E-KNJIGE V OKOLJU UNIVERZE V LJUBLJANI – UPORABNI PRIROČNIKI ALI SLEPA ULICA: izkušnje CTK
Matjaž Eržen
Oddano: 17. 4. 2007 – Sprejeto: 4. 5. 2007
Strokovni članek UDK 02:004.738.52:027.7(467.4Ljubljana)
Izvleček
E-knjige so sestavni del digitaliziranega gradiva, ki je na voljo uporabnikom visokošolskih knjižnic. Glede na pričakovanja založnikov pa očitno ne dosegajo nivoja uporabe v primerjavi z e-revijami, ki so se uveljavile že pred tem. Opisane so izkušnje CTK z raznimi ponudniki in različnimi modeli ponudbe e-knjig ter podrobneje predstavljeni rezultati enoletne uporabe e-knjig ponudnika NetLibrary, ki je dostopno uporabnikom visokošolskih knjižnic Univerze v Ljubljani. Rezultati uporabe, primerjave in izkušnje prikazujejo nekatere možne vzroke ter nakazujejo rešitve, ki naj bi prinesle boljšo uporabo tega gradiva.
Ključne besede: elektronske knjige, visokošolske knjižnice, NetLibrary, statistični podatki, dostop, Centralna tehniška knjižnica
Professional article UDC 02:004.738.52:027.7(467.4Ljubljana)
Abstract
E-books are an essential part of the digitized material, which is available to the users of academic libraries. Compared to e-journals, which have already been embraced by the users, e-books do not meet the publishers’ expected usage level. The article also describes Central Technical Library’s experience with different suppliers and different e-books business models; and highlights the results of the one-year usage of NetLi-
ERŽEN, Matjaž. E-books in the environment of the University of Ljubljana – useful manuals or a dead end street : experiences of the CTK. Knjižnica, Ljubljana, 51(2007)1, p. 157-171
157
Knjižnica 51(2007)1, 157-171
brary e-books, which are accessible to the users of the University of Ljubljana. The usage results, comparisons and experiences imply some possible reasons and indicate some solutions that may result in a better usage of that material.
Key words: e-books, academic libraries, NetLibrary, statistical data, access, Central Technical Library
1     Uvod
V CTK se že vrsto let srečujemo z e-gradivom. Zlasti zadnjih nekaj letih se uveljavljeni obliki e-revij pridružujejo tudi e-knjige. Ker pri tem gradivu opažamo veliko posebnosti in razlik glede načinov ponudbe, dostopa, plačilnih pogojev, arhiviranja, primerjave statističnih podatkov o uporabi itd., vam v članku na osnovi naših znanj in izkušenj s tem gradivom predstavljamo njihov splošen pregled in rezultate izkušenj.
Prvi del članka bo namenjen nekaterim splošnim temam in ugotovitvam s tega področja, drugi del pa namenjamo našim izkušnjam in rezultatom pri delu z e-knjigami v dosedanjem obdobju.
Glede na to, da CTK skrbi predvsem za potrebe študentov in zaposlenih na Univerzi v Ljubljani, je tudi gradivo in posledično vsebina tega zapisa usmerjena na področje visokošolskih knjižnic.
2     E-knjige, pričakovanja, realnost in problemi
Devetdeseta leta so v svet visokošolskih in specialnih knjižnic prinesla novo vrsto gradiva, ki se je do sedaj uspešno prijela tudi v našem akademskem okolju. Gre za e-revije, katerih število in uporaba še vedno naraščata.
Po pričakovanjih založnikov in ostalih, ki imamo opravka s tem gradivom, so bila pričakovanja iz druge polovice 90-ih let o nadaljevanju razmaha in širitve egradiva tudi na področje e-knjig upravičena. Nekatere zgodnejše projekcije so celo napovedovale, da bo trg tiskanih knjig do leta 2001 izgubil polovico dohodka na račun e-knjig (Crawford, 2006). Po velikih pričakovanjih v začetku tega desetletja pa počasi prihaja do ugotovitev, da tovrstno gradivo na področju e-knjig ne bo tako uspešno, kot je bilo na področju e-revij.
Predvsem založniki iščejo odgovore na vprašanja o »neuspehu« pri uporabi tega gradiva med uporabniki. To je razumljivo, saj so v to vrsto gradiva usmerjali željo
158
Eržen, M. E-knjige v okolju Univerze v Ljubljani – uporabni priročniki ali slepa ulica: izkušnje CTK
po dodatnem dobičku, ki pa ga ni bilo v takšni meri, kot so ga do tedaj prejemali na račun uspešnih e-revij. Razlaga o ugotavljanju neuspeha je seveda razumljiva. Merjenje uspešnosti uporabe e-knjig skozi projekcijo dotedanje uporabe e-revij je nesprejemljiva, ter je streznila marsikaterega založnika, tako da je odstopil od nadaljnjega razvoja orodij, potrebnih za dostop, ter digitaliziranja tega gradiva nasploh1.
