PRIMORSKI DNEVNIK p°Stnli Abb to* macana v gotovini r> oc 1* »»stale i gruppo - Cena o5 lir Leto XVII. - Št. 128 (4902) TRST, sreda 31. maja 1961 V pričakovanju važnega sestanka na Dunaju Predsednik Kennedy pride danes v Pariz Hruščev pa bo popoldne v Bratislavi V Parizu bo skušal Kennedy ugladiti nekatera nesoglasja s Francijo, preden se loti razgovorov s Hruščevom - Predsednikove izjave o izredni važnosti sestanka na Dunaju g, MOSKVA, 30. — Agencija Tass javlja, da je Hru-tfj °dpotoval davi iz Kijeva s posebnim vlakom. Ju-j. Popoldne bo prispel v Bratislavo. V Hofburgu na naju je že vse pripravljeno za poročevalno službo. bodo imeli na ----------- tkFi a®° Pet velikih sob s amimi stroji. Pripravlje-i6v Je ^ linij teleprinter-jon !n trideset linij za tele-jL raz£°vore s tujino. Ji. _®°vjetske zveze je pri- ^ skupina dvanajst časni- spremi- ,Kennedyja P« bo Beln v!^a 125 «dopisnikov ^ e hiše«. Ne predvidevajo tiskovne konference in^bikov, temveč samo 5ii?rrnacijske konference iavevj^, Predstavnikov. Izlili bodo vsakikrat preva-j.1 v nemščino, angleščino bisčino. gajski nadškof kardinal lte n.‘S Hir li'^8 pa je pozval avstrij-katoličane, naj molijo za "led v*3 Priliki razgovorov ennedylem in Hrušče- d^akor je znano, bo Kenne-10 ri®el jutri v Pariz. Tu t|,t e začeli vse priprave za sprejem. Ulice so o- z ameriškimi in fran-pKI"U zastavami. l’ajo opazovalci ugotav- d. p' da bosta Kennedy in ij; imela skupno osem d« pk med Kennedyjem aullom seveda ne more razočaranj, devet ur razgovorov. Se- ''iito velikih Sc,* r bi jih lahko prinesel tat n6k. s Hruščevom. Venete le po mnenju pariških de 8pV sestanek Kennedyja z bj6 kullom važen, ker je od odvisno, ali bo Kenne-l,m^cel razgovore s Hrušče-!jv., .ot voditelj ameriških v ''■kov ali pa kot človek, tf|j^8ar hiši niso stvari še v 2a Pri- izgovore v Parizu so ^Pravili velik se 1. ki Francijo in ZDA. Zdi velik seznam neso-označujejo odnose misli Kennedy ugoditi de Gaullu, kar se tiče nekaterih vprašanj, tako da bi ravnal s Francijo enako kakor z Veliko Britanijo, to se pravi, da bi se pogosteje pO' svetoval in da bi imel več obzira do francoskega stališča, ko gre za splošno politiko Zahoda. Kennedy namerava predložiti de Gaullu načrte takega tesnejšega sodelovanja. Vendar pa ne bo mogel nič konkretnega povedati, kar se tiče de Gaullove zahteve za reorganizacijo NATO in za vključil ev Francije v atomski klub. V ZDA so mnenja, da je francosko stališče, kar se tiče evropske .gospodarske skupnosti in kar se tiče Berlina, bliže ameriškemu, kakor je stališče Velike Britanije. Komentatorji so mnenja, da bodo razgovori o mirovni pogodbi z Nemčijo in o Berlinu osrednja točka. Po zadnjem zasedanju NA TO predvidevajo v ZDA novo »berlinsko krizo* proti koncu leta in Washington se trudi, da bi Zahod pričakal to krizo enoten in pripravljen. Francosko-nemško stališče je blizu stališča ZDA, t.j. da je treba, kar se tiče Berlin?, »pokazati odločnost m moč*. Velika Britanija pa bi bila baje naklonjena pasivno gledati na mirovno pogodbo med SZ in Vzhodno Nemčijo in bi bila pripravljena začeti razgovore za ureditev berlinskega vprašanja. Nekateri označujejo Kenne-dyjevo pot skozi Pariz kot pot skozi čistilnico t.j. skozi postajo, na kateri bodo morda izvršili nekatere manjše korekture ameriške politike. Vendar pa je glavna pozornost mednarodne javnosti že sedaj obrnjena na Dunaj. Dokaz temu je tudi dejstvo, da so vsi ostali mednarodni raz- "HiiiiiimiinniiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiifiiiminilfiimimiiiHiiimiiiiiiiiiimimimi Incident zaradi ribolova jied Anglijo in Dansko haska vojna ladja je streljala na angleški ribiški čoln in ga poškodovala »o^^NHAGEN, 30. - Danska I* dan ladla <, 'd ladji v pristanišče ,0ersk fVen' prestolnico Fa- ""n, otokov. Ko so se pri-11 ..... tti prepozno! Se !e 30. — Prejšnjo noč J*h -j,,116*0 iz Neaplja v Afi-•bi„ fj°slovanska parlamen-fpsfcoj le0acija, ki je danes 'l?n?slancev, in ki to lfntara-^° italijanski parla-Ci. se je sestala z ne-“1 voditelji ENI, nato i' *tla °k'ska!a laboratorije hti0u Pstoejie raziskave in e »ti9!1!11 ter športne napra- Jutr polisa>>-Nulo* t>o delegacija odpo-meiia, v Turin, kjer si bo i° r„ a «Eiat» in mednarod-0 ^.,5tauo dela. Potem se a vrnila v Jugo- j T aj,. . :fl t)Tje Predvideni zadnji 1 ' ki nia uradnega obi-„0a. jugoslovanski par-.'bi ' vračajo italijan-J!ar^amentarcem, ki so 'h. 7,e®eei obiskali Jugosla-3 50 se italijanski s "tarči sestali na Reki ? Dm^retlstarniki italijan-l>dian^'"e v Jugoslaviji, Jfi, tega se nam čudno h' ip.ft "i v programu tu-."tla,- tanek jugoslovanske jJttop-Jttarne delegacije z 'ttJhi« * slovenske narodne S,*05'* v Italiji. I " skl' k‘l0 to srečanje ne ti^beč z recipročnostjo, »‘°8i °i prispevulo k tisti b "bia f.*u med dvema dr-, obeh’ ^"tero uradni krogi tl 0 nr, -a"° določa gostu nje- Žšeri, i’ v tem ita,i3a- K°nino sm0 I a ®e vedno ni pre-V* rt sPremembo progra-t!telji , ttudo odgovorni či--too, " državi, v kateri ži-aPnii(7no0očili sestanek za-...Pdrln V Slovencev v Italiji "t.e"tarnimi predstav-“tičnjgu naroda. bližali mestu, je ribiški čoln nenadoma menjal smer in začel bežati. Danska ladja je najprej izstrelila nekaj opozorilnih salv, ko pa se čoln ni ustavil, je streljala nanj in ga močno poškodovala. Kljub temu je čoln še dalje bežal proti škotski obali in zaprosil zaščito angleških vojnih ladij. Dansko pomorsko poveljstvo je stopilo po radiu v stik z britansko admiraliteto in zaprosilo, naj se začne preiskava o incidentu. Britanska mornarica je dala ukaz vojnima ladjama «Wotton» in »Troubrid-ge» naj takoj odplujeta naproti ribiškemu čolnu. govori, kakor n. pr. konferenca o Laosu in o prekinitvi jedrskih poizkusov, praktično obtičali na mrtvi točki v pričakovanju rezultata dunajskega sestanka. Kakor že javljeno, bosta Kennedy in Hruščev imela r.a Dunaju skupno deset ur razgovorov: pet ur v soboto 3. junija in pet ur v nedeljo 4. junija. Kennedy je tudi včeraj na nekem banketu v Bostonu pb svojem 44. rojstnem dnevu govoril o bližnjem sestanku s Hruščevom in je med drugim izjavil, da gre na ta sestanek z iskreno voljo po miru, toda brez namena, da bi slepomišil ali popuščal. Dodal je, da bo šel na Dunaj ♦ kot voditelj najvfečje revolucionarne države na svetu*. ♦ Mi, je dodal, se ne tresemo pred besedo revolucija, temveč verjamemo vanjo. Verjamemo v svobodo in nameravamo ostati v njej v prihodnjih dneh*. Omenil je zatem, da so v ZDA ljudje, ki dvomijo v u-mestnost njegovega sestanka s Hruščevom, in je pripomnil, da čeprav ima samo 44 let, je šel skozi tri velike vojne (prva in druga svetovna vojna in korejska vojna) in da je študiral početke teh treh vojn ter se zaveda velikih napak, ki so povzročile te vojne. »Ko imata obe strani orožje za množično uničevanje, je dejal Kennedy, mislim, da je vredno vzdrževati stike in razumevanje ter se jasno zavedati tega, v kar se verjame. Zaradi tega grem na Dunaj na sestanek s Hruščevom*, Zatem je pohvalil de Gaul-la kot »uglednega voditelja Zahoda, ki že nad dvajset let sodeluje v borbi za ohranitev enotnosti Zahodne Evrope*, in je dodal, da gre v Francijo, da okrepi tesne odnose med obema državama. Danes so objavili intervju Kenndeyja francoski radioteleviziji, ki so ga registrirali ■r P-’: b;š' 20. maja t.j. dan po napovedi sestanka s Hru- V zvezi s sestankom s Hruščevom je Kennedy izjavil: ♦ Mislim, da je važno v trenutku, ko so nerešene številne zadeve, ki se tičejo obeh, t.j., ki se tičejo Zahoda in kitajsko-sovjetskega bloka, da stepimo v stik s Hruščevom. To je nevaren trenutek za nas vse. In če moremo s takim stikom zmanjšati nevarnost zgrešenega preračunanja, ki bi lahko pripeljalo do zelo nevarnega položaja, mislim, da je dobro imeti te razgovore. Ce lahko pridemo do večjega razumevanja, kar se tiče jedrskih poizkusov in razorožitve, m morda tudi o Laosu ali celo o splošnih vprašanjih, ki nas razdvajajo, m:slim, da bo po sestanku za nas laže gledati z zaupanjem v prihodnosti*. Glede možnosti sporazuma o prekinitvi jedrskih poizkusov je Kennedy izjavil: *To je vrsta sporazuma, ki ga je mogoče najlaže doseči. In če bo imel uspeh, tedaj se bomo lahko gibali z večjim zaupanjem v zvezi z razgovori o razorožitvi, ki so določeni za julij-avgust. Če bi propadli razgovori v Ženevi o preki- nitvi jedrskih poizkusov, tedaj bi vprašanje razorožitve postalo mnogo resnejše. Zato je sedanji trenutek zelo kritičen za te pobude*. Na vprašanje, ali nameravajo ZDA določiti geografsko mejo za »komunistično penetracijo* v Jugovzhodni Aziji, je predsednik odgovoril med drugim: »Ameriška vlada bo skušala najučinkoviteje pomagati tistim državam, ki se nameravajo boriti za obrambo svoje svobode. Vendar to r:e bo lahka naloga, ker nevarnost ni v napadp tujih armad čez meje, temveč v uporabljanju gverilcev: to smo videli v Laosu in v drugih krajih Jugovzhodne Azije*. Danes se je Kennedy sestal v Nevv Yorku s predsednikom izraelske vlade Ben Gurio-nom, ki se vrača z uradnega obiska v Kanadi, Toda v ZDA skrbno pazijo, da ne oi ta razgovor zavzel uradnega značaja, ker hoče ameriška vlada ohraniti dobre odnose tako z Izraelom, kakor z a-rabskimi državami. Pri tem poudarjajo, da spada ta razgovor v okvir rednih stikov med vladnimi poglavarji in da ne bo prinesel nobene spremembe ameriške politike na Srednjem vzhodu. Venezuelsko letalo padlo v morje 61 potnikov je zgubilo življenje Letalo je komaj odletelo iz Lizbone, ko je nad Atlantskim oceanom eksplodiralo in padlo v morje - Niti en potnik ni ostal živ LIZBONA, 30. — Neko letalo venezuelske družbe «Viasa», ki je odpotovalo preteklo noč iz Rima in je bilo namenjeno v prestolnico Venezuele Caracas, je padlo v Atlantski ocean med Lizbono in Azorskimi otoki. Omenjena družba je sporočila, da je bilo v letalu 47 potnikov in 14 članov posadke, ki so vsi zgubili življenje. Letalo se je ustavilo v Lizboni in je ob 2.15 danes po- noči nadaljevalo pot. Čez. eno uro so zgubili sleherni radijski stik z njim. Sinoči ob 21.12 je letalo odpotovalo iz Rima, kjer se je vanj vkrcalo dvanajst potnikov. Letalo je bilo last holandske družbe «KLM», in družba «Viasa» ga je imela v najemu. V Madridu m Lizboni so se na letalo vkrcali novi potniki, tako da je bilo v njem pri odhodu iz portugalske prestolnice 47 potnikov in 14 članov posadke. Letalo je padlo v morje štiri minute potem, ko je odletelo iz Lizbone. Razbitine in nekaj trupel so našli danes popoldne približno en kilometer od vasi Caparica. Ta vas je ob južni obali reke tale eksplodiralo v zraku > ceanu. Kakor so povedali nekateri tamkajšnji prebivalci, je letalo eksplodiralo v zraku a-koli 2,20 po krajevnem času med divjanjem nevihte. Zadnje besede radiotelegrafista so bile, da gre vse dobro in da leti 2000 met'ro\ visoko. Takoj zatem pa ni bilo nobene vesti več. Družba «KLM» je objavila nocoj sporočilo, v katerem pravi, da na podlagi dobljenih informacij se lahko dokončno reče, da ni nobeden od potnikov ostal živ. Trupla, ki so jih našli v morju, so v takem stanju, da jih ni mogoče identificirati. Kar se tiče vzrokov nesreče, zatrjujejo ljudje, ki stanujejo blizu kraja nesreče, da so slišali eksplozijo. Iz seznama potnikov izhaja, da je bilo v letalu tudi 10 otrok, od katerih so imeli trije manj kakor tri leta. «»-------- Vlada ZAR prekinila odnose z vlado v Pretorii KAIRO, 30. — Vlada ZAR je sklenila, da bo priznala novo Južnoafriško republiko n .............. i........................... V senatu je notranji minister odgovarjal na interpelacije o Modeni SceSha napoveduje skrajno strogost v preganjanju poveličevanja faštzma Minister je izjavil, da je v ta namen razposlal izvršnim organom «ponovna točna navodila» - Glasilo PSDI «La giustizia» slavi «zmago» socialdemokratov V Genovi splošna stavka zaradi incidentov med stavkajočimi in policijo RIM, 30. — Kakor po vseh volitvah, tako so voditelji strank tudi po upravnih volitvah pretekle nedelje izrazili svoje zadovoljstvo nad njenimi rezultati: če bi jim verjeli, bi mogli zaključiti, da so vsi zmagali (razen monarhistov seveda, ki raje molče). Na to smo že navajeni in tudi vemo, kako je moč tudi nazadovanje prikazati za zmago: zadošča, da sedanje manjše število glasov primerjamo s še manjšim iz prejšnjih let. Toda če sedanje rezultate primerjamo z rezultati, ki smo jih v letu 1957 imeli v istih krajih, kjer se je volilo preteklo nedeljo, dobimo naslednjo sliko: napredovali sta le KPI in MSI; PSI in KD, pa tudi PLI so v glavnem obdržali dosedanje pozicije; PSDI, v še večji meri monarhisti, pa izgubljajo pozicije; republikancev že prej ni bilo mnogo, sedaj jih tudi ni več, čeprav so v Ra-venni lepo napredovali in postali najmočnejša stranka v mestu (toda v teh krajih je republikanska stranka močnejša že po tradiciji). Sedaj pa poglejrflo, kaj pravijo o volilnih rezultatih nekateri politični voditelji. Socialdemokratski poslanec in glavni urednik glasila PSDI «La giustizia« Orlandi, je na Montecitoriu izjavil novinarjem, da so nedeljske volitve ponovno potrdile usmeritev, ki je že nekaj let «stalna značilnost italijanskega političnega življenja: demokratične sile, ki vodijo obrambno bitko, vzdržujejo s težavo svoje pozicije; KPI ki registrira v vedno večji meri slabitev svojih pozicij v tovarnah, je v nevelikem, toda stalnem napredovanju...; socialdemokrati so ohranili svoje pozicije; stagnacijo PSDI je pripisati radikalizaciji politične borbe in naravni nestrpnosti širokih Hill Hill IIIIIII Hill IIII llllllll II IHIIIIIIIIIIIIHIIIItillllll IIIII llllll Hill tllllllinill)ltlllllll||||||ll|||||IIinillll1IIIHHIIIItllHIIIIIIUIIIiail1|t II Hlllllll HIIIH Proces proti vojnemu zločincu Eichmunnu Eichmannova kupčija z ljudmi Zavezniki niso privolili v zamenjavo Židov z avtomobili Obnavljanje rasizma v Nemčiji JERUZALEM, 30. — Danes se je nadaljevalo na procesu proti vojnem zločincu Eich-niannu zasliševanje Joela Bran-da, ki je pripovedoval o zamenjavi Judov za avtomobilska vozila v smislu Eichman-novega predloga, na podlagi katerega naj bi v maju 1944. leta za določeno količino Judov nemška vojska prejela 10.000 avtomobilov. Do kupčije ni prišlo, ker so se uprle tri zavezniške države. Neki vohun v Eichmanno-vi službi po imenu Bundi Gross je odpotoval skupaj z Brandom 13. maja iz Budimpešte z letalom v Turčijo. Od tu je nadaljeval potovanje v Palestino, kjer se je sestal z voditeljem judovske agencije, ki naj bi posredovala predlog Nemcev izraelskim predstavnikom na vsem svetu. Toda Branda so Angleži aretirali in ga držali v ujetništvu 4 mesece in pol. Dva predstavnika sionističnega gibanja sta odpotovala v London, da bi prepričala britansko vlado, naj kupčijo podpre in omogoči Brandu, da se vrne v Budimpešto, Sestala sta se s sedanjim zunanjim ministrom Edenom ,ki je o-pozarjal na previdnost in se posvetoval z ameriško in sovjetsko vlado ter 15. julija končno povedal, da zavezniki ne odobravajo Brandovega potovanja v Budimpešto na sestanek s človekom, ki so ga nacisti imenovali za svojega zaupnika. V septembru leta 1944 pa je Foreign Office sporočil, da je predlog obeh izraelskih predstavnikov, naj se bombardirajo nacistična koncentracijska taborišča, zavrnjen zaradi ((tehničnih težava. Sodišče je danes sklenilo, da bo poslalo uradno zahtevo italijanski vladi, naj se zasliši na podlagi pooblastila bivši esesovski polkovnik Kappler, ki je trenutno zaprt v Gaeti zaradi vojnih zločinov. Javni tožilec Hausner pa je predložil sodišču številne dokumente o kupčiji ljudi z avtomobili in o razmerah, v katerih so živeli Židje na Madžarskem. Med drugim so pred sodiščem prebrali Weiz-mannovo poročilo še iz leta 1945, iz katerega izhaja, da je židovska agencija leta 1944, ko je na Madžarskem živelo še 70.000 Zidov, predlagala britanskim oblastem, naj z letali spustijo nekaj sto_ palestinskih Judov na Madžarsko. Načrt je bil odobren, toda ko so se priprave že začele, so posegli vmes ministri in zahtevali, naj se načrt ne izvrši zaradi političnih razlogov. Tudi popoldne je javni tožilec predložil nove dokumente glede preganjanja Judov na Madžarskem spomladi leta 1944. Gre za pisma raznih nacističnih voditeljev, ki so bili skoraj vsi povezani z Eichmanmvn. Sodišče je nato zaslišalo ES andovo ženo, ki je povedala, kaj je delal odbor za pomoč Zidom, katerega članica je bila tudi ona. Ta odbor je nadaljeval delo tudi potem, ko so Nemci Madžarsko zasedli v marcu leta 1944. Eichmanna je spoznala pred odhodom njenega moža v f^arigrad prav zaradi kupčije. Ko so pa Nemci zaradi prodiranja sovjetske armade začeli Jude odvažati zlasti v Rutenijo, so ji odvzeli dovoljenje za premikanje po mestu. Povedala je, da se je srečala deset ali petnajstkrat z' Eichmannom. Iz Bonna poročajo, da je neki nemški študent iz Mar-burga onemogočil vstop delegacije dvanajstih sudanskih črncev v neki nočni lokal, rekoč; «Crnci ne smejo vstopiti v lokal!« Nemška študentovska federacija bo poslala formalni protest svoji vladi, ker predstavlja napad na črnce povod za obnavljanje rasizma med Nemci. JACKSON, 30. — Policija v Jacksonu je danes aretirala drugih pet belcev in tri črnce, ki so kot »potniki svobode* prišli z vlakom iz Nevv Orleansa in so skupno odšli v čakalnico, ki je namenjena samo za belce. Sedemnajst »potnikov svobode*, ki so jih bili aretirali pred dnevi, pa so danes obsodili na dve sto dolarjev globe in šest mesecev zapora pogojno. plasti volivcev nad enobarvno demol.iistjansko vlado«. Kljub temu pa Orlandi zatrjuje, da mora PSDI še nadalje podpirati sedanjo vlado, ker bodo baje le tako mogli pridobiti PSI za ((demokratične bitke«. Republikanski prvak poslanec Camangi je izjavil, da morejo biti zadovoljni z volilnimi rezultati, misovski poslanec Roberti pa je le podčrtal napredovanje fašistov m pozval ostale stranke, naj potegnejo iz te okoliščine ustrezne politične zaključke. Voditelj PLI Malagodi se je zadovoljil z izjavo, da so stranke, ki podpirajo Fanfanijevo vlado ohranile svoje pozicije, vendar je dodal, da mora vladna politika postati ((aktivnejša, doslednejša, bolj samozavestna in bolj dostopna vsem volivcem«. Današnja «La giustizia« sicer slavi zmago PSDI čez devet stolpcev (ker primerja sedanje rezultate z onimi političnih volitev v letu 1958, kar ni povsem korektno), vendar je tako zadržanje pripisati okoliščini, da se v stranki vedno bolj širi nezadovoljstvo nad sedanjo politiko vodstva stranke, ki ga dolžijo krivde za volilno nazadovanje PSDI. Ce se bo dosedanje nazadovanje PSDI nadaljevalo tudi na upravnih volitvah prihodnjo nedeljo in na onih, ki se bodo vršile 18. junija na Sardiniji, se bo vodstvo PS Dl znašlo pred vedno večjo opozicijo v lastnih vrstah, in ni povsem gotovo, da ji bo Saragat kos. V senatu so bile danes na dnevnem redu interpelacije in vprašanja senatorjev v zve-zi z nedavnimi dogodki v Modeni, kjer je vlada — proti soglasnemu nasprotovanju vsega prebivalstva — vsilila fašistično zborovanje misovske organizacije «Giovane Italia«. Interpelacije so predložili in obrazložili Parrj (PSI), Nen-cioni (MSI), Gallotti-Balboni Luisa (KPI), Ottolenghi (PSI) ter Gelmini, Sacchetti in Pe-senti (vsi KPI). v odgovoru je notranji minister Scelba dejal, da bi se v glavnem strinjal s tem, kar je dejal senator Parri, če bi moral diskutirati le z njim; dodal pa je, da je to vprašanje «bolj kompleksno«. V nadaljevanju svojega odgovora je Scelba orisal razvoj dogodkov, citiral glasilo KPI «1’U-nita« in zatrjeval, da je bilo zborovanje misovske študentske organizacije v kino dvorani »Arena« v Modeni (in ki se nahaja na periferiji mesta) za KPI le pretveza za organizacijo protifašistične manifestacije tolikšnega obsega, da bo preprečila fašistično izzivanje, ((izzivalce pa izgnala iz mesta«. Minister je še dejal, da oblasti baje niso mogle prepovedati zborovanja, ker za tako zborovanje v zaprtem prostoru ni potrebno nikakršno policijsko dovoljenje niti so organizatorji dolžni, v takem primeru, zborovanje prijaviti (in dejansko ga tudi niso prijavili); oblasti pa da ne morejo prepovedati zborovanja organizacije, ki legalno obstaja, in ki je sodišče še ni proglasilo za ilegalno, demokratična država pa da je dolžna zajamčiti pravico zborovanja vsem strankam in organizacijam. Nato. je Scelba spretno izko-, ristil proti KPI njeno taktiko na Siciliji, kjer se je celo povezala z MSI, njen voditelj Togliatti pa je v maju 1959 izjavil v Palermu, da je sodelovanje z desnico na Siciliji «nujno za razbitje političnega monopola KD«. Tako zadržanje KPI doka-zuje po mnenju notranjega ministra ((instrumentalni značaj protifašizma KPI, ki je v Modeni, kakor ob drugih prilikah. iskala le pretveze za razpihovanje razkola znotraj demokratičnih strank in da bi utrdila svoje vezi s PSI«. Ob zaključku je minister dejal, da bo vlada branila u-stavne pravice tudi glede gibanj, ki se akakor koli sklicujejo na fašistično preteklost«, hkrati pa da bo preganjala s «skrajno strogostjo vsakršno manifestacijo, ki bi pomenila poveličevanje prete. klosti, ki je dokončno obsojena«. V ta namen, je dodal Scelba, so ponovno razposlali točna navodila izvršnim organom. Interpelanti so izjavili, da jih odgovor Scelbe ni zadovoljil. Na popoldanskem zasedanju so senatorji začeli z diskusijo o vladnem načrtu za izgradnjo in modernizacijo avtomobilskih cest, V Genovi je danes prišlo do incidentov med policijo in stavkajočimi delavci podjetij navzočnosti španskega zuna- «Italstrade», «Italcementi» in telefonskih inštalaterjev, ker je policija razgnala s solzil-nimi bombami njihovo povorko, Policija je priprla dvanajst delavcev. Zaradi teh incidentov bo jutri splošna stavka od 10. do 12. ure na področju industrije, pristanišča in javnih javnega prevoza. Danes se je končala 48-urna stavka poljskin delavcev Lom. bardije, Piemonta, Emilije, Toskane, Kampanije, Lukani-je, pughe, Kalabrije in Sardi. nije, ki jo je proglasila CGIL. Danes in jutri stavkajo nameščenci finančnih ministrstev in državnega računovodstva. 12. junija bodo stavkali učitelji osnovne šole v Piemontu, Lombar liji, Venetu, Laziu, Kalabriji in na Siciliji, 15. junija pa bodo stavkali nameščenci državnega monopola. A. P. Lord Home pri Francu MADRID, 30. — General Franco je danes sprejel na razgovor britanskega zunanjega ministra lorda Homeja ob r.jega ministra Castielle. Pozneje sta oba zunanja ministra izmenjala listine o ratifikaciji angleško-španskega kulturnega sporazuma ter sta podpisala konzularno konvencijo. Lord Homes je na sinočnji večerji, ki mu jo je priredil španski zunanji minister, v svojem govoru ponovno poudaril, da je potrebno izboljšati odnose med Anglijo in Španijo in da je treba to. doseči postopoma. Pripomnil je, da Španija in Velika Britanija lahko skupno delujeta v OEEC, v svetovni banki in v drugih organizacijah. Mac Milian je danes popoldne v spodnji zbornici izjavil, da britanska vlada podpira zbližanje med Španijo in Zahodom in da je notranji: minister Butler prav v tem | duhu sporazumno z vlado ne- ] davno imel v Madridu govor, ki je izzval mnogo hrupa. Na vprašanje, naj bi povedal, kekšno je stališče vlade do frankistične Španije, je Mac Milian sprožil zelo živahno debato.: Pripomnil je tudi, da je incident, ki ga je povzročil Butler, ko je izjavil, da j enaklonjen vključitvi Spa-r.ije v sklop zahodnih zaveznikov, »nič drugega nego ne- da bo pretrgala diplomatske odnose z vlado v Pretorii, Ki nima več pravice zastopati juž-noafriškega ljudstva zaradi rasne diskriminacijske politike, Kot je znano, je ta vlada dovolila samo trem milijonom belcev pravico glasovanja na zadnjem referendumu. Do prekinitve diplomatskih odnosov je _ prišlo pred proglasitvijo Južnoafriške republike. Danes nova seja o Laosu ŽENEVA, 30. — Po osmih dneh prekinitve se bo konferenca o Laosu jutri nadaljevala. O tem sta se načelno sporazumela danes oba predsednika konference, angleški predstavnik Mac Donald m sovjetski predstavnik Puškin. Angleški predstavnik je izjavil na tiskovni konferenci, da bo dokončna odločitev sprejeta šele jutri, ko se bosta oba predsednika ponovno sestala in se skušala sporazumeti o dnevnem redu. Obe strani namreč vztrajata vsaka na svojem stališču: Sovjetska zveza zahteva, naj konferenca razpravlja najprej o že predloženih načrtih in dokumentih, Velika Britanija pa zahteva v imenu zahodnih držav, naj se da prednost po-šiljatvi navodil mednarodni nadzorstveni komisiji. Danes zjutraj so se sestali predstavniki Francije, Velike Britanije in ZDA. Baje vztrajajo Američani, naj bi se konferenca' sestala kljub nesporazumu obeh predstavnikov, zato da ugotovi, da ni mogoč sporazum in da se prekinejo pogajanja ter prepusti zadevo Kennedyju m Kruščevu, ki se bosta sestala na Dunaju. Sukarno obišče vihta v kozarcu vode*. ............................................................ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimin,„„„„„„„„„„„„ Danes bo morda proti generaloma izrečena razsodba Challu in Zellerju Joxe bo prišel danes v Evian z novimi navodili? - Eksplozije v Alžiru FlARIZ, 30. — Kakor že sporočeno, danes ni bilo pogajanj v Evianu. Zato se tisk omejuje na komentiranje dosedanjih razgovorov in na u-gibanje, o čem so včeraj govorili. Zatrjuje se, da so včeraj govorili med drugim tudi o tem, ali alžirska vlada predstavlja vse Alžirce, čemur Francozi oporekajo. K temu dodajajo opazovalci da ima Krim Belkasem glede tega kaj lahek odgovor, to je; «Ce nas nimate za predstavnike vseh Alžircev, kako morete potem zahtevati od nas, da privolimo v vprašanja, ki se tičejo prihodnosti Alžirije same?« V Parizu so tudi mnenja, da bo Joxe odšel jutri v Evian z novimi navodili. Danes je namre naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT Trst Tržaškem in se za tovrstno rešitev potegujeta tako tržaška univerza kot tudi italijanska vlada. Po daljši razpravi, v katero so posegli številni svetovalci, je občinski svet soglasno odobril resolucijo, v kateri izraža željo, da bi zavod za teoretično fiziko bil na področju devin-skc-nabrežinske občine. Resolucija nadalje vabi vlado m tržaško univerzo, naj to željo tolmačita pri pristojnih oblasteh ter poudarja obvezo občine, da bo v okviru svojih možnosti storila vse za uresničitev tega načrta. Svetovalec Josip Terčon je nato umaknil svoj predlog giede službe pobiranja smeti, ki ga je postavil na prejšnji seji. Občinski svet je po daljši razpravi tudi odobril spremembo pravilnika o trošarini. Medtem ko so doslej občine plačevale svoj prispevek v trcšarinski konzorcij na osnovi števila prebivalstva, bodo odslej plačevale prispevek na osnovi dejanskega inkasa. To pa zato, da ne bo oškodovana zgoniška občina, ki je doslej plačevala v ta namen precejšnjo vsoto, ki ni bila pravična v primerjavi z in-kasom ostalih dveh občin. Svetovalci so ob začetku seje postavili tudi nekaj vprašanj. Glede šempolajskega župnišča je podžupan sporočil, da je bil za njegovo popravilo določen en milijon lir in je sedaj vsa zadeva v rokah tržaškega tehničnega urada. V zvezi s podaljškom avtobusne proge od Medje vasi pa je pojasnil, da je vprašanje tesno povezano z gradnjo centralne garaže v Nabrežini in bo potem tucu rešeno. Za avtobusno zvezo s Slivnom pa bo treba še počakati, kajti najprej bo treba urediti cesto, kar bo storjeno verjetno še letos. Prihodnja seja občinskega sveta bo čez dva tedna. očitno, s kakšnim nerazumevanjem gledajo šolske oblasti na te naše šole. Upati je, da bodo pristojne oblasti to zadevo čimprej rešile in da se ne bo zavlekla do prihodnjega šolskega leta. Urnik trgovin 1. in 2. junija Dunes bodo lahko vse trgovine ostale odprte do 21. ure. Jutri 1. junija in pojutrišnjem 2. junija bodo zaprte vse trgovine razen naslednjih: mle- karne in prodajalne kruha bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, slaščičarne od 8. do 21.30., mesnice od 6- do 11. ure. Ribarnice bodo odprte od 8. do 12. ure. Brivnice pa bodo odiprte samo jutri do 13. ure. Podjetje ho zaposlovalo 500 delavcev in so zanj zagotovili 85 tisoč kvadratnih metrov zemljišča Iz Rima poročajo, da je prišlo med državnim finančnim inštitutom Finmeccanica in znanim industrijskim podjetjem Filsnia do sporazuma, da bi v sodelovanju zgradili v žaveljskem industrijskem pristanišču industrijsko podjetje, ki bo proizvajalo tekstilne stroje. To podjetje naj bi začetka zaposlovalo okoli 500 kvalificiranih delavcev, kasneje pa naj bi ga razširili. Sedaj pa so že zagotovili potrebno zemljišče in so si rezervirali okoli 85 fisoč kvadratnih metrov prostora, kjer bodo zgradili podjetje. Drago Druškovič ponovno med nami Včeraj zvečer je imel v Gregorčičevi dvorani pod o-kriljem Narodne in študijske knjižnice književnik Drago Diuškovič predavanje o idejni podobi slovenske proze po tridesetih letih. (Predavatelj je kot književnik bolj poznan pod imenom Rok Arih.) Potem ko je že v začetku poudaril, da se predmet njegovega predavanja približuje že bolj štiridesetim letom med obema vojnama, je predavatelj v vrvem delu predavanja prikazal važno vlogo slovenske publicistike v tej dobi. V drugem delu je Druškovič obravnaval estetske kriterije, naslanjajoč se zlasti na Iva Brnčiča. Končno je piešel na samo beletristiko ter označil kot najbolj karak teristična pisatelja tega obdobja Miška Kranjca ter Prežihovega Voranca. Predavanje, ki je bilo deležno odobravanja navzočega občinstva, je moglo vsekakor vzbuditi željof da bi Narodna in študijska knjižnica vsaj za prihodnjo sezono mislila na sistematično prirejanje podobnih predavanj, ki jih v Trstu močno pogrešamo. IHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllimillllimillllllllllimilllllllllllHIIIIimillllllllllllllllllllllflllHIIHIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Iz sodnih dvoran Zanimiva razprava o priznanju naslova arhitekta obtožencu Iz maščevanja je prerezal plašč in zračnico Dve obsodbi zaradi kršitve uvoznih predpisov Krivično zapostavljanje nižjih strokovnih šol Šolsko leto se bliža koncu, slovenske nižje strokovne šole na Tržaškem pa niso še dobile nakazil za letošnje šolsko leto za nabavo inventarnega materiala, niti za po-trošni material za razne delavnice. Da bi šolsko delo ne trpelo, so si nekatere šole oskrbele ta material na upanje pri raznih trgovcih v pričakovanju, da bo šolska oblast v najkrajšem času, vsaj do februarja, poslala potrebna nakazila. Kakor smo te dni izvedeli, pa vodstva šol še vedno čakajo in ne morejo poravnati računov. Trgovci so zaradi tega zaskrbljeni, nerodno pa je tudi šolskim upravam, ker jih trgovci vedno bolj pogostoma sprašujejo, kdaj bodo poravnale račune. Pri vsem tem pa trpi tudi ugled slovenske šole in šolskih oblasti. Dejstvo je, da šolske oblasti niso glede nakazil za nabavo raznega materiala slovenskim strokovnim šolam širokosrčne in naklonjene kakor za italijanske šole. Marsikje zaradi tega trpi pouk in učenci ne morejo imeti zadostnih praktičnih vaj. Ce pa pomislimo še na to, da slovenske nižje strokovne šole niso v letošnjem letu sploh še dobile nakazil za potrošni material in nabavo inventarnega materiala, je še bolj iiimiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiNiiiHimHiiiiiiiiiiiminuiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Odmevi na tragedijo v Ulici Lavatoio Pred pretorjem Tavello se je včeraj zagovarjal 48-letni Giorgio Kandus brez stalnega bivališča, ki je bil obtožen, da je namerno poškodoval tujo lastnino. Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na 9 mesecev zapora, med drugim tadi zato, ker je bil Kandus v svojem življenju ze trinajstkrat kaznovan. Bilo je okoli 11. ure 21. t. m., ko je neki Salvatore So-lazzo, star 25 let iz Ul. Com-merciale 112, parkiral svoj avto znamke Fiat 600 v Ul. Trento, in sicer pred poslopjem št. 16. Kmalu nato je prišel mimo Kandus, ki je prepoznal Solazzovo vozilo. Ni pomišljal, ,dol£g,^lz žepa je potegnil nožič 'te? krepko zamahnil z fežilom po plašču enega kolesa. S tem je popolnoma prerezal plašč in zrač-r.ico. Škoda, ki jo je utrpel Sclazzo, je znašala 9.000 lir. Kandusovo početje ni ušlo budnemu očesu lastnika avtomobila, ki je bil v bližini. Zgiabil je možakarja ter poklical policijske agente. Ti so Kandusa takoj zaprli. Na zaslišanju je obtoženec povedal, da je imel s Solazzom stare neporavnane račune. Solazzo je bil menda kriv, da je moral odsedeti nekoč nekaj mesecev v zaporu. Pred istim sodnikom bi se moral zagovarjati tudi 58-let-ni Piero Barbo iz škorklje 4, ki je bil obtožen, da si je nezakonito prilaščal naslov arhitekta ter da je nezakonito opravljal ta poklic. Barba je zatožil policijskim oblastem prof. arh. Luigi Ro-busti iz Ul. Franca 6, ki je predsednik zbornice arhitektov tržaške pokrajine. Ta je nekega dne pregledoval spisek. telefonskih naročnikov z leta 1959-1960 ter je opazil, da je pred Barbovim imenom bilo napisano «arh.» Kar pa se tiče druge obtožbe, so predsednikova poizvedovanja pokazala, da je Barbo vodil giadnjo ’ neke 10-nadstropne hiše v Ul. Fabio Severo. Pozneje se je izvedelo, da je Barbo absolviral svoje študije pri bivšem industrijskem Pasqualina Di Fortunato V mestu še vse govori o družinski tragediji, ki se je zgodila v ponedeljek zvečer v Ulici Lavatoio 3, kjer je 25-letni Lorenzo- Gronchi s palico močno udaril po glavi svojo taščo, nato ustrelil svojo 22-letno ženo Pasquali-no in še sam sebe. Tašča, ki je dobila precejšnje poškodbe po glavi se zdravi na I. kirurškem oddelku in bo o-krevala v 10 dneh, se zaveda kaj se je zgodilo s hčerko in zetom, toda preiskovalni organi je niso mogli včeraj še zaslišati zaradi živčnega pretresa. Iz podatkov o življenju in družinskih razmerah Gronchi-ja in njegove žene se lahko ugiba, kaj ja bivšega finan- Lorenzo Gronchi carja dovedlo, da je ubil se-be in ženo. Poročila sta se 10. julija 1958 in sta nekaj časa živela pri tašči, oziroma materi, nato pa sta si poiskala drugo stanovanje, toda Pa-squalina se je vrnila k svoji materi, kar je zelo prizadelo Gronchija. Pasqualino sta zakonca Di Fortunato posvojila, ko je bila še otrok. Gronchi je večkrat obiskal svojo ženo in jo nagovarjal, naj se vrne k njemu. Tudi v ponedeljek popoldne ji je telefoniral in jo prosil, naj se vrne. Pa je Pasqualina spet zavrnila njegovo prošnjo, kar ga je tako razburilo, da je kupil malo pištolo in sklenil napraviti konec takim razmeram. inštitutu v Trstu, in sicer v razdobju, ko je v naših krajih bil še v veljavi avstrijski pravilnik z leta 1893 za obrambo industrije, Ta pravilnik je priznaval absolventom omenjene šole pravico, da nosijo naslov torej ljudje to;alnik položajih, stra-••Pravi0st.no, pa čeprav vse %tu.cujej° kot nekakšno ' °brambnih srea-‘it" žalostno je to, ||jj Pove že omenjeni ^ Pisatelj Lewis Murn* l® tatde tega Pravi Prl '*kj e: 1 , Popoi, W ,tak0 moramo spreje- 'istre, ii,(e tiapada zagotovili , Prebivalstva v ča-i| o/ne0a riapada*. ev na to Kennedy- itt^Se^no P°r°čilo» je bi-Jiewyorškega guver-’elsona 'Ir, Je odobraval Rockefellera, «opera- ']jjenam, ki smo straho-;e tako od blizu doži- : strah sarna misel na razl, °tna, ni treba po- agati. Se na posebej sedanje >itneglede 1» . Perspektive*, ko Nstv ^E(irsko vojno. Zato °- da — — h se «igrajo voi- CePrav le namišljene, «akrf rsna sta Kennedy Popolnega uničenja, W.tako strahotne mo na fašističnih na-'jj s^eg*jo popolnega u-Jtjjj .a začela Mussolini kHitler pa z bomb-ut na Varšavo :n •tl v • 2 nadaljnjim raz-% Jne Pa so tudi an-s I'ar°di prevzeli la Sv°j>mi terorističm-S0 lIni napadi, pri kaliti«* Posebej izka-V * ni- Najdlje je i ,5e* v tem Hitler s Ni r rižči. smrti, kjer mn-- milijonov Judov Tozone drugih ujetn>-v vrsto množične-**’ ha*^3 sPada tudi a-Dj -pPa^ z napalm bom-štttgj.. °^i°. Res je, da so Hs.