-I/o
■o
im
■in
-c-»
iE-
Alpinista preživela snežni plaz str. 33
str. 44-45
Manj evrov za asfalt, več za gospodarstvo

I*

90,6 95,1 95,5 100,3
mL
gospodarski minister mag. Stanko Stepišnik
Zaupate nam že 68 let
□
m_
Do polnega
vozička
brez mošnjička
Št. 17 / Leto 68 / Celje, 28. marec 2013 / Cena 2,30 EUR
V podjetjih nič novega
V vranskem Kivu imajo naročila, delajo tudi, v žepu pa zaposleni nimajo niti za kilogram starega krompirja. Še eno podjetje na poti v stečaj?
str. 2-3
Zapuščene živali -strošek ali zaslužek?
str. 16-17
SPODBUDNA ZGODBA1
V Sorževem mlinu se vrtijo kolesa
str. 5
Celjska sleparja pometla s konkurenco
str. 13
Protipoplavni ukrepi na račun rib? str. 10
Mi bomo plačali
drugače kot Ciper str. 4
V Novem tedniku novice iz 33 občin
Vabimo vas v »Osnovni tečaj po sistemu:
SAVININE JOGE OBRAZA«
ZA VSE OD 20. DO 80. LETA 8. 4. 2013 ob 19. uri CEDE, dvorana Zlatorog
PRIJAVE:
E-mail:
joga.sprememb@gmaii.com Tel.: 040 158 843 www.joga-sprememb.si
Odkrivamo turistične bisere naših občin.

v Osrednje Savinjsko
Industrijska konoplja kot rastlina prihodnosti
str. 41
Naša usoda je tudi usoda naših
prednikov str. 42-43
hjoli/iu

brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti	, opremljeni po najvišjih standardih.
Naročila na zdravniški pregled in za informacije na telefon:	03 620 97 60
Ob nakupu enih korekcijskih očal vam druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo.
2
AKTUALNO
UVODNiK
Ura za

£

BISERKA POVSE TAŠIČ
Za nami je Ura za Zemljo, ko smo ugasnili luči, da bi drug drugega spomnili, kako lomastimo po planetu in se razsvetljujemo in osvetljujemo tudi takrat, ko je to povsem odveč. Nekateri ne spregledajo v še tako svetlih dneh, drugi spet vidijo celo takrat, ko je temno kot v rogu. Morda gledajo s srcem, tako kot Mali princ.
Če predstavniki oblasti pri nedavno ustreljenih dveh psih zapišejo v ovadbi, da pri poškodovanju tuje stvari ni šlo za oškodovanje premoženja večje vrednosti, človek obnemi. In se vpraša: stvar ali živo bitje? In veseli me, da so z ušesi zastrigli tudi na tožilstvu. V času, ko vse več ljudi v naši državi živi težko, se seveda lahko komu naša tokratna tema, namenjena izgubljenim in zapuščenim kužkom, zdi povsem odveč. Nekateri ljubitelji živih bitij smo se pač vprašali, ali je možno, da v slovenskih občinah ni enotne ureditve reševanja problema izgubljenih/zavrženih živali. In veste, kako smo se lotili te teme? Do nas so prišle govorice, da naj bi menda nekateri služili z odstrelom psov in tako nekaterim občinam prihranili denar za plačilo oskrbnine v zavetiščih. Preveč grozno, da bi bilo res. In se je vozel razpletal v predvidljivo smer, da vse občinske proračune tarejo visoki stroški za namestitev izgubljenih živali v zavetiščih, inšpektorjem je za vse skupaj bolj malo mar, veterinarska uprava, ki bi si morala prizadevati za poenoten nadzor nad zapuščenimi in izgubljenimi živalmi, pa nič, zakonodaja še manj. In smo glas povzdignili za tiste, ki res ne morejo spregovoriti, da bi povedali kaj sebi v bran. Če namreč ljudje v naši državi živijo vse slabše, nas to ne odvezuje od tega, da spregovorimo tudi o odnosu do drugih živih bitij med nami!
Glas zase so po več mesecih obljub, zdaj ko nimajo niti za kilogram starega krompirja, dvignili delavci v še enem podjetju; tokrat v vranskem Kivu, kjer naj bi novi direktor, po trditvah delavcev, predvsem nekaj barantal in namesto kotlov za bio-maso izdeloval plastične izdelke, delavcem pa ponudil v podpis nove pogodbe o zaposlitvi, ker kaj drugega kot to ali »cesta« jim menda tako ne preostane. In nov gospodarski minister, nekdanji prvi mož Emo Orodjarne, ki je prepričan, da v državi obstajajo »ovadbe po potrebi«, torej da se v pravem trenutku koga dis-kreditira, nam je v intervjuju za Novi tednik pokazal kompas. Pravi, da velikih podjetij v Sloveniji ne bo več. Priložnosti so po njegovem mnenju le v samozaposlovanju in v manjših podjetjih. In napovedal je tudi, da pod njegovo taktirko ne bomo več toliko evropskega denarja zmetali v asfalt, temveč v gospodarstvo. Bo torej nova mantra našega naroda »vsi Slovenci, vsi podjetniki«? Lepo in prav, le še kako, moramo odkriti. Pot z »borze« dela do lastnega podjetja vse bolj obubožanega delavca z neustrezno izobrazbo se ne zdi najbolj prepričljiv način.
Smo se pa v uredništvu, prav nič prestrašeni za naše novinarske >prihranke<, v dobro bralcev pa vendarle, vprašali, kako je zdaj z zajamčenimi vlogami pri nas. Saj veste, marsikdo med znanci se je ob ciprski obdavčitvi vlog nad sto tisoč evrov pri-dušal, češ, le naj jim vzamejo bogatinom, tudi našim, ki so »izvažali zaslužke«. Nemška kanclerka Merklova je celo izustila, da pač ni mogoče reševati le bank, ne misleč na nemške seveda, in tako prikimala stečaju druge največje ciprske banke. Ker so pa nekatere, žal, v socializmu naučili tudi postavljanja vprašanj, si človek ne more kaj, da ne bi spraševal: »Ja, kaj pa nedotakljivost lastnine, torej tudi kapitala? Le kje se (ne)dopustno jemanje države konča? Ne da te kdorkoli kaj vpraša? In če je kapital boječ, finančne storitve pa temeljijo na zaupanju, so potemtakem v evropski trojki zavestno pokopali ciprsko gospodarstvo in ga pahnili v recesijo neslutenih posledic?« No, to bi nas moralo skrbeti, čeprav smo menda tako zelo daleč od ciprske zgodbe.