Zanemarljiva ni niti ugotovitev, da dilemo in s tem odločitev pri izbiri med vsem naštetim povečuje dejstvo, da institucijo in njene uporabnike ob izbiri enega dobavitelja le to omeji na en sistem iskanja informacij (McLuckie, 2005).
Seveda pa začetni neuspeh ni popolnoma zavrl te dejavnosti. Na trgu se pojavljajo novi založniki, ki načrtno digitalizirajo svoje zbirke knjig ter jih ponujajo potencialnim ponudnikom. Poleg založnikov se pojavljajo posamezni večji posredniki, ki ponudnikom prek svojih platform in tehnoloških rešitev ponujajo dostop do e-knjig različnih založnikov. Do vsega tega gradiva pa je mogoče dostopati na osnovi različnih plačilnih in tehničnih pogojev.
Ker glede na zapisano na teh področjih vlada precejšen nered, si zato vzemimo nekaj časa za pregled bistvenih posebnosti in ureditev sheme, ki bo v ta navidezni nered prinesla večjo preglednost.
3     Založbe vs. posredniki
Podobno kot na področju e-revij, sta tudi za e-knjige značilni dve osnovni različici organiziranja ponudbe. Založnik sam organizira tehnično platformo za dostop, na osnovi katere ponuja gradivo svoje založbe ali pa nek posrednik uredi svojo platformo, prek katere ponuja dostop do gradiva različnih založb.
V okviru teh dveh oblik moramo omeniti še možnost nakupa (zakupa) za dostop do cele zbirke (običajno paketa) ali pa le do posameznih naslovov iz te zbirke.
Prav tako se ločijo načini plačila dostopa ter po preteku licence tudi kasnejšega morebitnega dostopa do arhiva.
Posebnosti, podrobnosti ter možnih kombinacij je glede na zapisano lahko veliko, zato se bomo ustavili le pri nekaterih najpogostejših in najbolj značilnih.
1 Po razlagi enega od udeležencev okrogle mize, ki jo je na knjižnem sejmu v Frankfurtu (2006) na to temo organizirala založba Springer, je na področju e-knjig na začetku desetletja naštel štiriindvajset ponudnikov, v prvi polovici leta 2006 pa je od prejšnjega seznama ostalo le še osem ponudnikov.
159
Knjižnica 51(2007)1, 157-171
3.1    Ponudnik – založnik
Taka oblika je še vedno zelo pogosta in najbolj primerljiva z obstoječimi ponudbami e-revij, kot jih ponujajo nekateri večji založniki:
-     Elsevier (ScienceDirect),
-     Wiley (Wiley InterScience),
-     Springer (SpringerLink),
-     CRC Press,
-     O’Reillly (Safari books online)
-     Gale (Gale Virtual Reference Library).
Navedeni ponudniki, ki že imajo platformo za e-revije, le to običajno razširijo še z »dodatkom« e-knjig. Podrobnosti ponudbe glede dostopa, arhiva, tiskanja ipd. so enake ali podobne pogojem za uporabo e-revij. Nekateri od navedenih ponudnikov pa ponujajo le e-knjige – predvsem referenčna dela.
Tudi ponudba knjig je običajno v obliki paketa, tako da uporabnik zakupi dostop do posameznega, vsebinsko zaokroženega paketa.
Prednost take ponudbe je običajno v možnosti navzkrižnega iskanja (cross reference) po vsebinah e-knjig in e-revij, če so le-te v okviru naročenega sklopa pri posameznem založniku, s katerim imamo sklenjeno pogodbo. Nakup v obliki paketa pa ima svojo slabšo stran v tem, da kupec nima možnosti sestavljanja vsebine take zbirke in izločiti iz nje po pričakovanjih potencialno slabše uporabljane naslove.
Po dosedanjih izkušnjah tovrstni ponudniki svojih pomembnejših referenčnih del ne dajejo v ponudbo posrednikom, pač pa je dostop do njihove elektronske oblike možen le prek njihove platforme2.
3.2    Ponudnik – posrednik
Tudi ta oblika je znana s področja e-revij. Vendar pa so običajno ti ponudniki bolj prilagodljivi glede organiziranja vsebine. Gradivo pri njih lahko kupujemo po posameznih naslovih, sami pa nam v pomoč organizirajo in ponujajo tudi vse-
2 Leta 2005 smo pripravljali pogodbo za nakup e-knjig pri NetLibrary ter iskali nekatera referenčna dela založbe Elsvier. Po dopisovanju z založnikom smo izvedeli, da so ta dela na voljo le prek njegovega portala.