- napadi na To-SžijCne vrste, kot je bi-W fto uničevanje v na-NžičnS 'ščih, toda obe ^ Pa* .Un'^evanj' sta ‘e' lsti «zrušeni mo- ^0 . k ousevno razpolože- ,%jj v Poznejši, t.j. nasitne,. preneslo na ‘1 lt0 °v®ne atomske razijo ooločeni krogi raz-Vj atomskimi orožji, p ktomisti, ki jih ie X l’ ker so človeštvu orožje, ki Njy2a'° v Hirošimi in hotj ’ So začeli kampa-: titief-f^mski oborožitvi, 1 MoN *crogi’ ki danes v»j0 ,1em razpolagajo in ^ strategiio temeljijo '»lej Se za Hirošimo in - |tislt-IZ®0varja-j°' '>kr -:laPad na ti dve . aJšal trojno* in «re-?lad milijon drago-,V '“"-ih življenj*. N _________ '*lj v nam jo ameriški !>i.t’k»?,V;°'*i tozadevni štu-■ 9 ir,^e’ -!e strahovita: 'adust: Htik, ti( N* mogel te ljudi javnosti, ne * Atk°ii ............ °^dovornost zaradi ž. Početja*. postaja da-Sno°- Temu je kriva VuVana vojaška taj-0 je ra, dezinformacija. V°*očeV s*uzbi •vsiljevali tej!6 doktrine*. Po-V^ičn8 "dekadenca |j svoboščin, v j v tarmizma, mccar-a*ti *žzzžbi strahotni ^Sp-Tfonnpolotr, ki so *< arji uničevalnega Levvis Mumford dobesedno piavi: «Tem neuravnovešen- cem, tem nemoralnim de ja- Mumford vendarle najde kak svetel preblisk. Glede tega navaja dva primera: Pred- njem, tej nečloveški smeri jej vsem dejstvo, da v nasprotju z ženo bivšega predsednika Fisenhowerja gospo Mamie, gospa Jacqueline Kennedy in njena dva otroka tokrat niso šli v zaklonišče, pač pa jim je *očka» Kennedy dovolil ostati v njihovih apartmajih v Beli hiši. To se pravi, da Kennedy ni tako «odločan* • vojak*, kot je bil Eisenho-vrer. Z druge strani pa se je tokrat prvič na tisoče študentov newyorškega vseučilišča uprlo ukazu, da morajo v zaklonišče, pač pa so demonstrativno pozivali meščane, naj ne nasedajo «lažni gonji in propagandi, ki zavaja ljudi, češ da je zaklonišče var-?:pred atomskim napadom*. V teh dveh sicer majhnih, toda značilnih primerih vidi Mumford žarke tiste luči, ki bi znala ameriško temo nekoliko razsvetliti. naša vlada izročila na milost m nemilost naša življenja v primeru tragedije, do katere lahko tudi pride. Le navaden incident (to so iste osebe priznale) bi mogel povzročiti strahotne rezultate, ki jih sami predvidevajo in že večkrat smo bili tik na robu prepada. Da bi sprejeli njihove načrte in njihove ustrezne sklepe smo anestezirali svoja normalna občutja, strah in up, ki bi nam edini mogli povrniti razsodnost*. Ali je iz te slepe ulice, iz te usodnosti kaka pot? Levvis Mumford ne veruje mnogo v vpliv, ki bi ga množice imele na odgovorne vlade in kroge. Vsaj ne v odločilni obliki. Mumford je sicer svojo študijo napisal pred ameriškimi predsedniškimi volitvami in je v njej izrazil upanje, da bo na ameriškem vrhuncu prišlo do kakih sprememb, do nečesa novega, ker da bo izvoljen za predsednika človek s širokimi »človeškimi* pogledi, v nasprotju z • mehaničnim razumom*, ki v ZDA prevladuje. Po volitvan in po prvih mesecih Kenne-dyjeve vlade pa je Mumford. h gornjim glede tega kolikor toliko optimističnim pogledom dodal v svoji študiji pripis, v katerem izraža svoje nezaupanje do «novega človeka Kennedyja*. Mumford glede tega pravi, da bi v »strategiji uničevanja* mogel napraviti odločilen preobrat le »roditelj, ki bi z iskrenim junaštvom in z objavo vseh tajnosti prikazal dejansko popolno ranljivost vsake države na svetu*, pri čemer, seveda, misli na atomsko in bakteriološko orožje*. Ker pa Kennedy 28. aprila tega ni storil, pa čeprav bi bil lahko, saj je iz svojega zaklonišča izdal svoje •posebno poročilo*, pomeni, da smo ostali pri starem. Pri tej tako temni sliki pa Fery Kerekes (Silvij Kobal) in Mikša (Edvard Martinuzzi) v prizoru iz operete «Cardaška kneginja«, ki jo bo Slovensko gledališče v Trstu s sodelovanjem Glasbene Matice uprizorilo nocoj, jutri in v nedeljo v Avditoriju NOVE K carovmca)) Zgodba o slovenski meščanski družbi v njenem razkroju in propadu Novela Mire Miheličeve «Mala čarovnica», ki jo je v zbirki Bela krizantema izdala Cankarjeva založba v Ljubljani, ne dosega njenih romanov nHiša večeran in sAprih), pa čeprav posega v isti svet in obravnava podobne probleme. Kljub temu predstavlja knjiga, ode ta v okusno opremo pisateljičinega moža Franceta Miheliča, privlačno branje, ki z močjo realistične pripovedi in zanimivo snovjo in navsezadnje tudi svojevrstno formo, vabi bralca, da novelo vzame v roke in jo z u-žitkom prebere. In ker gre Za izvirno, domače delo, vse to zahteva, da knjigo našim bralcem predstavimo in nanjo opozorimo. Tudi v tej noveli obravnava pisateljica slovensko meščansko družbo v njenem razkroju in propadu. Le da je ta kapitalistična družba v trenutku, ko se začenja pripoved, že mrtva. Zasulo jo je v bombardirani hiši. Ostala je le še garaža, v kateri se nato zbero nekateri llllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllUMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIini Jugoslovanski strokovnjaki v borbi proti raku Ekstrakt iz bezgavk teleta uspešen proti raku v Zanimive ugotovitve in izkušnje iz jugoslovanske prakse zdravljenja raka v grlu na kongresu otorinolaringologov V Beogradu se je te dni začel kongres otorinolaringologov Jugoslavije, na katerem bodo zdravniki beograjske klinike za uho, nos in grlo prikazali svoje izkušnje pri zdravljenju nekaterih oblik raka z upora- S OODB oooo aona aooo s o oa KlMlIM MlMPIIIt ■MlHItn* Ritmu* ninpM* WH|M wAf«N: 4 «Edini dezatomiziran kraju bo priznanih metod njihovega postopka. Gre za ekstrakt iz bezgavk teleta, ki se daje bolniku v obliki injekcij. Uspešnost te metode dokazuje primer 57-letnega upokojenca D. S. iz Poža-revca, RAK V GRLU Njegov primer je eden izmed treh, ki bodo v teku kongresa prikazan, strokovnjakom. Prof. dr. Srečko Podvinec, upravnik klinike, na kateri se je zdravil upokojenec iz Požarevca, je potegnil iz predala mapo, v kateri so bili skrbno urejeni podatki. Na posebnem kartonu med dvema fotografijama tega bolnika, od katerih je bila ena napravljena v trenutku prihoda bolnika na kliniko, druga pa pred nekaj meseci, je bila vložena risba goltanca, katere desna polovica je bila izpolnjena s pikcami. «Ves ta del z okolnimi deli goltanca je zajel rak- — pravi profesor. Na vratu pa se je nahajal kot sekundarni izraz (rtietastaza) tudi novotvorbni izrastek v velikosti otroške pesti. Z mikroskopskim pregledom je bilo ugotovljeno, da gre v obeh primerih za raka.a NEPRIČAKOVANE TEŽAVE Bolezen je bila že precej razvila in po splošnem miš- 1 ■ mmmsm 1 ESU i *t kkva ■ tri^a’ industrija, k' Im P3 z izdejovanjem Nka ^ industrija, e-Aj 'hdustrija in vsa iNshN!0*1 ie tehnike 6ft'ke pognala v VU8t avct» z vsemi svo-, Hi j- ?n>mi stranskimi . sredstvi za bakte-\ v0jm kemHO, ki naj Hu ■ množičnemu u-V sN k* delujeta že til jce,n demokratične ■n «0 ie izven kon-kt Radio Trst A 7.30: Juuainja glasba in koledar; 11.45: Vrtrlljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Parada orkestrov; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Slovenščina za Slovence; 18.15: Umetnost, književ- nost in priredlitve; 18.30: O glasbi in glasbenikih v anekdotah: Dušam Pertot: Izza o-perni-h kulis: Auber, Bizet in VVagmer; 19.00: Zdravstvena oddaja; 19.20: Glasbeni kalejdoskop: Sestanek v Havani Harmonikar Le-arco Giariferra-ni - Vokalni kvintet Niko Štritof - Motivi v Blues; 20.00: Šport; 20.30: «Labod ga je odnesel«, kriminalna igra v treh dejanjih, nato Romantične melodije; 22.30: Casella: Concer-to romano za orgle, trobila, tiimipame in godala, nato Glasbena medigra. Trst 12.25. Tretja stran; 14.20: Prijatelj cvetlic; 14.30: Italijanski arhiv redkih skladb; 15.25: Mladi furlanski pesniki; 15.40; Franco Rusiso piri klavirju. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.: Od melodije do melodije; 12.45: Program pesmi; 13.20: Kronike iz jug. življenja; 13.40: Mali ansambli; 14.00: Narodne pesmi kn plesi; 14.30: Kulturni obzornik; 14.40: Parada plošč; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Tržaški komorni zbor; 16.00: Otroški kotiček; 16.30: Popoldanski koncert; 17.40: Ljudske pesmi in plesi; 18.00: Prenos RL; 19.00: Vesele polke; 19.30: Prenos RL; 22.15; Plošče; 22.35: Pojoč v noč; 23.00: Prenos RL. Kreda, 31. maja 1901 Nacionalni program 6.30: Vreme na italijanskih morjih; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: Radijska šola; 11.30: Kolesarska dirka po Italiji; 11.40: Ray Anthony, Gene Vincent in Mahalia Jackson; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Glasba mladih; 14.10: Kolesarska dirka po Italiji; 1515: R. Rauchii in njegov orkester; 15.55: Vreme na italijanskih morjih; 16.00: Pro- gram za najmlajše; 16.45: G. VVHltams; 17.20: Jacques Thi-baud; 18.15: RaJijski odvetnik; 18.30: Enotni razred; 19.25: Pregled upodabljajoče umetnosti; 19.50: Kolesarska dirka po Italiji; 20.00: Glasba iz filmov in revij; 21.20: Politična tribuna; 22.10: Mtlv-ime pesmi; 22.45: Glasba in slovstvo. II. program 9.00: juiirt.jjc 10.: Va- rietejski program; 11.: Glasba za vas, kii delate; 13.50: II Di-scobolo; 14.00: Naši pevci; 15.15: Miniaturni koncert; 15.40; Kolesarska dirka po Italiji; 17.30: Koncert s-imtfomične glasbe; 20.: Po večernih vesteh poročilo o (kolesarski dirki po Italiji; 20.40: Od plošče do o-dra; 21.55: Simfonični koncert. ///. program 17.00: Sunton eni koncert Franca Caracciola; 18.30: Italijanski periodični tisk; 19.: Dve skladbi Gabriela Faureja; 20.: Vsakovečerni kodoert; 21.30: Trodejamka Fietra Aretina «H miarescalco«; 23.05: Bachove skladbe. Slovenija 8.05: Mladi glasbeni talenti; 8.30: E. Lalo: Simionija v g-molu; 9.00: Jezikovni pogovori; 9.15: Radi bi vas zabavali; 10.15: Nekaj odlomkov iz opere Sne- guročtoa; 11.00: Od plošče do plošče; 11.30: Za cicibane; 12.: Štirje fantje so spet prišli; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13.30: Iz starejše slov. umetne glasbe; 14.05: Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35: Zabavni orkester Raphaele; 14.40: Pesmi Heriberia Sve-tela; 15.45: Radijska univerza; 16.00; Koncert po željah; 17.15: Sestanek v sredo; 17.30; Pevec Djordje Marjanovič; 17.45: Jazz na koncertnem odru; 18.00: Kulturna kronika; 18.20; Od Gallusa do Him-demitha; 18.45: Havajski zvoki; 20.00: Giacomo Fhiccimi: La Bo-heme; 22.15: Mladim plesal- cem; 22.50: Literarni nokturno; Ital. televizija 10.20: Prihod predsednika Kenmedyja v Pariz; 11.30; TV šola; 15.30: Kolesarska dirka po Italiji; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Televizijski dnevnik; 18.45: TV pošta; 19.05: Oetrto nadaljevanje radijske priredbe «Ottocento» Sal-vatora Gotte; 20.30; TV dnevnik s poročilom o kolesarski dirki; 21.20: Politična tribuna. 