Kivovi delavci z Vranskega se v teh dneh, kot mnogi njihovi predhodniki v preživeti kalvariji od obljub do stečaja, zagotovo sprašujejo, le kaj veljajo delo, poštenje, čakanje, potrpljenje... In prav zato, ker vrednote, ki jih živimo na eni strani, in tiste, v katere verjamemo, dajejo smisel našemu življenju, vplivajo na naše odločitve in delovanje, si jih ne bi smeli dopustiti se-suvati po dolgem in počez. Razen če kot neizpodbitno dejstvo (ne)hote sprejmemo, da je edina sveta in merodajna vrednota državljanov Slovenije danes in jutri zgolj še denar - sveta vladar. Po Uri za Zemljo, ko smo ugasnili luči vsaj za trenutek, bi si vsaj kakšno minuto morali vzeti tudi za... razmislek, kje smo leta 2013 in kje morda bomo leta 2030.
Kljub snežinkam v poletni čas
Prehod iz zimskega na poletni čas se letos zgodi v nedeljo, 31. marca 2013. Na ta dan moramo kazalce ob 2. uri zjutraj premakniti za eno uro naprej, torej na 3. uro. Tako bomo prešli na poletni čas.
Zaposleni v Kiv Vransko s stavko zahtevajo poplačilo vseh terjatev. Gre za razlike do polnih plač, saj so od avgusta lani prejemali akontacijo v višini 500 evrov, poleg tega poplačilo vseh odprtih terjatev, nadur in potnih stroškov, poseben problem pa so tudi neplačani prispevki za socialno in pokojninsko zavarovanje.
Obljube ne kupij starega krompir.
Tako bi skozi oči zaposlenih v družbi Kiv Vransko lahko povzeli dogajanje, ki je privedlo zaposleni sami predlagali stečaj
Včeraj, tretji dan stavke, v družbi Kiv Vransko stroji, iz katerih prihajajo različni kotli za biomaso, še vedno niso zarohneli. Zaposlenim je namreč prekipelo, čeprav je bilo opazno, da se za stavko niso odločili z lahkim srcem. Toda ko so se z različnih delovišč domov vrnili še monterji, so v ponedeljek stroji v Kivu obstali.
Že v ponedeljkovih jutranjih urah je bila upravna zgradba zaklenjena, žična varata na ograji so odprli le Ivu Kreči kot direktorju in enemu od lastnikov družbe. Čeprav zaposleni nanj največkrat pokažejo, da je krivec za nastale težave. »Celo leto je obljubljal, da bo podjetje sanirano. Da hodi v Anglijo in se dogovarja, da naj po-trpimo, da ...« so mrko mrmrali predse Kivovi delavci, večinoma oblečeni v modre pajace. Niso želeli razpredati na novinarsko vrtanje, a zavedali so se: »Nedokončani posli nas bodo pokopali.«
Kje je denar?
Težave so se v Kivu začele pojavljati že februarja 2011,
uprava pa je rešitve samo obljubljala. »Dolgo smo prenašali, stiskali zobe, z razumevanjem sprejemali situacijo. Ne le, da je povsod
Kiv Vransko izdeluje opremo za pridobivanje energije iz sistemov za izgorevanje oziroma uplinjanje biomase in komunalnih odpadkov. Njihovi kotli so vgrajeni v številnih evropskih državah.
težko za službe, da je ne moreš menjati čez noč ... Toda mi smo verjeli, znali so nas prepričati. Direktor nam je zagotovil, da bo prišel strateški partner iz Anglije in da bo podjetje >laufalo« kot prej. Da se bodo stari dolgovi poravnali in potem bomo lažje zadihali, »je pripovedoval sindikalni zaupnik Marjan
Svet. V Kivu, ki na Vranskem že od leta 1947 številnim družinam daje kruh in človeka dostojno življenje, so nekateri zaposleni tudi po 30 let. »Nenehno je tlelo upanje. Verjeli smo in upali. No, pa je vseeno prišel konec - potem ko so videli, da gre samo za zavlačevanje in taktične poteze direktorja.«
Premalo
informacij, preveč
govoric
Kot se je izkazalo v kratkih pridušenih pojasnilih, zaposleni vedo bolj malo ali nič o natančnem finančnem stanju podjetja. Mogoče je tudi zato več govoric. »Menda so zadaj tako veliki dolgovi, da ni izhoda in da se ne moremo sami pobrati. Upanja ni več,
Kot pojasnjujejo v družbi D&G, so se z direktorjem Kre-čo pogovarjali zgolj o možnosti najema dela proizvodne hale.
ampak denar bi moral biti. No, ja, saj je, ampak verjetno na drugih računih, najbrž so to hčerinske družbe. Imamo zastopništva v različnih državah in nikjer ne piše Kiv, d. d., temveč so navedena druga podjetja. Mi smo bili samo izvajalci oziroma smo dostavljali robo. Plačilo in denar sta ostala drugje.«
Čeprav se zaposleni sprašujejo, kako je to mogoče. Imeli so delo, naročila, sklepale so se večmilijonske pogodbe ... »Več kot leto so obljubljali rešitelja. Verjeli smo do zadnjega dne. Vendar je naša edina legitimna moč, da bi dobili to, kar nam pripada, samo stavka. Kot slišimo, so banke zaplenile stroje, vendar smo delali, saj smo imeli naročila. Zagotovo so tudi kupci čakali, kaj se bo zgodilo s podjetjem. Verjetno imamo dovolj naročil, vendar ni denarja za poplačilo terjatev in materiala,« je omenil drugi sindikalist Janko Rovšnik, čemur je Svet dodal, da se je prava agonija začela lani avgusta, ko so uporabili sindikalni račun za izplačilo akontacij plač. »Delavci še za kilogram
kreča obupal, delavci gredo do konca
V	petek jih je direktor Ivo Kreča obvestil, da zapušča mesto družbenika ter tudi predsednika upravnega odbora oziroma direktorja.