160
Eržen, M. E-knjige v okolju Univerze v Ljubljani – uporabni priročniki ali slepa ulica: izkušnje CTK
binsko zaokrožene pakete po cenovno ugodnejših pogojih, kot če bi naslove iz teh paketov kupovali posamezno.
Tako kot prej navedeni založniki, so tudi ti ponudniki usmerjeni na različna vsebinska področja. Glede na to, da CTK deluje na področju tehnike in naravoslovja, so nam zato bolje poznani ponudniki s tega področja.
Naj naštejemo le nekaj največjih, vsebinsko zanimivih za naše področje:
-     NetLibrary,
-     Knovel,
-     Ebrary,
-     Books 24x7,
-     Ebsco,
-     EBL (Ebook Library),
-     MyiLibrary,
-     SafariU.
Prednost te oblike ponudbe je z vidika »klasičnega« knjižničarstva možnost izbiranja posameznih naslovov različnih založb, vendar pa prihaja do omejitev nakupa predvsem pri prej omenjenem referenčnem gradivu.
Za razliko od ponudnikov – založnikov, ponudniki – posredniki svojo ponudbo lahko zastavijo s širšo ponudbo različnih založnikov. Zato je njihova ponudba tudi vsebinsko pestrejša ter tako primernejša za konzorcijske nakupe visokošolskih knjižnic, kjer sodelujejo knjižnice z različnih področij: humanistika, sociološke in ekonomske znanosti, naravoslovje in tehnika. Slednje je pomembno v Sloveniji, kjer okolje visokošolskih knjižnic na posameznem vsebinskem področju lahko zajema le manjše število knjižnic. S tem pa se manjša število možnih interesentov, ki bi sestavljalo konzorcij le za posamezno področje.
4     Plačilni pogoji
Tako kot pri e-revijah, je tudi za e-knjige najpogostejši način nakupa plačilo letnega dostopa (Chan, G.R.Y.C; Lai, J.K., 2005, str. 209). Po izteku tega obdobja pravica do dostopa preneha – naši uporabniki nimajo več dostopa do tega gradiva, kar ureja dobavitelj z izklopom naših IP s svojega seznama. Cena pri takem načinu plačila e-knjig je običajno vezana na število osebja in študentov univerze oz. ustanove, ki se odloča za nakup tega gradiva.
161
Knjižnica 51(2007)1, 157-171
Nekateri ponudniki pa ponujajo tudi drugačne oblike. Ob »nakupu« gradiva NetLibrary kupec v prvem letu plača ceno gradiva, navedeno v katalogu. Tej ceni za prvo leto dostopa doda še 15 % kot ceno dostopa. Če želimo dostop podaljševati še v naslednjih letih, plačujemo tudi v drugem in tretjem letu le 15 % od osnovne vrednosti. Potem, ko smo dostop do posameznega naslova podaljšali trikrat, imamo od četrtega leta dalje zagotovljen neprekinjen in brezplačen dostop do tega gradiva. Če dostopa do posameznega gradiva ne želimo več podaljševati, prejmemo to gradivo na CD-ROM-u v pdf formatu kot arhivski izvod, ki ga še vedno lahko izposojamo.
Izdajatelj in založnik e-knjig Safari Books Online ponuja povsem svojo obliko plačila, kjer je cena posamezne knjige označena s točkami. Kupec »kupi« določeno število točk (slots) za posamezno obdobje ter znotraj tega obdobja glede na trenutne rezultate uporabe lahko menja posamezne naslove (nekaterim manj uporabnim izključi dostop ter v višini zakupljene vsote vključi druge). O tem poroča tudi H. Wicht (Wicht, H., 2006).
Nekateri ponudniki pa s pogodbo ponujajo neomejen rok za dostop do gradiva z enkratnim plačilom tega dostopa. Seveda je znesek za to v primerjavi s prej navedenimi oblikami zato bistveno večji.
Poleg teh moramo seveda omeniti še veliko prosto (brezplačno) dostopnih e-knjig, organiziranih3 pri posameznih ponudnikih ali pa prosto dostopnih prek spleta. Poleg naštetega NetLibrary v okviru svojega portala poleg kupljenih naslovov nudi brezplačen dostop do ok. 3300 naslovov knjig iz projekta Gutenberg.
5     Dostop do gradiva
Velika večina ponudnikov ima dostop do gradiva urejen prek IP naslovov in gesel. To omogoča, da se posamezni uporabnik - član institucije, ki je kupila dostop do posameznega gradiva s svojim geslom, ki ga ustvari (kreira) na enem od IP mest v okviru te institucije potem lahko prijavlja in dostopa do gradiva s katerega koli PC, ki ima dostop do spleta. To mu omogoča povezava prek proxy strežnika.