22.05: Izbor iz operete «Ples v Savoju«; 23.05: Nogometna tekma v Bernu, ob koncu TV dnevnik. Jug. televizija Italija 15.30: XLIV. kolesarska dirka; RTV Zagreb 18.00: Pionirski mozaik, oddaja za o-troke; RTV Beograd 18.45: Dokumentarni film; 19.00: C as, ljudje in dogodki - informativna oddaja; JRT 20.: TV dnev-nik; RTV Beograd 20.15: Dokumentarni film; 20.30: Sest slavnostnih vabil, quiz oddaja. RTV Zagreb, 21.30: Slikarstvo XIX. stoletja na Hrvatskem. Ijenju tudi neozdravljiva. To pa ne samo zaradi velikosti raka, ki se je razširjal in ki je vedno bolj izčrpaval življenjsko silo, temveč tudi zaradi tega. ker se je metastaza čvrsto prirastla na okolna tkiva in velike krvne žile na vratu. »Otežkujoča okoliščina je bila tudi v tem, da bolnik nekaj dni po prihodu ,na, kliniko ni mogel normalno dihati, zaradi česar smo mu morali odpreti sapnik m vložiti vanj cevko za dihanje, — je dodal zdravnik. Prav tako ni bilo mogoče računati z operacijo raka na vratu, ker bi ta občutno poškodovala krvne žile.» Strokovnjaki so se zaradi tega odločili za obsevanje obeh obolelih mest, ker so menili, da bi ta metoda bila za lokalno ' zdravljenje v tem primeru najuspešnejša. Istočasno pa so se poslu-žili tudi svojega doslej v Jugoslaviji popolnoma novega sredstva, katerega glavni namen je povečevanje odpornosti organizma, odnosno njegove prirodne sposobnosti, aa se sam bori proti vzrokom, ki so privedli do pojava raka. «Gre za ekstrakt iz bezgavk teleta, ki se kot injekcija daje bolniku ob istočasnem obsevanju ali uporabi kake druge že priznane metode,« ZANIMIVA OPAŽANJA Na kakšen način so . prišli do zaključka, da bi ta ekstrakt, o katerem se za sedaj govori samo kot o sredstvu, ne pa tudi kot o zdravilu, dokler se o njem ne da končna sodba, mogel ugodno delovati in privesti vzporedno z drugimi metodami v določenih primerih do ozdravljenja? «Menili smo, in to je naše stališče tudi danes,« pravi prof. Podvinec, «da je rak posledica splošnih sprememb v organizmu in da so novotvorbni izrastki odnosno divja razvijajoča se tkiva samo njihovi lokalni, zunanji in najvidnejši pojavi. Zaradi tega smo menili, da mora tudi zdravljenje predstavljati ne samo uporabo sredstev, ki delujejo lokalno, temveč tudi onih, ki delujejo na izginjanje splošnih nepovoljnih sprememb odnosno na krepitev organizma in njegovo usposabljanje, da se sam u-pira vzrokom bolezni.« S takim ravnanjem so zdravniki na primeru upokojenca iz Požarevca prišli do zelo zanimivih zaključkov. «Cez mesec dni od začet- ka zdravljenja je bil bolnik poslan domov s cevko v sapniku, novotvorbni izrastek na vratu pa se je samo nekoliko zmanjšal » pravi zdravnik. «Toda že štiri mesece kasneje je rak v grlu izginil, tako da je bilo cevko mogoče odstraniti. Razen tega se je tudi izrastek na vratu zmanjšal na velikost golobjega jajca. KONČNO — OZDRAVLJENJE Bolnika so ponovno pridržali na kliniki. «Goiobje jajce« so obsevali še dober mesec, istočasno pa so bolniku dajali tudi injekcije že omenjenega ekstrakta. Ko je bolnik šest mesecev po odpustitvi s klinike prišel na kontrolni pregled, so bili zdravniki presenečeni: izrastek na vratu je popolnoma izginil. «Od takrat do danes so vsi kontrolni pregiedi potrdili, da je rak popolnoma izginil in da je mogoče u-pokojenea imeti .za zdravega,« pravi strokovnjak. Z isto metodo sta bila o-zdravljena tudi P. C. iz Zemuna, ki je ob prejemu v kliniko leta 1954 imel 68 let in K. L. iz Crne gore, ki je leta 1955, ko je dobil prvo serijo injekcij, imel 76 let. Oba sta danes zdrava. Zanimivo je tudi, da so samo šest od 39 bolnikov z rakom v grlu, ki so jih v zadnjih sedmih letih zdravili na kliniki, morali operirati na grlu. Ostalim je bil ta organ za govorjenje o-hranjen in jim tudi danes brezhibno služi. * * * Znanost še ni zanesljivo ugotovila, kaj vse lahko in na kakšen način privede do pojava raka odnosno kaj ga neposredno povzroča in zaradi tega tudi ni bilo mogoče odkriti specifičnega, zanesljivega in splošnega zdravila. Kljub temu pa so ljudje iz laboratorijev in klinik napravili velik korak naprej k odkj*vanju tajnosti te bolezni in že danes v znatno večjem odstotku kot kdaj koli prej omogočili podaljšanje življenja mnogim, za katere se je menilo, da so izgubljeni, posameznikom pa celo popolnoma povrnili zdravje. Prizadevanja jugoslovanskih zdravnikov, o katerih razpravlja v teh dneh tudi kongres strokovnjakov za bolezni, ušes, nosa in grla, je mogoče smatrati po o-ceni mnogih vsaj za določene vrste raka in pod določenimi pogoji kot pomemben prispevek k splošnim prizadevanjem na področju borbe proti raku. FILATELIJA Nova znamka za 100 - letnico smrti poeta Ippolita Nieva Uprava za pošto in telekomunikacije bo da- la 8. iunija t.l. v pro- met spominsko znamko za stoletnico smrti ippolita Nieva z nominalno vrednostjo 30 lir. Znamka, tiskana v litografski tehniki, bo velika 30x40 mm, plavo-zelenkaste in vijoličasto rdeče barve. V zgornjem levem delu je pesnikova podoba, spodaj poet podobo na podstavku čepica garibaldinskega umi <;x:vf;-s l - 1961 kapetana in zbirka njegovih ooezij «Confessio-ni di un Italiano». Znamka bo veljala za frankiranje pisemske pošte do 31. decembra 1962. Istočasno z znamko bo poštna uprava dala, kot običajno, v prodajo tudi poseben dvojezični ilustrirani bilten, ki ga je uredil prof. Alberto M. Ghisalberti. ostanki malomeščanske družbe in odigrajo pred bralcem svoj tragikomični finale. V nekdanji garaži se naselijo čevljar Berti, ki je komaj prišel iz zapora zaradi kraje usnja v državnem podjetju. Z njim se naseli-ta sumljiva Pisker in Pi• skerca, za katera se izkaže, da sta navadna tatova, ki v ruševinah skrivata nakradeno blago. Za njima prideta stanovat v garažo nezakonski sin generalnega ravnatelja, ubitega lastnika vile, njegova nesrečna žena Mina s hromim otrokom, v cvetličnjaku pa životari še nekdanja kuharica Cimbara. Nič posebnega se ne zgodi med stanovalci, razen vsakodnevnih prepirov in običajnih spopadov. Dejanje se razgiba šele ko pride v garažo čevljarjev sin, študent Lenko, nekdanji partizan, ki razgiba duhove in jih navduši za obnovo porušene vile, ki naj bi vem prinesla nova stanovanja. Preokret v dogajanju pa prinese Američanka Amy, sorodnica nekdanjih lastnikov, ki ne ve za usodo hiše niti družine in ki globoko razočarana spozna resnico, potem ko se zagleda v svojega bratranca Martina. Ko dekle razočara no odide v Ameriko in tudi študent izve, da bodo ruševine odstranili zaradi nameravane gradnje ceste, je zgodbe konec. Prebivalci, pomirjeni z usodo, čakajo, da jim bo življenje spet prineslo kaj lepšega. Nekateri znanilci boljše bodočnosti vendarle kažejo na to .. . Čeprav ta zgodba sama ne odkriva kakih novih pogle-1 dov niti na stari pokopani svet malomeščanstva, niti ne na novi, ki se šele poraja, je vendar zanimiva. Zanimiva posebej še zaradi originalne pripovedi. Pisateljica je namreč razbila roman na štiri samostojne pripovedi oseb, ki sodelujejo v doga janju. Dva moška, čevljar Berti in nezakonski sin Martin ter dve ženski, Martinova žena ter Američanka A-my, pripovedujejo vsak svojo zgodbo. Vse štiri zgodbe pa se prepletajo in dopol prikupen način pisanja, pa dajejo temu delu svoje po• sebno mesto med izvirnimi deli domače pripovedne u-metnosti. ln kot izvirno noviteto predvsem moramo to delo toplo pozdraviti na našem knjižnem trgu. Sl. R. V Rimu mednarodno zasedanje geologov RIM, 30. — «Vloga geolo- gije pri javnih delih* je tema, o kateri bodo razpravljali na mednarodnem zasedanju geologov, ki ga je sklicala Accademia dej Lincei v Rimu. Kongres se je začel včeraj in prisostvujejo mu ita lijanski geologi ter številni tuji geologi in znanstveniki. Na otvoritveni seji je podpredsednik akademije profesor Arangio Ruiz pozdravil prisotne, nato je častni predsednik kongresa prof. Gorta-ni opisal namen zasedanja in se posebej zadržal pri nujnosti, da moderna tehnika čimbolj izkorišča prirodne sile. V tem pa dobiva geologija še posebno nalogo, kajti geologe kličejo danes na pomoč povsod. Prof. Francesco Penta, dejanski predsednik sedanjega zasedanja v Rimu, pa je nato spregovoril o delovnem programu zasedanja, kjer bodo razpravljali o štirih osnovnih vprašanjih, in sicer o splošnih vlogah geologije pri javnih delih, o neuspehih pri javnih delih, čemur je vzrok zanemarjanje geološkega a-spekta pri načrtovanju, nadalje o zakonskih predpisih o obveznosti geoloških raziskav pred začetkom javnih del in končno o predlogih in zakonskih ukrepih nasploh. Vsakemu izmed gornjih štirih predavanj bo sledila dolga diskusija. Po otvoritvenih svečanostih je spregovoril prof. Joos Ca-disch iz Berna, ki je imel prvi referat. Za njim je govoril prof. Calembert iz Lie-gea, ki je prikazal vlogo «ge-celotno novelo ! ologije inženirja* kot poseb- njujejo v Tak načiii pripovedi zahteva vsekakor jasno izjcnstalv zirane.-. like~ Ju podati plastično vse glavne junake do gajanja, to je pisateljici vsekakor uspelo, čeprav sta morda partizan Lenko in Pi-skerca naibolj medlo pred stavljena. Zato pa je Američanka Amy jasno in lepo predstavljena kot je sploh njena pripoved najmočnejša. Vsekakor pa ostane bralcu podoba garaže in njenih prebivalcev z vsemi njihovimi problemi v doživetem spominu. To pa je. nedvomno zasluga pisateljičine realistične pripovedi z jasnimi liki in naravnim jezikom, ki ga govore osebe. Mala čarovnica zaradi pomembnosti snovi in širine koncepta in kompozicije za ostaja za romani Mire Miheličeve, ker vendarle ne a-nalizira kapitalistični svet, temveč le njegove bedne o-stanke. Navedene odlike novele, slikovita pripoved, svojevrsten način pripovedi in ne znanosti. Prof. Kieslinger z dunajskega vseučilišča je prikazal ftinkcij^e tehnične geologije in posebej poudaril nujnost, da bi to panogo znanosti posredovali tudi na tehničnih fakultetah. Zasedanje geologov v Rimu se bo končalo v sredo. Nov «Rubens»? CHAUMONT, 30. — Ze tri d.nl je mestece Chaumont v Južni Franciji pokonci. Na podstrešju pri nekem domačinu 50 odkrili sliko, ki jo pripisujejo slovitemu slikarju Rubensu. Lastnik umotvora, ki za bogastvo niti ni vedel, je sliko ookazal nekemu madžarskemu slikarju-strokov-njaku in ta mu je zagotovil, da gre za izvirnik. Potemtakem gre za sliko, ki velja milijone. Zanjo se baje zanimata tudi Churchill in Onas-sis. Nenadoma obogateli človek že več dni ne spi. iiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiimiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiitn IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Oreste Zuccoli V galeriji S. Giusto traja že nekaj dni razstava olj florentinskega slikarja Zuccoiija. Iz biografskih podatkov v katalogu je razvidno njegovo plodovito udejstvovanje, dosežena priznanja in sloves, ki ga uživa v Florenci, kjer visi njegova lastna podoba v galeriji Lffizi. Zuccoli je dospel že v pozno jesen svojega u-metniškega utvarjanja ter nam sedaj na tej razstavi podaja dozorele sadove: mn igo pokrajin. nekaj figuralnih kompozicij in tihožitij. Svoji generaciji primemo, ostaja Zuccoli zvest ume rje nemn unpie-sionizmu slikarjev «plein-aira»-Vidno je, da mnogo slika, ker so vse podobe iz lanskega in letošnjega leta. Zato ne preseneča, da je sčasonia njegov čopič postal ubogljivo izrazno orodje, ker nas slikar istočasno prepričuje in preseneča zaradi lagodnosti, s katero izraža lepote umbrijanske in toskanske krajine, poleg obrežnih motivov, v katerih sc od-] ražajo posebne kakovostt njegovega slikarstva: rahio otožna pesniška intuicija narave in ljudi ter uporaba zamolklo žarečih barv, ki se zlivajo v presinjene barvne ubran>>* I jem dolgem življenju je bil sti. Razstavljena dela pona- zorujejo mirno zasidrane ladje (aPorto Ve:iere», ribiška ladja ob obrežju Ravenm, Ca-nale Corsim itd.) oziroma ti he pokrajine s kmečko tematiko (voli s pristranskim vozom, umbnjske hiše, toskanske slamnate kope itd.). Odlične so tudi edina mestna slika iz Siene in skupina mladih godcev kot tudi skoro renoir-sko občutena slika žene ter kompozicija več figur. Na splošno bo razstava zanimala vse. ki ljubijo barvite pokrajine in tihožitja, kjer so predmeti skoro taki, kot jih sami vidijo in občutijo. Ruggero Rovan V občmski galeriji nam podaja nekak pregled svojega dela preko zadnjih 55 let kipar Ruggero Rovan. Rojen 1877. leta na bivši CorSiji Stadion danes Ul. Battisti, je potemtakem najstarejši tržašk. likovni umetnik, ki še vedno s kladivom in dletom snuje v tej ne baš lahki umetnostni panogi, kar tudi res prepričljivo dokazuje odlično izklesana marmorna glava mladega Grka iz lanskega leta. V svo- miiitiiiMiMNMMUHMiiiMiMiiii um,,mm,u,,,,m,,,m,mj,mm iiiiiiiiiiiiitiiiiiniii iiiimiiiiiimiiii.. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne-pričakovana pomoč vam bo po- III !%&■ magala iz zagate. Verjetno boste morali na pot. Vaša okolica b) imela z vami razumevanje. BIK (Od 21. 4. do 20. 5.) U-spelo vam bo popraviti dokaj kritično situacijo. Izkoristite pomoč, ki se vam nuli, vendar se ne zanašajte le nanjo. Glovobol. DVOJČKA (od 21. 5. do 22 6.) Nekoliko preveč ste površni, zato prekontrotirajte svoje načrte in tudi svoje impulze, s tem boste popravili tudi spor z ljubljeno osebo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vsekakor boste doživeli uspeh, s čimer boste pridobili na svojem Sil prestižu. Ne dopuščajte preveč svobode svojim podrejenim. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Reševati boste morali nekoliko neprijeten finančni problem. V družini im predvsem z ljubljeno osebo odlično ravnotežje. DEVICA (Od 23. 8. do 22. 9.) Večji in manjši uspehi z izboljšanjem gmotnega položaja. Intuicija vas bo pripravila do tega, da boste ubrali pravo pot. TEHTNICA (Od 23. 9. do 23. 10.) Različno gledanje s sodelavci glede bodočih načrtov. Ni rečeno, da imate prav vi. Sprejmite tudi nasvete svojcev. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Kaka finančna težava, ki pa ne bo mogla zavreti vašega izrednega poslovnega poleta. Razpoloženi boste za družbo. STRELEC (Od 23. U. do 20. 12.) Čutili boste željo po spre- membah. Preglejte svoje načrte. Ostre besede v družini, toda beseda še ni konj. Glavobol. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V finančnih težavah se boste znašli, vendar ne krivite za to drugih. Uredili boste neki nesporazum. k; se že predolgo vleče. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Odlično boste razpoloženi za sprejem novih odgovornosti. Izkoristite priložnost in preberite si delo, ki vam bo veliko neslo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Pravica je na vaši strani, zato ne oklevajte pri določanju odgovornosti za nesporazum ali napako. Posvetite več pozornosti svojcem. Rovan deležen mnogih priznanj na razstavah doma in v tujini tn mnogih časti, saj je še danes predsednik umetniškega združenja CANT, toda prirojena skromnost, poštenost in ljubezen do rodnega mesta so ga zadrževale doma in ob strani umetniškega vretja v svetu. Po svoji zunanjosti, življenju in značaju ter stvarnih pogledih na umetnost sliči v marsičem našemu Zajcu. Kot on ostaja vseskozi od početka do starostne zrelosti zvest nepotvorjenemu podajanju naravnih oblik brez slehernega idealiziranja in lenot-nega potvarjanja. Njegova «E* va», «Z oran, «Nevilita», «Ra-njenan in veliki bron uPrepro-sta« so pač normalne žene raznih starosti. Model mu je vedno povprečen človek iz njegovega okolja, to pa le v telesnem smislu, ker mu je bil za model celo znani slikat Bolaffio, katerega poprsje izredne izraznosti je tu razstavljeno, dočim je njegov akt poln jedkega simbolizma pod nevidnim bremenom kloneči »samotni človeku za muzej v Revoltella. Izmed' zna cev razumnikov mu je poziral tudi ravnokar umrli pisatelj S tu-partch, katerega lik iz mladostnih dni nam je ohranil v doprsnem kipu, ki zavzema o* srednje mesto na tej razstavi. Rovan je tudi znan po svojih spominskih kolajnah, od katerih razstavlja v mavčnem odlivku posvečeno A. de Giu-lianiju, ki mu je izdelal tudi nagrobno ploščo v katinarski cerkvi. Da bi pa Rovan lahko tudi sodobneje ustvarjal, kaže glava deda v mavcu, ki je neobičajno sproščeno obdelana. Toda on je in ostaja u-stvarjalec svoje dobe in ta doba se mnogim dozdeva že zelo daleč na njimi, četudi je Rovan med nami še vedno čil in delaven. MILKO BAMBIČ PRIMORSKI DNEVNIK — 4 31. maja 130l Goriško-beneski dnevnik PSDI bo pomagal KD iz žagale? Naš list je že včeraj, in sicer prvi ter z vso točnostjo napovedal, kakšna bo sestava novega občinskega sveta v Gorici. Italijanska uradna a-gencija ANSA je včeraj popoldne objavila rezultate občinskih volitev v Gorici in dala v celoti prav našim računom: Krščanska demokracija bo imela od 40 samo 20 svetovalcev, socialisti in komunisti vsak po tri, socialni demokrati 4, liberalci 2, Slovenska lista 3, misini pa 5. Izpadel je monarhist odv. Pedroni, kar je bilo skoraj naravno, če upoštevamo splošno občutno nazadovanje njegove stranke po vsej državi. Medtem ko se veselimo tega dejstva, ne moremo brezbrižno sprejeti ponovnega napredovanja fašistov, ki so v krajevnem organu oblasti druga najmočnejša stranka in so prekoračili PSDI, dasiravno so se njegovi glasovi zvišali za 450 enot. Tudi v pokrajinskem svetu je KD zaradi izgube glasov in novega volilnega zakona v manjšini. Od celotnega števila 24 svetovalcev bo imela 11 svetovalcev, KPI 6, PSI 2, PS Dl 2, MSI 1, PLI 1 in Slovenska lista 1. V obeh organih oblasti je možna samo ena rešitev, ki so jo med drugim vsi predvidevali že med volilno kampanjo: socialdemokrati bodo podpirali KD, ker računajo na vstop v odbore. Dasiravno je pokrajinski tajnik Cocianni v včerajšnji izjavi o poteku volitev govoril o uspehu ((demokratičnih,> konvergentnih strank, mu je vendarle najbolj pri srcu uspeh PSDI, ki ga bo rešil iz zagate. Po drugi strani pa je Cocianni napadel demokratične stranke (PSDI, PRI, PLI), da so s svojimi napadi na KD «omogočile» napredovanje levičarjev, ki so «začasno odvzeli» občine Gradiška, Foljan in Starancan, Toda Cocianni je povsem zamolčal drugo nadvse važno dejstvo, da je prav politika goriške KD — ki je imela v županu dr. Ber-nardisu svojega najvišjega predstavnika — do fašistične stranke, ki so jo prikazovali kot «čuvaja nacionalnih interesov v tem delu Italije,,, odločilno prispevala k sramotnemu dejstvu, da tudi pri nas kot v Trstu fašisti številčno naraščajo. Splošen in izredno pomemben napredek levičarskih strank v doslej malomeščanskem goriškem okolju bi predstavljal izredno pomemben či-nitelj napredka, če bi se socialni demokrati zavedali vloge, ki jo lahko opravijo za družbeni napredek in stvar delavskega razreda. Poudarjamo, «.če bi se zavedali», zakaj med samim potekom volilne kampanje so javno izražali svojo željo, da bi KD izgubila glasove in da bi lahko manevrirali. Toda kako manevrirati, ko so v isti sapi napadali komuniste in socialiste ter pozabljali na dejstvo, da predstavljajo te sile osnovno jamstvo za napredovanje v smeri demokracije in priznanja pravic delavcem! Dovoljen 2. junija težak tovorni promet Goriška prefektura sporoča, da je zaradi dveh zaporednih praznikov 1. in 2. junija, v petek 2. junija dovoljen promet s tovornimi avtomobili tudi z bremenom nad 50 stotov. Obenem priporoča organom cestne policije, da poskrbijo z običajnimi ukrepi za reden in varen potek prometa. Goriška KD gre na desno? Po neuradnih podatkih bodo v goriškem občinskem svetu zastopali KD naslednji svetovalci: Poterzio, Fabrisin, Battisti, Culot, Terenzio, For-rasin, Tripani, Agati, Krainer, Galarotti, De Simone, Moise, Lodi, Bressan, Lupieri, Tera-r.o, Madriz, Pettarin, Brumat, Martelani. PSDI: Devetag, Zucalli, Fantini; četrti svetovalec se bo izbral med Canduttijem, Oli-vijem in Miloccom. Imena kandidatov, ki naj bi bili izvoljeni v občinski svet v Gorici na listi KD napovedujejo, razen šestih ali sedmih, precej, če ne popolnoma desničarsko politiko. «»-------- Urnik trgovin za 1. in 2. junij po- za Zveza trgovcev goriške krajine sporoča, da bo praznike 1. m 2. junija v veljavi naslednji urnik za trgovine na Goriškem: V četrtek 1. junija bodo odprte mesnice do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo do 12. ure, pekarne m mlekarne do 12.30 in cvetličarne do 13. ure Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. V petek 2. ]unija, na praznik republike, bodo odprte pekarne in mlekarne do 12.30, cvetličarne pa do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. V sredo 31. maja pa bodo zvečer lahko vse trgovine odprte do poljubne ure. Goriški nogomet Sklepi pokrajinskega komisarja Na svoji seji z dne 30. ma-ina lestvica, ker je bila ugo-ja je pokrajinski komisariat tovljena pravilnost staleža i-objavil disciplinsko lestvico, gralca ekipe Moraro. po katerj imajo posamezne e-kipe naslednje točke: Lega Nazionale - Ločnik 3 točke, Itala (Gradiška) 5 točk, Zagraj 6, Podgora in Juven-tina po 7 točk, Kapriva ln Moraro po 9 točk, Farra 14, Slovrenc 15, Hausbrandt in Villesse po 18 točk, Sovodnje 21 in San Marco (Gradiška) 60. Kar se klasifikacije tiče, ostane v veljavi že objavlje- Goriški srednješolci vabijo starše in prijatelje ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV ki bo v nedeljo 4. junija ob 20.30 na šolskem dvorišču v Ulici Randaccio (in ne v Ulici Croce kot lani) Na sporedu so pevske točke in pravljična igra JANKO IN METKA Nastopajo dijaki nižje srednje in strokovne šole. Vstop je prost; pobirali se bodo prostovoljni prispevki za revne dijake. — V primeru slabega vremena se prireditev odloži na naslednjo nedeljo 11. junija Glede pritožbe ekipe Farra proti izključitvi igralca .Lucia Cledeja do vključno 15. junija, v kateri se trdi, da žalitve, ki jih je omenjeni igralec izrekel, niso bile namenjene sodniku, ampak nekemu igralcu nasprotnega moštva, sc po proučitvi dodatnega sodnega poročila od 27. maja, v kateri vodja tekme v celoti potrjuje prvi opis dogodkov, odloča: a) da se zavrne pritožba in se potrjuje izključitev igralca Lucia Cledeja do vključno 15. junija t. 1.; b) da se vknjiži pristojbina za pritožbo v višini 1.000 lir, kot jo predvideva obvestilo deželnega odbora št. 2. z dne 31. 8. 1960 za pritožbe pri pokrajinskih komisariatih. Pokrajinski komisar MARIO TIBERIO za njiv v Ker se morajo izvršiti na levi strani ceste, ki pelje po Rožni dolini do Bajte, razmejitve njiv, katerih lastniki so tudi kmetje v Italiji, naj se prizadete osebe čimprej zglasijo v uradu federacije neposrednih obdelovalcev v Ul. Boccaccio 2, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila. .....................................................................................................IIIIMIIIIII lllll Milili 1111111| IIII IIIIIIMIIII lil III111II III Ml IH H "I" " I" ..........................11IIIIIIIIIIIIIIII111II11111111II. Končni izidi občinskih volitev v Gorici po voliščih Okrajšave pomenijo: MSI: Italijansko socialno gibanje (neofašisti). FSDI: Italijanska socialde- mokratska stranka. SL: Slovenska lista. KPI: Komunistična partija Italije. KD: Krščanska demokracija. PSI: Italijanska socialistič- na stranka. PDIUM: Združena stranka monarhistov. PLI: Italijanska liberalna stranka. Volišče št. 1, Ul. Cappuccini MSI 53, PSDI 40, SL 42, KPI 20, KD 228, PSI 27, PDIUM 15, PLI 16 — Skup. 441. OD VČERAJ DO DANES D p GOItICJ CORSO. 17.15: «Zakon vojne» M. Ferrer in Peter ,Van Eyck. Italijanski film. VERDI. 17.30: «Zemlja in o-genj v Normandiji«, G. Frede, I. Schoener, nemš i vojni film. VITTORIA. 16.00, 18.40 in 21.30: «Veliki ribič«, H. Keel in S. Kohmer. Cinema-scope, ameriški film v barvah. CENTRALE. 17.15 «Izgublje-na celina Atlantida«. A. Hall in J. Taylor. Ameriški film v barvah. Sledi otroška sli-kanica MODERNO. 17.15: «Mihael Strogof«. («Carski sel«). Barvani film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Ale-sani, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68. Volišče št. 2, Ul. Randaccio MSI 92, PSDI 70, SL 43, KPI 30, KD 297, PSI 29, PDIUM 16, PLI 61 — Skup. 638. Volišče št. 3, Ul. Randaccio MSI 93, PSDI 46, SL 19, KPI 29, KD 281, PSI 33, PDIUM 15, PLI 19 — Skup. 535. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 19,6 stopinje ob 15.30 in najnižjo 10,2 stopinje ob 4. uri zjutraj; vla-ge je bilo 74 odstotkov. Volišče št. 4, Ul. Codelli MSI 96, PSDI 64, SL 19. KPI 36, KD 252, PSI 39, PDIUM 4, PLI 60 — Skup. 570. Volišče št. 5, Ul. Codelli MSI 83, PSDI 61, SL 29, KPI 25, KD 261, PSI 20, PDIUM 13, PLI 73 — Skup, 565. Volišče št. 6 Ul. Codelli MSI 102, PSDI 68, SL 17, KPI 19, KD 277, PSI 22, PDI UM 15, PLI 70 — Skup. 590. Volišče št. 7, Ul. Leopardi MSI 106, PSDI 61, SL 15, KPI 32, KD 289, PSI 23, PDI UM 7, PLI 42 — Skup. 575. Volišče št. 3, Ul. Leopardi MSI 104, PSDI 68, SL 8, KPI 14, KD 238, PSI 21, PDIUM 22, PLI 82 — Skup. 557. Volišče št. 9, Ul. Diaz MSI 93, PSDI 53, SL 19, KPI 19, KD 258, PSI 35, PDIUM 8, PLI 33 — Skup. 518. Volišče št. 10, Korzo Verdi MSI 72, PSDI 49, SL 29, KPI 15 KD 229, PSI 13, PDIUM 20, PLI 49 — Skup. 476. Volišče št. 11, Ul. Rotta MSI 81, PSDI 73, SL 47, KPI 20 KD 290, PSI 27, PDIUM 16] PLI 17 — Skup. 571. Volišče št. 12, Ul. Rotta MSI 82, PSDI 50, SL 28, KPI 30, KD 219, PSI 27, PDIUM 11, PLI 25 — Skup. 472. Volišče št. 13, Ul. Rotta MSI 71, PSDI 42, SL 44, KPI 12, KD 232, PSI 21, PDIUM 12, PLI 28 — Skup. 462. Volišče št. 14, Ul. Cappuccini MSI 59, PSDI 33, SL 26, KPI 38, KD 282, PSI 29, PDIUM 10, PLI 10 — Skup. 487. Vclišče št. 15, Ul. Cappuccini MSI 49, PSDI 76, SL 29, KPI 27, KD 361, PSI 55, PDIUM 5, PLI 12 — Skup. 615. Volišče št. 16, Ul. Roma MSI 58, PSDI 54, SL 35, KPI 56 KD 199, PSI 29, PDIUM 16, PLI 14 — Skup. 461. Volišče št 17 Ul. Diaz MSI 93, PSDI 57, SL 28, KPI 26, KD 240, PSI 24, PDIUM 14, PLI 36 — Skup. 518. Volišče št. 18, Ul. Virgilio MSI 89, PSDI 39, SL 32, KPI 38, KD 189, PSI 34, PDIUM 11, PLI 20 — Skup. 452. Volišče št. 19, Ul. Virgilio MSI 66, PSDI 57, SL 28, KPI 37, KD 279, PSI 40, PDIUM 17, PLI 14 — Skup. 538. Vclišče št. 20, Ul. Boschetto MSI 87, PSDI 63, SL 26, KPJ 29, KD 219, PSI 38, PDIUM 13, PLI 38 — Skup. 523. Volišče št. 21. Ul. Bria. Pavia MSI 45, PSDI 39, SL 12, KPI 30, KD 257. PSI 26, PDIUM 4, PLI 15 — Skup. 428. Volišče št. 22, Ul. Colonia MSI 71, PSDI 61, SL 15, KPI 48, KD 263, PSI 49, PDIUM 10, PLI 12 — Skup. 524. Volišče št. 23, Ul. Roma MSI 85, PSDI 66, SL 57, KPI 23, KD 191, PSI 25, PDIUM 9, PLI 13 — Skup. 469. Volišče št. 24, Ul. Croce MSI 67, PSDI 60. SL 38, KPI 37, KD 270, PSI 48, PDIUM 6, PLI 20 — Skup. 546. Volišče št. 25, Korzo Verdi MSI 101, PSDI 51, SL 64, KPI 21, KD 260, PSI 48, PDI UM 13, PLI 34 — Skup. 592, Volišče št. 26 Trg Medaglie d'Oro MSI 93, PSDI 49, SL 21, KPI 32, KD 325, PSI 31. PDIUM 16, PLI 8 — Skup. 575. Volišče št. 27 Trg Medaglie d’Oro MSI 54, PSDI 48, SL 52, KPI 32, KD 287, PSI 30, PDIUM 10, PLI 29 — Skup. 542. Volišče št. 28, Ul. Orzoni MSI 21, PSDI 17, SL 93, KPI 33, KD 392, PSI 16, PDIUM 4, PLI 44 — Skup. 620. Volišče št. 29, Ul. Codelli MSI 87. PSDI 56, SL 10, KPI 24, KD 304, PSI 29, PDIUM 17, PLI 30 — Skup. 557. Volišče št. 30 Campagnuzza (Standrež) Ul MSI 68, PSDI 66, SL 10, KPI 44, KD 271, PSI 40, PDIUM 7, PLI 10 — Skup. 516. Volišče št. 43, Ul. Udine MSI 25, PSDI 72 SL 6, KPI 44, KD 230, PSI 55, PDIUM 12, PLI 4 — Skupno 448. B vz ¥7 Presenečenja v predzadnjem kolu nogometnega prvenstva A-lige Po porazu Juventusa v Padovi Inter ponovno na vrhu lestvice Milan zmagal v Ferrari, Bari pa v Rimu - Visok poraz Rome v Vicenzi Predzadnje kolo nogometnega prvenstva A-lige je ponovno zakrivilo potres na vrhu lestvice, kjer je moral Juventus zaradi poraza v Padovi prepustiti prvi stolček Interju. Kot kaže, dokončna beseda še ni izgovorjena in odločitev bo padla šele prihodnjo nedeljo, ko bo na sporedu zadnje kolo. Juventus bo igral na domačih tleh, zaradi česar je Volišče št. 44 Ul. Colonia MSI 78, PSt)I 77, SL 19, KPI 36, KD 286 PSI 44, PDI UM 11, PLI 18 — Skupno 569. Volišče št. 31 Ul. Campagnuzza (Standrež) MSI 46, PSDI 79, SL 87, KPI 80, i.D 209, PSI 113, PDIUM 3, PLI 15 — Skup. 632. Volišče št. 32 Ul. Udine MSI 43, PSDI 93, SL 27, KPI 64, KD 288, PSI 71, PDIUM 9, PLI 7 — Skup. 602. Volišče št. 33, Ul. Udine MSI 34, PSDI 85, SL 10. KPI 69, KD 306, PSI 51, PDIUM 13, PLI 7 — Skup. 575. Volišče št. 34, Ul. Udine MSI 22, PSDI 59, SL 5, KPI 65, KD 348, PSI 51, PDIUM 9, PLI 6 — Skup. 565. Volišče št. 35 Ul. IV. Novembre (Podgora) MSI 13 PSDI 34, SL 92, KPI 126,’ KD 90, PSI 108, PDIUM 2, PLI 7 — Skupno 472. Volišče št. 36 Ul. IV. Novembre (Podgora) MSI 34, PSDI 57, SL 35, KPI 124, KD 172, PSI 70, PDIUM 7, PLI 10 — Skupno 509. Volišče št 37, Pevma MSI 11, PSDI 24, SL 144, KPI 87, KD 53, PSI 191, PDI UM 5, PLI 4 — Skupno 519. Volišče št. 38, Ul. Rismondo MSI 88, PSDI, 52, SL 34 KPI 14, KD 240, PSI 20, PDI UM 21, PLI 41 — Skupno 510 Volišče št. 39, Ul. Leopardi MSI 44, PSDI 51, SL 13, KPI 17, KD 208, PSI 31, PDI UM 3, PLI 30 — Skupno 402, Volišče št. 40, Ul. Croce MSI 75, PSDI 91, SL 90, KPI 41, KD 249, PSI 43, PDI UM 12, PLI 11 — Skupno 612. Volišče št. 41, Ul. Randaccio MSI 101, PSDI 67, SL 28, KPI 24 KD 322, PSI 32, PDI UM 19,’PLI 38 — Skupno 631 Volišče št. 43 Ul. Žara (Standrež) MSI 10, PSDI 43, SL 130, KPI 98, KD 97, PSI 163, PDt UM 2, PLI 9 — Skupno 552. Volišče št. 45, Ul. Orzoni MSI 81, PSDI 60, SL 16, KPI 23, KD 203, PSI 34, PDI UM 10, PLI 5 — Skupno 432. Volišče št. 46, Ul. Croce MSI 82 PSDI 63, SL 44, KPI 27, KD 266, PSI 29, PDI UM 20, PLI 22 — Skupno 553. Volišče št. 47, Ul. Cappuccini MSI 64. PSDI 23, SL 10, KPI 50, KD 236, PSI 17, PDI UM 7, PLI 9 — Skupno 416. favorit za zmago, še posebno, ker bo sprejel v goste Bari, medtem ko bo morala Herre-rova enajstorica h Cataniji, kjer je igrišče za tuja moštva precej nevarno. Ni drugega kot torej čakati na zadnjo besedo. Moštvo Juventusa je v Padovi klonilo pred domačini po zaslugi edinega gola, ki ga je v 36’ prvega polčasa dosegel Bacci Bostje niso mogli niti izenačiti, kar je treba pripisati morda poškodbi Nicoleja in kasneje tudi Cer-vata. Poudariti pa je treba, da so bili domačini stalno v napadu, kar dokazuje razlika v kotih, ki je 10:4 za Padovo. Nasprotno pa so igralci In-terja dosegli izdatno zmago 'n s tem praktično nasprotnike dokončno obsodil na izpad. Čeprav so Milančani napadali brez prestanka celo z desetimi igralci v prednji vrsti, niso mogli presenetiti odličnega Bugattija. Tik pred koncem prvega polčasa pa je milanski bek Facchetti končno prebil led in povedel Inter v vodstvo. Drugi polčas se je precej slabo začel za Neapeljčane. Sodnik je namreč izključil Schiavoneja, ki ]e namenoma brcnil Biciclija. Pred tem dogodkom je Firmani dosegel gol, toda sodnik mu ga m priznal. Isti igralec je nekaj minut kasneje zapravil odlično priložnost. V 24’ je Corso z močnim strelom iz neposredne bližine povedel rezultat v korist Interja in dve minuti pred koncem je Bolchi dosegel še tretji gol dneva. Milan si je šel po zmago nič manj kot v nevarno Ferraro. Prvi so prišli v vodstvo Milančani z Ronzonom, v drugem delu igre pa so z Bariso-nom povečali rezultat, katerega je nato Massei iz enajstmetrovke znižal na 2:1. Volišče št. 48, Korzo Verdi MSI 78, PSDI 49, SL 43, KPI 12, KD 206, PSI 19, PDI UM 18 PLI 39 — Skupno 464. Volišče št. 49, Ul. Diaz MSI 3, PSDI 3, SL 5, KPI 1, KD 126, PSI 2, PDIUM 2, PLI 1 — Skupno 145. Volišče št. 50, Ul. V. Veneto MSI 11, PSDI 10, SL 4 KPI 2 KD 99, PSI 17, PDIUM 1, PLI 1 — Skupno 145. Volišče št. 51, Ul. V. Veneto MSI 2. PSDI —, SL —, KPI 1, KD 28, PSI —, PDIUM —, PLI 1 — Skupno 32. Volišče št. 52, Ul. V. Veneto MSI 1, PSDI —, SL —, KPI —, KD 19, PSI —, PDIUM —, PLI —, — Skupno 20. Volišče št. 53 Ul. Zara (Standrež) ‘MSI 65, PSDI 42, SL 11, KPI 76, KD 166, PSI 34, PDI UM 8, PLI 7 — Skupno 409. Volišče št. 54. Ul. Boschetto MSI 63, PSDI 47, SL 14. KPI 22 KD 261, PSI 20, PDI UM' 11, PLI 22 —’ Skupno 466. Volišče št 55, Ul. Matteotti MSI 26, PSDI 42, SL 40, KPI 47, KD 111, PSI 41, PDI UM 3, PLI 2 -■ Skupno 312. Na celotnem področju goriške občine so dobile posamezne stranke naslednje število glasov: MSI 3421 (12.70 odst.), PSDI 2660 (10.62 odst.). SL 1852 (6.87 odst.), KPI 2026 (7.52 odst.), KD 12.761 (47.40 odst.), PSI 2180 (8.09 odst.), PDIUM 569 (2.11 odst.), PLI 1250 (4.64 odst.) — Skupaj veljavnih giasov 26.919. Bari, ki je bil v nevarni coni izpada, je z včerajšnjo tekmo dosegel _ precejšnjo izboljšanje položaja. Južnjaki so gostovali na igrišču Lazia, kjer so takoj pokazali, da hočejo zmago. To so tudi dosegli, pa čeprav z enim golom razlike. Dosežek je bil sad lepe akcije prednje vrste igralcev Barija, katero je Rossa-no v 32’ prvega polčasa odločil v korist lastnih barv. Že dolgo ni Lanerossi iz Vicenze zabeležil take zmage kot včeraj pred lastnimi navijači, in to kljub temu, da je imel v gosteh nevarno Ro-mo v popolni postavi. Doma- čini so dosegli vse štiri gole v prvem delu igre. Začel je v 15’ Conti, v 19’ je Savoini povečal na 2:0, 9 minut kasneje je Fusato ponovno potresel mrežo rimskih gostov, tri minute pred koncem polčasa pa je Pinti dosegel zadnji gol dneva. Med presenetljivimi rezultati lahko omenimo zmago Ata-lante nad Fiorentino. Domačini so že v 7’ minuti prvega polčasa z bliskovitim prodorom v protinapadu dosegli gol, ki je gostom ostal do konca igre na želodcu. Florentinci so skušali vsaj izenačiti, vendar kljub številnim poskusom niso mogli doseči cilja. Videmčani so včeraj gostovali v Genovi na igrišču Sampdorie in ker so upali na neodločen izid srečanja, so tekmo začeii z obrambno taktiko in s kritjem Brighentija, Skoglunda in Cucchiaronija, to se pravi najbolj nevarnih in učinkovitih igralcev domače ekipe. Ta taktika pa jim ni koristila, ker je Sampdoria že v 9’ prišla do prvega dosežka prav po zaslugi Cucchiaronija, ki je v 43’ dosegel zadnji gol za domače barve, medtem ko je drugega zabil v 19' Brighenti. Zanimivo je, da je Brighenti zastreljal enajstmetrovko. Zadovoljni z rezultatom so domačini v drugem polčasu prepustili vajeti igre gostom, ki so se takoj nevarno prikazali pred vrati Sampdorie. Videmčanom pa se je posrečilo priti do prvega gola šele v 26’ s Pentrellijem, ki je nato 3 minute kasneje dosegel drugi gol. V Turinu so imeli domačini v gosteh Catanio, katero so tudi odpravili z 2:1. V prvem polčasu so Turinčani dosegli oba gola z Danovo, v drugem delu igre pa so gostje s Cal-vanesejem znižali rezultat na 2:1. V borbi za rešitev je Lecco včeraj napel vse sile, da b: prišel do obeh točk. Kljub temu, da je imel v gosteh nevarno Bologno, je Leccu u-spelo priti do zmage z 2:0. Domačini so bili stalno v premoči in so napadali brez prestanka, kar dokazuje razlika v kotih 15:2. Za. evropski pokal Danes finalna tekma Barcelona-Benfica PARIZ, 30. — Jutri v sredo bo zadnje dejanje nogometnega turnirja za šesti evropski pokal. V Bernu se bosta za naslov evropskega nogometnega prvaka spoprijeli enajstorici Barcelone (Španija) in Benfice iz Lizbone. Tekmo bo oddajala od 23.05 dalje tudi televizija. PLAVANJE RIM, 30. — Paola Saini je der.es izboljšala italijanski rekord v plavanju na 200 m piosto s časom 2’22”7. Prejšnji rekord ie z 2’26”5 pripadal isti plavalki. A LIGA IZIDI •Atalanta-Fiorentina •Inter-Napoli ♦L. R. Vicenza-Kooa Ban-*Lazio •LeccoBologna •Padova-Ju /entus *Sampdoria-Udinese Milan-*Spa! 