V	Kiv, d. d., in Kiv Es naj bi vstopila družba D&G s svojimi partnerji, je zapisano v obvestilu, ki visi tudi na oglasni deski. »Kot je bilo povedano na sestanku
z direktorico Danielo Mulec, je cilj vstopa poleg sanacije Kiva ohranjanje izdelkov in delovnih mest,« je napovedal Kreča ter dodal, da naj bi se na ponedeljkovem zboru delavcev predstavil novi direktor Andrej Urek. Kljub napovedani stavki je Kreča zaposlene pozval, naj pridejo na sestanek in poskušajo
z novim vodstvom poiskati poti za ureditev razmer. »Iz registra je razvidno, da so za Kiv, d. d., vpisani štirje lastniki. Dokler med njimi ne bo Ureka, se z njim ne moremo pogovarjati niti pogajati. Pogovarjali se bomo s Krečo,« so odločni delavci.
V pismu je Kreča še dodal, da kljub odstopu ne zapušča
Kiva, temveč naj bi deloval na področju trženja in razvoja ter skušal prispevati k rasti in razvoju podjetja. »Zdi se mi, da je vse skupaj za lase privlečeno, ker si Kreča kupuje čas. Delniške družbe se ne da kar tako prodati, lastnik podjetja se ne more spremeniti kar čez noč,« pa poudarja sindikalist Skei Mirko Hirci.
AKTUALNO
3
o »kile«
ja
do stavke - Če do petka rešitve ne bo, bodo
Janko Rovšnik
Sindikat o tem, da delavci izsiljevanja s podpisom novih pogodb o delu ne bodo sprejeli. »Zavedamo se zakonskih določil in varoval za delavce, tako da so vsake grožnje z odpovedjo odveč.«
starega krompirja nimajo več - torej nimajo na računih niti 35 centov.«
V skupini zaposlenih je bilo mogoče slišati še več zgodb: o večmilijonskih projektih, ki so jih »zagnali« lani, postavljali letos ... Da so se ponašali z imenitnimi referencami, so omenjali in nekoliko žolčno dodali, da naj bi bil direktor Kreča v času, ko se je menda pogajal v Angliji, preprosto doma.
Plastika namesto kotlov
»Večkrat smo imeli sestanek z upravo, vedno je bilo obljubljeno: kmalu bo. Delali smo, uprava pa ni izpolnjevala svojih obveznosti.« V praksi to pomeni, da dolg do nekaterih delavcev, ki so v tem času delali v tujini, znaša tudi do 20 tisoč evrov.
V torek je spletna stran KPK Supervizor objavila spremembo lastništva v Kiv Vransko, po kateri je prav s ponedeljkom, prvim dnem stavke, lastnik okoli 70 odstotnega deleža delniške družbe postal Andrej Urek, ki ga je Kreča že pred dnevi napovedal kot novega direktorja. Tako je verjetno »padlo« v vodo eno od razmišljanj delavcev, da bi sami odkupili družbo ali ustanovili novo podjetje, saj imajo dovolj naročil.
Marjan Svet
»Stavka v družbi Kiv Vransko je v mirovanju,« se je včeraj izrazil sindikalist Svet. V torek so se namreč dogovorili, da naj bi bila najkasneje jutri znana usoda vranske družbe. Če do petka rešitve ne bo, bodo zaposleni sami najkasneje do torka predlagali stečaj družbe Kiv Vransko.
V povprečju naj bi jim dolgovali med tri in pet tisoč evri.
Kot je razvidno iz zapisnikov, so se na zboru delavcev, ki je bil februarja, dogovorili, da naj bi do konca meseca pridobili strateškega partnerja iz Anglije. Drugi dogovor, je bil, da bi do konca februarja dobili poplačane razlike v plači za tri mesece, do konca marca pa ves preostali znesek, ki ga delavcem dolguje Kiv. Že na tem srečanju so delavci zagotovili, da bodo ostro reagirali, če bo kateri od odgovorov kršen - kar se je seveda zgodilo, saj februarskega izplačila zaposleni niso prejeli.
Do vrelišča je prišlo, tako pravijo zaposleni, na zboru delavcev v sredo, ko se je kot potencialna vlagateljica predstavila Daniela Mulec. »Najprej je predstavila podje-
tje, nato pa izjavila, da naj bi dobili nove pogodbe o zaposlitvi. Da kdor ne bo podpisal, bo na cesti. Med drugim je tudi izjavila, da nimamo kam iti. Pa da bi v >firmo< pripeljala neke stroje za plastiko, na katerih naj bi delali. Plače za nazaj ne bi prejeli,« so pripovedovali ogorčeni zaposleni.
Brez poplačila dolgov na »borzo«
Po vseh teh zgodbah se je v Kivu v ponedeljek začela stavka. Novega direktorja Ureka ni bilo, Kreča novinarjem ni želel pojasniti, kaj se dogaja, ker da v javnosti ne želi govoriti o težavah Kiva, dokler še obstajajo možnosti za rešitev družbe in delovnih mest. Poudaril je le, da je za osmo uro sklical delavce, a se »sindikalni poveljnik« Hir-ci ni strinjal s tem ...
Hirci odgovarja, da je odnos direktorja in potencialno predstavljenega slamnatega lastnika do delavcev in sindikata zelo podcenjevalen
in predvsem zaskrbljujoč. »Družba, ki se ukvarja oziroma se je ukvarjala s prodajo avtomobilov, zdaj pa s pre-prodajanjem družb, za nas ne predstavlja resnega sogovornika. Mnenje sindikata je, da si kupujete čas. Prenos družbe na način, kot si ga predstavljate, je protizakonit in najmanj izpodbojen. Ponedeljkova stavka je samo začetni ukrep, v kolikor pa denarja ne bo, se lahko zgodi še kaj drugega,« pravi Hirci in dodaja, da zaposleni ne bodo podpisali novih pogodb o zaposlitvi.
V torek je Kreča stopil pred zaposlene in jih pozval, naj potrpijo do konca tedna, ko naj bi našel rešitev za podjetje. Delavci so vztrajali, da so stavkovne zahteve jasno izražene in da bodo nadaljevali stavko, dokler ne bodo izplačane razlike v plačah za vse mesece nazaj in poplačani tudi drugi zahtevki zaposlenih. »Če bo >firma< poplačala dolgove, gremo naprej, če ne, bomo zahtevali stečaj in gremo na >borzo<.«
VELIKONOČNO VOŠČILO
V tem času, ko se poslavlja zima in prihaja pomlad, se tudi v naši družbi in Cerkvi veliko pomembnega dogaja. Slovenija je dobila novo vlado, v Katoliški cerkvi pa smo z veseljem sprejeli novega papeža Frančiška, ki je že po prvih korakih v novi službi osvojil srca verujočih in pridobil simpatije svetovne javnosti. Po njegovi duhovni svežini in gorečnosti bo tudi letošnje obhajanje velike noči dobilo bogate razsežnosti, ki se jih vsi veselimo.