Izjema je nekatero gradivo, kjer je na osnovi pogodbe možen le dostop z izbranih IP v okviru institucije. Tak primer so slovarji DZS, ki jih za potrebe Univerze v
3 CTK ima trenutno na svoji spletni strani prosto dostopno zbirko e-knjig Refrex Engineering. Podobno imajo povezave do takih zbirk ali posameznih naslovov urejene tudi nekatere druge knjižnice.
162
Eržen, M. E-knjige v okolju Univerze v Ljubljani – uporabni priročniki ali slepa ulica: izkušnje CTK
Ljubljani ponuja CTK. Pogodba s ponudnikom (Amebis) namreč ne omogoča kreiranja gesel, s katerimi bi do njih dostopali tudi z drugih lokacij.
Glede dostopa naj omenimo še možnost simultanega dostopa več hkratnih uporabnikov pri veliki večini ponudnikov, medtem ko posamezniki (NetLibrary) omogočajo le en hkratni dostop do posameznega naslova. Kot protiutež temu pa ponujajo možnost, da lahko kupec programsko omeji čas dostopa. Po preteku določenega časa, ko je gradivo sicer »v uporabi«, vendar ni aktivno (ga uporabnik ne pregleduje), se gradivo »vrne« in je na voljo drugemu uporabniku.
6     Vsebinska področja in uporaba
Ker želijo ponudniki svoje gradivo kar najuspešneje prodati, uporabniki pa s kupljenimi vsebinami doseči čim boljše rezultate uporabe, je nastalo veliko primerjav, ki nam omogočajo, da pridemo do nekaterih zaključkov. Le-ti nas bodo tudi vodili pri nadaljnjem nakupu tovrstnega gradiva. Poglejmo si torej, do katerih vsebin uporabniki najraje dostopajo v obliki e-knjig.
V mnogih tujih člankih, ki obravnavajo to področje, so navedeni podobni rezultati. V članku, kjer primerjajo uporabo tiskanih in elektronskih verzij knjig, ugotavljajo za področja računalništva, poslovanja, ekonomije in managementa večjo uporabo e-verzije tega gradiva kot za njihove tiskane oblike. Gradivo s področja družboslovnih znanosti, zgodovine in umetnosti je bolj uporabljano v tiskani obliki, področje medicine in psihologije pa ima približno podobno uporabo v obeh oblikah (Williams, K.C.; Best, R., 2006).
Podobne rezultate navaja tudi raziskava, ki jo je opravila M. Christianson in navaja primerjave za 31 različnih področij (Christianson, M., 2005). Njene ugotovitve potrjujejo prej zapisano ter še podrobneje navajajo razna področja. Pogostejša je uporaba e-knjig s področij računalništva, knjižničarstva, kemije, matematike, znanosti na splošno, biologije. Tudi ona ugotavlja, da so knjige s področja humanizma in tradicionalnih družboslovnih ved manj uporabljane.
Pomembnejše, večletne in poglobljene raziskave s tega področja nam podajata v svojih člankih C. Armstrong in R. Lonsdale. Njune raziskave so usmerjene predvsem na področje uporabe e-knjig v fakultetnih knjižnicah Velike Britanije in tudi njuni rezultati so podobni navedenim. Visok nivo uporabe je zaslediti predvsem na treh področjih: poslovne vede in management, tehniške vede, zdravstvo in medicina (Armstrong, C.; Lonsdale, R., 2005).
Zanimive so tudi ugotovitve, za katere vrste e-knjig posamezniki kažejo največje zanimanje. To so predvsem tehnični priročniki, priročniki za hobi in interesne
163
Knjižnica 51(2007)1, 157-171
dejavnosti, slovarji in enciklopedije. Med bolj uporabnim gradivom so tudi visokošolski učbeniki (Gunter, B., 2005, str.518). Slednjim so zlasti naklonjeni mlajši uporabniki.
7     Katalogizacija e-knjig
Glede na dosedanje izkušnje CTK s katalogizacijo e-revij, smo bili zaradi obsega dela (katalogizacija večjih paketov) ter možnosti, da bo to gradivo dostopno le kratek čas (popravljanje podatkov o dostopu v posameznem zapisu), v dvomih o smiselnosti takega početja. Uporabniki so do e-gradiva in njegovih seznamov dostopali prek spletne strani ponudnika ali pa povezave na naši spletni strani.
Smiselnost katalogizacije pa se je izkazala v primerih, ko smo pričeli kupovati e-knjige, katerih dostopnost smo načrtovali za daljše obdobje ter niso bile kupljene v večjih paketih. Prav tako je ob katalogizaciji tega gradiva v naš OPAC sistem gradivo še dodatno indeksirano, kar omogoča, da ga uporabnik pogosteje najde ter tudi uporabi.