'Torino-Catania 1-» 3-1 4* M 2-1 3-2 2-1 2-1 Inter Juventus Milan Samp. Fiorent. Ron-a Padova Caiania Atalanta Bologna Vicenza Spal Torino Bari Udinese Lecco Napoli Lazio lestvica 33 m 10 33 9 11 33 9 D 1‘ # 33 8 H $ ii 27 33 9 9 » 5J! 33 30«" 32 5 4.U#1'1 Prihodn,e tekme catand- Bologna-Sa Jl,ve?' Inter, Fiorentim- ’ Mil*"' :„s-Bari, Lazio-Le«°’ peciva. I.anerossi, Napoli - .ta]ant». Spal-Torino. Udines^*^, -------------------- Ulit"11 Taccone zmagovalec desete etape dirkej?0. Jacques Anque nova roza maj^ V petek na stadionu »Prvi maj« Atletsko tekmovanje nižjih srednjih šol združenje Športno združenje Bor priredi v petek 2. junija na stadionu «Prvi maj« a-tietsko tekmovanje za dijake in dijakinje nižjih srednjih šol (nižja gimnazija, industrijska, trgovska strokovna šola itd). Tekmovalci in tekmovalke bodo nastopili v atletskem troboju, ki obsega tek na kratki progi, met krpgie in skok v višino. Po tekmovanju bodo sestavljene lestvice za troboj in za vsako disciplino posebej. Zmagovalci bodo nagrajeni. Začetek tekmovanja bo ob 9. uri. Udeleženci naj se zbero ob 8. url 45 minut, da se prijavijo Tekmovalci naj prinesejo s seboj telovadne hlačke in copate. Van Tongerloo privozil na cilj krvav in s pr ecejšni®*1 FOTENZA, 30. — Roza majica je ponovno k) 4 spodarja. Tokrat je pripadla Jacquesu Anque # l>>v:!J včeraj zmagal v etapi na kronometer in ker ie ^udo " J gospodar Van Tongerloo prišel s precejšnjo z I ciij, jo je moral prepustiti prež dvoma boljšen111 Van Tongerloo je imel tudi precej smole. Ne glede na dejstvo, da je izgubil nekaj dragocenih minut, mu je nekdo vrgel v obraz; seveda nehote, steklenico, ki ga je ranila nad levim očesom, zaradi česar je privozil na cilj ves krvav. Etapa, ki je bila precej valovita in ne brez razmeroma napornih vzponov, se je zaključila z zmago Italijana Tacconeja, ki je tik pred ciljem prehitel sopotnika Jun-kfimanna. Po vzponu na Irsino je Tac-ccne sprožil napad in se sam znašel na poti proti cilju. Dolgo pa ni ostal sam, ker ga je skupina 28 , kolesarjev, kar kmalu dohitela. Po 93 km vožnje je Junkermann sprožil napad, na katerega je Taccone takoj prisebno odgovoril in z njim nadaljeval vožnjo. Oba sta si začela nabirati na- im n uti im milili Za zadnjo odločilno tekmo v Genovi V okolici Repentabra priprave Bizai namesto poškodovanega Frigerija Triestina se je včeraj začela pripravljati za zadnjo tekmo prvenstva, ki zanjo ni bilo preveč ugodno. Zadnja tekma tržaških igralcev bo v Genovi, kar pomeni, da imajo zelo majhno možnost do zmage. Zadostoval bi jim neodločen izid, do katerega pa bodo le težko prišli, še posebno, ker je tudi Genoa v nevarnih vodah. Zadnja tekma na domačem igrišču z Novaro je vlila precej poguma Tržačanom in vse kaže, da je tudi njihova morala na precejšnji višini. Ta j je potrebna, posebno v tež-i1 kiti tekmah, a ker sama ne rešuje položaje, je treba .precejšno dozo borbenosti. In upamo, da ta ne bo zmanjkala Triesti-ni, ki bo v nedeljo zaigrala svojo zadnjo odločilno karto. Žal bo morala Triestina na pot brez odličnega srednjega krilca Frigerija, ki se je preteklo nedeljo poškodoval tako, da ne bo mogel nastopiti. Njega bo zamenjal sicer nadebudni in vztrajni Bizai, vendar fant še ni na višini bolnega tovariša. Tudi napadalec Tre-visan se pritožuje zaradi udarca na desni nogi, vendar zanj predvidevajo, da bo do nedelje vseeno okreval in da bo lahko zadnjikrat v tem prvenstvu oblekel rdečo majico s helebardo. Včerajšnjega treninga so se udeležili vsi igralci prvega in drugega moštva ter mladinci. Priprave niso bile naporne in so obstajale v glavnem v razgibalnih vajah ter v podajanju. Po končanem treningu so se igralci odpeljali na Repenta-bor kjer se bodo v pripravah zadržali do odhoda v Genovo. Z igralci je šel tudi Mantova-ni, ki bo prihodnjo nedeljo zelo verjetno ostal kot rezerva. skok, medtem k®.. rvi dopustil, da i ^ organiziral v j Tongerloo je bil , -jj kh) kal skupini, a ta se KV fr združila z zasled° bj vozila z 1’25’’ z”aU st* , vzponu proti ?a:z, TaCj,tii la Junkermann fco L- vedno sama med .j, B pj je z zamudo * oZa montes. Se bol). pjn« Z-r)! ;e bila glavna sK v fjj boljšimi kolesarji. . (od* je bil Taccone P* • m se Junkerman" . ____________ skupina, ■ pritiskom Pobleta ‘ . „ -in zbirala skupina, ^fel* % m zasledovalci niso s si]®, si ] zasledovalno v0^n^ teti in Taccone “‘^jvi! S tim sprintom 7B"^‘0 je zmago, medtem na kmalu privoz>,ay' tej g in Junkermannom- joojfc,! ni bilo Van T°^*st‘®V'] je moral tako Prt^nutntl (Ji! 1 najboljšega res * cU jji j boljšemu n dele Anouetilu, kater je p | tieba napadati, $31 ,j | do tako častne r etap.8 Jutri bo. H-km dolgi m Pr -■ v*1" trm ctotgl in r■ po- -j progi Potenza-Tera M 4 n .rti II VRSTNI RED„^pO'I'6H»i 10. ETAPE BAHI;^ u. ts J Are- nrfO x. i 1. TACCONE V k,n t ki je prevozit rjh tP'43” s P°VP (I jo 36.608 km, ,, 2. Junkermann j(i Gazzola), Adria”0 3. Zamboni f ..»i Molteni) 4,03’2l . (GS.||f" 4. Poblet Mi««*/I 4.03’23”, 5. Stom j, 2 (Fvnsec), 6. montes, 8. Car^jeJt, Schroeders, 10- SPL.OSNA bEfT35<1 1. ANQUETILJ ^1$ 2. Suarez z ž”1?”*’ H 3. Van TongerU>°4,. j, m 4. Balmanion ‘pjijl«1. V kerm?nn 2’59” Vi3',’V,15\( 7. Fischerkeller Looy 3’47”,J.._P< 10. Gaui '5’45” 12. Ciampt, 13- ; Carlesi, 15. Ttape LONDON, 30. :aldwell je nocO)fKg|i , v Wembleyu PliiP1 i8’pr'jl coza Alphonsa tov» < j n,er je postal s pa5' t j Petelinje teze. £vrops> priznava samo sarska zveza. V IjMdjfc m Pod lopo je bila vesela gruča oglarjev. Zgrnjeni so bili okrog Cigana in se veselili in se smejali. Prav vražjo zabavo so morali imeti. Janez je torej stopil tja, da si to ogleda. Kakopak! Cigan je rital in brcal, hrzal je in strigel z ušesi, dva voznika pa sta se kosala z njim. Skušala sta ga zajahati. Zdaj ta zdaj oni se mu je zavalil na usločeno hrbtišče, da uprizori poskočno igro. Žival m bila dorasla, njena kopita niso bila okovana, vendar se je znala odločno otresati ne- spretnega jezdeca. In zagovednež, nevajen ježe, je zdrsnil na tla, ho-ho, zdaj ta, zdaj oni... S tem so se torej zamujali! Janez se je prerinil bliže. Oklenil se je prilož- nostnega jezdeca, tega, ki je bil na vrsti. Tako je priskočil na pomoč Ciganu. Potegnil je neznanega človeka k sebi ter zamahnil, tako pač, kakor se zavihti plenkača. le da je udarec padel s silo sproščenega srda, e-eh! Okorni jezdec se je zvrnil Ciganu pod noge. In ne da bi bil slabič! Bil je sin Čičarije in pogled na njegov žilavi tilnik je vzbujal spoštljive pomisleke Toda gozdarjeva roka je težka. Moj svet, so rekli vozniki, padel je, kakor da bi ga s hrastovo dogo, je padel' Vse to sta si ogledala lahko Kastelic in Palčič. Pa tudi baron, ki se je vtem prizibal na svojem koleslju. Baron nikakor ni mogel dovolj učinkovito obsoditi početja voznikov. Barbarstvo, je dejal, in potem še enkrat, ko si je Cigana pozorneje ogledal, ko se mu je nekaj zazdelo. «Takšno barbarstvo,« je rekel« In še dobro, da so bili tu, zakaj možje so se nekam vznemirili, pričeli so iztegovati roke. Potegnili bi se bili za rojaka, prav gotovo bi se bili zavzeli zanj, ko so opazili, da je izpljunil nekaj krvavega; kak zob, ali kaj? «Ti niti ne veš, po kom si udaril?« Palčič je stopil tesno k Janezu. «To je Jeroman iz Ponikve,« je rekel, «Tam hlapčari.« Kakopak. Jeroman je prebil nekaj dni v Vodicah, in na povratku v Ponikvo se je vozil z oglarji. Poglejte no, kaj ga je doletelo! Toda župan in baron in Palčič so bili veljavni možje in so zlahka ukrotili raz-boriteže. Oglarji so se klavrno razhajali. Omuhavali so se okoli živine in se odpravljali dalje. Nekateri so se vrnili v gostilno. Baron pa je ves oživel. Poglejte no! Ciganu je privihal nozdrv, pričel mu je ogledovati boke, končno se je sklonil in mu vešče privzdignil prednjo nogo... «Toda, dragi moji,« je rekel po nemško. Zravnal se je ter si otresal nesnago z rokavic. «Cigava je ta srnica?« je vprašal zavzeto. Janez se je smehljal v zadregi. Stopil je k Ciganu in se naslonil nanj. Kaj meni baron? Ali mu nemara ni všeč? Tudi Kastelic in Palčič sta zvedavo gledala barona in njegovo ravnanje. Potem je baron povedal, da je žrebe iz lipiške kobilarne. «Vsekakor je lipicanske pasme,« je rekel, ker sta Palčič in Kastelic dvomljivo vihala obrvi. ♦Pojdimo,« je rekel, «stopimo nekoliko pod streho.« Spotoma je vprašal Janeza, če pozna «Cavallerio rusticano«. škoda, pravcata škoda. «In tu niti ni šlo za žensko, za žival ste se potegnili, za plemenito mlado žival. Kak zob ste mu izbili,« je rekel. Potem se je obrnil k županu. «Da, da, je rekel, to vam je viteštvo!« «Mlada kri,« je rekel Kastelic, «m!ada kri...« S Palčičem sta se pomenljivo spogledala. Onadva tudi nista mogla vedeti, o kakšni konjenici govori baron. Vsekakor sta pokazala vso dobro, voljo, da bi tudi svoje prepričanje vskladila z njegovim. Baron je torej ugotovil, da Janezovo žrebe ni malovredna ciganska para, temveč iz plemenskega hleva. In Odolinčan se je prišteval med veščake, kdo mu ne bi verjel! V tem je bil torej vzrok njegove dostopnosti, njegove domačnosti. Kastelic in Palčič sta se skrivaj mrgodila drug drugemu, sporazumevala sta se z igro obraza in hkrati sklenila, da nikakor ne smeta dopustiti, da bi baron fanta ociganil za tistega, no, Cigana. O tem sta se menila. Janez se je znašel v veliki zagati. Tu nista bila le župan in Palčič, bil je tudi baron z vso tisto svojo prijaznostjo in nerazumljivimi namigi. Sedel je za mizo kakor nedorasio dete in odgovarjal samo da ali ne, in se potil. Bil je žejen, pa si je drznil srkniti iz kozarca le ob prigovarjanju. «Iz Slavonije torej,« ie rekel baron. In kam ga vodi sedaj, konjiča? Janez je iskal pomoči pri Palčiču. Vsakokrat je pogledal nanj, preden je odgovoril baronu. Cemu o tem vprašuje, si je mislil. Palčič se je smehljal spodbudno, gladil si je bradico in čakal, da se oglasi Kastelic. In Kastelic se ni prav nič obotavljal. No da, je rekel. «Tam si ga je prislužil, konjiča. V neki konjarni in sedaj se nikakor ne more ločiti od njega.« «Popolnoma razumem,« je rekel baron. «Le kdo bi se hotel ločiti od skokonoge srnice Ali za primerno ceno...« tako je namignil. Zatem se je predal modrovanju o grobem kmečkem delu. Pri takem delu mora imeti človek ustrezno orodje in živino. «Primerno orodje in primerno žival,« je rekel. «Ali ne, mladi prijatelj?« Toda baron ni čakal odgovora, klical je krčmarja. Samo s prsti je tlesknil in Barčan se je takoj pojavil. Nato je baron dvignil roko. Samo na to naj pomislijo: nadeti komat, grobi kmečki komat takšnile občutljivi živalici! Obesiti častniku motiko namesto sablje!... Baron je nekaj časa obtrkaval z zlatom okovano tobačnico, potem je odškrtnil okrogli pokrovček. «Sto kron je denar,« je rekel. Janez se je z zahvalo ubranil tobaka, oni trije pa so z ugodjem vlekli vase ščemeči prah oni vnic z roke. ,ejfl «Lep denar,« je rekel Kastelic. «Tolik° že sam ponudil.« ,.n. Nifj/ Tako? Baron je bil videti zelo iznenaa ^1” se je nazaj, da bi vidneje izrazil svoje * -jt* potrkaval s tobačnico po mizi. «Potemtakem,» je rekel resno, «ste se ^: žiti gnoj s konjem]1 ki bi ne bil v nečast c rfk j hlevu?« --i-fVjK Janez nj mogel vedeti, kam vse ^^op8^ paj je bržčas norčija, si je mislil. In ga vika, neaakšno šalo si je izmislil 0 0(j ” tr*™ M konju. Zajel je torej sapo, da bi pojash^j privedel Cigana Toda tu se je zopet vrnVjji Kastelic je menil, da so preveč besedil1 ^ s J fcil mislili. Rarnn mora vpdf*ti ria hi se J&R6. „ oV 9 g Poleg tega je sanjal, da se bo vrnil d°^teiri.1 ločil od živali, ki mu je tako rekoč z: rasla z mladim konjičem. Leto dni je sanjal ta je tudi mlad... ' Iti Baron je bil človek, ki je vse to r-- ,, hotel tega preočitno pokazati, je bilo pf1 $ ti* padljivega privida; le kakšen bo tale se: jn pomlad? Kakor ver,er... Izvlekel je denarn v njej nekaj temnozelenih bankovcev. «Tu je sto kron,« je rekel. reKe ^. „ Baron je vstal in se pokril. Nato J,iateU.ssiji pristavil še sto kron, če bi se mladi P^tJejjc s. {" In kdo se ne bi odločil! Palčič in Kas , budno kimala in tako je Janez vendarle sede. On nima nič proti temu, je rekeJ^. 0p eg°t0te( 3CUC. HUJitt IlUJ (JlUti 1/CillU, JC j: kor da je Cigan last treh. Vstal je tuo bal, kaj naj bi še rekel. l D s* K S > V c1« S Nič! Kupčija je bila domenjena, ie,jSriiicl r mogel takoj Iztakniti tistih sto kron. » dč* bilo, v tem žepu tudi ne... (Na dalieV° iiie K