Če se želimo približati vsebini in sporočilu velikonočnega praznika, se moramo podati na zanimivo pot »od lupine k jedru«, od bolj oddaljenih oblik praznovanja velikonočne skrivnosti do osebnega srečanja s Kristusom, v skrivnosti njegovega trpljenja, smrti in vstajenja.
Na to pot stopamo v teh dneh, ko pišemo velikonočna voščila in si segamo v roke z najboljšimi željami za srečne in blagoslovljene velikonočne praznike. Na to duhovno pot smo vstopili na cvetno nedeljo, ko smo se pri bogoslužju spominjali Jezusovega mesijanskega prihoda v Jeruzalem. Takrat so Jeruzalemčani s cvetjem, z zelenjem in z radostnimi vzkliki šli Gospodu naproti. V spomin na ta dogodek pri bogoslužju cvetne nedelje blagoslavljamo cvetje in zelenje, različne pomladne šopke in butare, ki spadajo k duhovnemu izročilu našega naroda. Zelo smo bili veseli, ko so organizatorji smučarskega slavja na Planici vsem zmagovalcem skupaj z odličji dali v roke tudi pristno gorenjsko butaro kot se za cvetno nedeljo spodobi.
Ne moremo se ustaviti pri bogoslužju velikega četrtka, velikega petka in velike sobote, omenimo le blagoslov velikonočnih jedil, ki ima tudi svojo bogato versko, duhovno, narodno in kulturno vsebino in ozadje. Pisatelj Finžgar je že svoj čas zapisal, da kruh ali še bolje velikonočni kolač pomeni Jezusovo trnovo krono in meso Jezusovo telo za nas darovano. Korenine hrena s svojo ostrino pomenijo trpljenje in žeblje, s katerimi so na križ pribili Jezusovo telo. Zelo zgovorne so pisanke, ki pomenijo, posebej če so rdeče pobarvane, kaplje krvi, ki je tekla po križu. Pomenijo pa tudi življenje, ki pride na svetlo, ko se piščanček prikljuje iz jajčne lupine, kakor je Kristus prišel iz skalnega groba.
To so znamenja na poti proti jedru in vsebini velike noči, ki je sporočilo, da je življenje močnejše od smrti, da je luč močnejša od teme in dobro močnejše od zla. In ta luč je Jezus Kristus, ki je šel v temo smrti in s svojim vstajenjem začel novo obdobje človeške zgodovine, ki svet in človeštvo nezadržno vodi v smeri novega neba in nove zemlje (prim. 2 Pt 3,13).
Zato kristjan, ki se je osebno srečal z Jezusom Kristusom, nikoli ni sam in nikoli ne more biti žalosten in obupan, je na cvetno nedeljo govoril papež Frančišek zbranim vernikom. Prav velikonočni prazniki so priložnost, da utrdimo svojo povezanost z Jezusom Kristusom, da bomo v njem imeli življenja in ga imeli v izobilju (prim. Jn 10,10), za vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, ki vam jih želim iz vsega srca ...
ČHTRTEK	PETEK	SOBOTA	■DELIA
	ife		
319»		9KDnn	
Obvestilo
Obveščamo vas, da bo 1. aprila, na velikonočni ponedeljek, zaprt Oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje. Oglase za četrtkovo izdajo Novega tednika boste lahko najkasneje oddali v soboto, 30. marca.
NE PREZRITE
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanko Stepišnik v pogovoru z novinarko Urško Selišnik med drugim pravi: »Tujci bodo preprosto prenesli denar tja, kjer bodo videli koristi. Pri nas imamo na razpolago samo znanje ljudi, naravna vira pa sta samo geotermalna energija in les. Zato je nujno, da se ljudje nenehno izobražujejo, da veliko vlagamo v izobraževanje in usposabljanje, ker je to naš trenutni in prihodnji izhod iz krize.«
strani 44-45
STANISLAV LIPOVŠEK celjski škof
4
GOSPODARSTVO
Jamstvo države za vaše vloge
In kako varen je denar v naših bankah?
Ob poslušanju novic s Cipra te dni ne glede na zagotovila, ki jih je mogoče slišati iz vladnih vrst, tudi veliko Slovencev skrbi, kako varni so njihovi prihranki v bankah. Tudi širše v Evropi je namreč slišati, da naj bi se v reševanje finančne krize vključilo vlagatelje s privarčevanimi zneski nad 100 tisoč evrov. Bojazen se še krepi ob tem, da tudi banke v Sloveniji niso v najboljši kondiciji in da je zato njihova sanacija ena prednostnih nalog v državi. Da so prihranki varni, zagotavljajo tudi v Banki Slovenije.
V	Sloveniji so namreč na podlagi Zakona o bančništvu do višine 100 tisoč evrov zajamčene vse vloge, ki jih ima posameznik pri posamezni banki ali hranilnici na območju države. Med upravičene vlagatelje, torej tiste, ki jim za bančne vloge do 100 tisočakov jamči država, spadajo fizične osebe; tudi fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost in samostojni podjetniki, ter pravne osebe, ki ne izpolnjujejo meril za srednje ali veliko podjetje. Med zajamčene vloge sodi denar na transakcijskem računu, prav tako pa tudi hranilne vloge, denarni depoziti ter tudi vloge na podlagi potrdila o depozitu oziroma blagajniškega zapisa, če sta ta izdana kot imenski vrednostni papir in se glasita na ime upravičenega vlagatelja. Kot še pojasnjujejo v Banki Slovenije, med zajamčene vloge sodijo tudi druga pozitivna stanja pri banki, ki so posledica običajnih bančnih transakcij in jih mora banka vrniti v skladu z veljavnimi zakonskimi in pogodbenimi pogoji.