O smiselnosti in potrebnosti takega dela nas s svojimi ugotovitvami prepričujeta tudi L. A. Tedd (Tedd, L.A., 2005) ter A. McLuckie (McLuckie, A. 2005). V ta namen tudi večina ponudnikov e-knjige opremlja z MARC podatki. V članku M. Christianson (2005, str. 353) je v Tabeli 1 vidna razlika pri uporabi gradiva med petimi institucijami, kjer ena od njih e-knjig ni imela vnesenih v svoj katalog. Njihova uporaba je v primerjavi z drugimi institucijami bistveno slabša. O pomembnosti vnosa zapisov za to gradivo v svoj lokalni katalog nas opozarjata tudi C. Armstrong4 in R. Lonsdale (2005, str.42), kjer navajata, da se je uporaba e-knjig v treh mesecih po vnosu v lokalni katalog povečala kar za 50 %.
8     E-knjige v okolju Univerze v Ljubljani na izkušnjah CTK
V nadaljevanju bodo v okviru do sedaj napisanega predstavljene nekatere izkušnje, ki jih je z e-knjigami imela CTK. Tako bodo predstavljene različne oblike,
4 Avtor Chris Armstrong v sodelovanju z različnimi soavtorji že od začetka tega desetletja spremlja uporabo e-knjig v okolju angleških univerzitetnih knjižnic. O tem ima objavljenih vrsto temeljnih člankov za to področje. Članki so dostopni tudi prek spleta, predvsem v revijah, ki jih prek spleta ponuja ScienceDirect.
164
Eržen, M. E-knjige v okolju Univerze v Ljubljani – uporabni priročniki ali slepa ulica: izkušnje CTK
cenovni modeli, vrste dostopa ter nekateri rezultati uporabe e-knjig, ki ga je CTK sama ali v povezavi z drugimi knjižnicami ponujala uporabnikom.
8.1    Landolt-Börnstein priročniki
Svojo zbirko tiskanega gradiva je CTK vrsto let dopolnjevala s priročniki Lan-dolt-Börnstein. Glede na temeljna znanja z različnih naravoslovnih področij – osmih vsebinskih sklopov, ki jih je zbirka teh priročnikov prinašala skozi več desetletij - je bil njihov nakup smiseln predvsem v obdobju, ko še ni bilo drugih elektronskih virov.
Možnost dostopa do teh priročnikov prek spleta v obliki e-knjig pa smo izkoristili ter jih v obdobju od marca 2003 do marca 2005 ponudili uporabnikom na tak način. S tem smo želeli povečati njihovo uporabo tudi zunaj prostorov CTK. Glede na slabe rezultate uporabe in visoko ceno e-verzije, smo se po preteku drugega licenčnega obdobja odločili, da pogodbe ne podaljšujemo več.
Pri pogodbi je šlo za klasično pogodbo nakupa paketa e-knjig, ki je omogočala dostop z lokacij IP Univerze v Ljubljani (dalje UL) več hkratnim uporabnikom (brez možnosti oddaljenega dostopa). Cena je bila določena glede na velikost univerze (tj. število osebja in študentov – potencialnih uporabnikov – FTE). V ceno letnega dostopa so bila vključena tudi vsa dopolnila - dodatni zvezki, ki so izhajali prek leta.
Ker smo poleg e-verzije prejemali tudi tiskano verzijo, je bilo gradivo tudi katalogizirano v bazi COBISS z dodatkom URL naslova. Ta je z lokacij IP UL omogočal direkten dostop do e-verzije posameznega gradiva.
8.2    Slovarji DZS – Amebis
DZS je zaupal izdelavo platforme za dostop ter trženje nekaterih svojih slovarjev podjetju Amebis5. V letu 2003 smo zato s tem podjetjem navezali stike ter se na osnovi njihove ponudbe odločili za nakup mrežne verzije slovarjev za neomejeno število uporabnikov. Podpisana pogodba je od januarja 2004 dalje omogočila uporabo šestih slovarjev.
5 Amebis ponuja na svoji platformi vrsto slovarjev DZS. Za potrebe UL smo kupili dostop do tistih, ki so se nam zdeli najbolj uporabni. Več podatkov pa je na spletni strani: http://www.amebis.si/ izdelki/elektronsko_zaloznistvo.htm#slovarji
165
Knjižnica 51(2007)1, 157-171
Pogodba določa, da se do slovarjev lahko dostopa le z lokacij IP UL, saj bi bile možnosti za zlorabe (neupravičeno uporabo) v primeru dodeljevanja gesel za oddaljeni dostop prevelike. Glede na veliko uspešnost uporabe prvih šestih slovarjev smo se odločili, da njihovo ponudbo v letu 2005 dopolnimo z dodatnim nakupom štirih naslovov.
