsa pisma, denar in naročbe adresirajte na naslov:
NEW YORK AUCTION CO.
436 East 67th Street,
New York, N. Y.
POZOR!
Naznanjam sl. cbčinstvu
V MILWAUKEE, WIS.
da sem odprl trgovino s čevlji In raznovrstno obučo. V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana:
METCALF BRADLEY CO.
V zalogi imam MOŠKO SPODNJO OBLEKE, SRAJCE, KRAVATE itd.
JOHN ERMENC
288 Grove St.
ukee,	Wisconsin
Najnižje cene!
ALI SE BRIJETE DOMA?
svojemu namenu, jn ki navadno prodaja za $4.00 in više. la ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. K ral m katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih, t. i. od 1. 1876 Ali samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju, ¿e celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej ža poštnino.
ZALOGA POHIŠTVA.
Tel. Canal 728
^ 417^419-42
Ustanovljeno leta 1875.
JOS. KRAL
421-423 W. 18th St.. Chicago, 111.