V	vsaki in pri vseh bankah
Do višine 100 tisoč evrov so torej v Sloveniji zajamčene skupno vse vloge, ki jih ima posamezen vlagatelj pri posamezni banki ali hranilnici na območju države. Ljudje, ki imajo več prihrankov, torej lahko svoj denar zavarujejo tako, da ga razpršijo med več bank oziroma hranilnic. V primeru, ko ima posameznik po 100 tisočakov v treh različnih bankah ali hranilnicah, ima namreč zajamčenih posamično pri vsaki od njih po 100 tisoč evrov, skupno torej vseh 300 tisočakov.
Jamstvo države tudi ni pogojeno z lastništvom banke oziroma hranilnice, v kateri imajo ljudje svoje prihranke. Tako so pri nas enako varne tudi vloge pri podružnicah tujih bank z območja držav evropskega gospodarskega prostora, ki ob državah članicah Evropske unije vključuje še Islandijo, Norveško in Lihtenštajn. Prihranki v njih so zajamčeni do enake višine kot pri slovenskih bankah in hranilnicah, torej do 100 tisoč evrov. Edina razlika je v tem, da zanje jamči sistem jamstva za vloge v matični državi, kar pomeni, da so vloge pri podružnici avstrijske banke zajamčene po avstrijskem sistemu. O tem morajo podružnice tujih bank posebej podučiti svoje komitente in to tudi objaviti na svojih spletnih straneh ter v poslovalnici.
IVANA STAMEJÖC
Kot še pojasnjujejo v Banki Slovenije, obstajajo tudi bančne vloge, ki nimajo jamstva države. Vendar gre za specifične vloge, kot so vloge iz naslova obveznic ter drugih dolžniških imenskih vrednostnih papirjev, razen potrdila o depozitu in blagajniškega zapisa, če sta izdana na ime; vloge, ki se glede na svoje lastnosti upoštevajo pri izračunu kapitala banke; vloge v zvezi s posli, zaradi katerih je bil imetnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja in vloge na prinosnika ter vloge, ki so kakorkoli anonimne oziroma pri katerih identifikacija vlagatelja ni mogoča, ker banka ne razpolaga s podatki o imetniku vloge. Po vsebini so to vloge, ki se glasijo na prinosnika in tiste vloge na geslo iz preteklosti, kjer identifikacija imetnika vloge še ni bila opravljena. V Banki Slovenije priporočajo, da se vsi vlagatelji, ki so imetniki anonimnih vlog oziroma vlog, pri katerih banka ob odprtju ni zahtevala njihovih matičnih podatkov, zglasijo v svoji banki in ji posredujejo svoje podatke. Le tako bodo ob izpolnitvi ostalih pogojev tudi takšne vloge zajamčene.
Po Cipru Slovenija?
Finančnega svetovalca, ravnatelja, upokojenega bančnika in generalnega direktorja s Celjskega smo poprosili za komentar trenutnega ekonomsko-političnega stanja v državi in Evropi. Večina domačih strokovnjakov sicer poudarja, da sta slovenski in ciprski bančni sektor povsem neprimerljiva, a vseeno sporočilo Evropske unije tako ali drugače zadeva vse.
Je nedotakljivost lastnine in varnost bančnih vlog v EU še svetinja ali je tovrstna rešitev pri Cipru zgolj začetek plazu, ki ne izbira kolateralne škode? Je EU v tem primeru izdala svoja osnovna načela?
StO, ŠO, US, foto: SHERPA (arhiv NT)
mreč odvisno od sedanje vlade in njenih potez. Če bo vlada sprejela prave odločitve, se temu scenariju lahko še vedno izognemo, v nasprotnem primeru ne. Srečo imamo, da smo v Evropski uniji, saj imamo tako še kakšno varovalko. Ciprski scenarij, ko oblast poseže po lastnini državljanov, je manj slaba možnost med vsemi slabimi. V nasprotnem primeru bi namreč sledil bankrot države, kar pa bi bilo za državljane še veliko slabše kot obdavčitev njihovih prihrankov. Za banke in finance je pomembno samo troje - zaupanje, zaupanje in še enkrat zaupanje. Samo s tem je lahko delovanje bančnega sistema nemoteno. Seveda je pri tem treba držati tudi besedo.«
Bojan Sešel, ravnatelj Višje strokovne šole Ekonomske šole Celje
Rešitev v dobrih naložbah, ne le špekulacijah
»Zaznati je mogoče, da so manjše evropske države model, kako reševati finančne težave v uniji. Nekatera slovenska podjetja bi morala črpati denar za investicije iz lastnih virov, namesto da so ga pridobivala s pomočjo slabih kreditov, s čimer je prišlo do ogromnih finančnih izgub in propadlih investicij. To je zdaj treba nadomestiti z gospodarsko rastjo. Gospodarska rast pomeni večjo potrošnjo, več zaposlovanj, več denarja v državni blagajni. Treba jo je doseči s strokovnimi znanji, z dobrimi investicijami in ne samo s špekulacijami.«

hI
Niko Kač, upokojeni predsednik uprave Banke Celje
EU kot varovalka?
»Upam, da se v Sloveniji ne bo ponovil ciprski scenarij. Vse je na-
Franci Pliberšek, generalni direktor Mik Celje
»Preživijo le najboljši«
»Realnost je takšna, da nihče od nas ne želi biti podoben nekomu, ki se mu godi slabo ali slabše od nas. Ampak samo zato, ker si tega ne želimo, še nismo boljši oziroma drugačni. Sam nisem popolnoma prepričan, da se ciprska zgodba ne more ponoviti tudi pri nas - ne glede na podobnosti ali razlike v bančnem sektorju. Verjamem, da se to ne more zgoditi v določenih izbranih državah EU, med katere mi žal ne sodimo (več). In EU bo še naprej delovala tako, da zaščiti interese najboljših, katere države so to, pa ni nobena skrivnost. Takšen je zakon narave - preživijo le najboljši.«
Jože Artnak, finančni svetovalec iz Šentjurja
Pri nas bomo plačali drugače
»Evropa v tem pogledu povsod zasleduje načelo ščititi veleka-pital, ki mu morajo vse banke, tudi naše, vračati posojila, ki so bila zelo slabo plasirana. To mora sedaj nekdo plačati. Načini so lahko različni. Na Cipru bodo po zavrnitvi obdavčitve bančnih vlog to plačali največji varčevalci, ki so pretežno Rusi, z razlastni-njenjem bančnih vlog. Pri nas pa takih komitentov banke nimajo, zato bodo verjetno od nas zahtevali, da to plačamo državljani in varčevalci skozi eno ali več možnih oblik: državni proračun, prodajo tujcem najboljših podjetij v lasti bank ali celo skozi možno obdavčitve bančnih vlog ali premoženja. Bančne vloge v Sloveniji predstavljajo tudi bistveno manjši delež BDP-ja kot na Cipru. Pri nas je zasidran pretiran in nerealen občutek o brezmejni varnosti sredstev na bankah. Ker je varčevanje nujno za varnejšo socialno prihodnost ljudi, svetujem, da imajo na bankah le toliko denarja, kot je minimalno nujno za tekoče preživetje, za več ali na daljši rok pa je primernejša razpršitev v različne vrste drugih naložb izključno svetovno priznanih in renomiranih upravljavcev premoženja z dolgo tradicijo in uveljavljenimi pozitivnimi rezultati, ki so v korist vlagateljev preživeli vse dosedanje krize in svetovne vojne.«
NA KRATKO
Teš išče direktorja
Nadzorni svet Termoelektrarne Šoštanj je objavil razpis za direktorja družbe, ki jo od januarja vodi Franc Rosec.