Posebnost te pogodbe so plačilni pogoji, pri katerih je šlo za enkraten nakup -plačilo, kjer dostop ni časovno omejen (npr. licenca za letni dostop). Gradivo smo tudi katalogizirali v lokalni bazi, tako da lahko uporabniki do slovarjev dostopajo tudi s klikom na URL naslov, navedenem v katalogu.
Glede na zadnje letne podatke o uporabi, bomo seznam slovarjev še povečali, v skladu s potrebami in ponudbo novih naslovov v zbirki Amebis.
8.3    CRC Press
V letu 2004 smo zbirko e-knjig dopolnili tudi z zbirko CRC priročnikov. Gre za zbirko več vsebinskih sklopov z različnim številom priročnikov v okviru posameznega sklopa (od 70 do 300 naslovov). Pogodba je sestavljena na osnovi letnega dostopa – licence - za nakup paketov knjig. Prvo leto je bil omogočen dostop le z lokacij IP UL, nato pa smo v naslednjih letih pogodbo spremenili tako, da je možen tudi oddaljen dostop prek proxy strežnika s pomočjo gesla.
Ker je šlo za paketni nakup velikega števila priročnikov (v prvi pogodbi ok. 500 naslovov) se nismo odločili za njihovo katalogizacijo. Pri tem nas je vodil tudi dvom v smiselnost takega početja, saj nismo vedeli, ali se bo gradivo uporabljalo. V primeru slabe uporabe in prekinitve pogodbe po izteku enega leta, bi bil namreč ves trud katalogizatorjev že v kratkem roku zaman. Problem katalogizacije paketov CRC se kaže tudi v tem, da ponudnik ves čas dodaja nove naslove, o tem pa nas ne obvešča. Tako bi bili tudi podatki o dostopnih naslovih v lokalnem OPAC-u nepopolni.
8.4    NetLibrary
Vsi do sedaj opisani nakupi so bili izvedeni samostojno – brez povezav z ostalimi knjižnicami UL. V letu 2003 smo v CTK začeli s prvimi stiki s predstavniki NetLibrary6. Proces smo zaključili s povezavo osmih knjižnic UL ter nakupom
6        Več podrobnosti o tem v članku avtorja tega prispevka: NetLibrary – novost med e-knjigami za uporabnike knjižnic UL (2006).
166
Eržen, M. E-knjige v okolju Univerze v Ljubljani – uporabni priročniki ali slepa ulica: izkušnje CTK
prvih 185 e-knjig, do katerih imajo dostop vse knjižnice in uporabniki UL. V tem primeru je šlo za prvi nakup e-knjig skupine več knjižnic UL.
Ponudba NetLibrary je zanimiva z več vidikov:
-     kupec izbira posamezne naslove,
-     na osnovi rezultatov uporabe se kupec odloča o podaljšanju oz. prekinitvi dostopa do posameznega naslova,
-     v primeru, da dostop prekine, prejme knjigo na CD-ROM-u v pdf formatu,
-     omogočen je oddaljen dostop prek proxy strežnika in z uporabo gesla,
-     po nakupu in treh podaljšanjih dostopa (kupec za letno podaljšanje plača le 15 % od osnovne cene gradiva) je dostop časovno neomejen,
-     vse to omogoča veliko avtonomijo posameznega kupca, ki je zelo podobna avtonomiji pri nabavi klasičnega tiskanega gradiva,
-     ker nas ponudnik (NetLibrary) upošteva kot eno pravno osebo, se lahko brez dodatnih obveznosti obstoječim osmim knjižnicam priključujejo tudi ostale, ki se zanimajo za nakup tega gradiva. Pri tem nosijo le stroške gradiva, ki bi ga kupile,
-     ponudba pa ima slabost v tem, da ponudnik nudi le en hkraten dostop do posameznega gradiva. Slabosti se delno izognemo s tem, da lahko kupec sam omeji čas dostopa (npr. od 15 minut do več ur). V tem je tudi velika analogija s klasičnim tiskanim gradivom, le da ima veliko prednost pri dejanski časovni omejitvi dostopa.
Vse sodelujoče knjižnice smo se tudi dogovorile za katalogizacijo tega gradiva v sistem COBISS z dodatkom URL, tako da je gradivo neposredno dostopno tudi s tega mesta.
8.4.1 Rezultati uporabe e-knjig NetLibrary
Po enoletnem dostopu do zbirke 185 naslovov e-knjig smo pridobili podatke, ki jih lahko primerjamo z nekaterimi podatki iz tuje strokovne literature. Zlasti zanimive so primerjave o tem, katera področja so bolj ali manj uporabljana. Za primerjavo nam bodo služili nekateri že navedeni članki avtorjev C. Armstrong, R. Lonsdale (2005), L.A. Tedd (2005) in K.C. Williams, R. Best (2006).