Rosec je vodenje šoštanjske termoelektrarne prevzel po odstopu dotedanjega direktorja Simona Tota. Rosec se še ni odločil, če bo kandidiral za direktorja Teša, sicer pa v nadzornem svetu prijave pričakujejo do 4. aprila. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati priložiti program razvoja družbe za celotno mandatno obdobje, ki traja štiri leta.	US
Veplas v nove čase
Za velenjskim Veplasom je težavno leto, saj so v zadnjih treh mesecih lani zabeležili kar polovičen padec realizacije. Zaradi likvidnostnih težav še sedaj občasno prihaja do izpada proizvodnje, vendar pa za letos napovedujejo bistveno bolje poslovanje.
Veplasovi zaposleni še vedno občasno ostajajo doma na čakanju, saj jim tako ni bilo treba odpuščati zaposlenih.V zadnjih letih so odprli veliko novih projektov, pri tem pa niso predvideli, da bo vstop v svetovne poslovne sisteme tako zapleten in dolgotrajen. Sedaj, ko so uspešno prestali več certificiranj in presoj, si obetajo kar 100-odstotkov višjo realizacijo kot lani, ko so ustvarili 7 milijonov evrov prihodkov.	US
Celjska mala klinika na prodaj
Kristijan Anton Kontarščak, stečajni upravitelj podjetja Reparo, zbira zavezujoče ponudbe za prodajo Medicinskega centra Glazija Celje, med domačini bolj znanega kot »naša mala klinika«.
Podjetje Reparo je bilo lastnik objekta, stečajni upravitelj pa je izklicno ceno za prodajo medicinskega centra postavil na dobrih 5,7 milijona evrov. Objekt, velik 3562 kvadratnih metrov, ki naj bi bil po napovedih takratnega direktorja Repa-ra Boštjana Brenčiča dokončan že avgusta 2011, je trenutno v četrti gradbeni fazi.	US
NA KRATKO
Na delu »lažni« serviser
CELJE - Po mestu, kjer je ogrevanje urejeno z etažnimi kotli na zemeljski plin, je ta teden pri vratih zvonil lažni serviser. Občanom je ponujal vzdrževalni letni pregled plinskih naprav in tistim, ki so ga spustili v stanovanje, zatem pregled plinskega kotla zaračunal 65 evrov.
Glede na to, da letni vzdrževalni pregledi plinskih naprav niso zakonsko predpisani, so bili zato v Energetiki Celje, ki v knežjem mestu skrbi za oskrbo z zemeljskim plinom, v začetku tedna presenečeni, ko jih je poklicalo več občanov. Pri vseh naj bi domnevno njihov serviser skušal pregledati plinske naprave, zato so spraševali, ali so pregledi res potrebni. Tisti, ki uporabljajo zemeljski plin kot energent, namreč po ogrevalni sezoni ali pred začetkom nove praviloma res naročijo servisni pregled kotla, vendar ima večina za to opravilo stalnega serviserja. Kot zagotavljajo v Energetiki Celje, z »lažnim« serviserjem nimajo nič, zato občane pozivajo, naj bodo previdni in naj zahtevajo, da jim tak serviser pokaže ustrezno pooblastilo za izvajanje vzdrževalnih del na območju Celja ali kak drug dokument.
IS
Prizadevni gasilci
VITANJE - V gasilskem društvu načrtujejo za letos nakup nove gasilske avtocisterne z zmogljivostjo pet tisoč litrov vode. Obstoječa je stara sedemnajst let ter postaja vse bolj dotrajana zaradi številnih prevozov pitne vode. Lani so jih opravili kar 330, še posebej pereča je oskrba z vodo v zaselku Zgornji Brezen.
Za letos načrtujejo med drugim različna izobraževanja gasilcev, od uporabe izolirnih dihalnih aparatov do tehničnega reševanja iz prostorov, kjer gori. Gasilci bodo letos morali prav tako med drugim opraviti več rednih zdravstvenih pregledov, lani jih je bilo
pregledanih že osemintrideset. V preteklem letu večjega požara na srečo ni bilo, prišlo je do manjših dimniških, več posredovanj je bilo med poplavo ter med zimskim lomljenjem drevja, ki je onemogočalo prevoznost cest. Na lanskih tekmovanjih so na ravni gasilske zveze ter na meddruštvenih tekmovanjih osvojili več prehodnih pokalov, ženske članice so v trajno last prejele kar dva prehodna pokala. V društvu je 167 članov.	BJ
Pomoč za nujne stroške
RADEČE - Svetniki so na zadnji seji sprejeli pravilnik o dodeljevanju enkratne denarne pomoči. Občina je zaradi gospodarskega položaja, ki je s papirnico odnesel levji delež lokalnih delovnih mest, pod težkim socialnim bremenom. Že lani se je število prošenj za enkratno pomoč povečalo, letos pa se ta težnja še nadaljuje.
Doslej je dodeljevanje enkratne denarne pomoči urejal odlok, zdaj so že utečene postopke zgolj formalizirali v pravilnik. Zdaj se iz teh sredstev prednostno plačujejo funkcionalni stroški neposredno do upnikov. V prvi vrsti so to stroški občine in njenih javnih zavodov, kot so vrtec, komunala, šolska prehrana, najemnina za neprofitna stanovanja in podobno. V nadaljevanju lahko upravičenec uveljavlja stroške za nujne življenjske potrebščine, kot so kurjava, elektrika in podobno. A če v 45 dneh od nakazila ne dokaže namenske porabe pridobljenih sredstev, naslendjih 14 mesecev do njih ni upravičen. Zaradi slabše socialne slike so sredstva za ta namen v proračunu povečali že lani. Letos imajo za ta namen namenjenih 20 tisoč evrov.	StO
Evropski in državni denar na poti
LAŠKO - Občina Laško je prejšnji teden z ministrstvom za infrastrukturo in prostor podpisala dve pogodbi o sofinanciranju energetske sanacije stavb, in sicer za osnovno šolo v Rimskih Toplicah in vrtca v Laškem. Skupna vrednost projektov je približno 900 tisoč evrov.
Investicija v energetsko prenovo OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice zajema obnovo oken, vhodnih vrat ter fasade, toplotno izolacijo vkopanih zidov, stropnih konstrukcij proti hladnemu podstrešju ter tlakov nad neogrevanimi prostori. Prav tako bodo vgradili kotel na lesno biomaso in bistveno izboljšali ogrevalni sistem. Vgradi bodo še sistem za centralno prezračevanje z rekuperacijo. Skupna vrednost del je 568 tisoč evrov. Podobno bodo tudi v laškem vrtcu izolirali fasado, podstrešje in strop v kleti, vgradili kotel na lesno biomaso in uredili sistem prezračevanja. Investicija bo v celoti stala 313 tisoč evrov. Obe investiciji bodo financirali tudi z nepovratnimi evropskimi in državnimi sredstvi. Dober začetek leta v Laškem pomeni tudi novica z ministrstva za gospodarstvo, ki bo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v laško kanalizacijo vložilo skoraj 700 tisoč evrov.	StO
Vino Strniševo, salama Oberžanova
ŠTORE - Na društvenem ocenjevanju vina je postala vinar leta družina Strniša, ki ima vinograd v Dramljah. Vinar leta postane tisti vinogradnik, ki na ocenjevanju sodeluje z vsaj tremi vzorci vina ter z njimi doseže najvišjo oceno. Skupna povprečna ocena vina na letošnjem ocenjevanju znaša 18,03, kar je blizu posameznikove zlate medalje.
Med prvaki sort sta med belo zvrstjo in sauvignonom dosegli najvišjo oceno vini Jožice in Srečka Pajka, med laškim rizlingom vino družine Ferenčak, med chardonnayem Milana Krašovca, med kernerjem Marije in Ivana Stojana, med rumenim muškatom družine Strniša ter med modro frankinjo Mitje Oberžana. Rezultate letošnjega ocenjevanja vina Društva vinogradnikov in kletarjev Polič Štore so slovesno razglasili na petkovi prireditvi Praznik vina in domačih dobrot, ki je bila v kulturnem domu. Tam so prav tako razglasili rezultate letošnjega ocenjevanja salam. Salamar leta z najvišjo oceno ocenjevanja je tako postal Mitja Oberžan, sledita mu salamarja Janko Majoranc in Ivan Mlaker. Na odlično obiskani prireditvi so pripravili tudi razstavo 32 domačih kruhov štorskih gospodinj ter čebelarsko stojnico.	BJ
V mlinu kmetije Soržev mlin, ki jo uspešno vodi gospodar Oton Samec.
SPODBUDNA ZGODBA
Kolesa se morajo vrteti
Na kmetiji Soržev mlin tržijo izjemno tehnično dediščino - Mlevski izdelki, izletniški in stacionarni turizem
Je mogoče s tehnično dediščino ravnati tako, da živi in obenem prinaša vsaj manjši dohodek? Dohodek, ki je potreben za njeno vzdrževanje? Na domačiji Soržev mlin v Polžah pri Novi Cerkvi imajo namreč kar štiri zaščitene spomenike tehnične dediščine, med njimi mlin, mlinarsko hišo, kozolec in žago venecijanko. Vse to živi: iz mlina so mlevski izdelki, žaga je del učne kmetije, v stavbah oddajajo apartmaje.
»Sem le trenutni upravitelj tega,« je poudaril gospodar kmetije Oton Samec, ki smo ga obiskali med zadnjim močnim sneženjem. Kljub temu je bilo tam živahno, saj so ravnokar prispeli stacionarni gosti iz Švice in Avstrije, nekdo iz bližnje okolice je prišel po moko. S »trenutnim upraviteljem« me je gospodar opozoril na dolgo zgodovino domačije, kjer je mlin omenjen že v enajstem stoletju in je eden najstarejših delujočih v Sloveniji. Žaga ve-necijanka je bila zgrajena leta 1872, pri hiši sta ohranjena celo originalni načrt za gradnjo ter dovoljenje. Domačijo z osmimi zgradbami (od teh je sedem ohranjenih) je kupil Otonov praded, Otonov stari oče Jurij Samec se je v Polže nato poročil. Jurija so poslovni partnerji iz Celja, ki so govorili v nemškem jeziku, začeli klicati Žorž, domačini so ga nato preimenovali v Sorža in tako
je nastal Soržev mlin. Danes je to blagovna znamka te odlične domačije.
Trženje dediščine
Nekoč je bilo ob Hudinji na desetine žag in mlinov, ohranil se je Soržev mlin, ki deluje od starih časov neprekinjeno. Tudi žaga venecijanka z vodnim kolesom, ki je v Sloveniji z največjim premerom (njegova maketa je v slovenskem tehničnem muzeju), deluje od starih časov skoraj neprekinjeno. »Če vse te naprave redno delujejo, se pojavljajo le manjše okvare ter njihova obraba, če bi vse to pustil vnemar za daljše obdobje, bi začelo vidno propadati,« pojasnjuje. Lesena kolesa, ki so stalno mokra, seveda zdržijo veliko dlje. In zato je treba vse to tržiti.
»Vse to ljubim in tega, za kar so skrbeli predniki, ne pustim propasti,« je odločen sedanji gospodar Samec.