167
Knjižnica 51(2007)1, 157-171
Oglejmo si naše rezultate v tabeli: Tabela 1
področje7	{t. nasl.	{t. upor.	upor./nasl.
biotehni{ke vede	1	2	20
umetnost	20	306	15,3
biologija & naravoslovje	14	293	20,93
poslovne vede & ekonomija &management	24	608	25,33
kemija	2	1	7
računalništvo	31	467	15,06
geologija	1	1	10
vzgoja in izobra`evanje	19	250	14,16
splo{no in referen~no gradivo	3	9	36,67
zgodovina	1	2	24
jezikoslovje	2	3	18,5
pravo	1		
informacijska znanost in bibliotekarstvo	5	7	14,4
leposlovje	4	7	18,75
matematika & statistika	1		
medicinske vede	13	179	13,77
omre`ja & telekomunikacije	10	77	7,7
politi~ne vede	5	10	20,6
naravoslovno matemati~ne & tehni~ne vede na splo{no	2	35	17,7
dru`boslovne vede na splo{no	12	334	27,83
tehni{ke vede & strojni{tvo & gradbeni{tvo & proizvodnja	14	166	11,86
seštevki in povprečje	185	3173	17,15
V letu 2006 je bilo skupno 185 naslovov uporabljenih 3175-krat, oz. v povprečju posamezen naslov 17,15 krat. V primerjavi s podatki iz članka R. L. Rosy (2002, str. 231), ki govori o uporabi e-knjig NetLibrary po dvoletnih izkušnjah, je bila uporaba zelo dobra. Omenjeni članek namreč analizira uporabo teh knjig glede na več tipov nabav in povprečje uporabe v času enega leta: konzorciji (16,5), visokošolske knjižnice (5,0), splošne in šolske knjižnice (3,7 in 4,4).
Pri tem je potrebno ponovno opozoriti, da nas ponudnik (NetLibrary) ne vključuje med konzorcije8. Tudi zato so naši rezultati uporabe v primerjavi z zgoraj navedenimi podatki več kot dobri.
7      Za ustrezen prevod področij smo uporabili Klasifikacijo ARRS – Klasifikacije, šifranti (Raziskovalne vede, področja in podpodročja).
8      NetLibrary kot konzorcijski nakup upošteva tiste nakupe, kjer je združenih več univerz ali različnih večjih institucij. V našem primeru pa gre le za več fakultet znotraj ene univerze.
168
Eržen, M. E-knjige v okolju Univerze v Ljubljani – uporabni priročniki ali slepa ulica: izkušnje CTK
Glede na to, da je na nekaterih področjih le manjše število naslovov (1, 2 ali 3), so seveda podatki manj relevantni, vendar še vedno vredni upoštevanja. Zato si oglejmo še področja, kjer uporaba še posebej izstopa.
Bistveno večja (ali večja od povprečja) je uporaba na področjih: biotehniške vede, biologija & naravoslovje, poslovne vede & ekonomija & management, splošno in referenčno gradivo, jezikoslovje, literatura, politične vede, in družboslovne vede na splošno. Znotraj teh skupin še posebej izstopajo področja poslovne vede & ekonomija & management, splošno in referenčno gradivo in družboslovne vede na splošno. Rezultati so podobni, kot jih navajata C. Armstrong in R. Lonsdale (2005, str. 35-38). V primerjavi z navedenim preseneča le dokaj nizka uporaba knjig s področij tehniške vede & strojništvo & gradbeništvo & proizvodnja in omrežja & telekominukacije ter nekaterih drugih naravoslovnih področij, npr., matematika & statistika in kemija, o katerih prej navedeni avtorji poročajo kot o zelo uporabljanih. Opozoriti pa je potrebno, da posamezni naslovi, zlasti s področij tehnologij in telekomunikacij, izkazujejo zelo visoko število uporabe.
Na splošno lahko ugotovimo, da so rezultati precej podobni tistim, navedenim v uporabljeni literaturi, seveda z že prej omenjenim pripisom o upoštevanju dejstva, da je število knjig v okviru posameznega področja zelo majhno in zato verjetnost o primerljivosti tudi ustrezno manjša. Kljub slabšim rezultatom v okviru posameznih področij, pa povsod presegamo povprečje 5,5, ki ga navaja v svojem članku R.L. Rosy (2002, str. 231) kot povprečje uporabe za visokošolske knjižnice.
V primeru povečanja zbirke z nakupom dodatnih naslovov, bodo tudi rezultati bolj primerljivi, zbirka pa zaradi velikosti še bolj zanimiva za naše uporabnike.
9     Zaključek
Na osnovi nekajletnih izkušenj s tem gradivom ter na osnovi navedenih rezultatov, imajo tudi e-knjige nedvomno svoje mesto v okolju visokošolskih knjižnic. Prav domači rezultati, dopolnjeni z izkušnjami iz sveta, nas spodbujajo k nadaljevanju vključevanja tega gradiva, saj omogoča t. i. dostop 24x7.
Splošna pričakovanja o tem, da bodo e-knjige izpodrinile ali bistveno zmanjšale delež klasičnih tiskanih knjig v zbirkah visokošolskih knjižnic, se niso uresničila do začetnih pričakovanj, saj je očitno potrebno na uporabo e-knjig gledati z drugačne perspektive kot na uporabo paketov e-revij. Kot ugotavlja tudi L. A. Tedd (2005, str. 71) je vloga e-knjig na visokošolskih knjižnicah (tudi v ZDA) še nejasna zaradi neenotnih standardov, tehnologije in cenovnih modelov. Nedvomno
169
Knjižnica 51(2007)1, 157-171
pa imajo veliko prednost in neizkoriščen potencial na posameznih ožjih področjih.
Kot smo ugotovili, je velika priložnost predvsem za slovarje in ostala referenčna dela9, še veliko večja priložnost pa so visokošolski učbeniki. Digitalizacija tega gradiva in možnost njihove uporabe po načelu 24x7 je še vedno neizkoriščena priložnost tudi naših fakultetnih založb. O tej priložnosti je pisala že H. Pečko Mlekuž (2001, str. 34). K temu nas nagovarjata tudi C. Armstrong in R. Lonsdale (2005, str. 47), kjer ugotavljata, da so tudi v okolju angleških univerz za dodiplomski študij v obliki e-knjig najbolj uporabljani učbeniki in referenčna dela, v okolju podiplomskega študija pa »siva« literatura, konferenčno gradivo in poročila raziskav in nedvomno bi take rezultate lahko pričakovali tudi v našem okolju.
Prav tako moramo opozoriti na veliko možnost e-knjig pri študiju na daljavo (M. Christianson, M. Aucoin, 2005, str. 80).
Priložnosti za uporabo e-knjig v okolju visokošolskih knjižnic je torej dovolj. Najti, predvsem izkoristiti pa je potrebno tiste potenciale, kjer obstaja možnost za njihovo uporabo. In teh je bilo v članku navedenih kar nekaj. Delo še vedno čaka založnike ter knjižničarje.
Navedeni viri
1.     Armstrong, C.; Lonsdale, R. (2005). Challenges in managing e-bboks collections in UK academic libraries. Library Collections, Acquisitions & Technical Services, 29, 33-50.
2.     Chan, G. R.Y.C.; Lai, J.K. (2005). Shaping the strategy for e-books : A Hong Kong perspective. Library Collections, Acquisitions & Technical Services, 29, 205-219.
3.     Christianson, M. (2005). Patterns of use of electronic books. Library Collections, Acquisitions & Technical Services, 29, 351-363.
4.     Christianson, M.; Aucoin, M. (2005). Electronic or print books : Which are used?. Library Collections, Acquisitions & Technical Services, 29, 71-81.
5.     Crawford, W. (2006). Why aren’t ebooks more successful?. eContent, 10, 44.
6.     Gunter, B. (2005) Electronic books : a survey of users in the UK. Aslib proceedings : New Information Perspectives 57 (6), 513-522.
9        Tu mislimo predvsem na zbirke in posamezne naslove referenčnega gradiva, kot ga npr. ponuja Ersevier reference books.
170
Eržen, M. E-knjige v okolju Univerze v Ljubljani – uporabni priročniki ali slepa ulica: izkušnje CTK
7.     McLuckie, A. (2005). E-books in an Academic library : implementation at the ETH Library, Zurich. The Electronic Library, 23 (1), 93.
8.     Pečko Mlekuž, H. (2001). Tiskan učbenik – kaj je že to? : elektronske knjige pri izobraževanju na univerzi. Knjižnica, 45, 25-38.
9.     Rosy, R.L. (2002). Ebooks for Libraries and Patrons : Two Years of Experience. Liber quarterly, 12, 228-233.
10.   Williams, K.C.; Best,R. (2006). E-Books usage and the Choice of Outstanding Academic Book List : Is there a correlation?. The Journal of Academic Librarianship, 32 (5), 474-478.
11.    Tedd, L.A. (2005). E-books in academic libraries : an international overview. New Review of Academic Librarianship, 11 (1), 57-79.
12.   Wicht, H. (2006). Buying Ebooks. Pridobljeno 2. 4. 2007 s spletne strani http: //www.libraryjournal.com/article/CA6322021.html
Mag. Matjaž Eržen, biliotekar specialist, je vodja Oddelka za pridobivanje in obdelavo gradiva v Centralni tehniški knjižnici. Naslov: Trg republike 3, 1000 Ljubljana Elektronski naslov: matjaz.erzen@ctk.uni-lj.si
171