Po moko iz Celja
Na domačiji je bil v starih časih poudarek na mlinarski, kovaški in žagarski obrti. Tako so včasih mleli zrnje, ki so ga prinašale stranke, zadnji dve
desetletji je poudarek na mletju lastnih pridelkov z uveljavljeno lastno blagovno znamko. Kmetija je manjša, zato so količine omejene, poudarek pa je na ekološki pridelavi s kolobarjenjem in z uporabo kompostiranega hlevskega gnoja. V mlinu je tako danes mogoče dobiti deset različnih vrst moke, štiri vrste zdroba in tri vrste kaše. Posebnost so polnovredne moke in zdrobi z zmletim celim zrnom, kar je bolj zdravo. Po kilogram ali dva se pripeljejo kupci celo iz Celja, saj cenijo starodavni način mletja. Zrnje med naravnimi mlinskimi kamni se drobi počasi ter ohranja živost naravno pridelanih zrn.
Obratuje tudi venecijanka
Tudi žago venecijanko skuša pognati čim večkrat. Z njo ni neposrednega zaslužka, v sklopu učne kmetije pa so omogočeni vodeni ogledi za različne starostne skupine, od predšolskih otrok do dijakov živilskih šol in študentov etnologije. Kar osem različnih programov nudi Soržev mlin, radi prihajajo tudi turisti z Dobrne, iz Zreč ter drugih krajev. Na leto ga obišče okoli dva tisoč izletnikov, posamezniki obenem kupijo mlevske izdelke. Nekateri se odločijo, da ostanejo dalj časa, v apartmajih (s 23 ležišči) so v veliki večini tujci, iz vseh mogočih držav. Največ jih za Soržev mlin izve
na spletu, saj je domačija med drugim v evropski mreži Hiš s tradicijo, seveda na račun odlično ohranjene tehnične dediščine.
Soržev mlin tako živi vse leto. Glavna sezona za ogled njegovih spomenikov je v toplejših mesecih, v hladnejših mesecih je največ povpraševanja po mlevskih izdelkih. V času gobarjenja, na primer, zelo poraste povpraševanje po ajdovi moki in kaši. Na kmetiji je tako kar šest dopolnilnih dejavnosti, med njimi oddajanje prostora za piknike.
In tako se na domačiji Sor-žev mlin uspešno vrtijo vsa tri mlinska kolesa, med njimi dva mlinska ter eno na žagi. Kolesa, ki jih je treba redno obnavljati ter nato zamenjati. Ravno letos je čas, ko bo gospodar Oton Samec poskrbel za nova in brez njihovega trženja to ne bi bilo mogoče.
BRANE JERANKO
Predlagajte A podjetja,
ki so za vas spodbudne \ zgodbe ^
tednik@nt-rc.si
6
INFORMACIJE
Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 57/08, 87/11), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11; v nadaljevanju Pravilnik), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105-06-ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10), Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. list RS, št. 62/10, 40/11, 40-12-ZUJF in 57/12-ZPCP 2D, v nadaljevanju ZUPJS)
Nepremičnine Celje, d. o. o., Miklošičeva 1, Celje
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
1. PREDMET RAZPISA
1.1.	Predmet razpisa
Nepremičnine Celje, d. o. o. (v nadaljevanju: razpisnik), razpisuje oddajo v najem najmanj 20 neprofitnih stanovanj na območju Mestne občine Celje, ki bodo uspelim upravičencem oddana v najem predvidoma v letih 2013-2014. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi, in sicer:
-	lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe;
-	lista B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo.
Od razpisanega števila 20 stanovanj bo predvidoma:
-	najmanj 15 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in se bodo uvrstili na listo A. Stanovanja so predvidena na različnih lokacijah Mestne občine Celje;
-	najmanj 5 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki presegajo mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika, in so zavezani plačati lastno udeležbo ter se bodo uvrstili na listo B. Pet stanovanj je predvidenih na različnih lokacijah Mestne občine Celje.
Upravičencem bodo oddana v najem za nedoločen čas vsa neprofitna stanovanja, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izpraznjena ali na novo pridobljena in katerih števila se v času razpisa ne da natančno opredeliti. Prosta stanovanja bodo upravičencem dodeljena po prednostnih listah, ki bodo izdelane na podlagi tega razpisa.
V kolikor bo število upravičencev za stanovanja namenjena prosilcem z liste B, manjše od razpisanega števila stanovanj, se preostala stanovanja dodelijo ostalim upravičencem z liste A.
1.2.	Neprofitna najemnina
Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03, 142/04, v nadaljevanju: Uredba) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem.
Najemniki bodo lahko uveljavljali pravico do subvencije najemnine v skladu z uredbo, citirano v prejšnjem odstavku, oziroma drugim predpisom, veljavnim v času najema stanovanja.
Informativno navajamo, da za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina izračunana na podlagi sedaj veljavnih predpisov, približno 180 EUR.
Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržna stanovanja, po merilih in postopku, določenim s pravilnikom.
1.3.	Površinski normativi
Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani površinski normativi, kot jih določa Pravilnik v najem v 14.,15. in 16. členu, in sicer:
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2.
Razpisnik lahko odda v najem tudi manjše stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali če to želi.
Razpisnik lahko odda v najem tudi m2 večje stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali če to želi, pri čemer se razlika v obračuna kot prosto oblikovana najemnina.
2. RAZPISNI POGOJI
2.1. Splošni pogoji
Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so popolno poslovno sposobni državljani Republike Slovenije, ter ob upoštevanju vzajemnosti, državljani ostalih članic Evropske unije, in na dan objave razpisa izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da imajo od dneva objavljenega razpisa neprekinjeno prijavljeno stalno prebivališče na območju Mestne občine Celje;
-	žrtve nasilja v družini, ki imajo na dan objave razpisa na območju Mestne občine Celje začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih - varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj;
-	do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku;
-	da je prosilec, ki ponovno zaprosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, do prijave na razpis poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka;
-	pogoj iz prejšnje alineje se nanaša tudi na uporabnike stanovanja, razen če dokažejo, da v času trajanja prejšnjega najemnega razmerja niso bili zmožni plačevanja najemnine.
2.1.2. Družinski član
Ožji družinski člani so po določilu 11. člena Stanovanjskega zakona zakonec ali oseba, s katero udeleženec razpisa živi v zunajzakonski skupnosti v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: zunajzakonska skupnost), njuni otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Določba se smiselno uporablja tudi za določitev ožjih družinskih članov najemnika. 2.2. Dohodkovni kriterij
Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če mesečni dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 ne presegajo zgornje meje, določene v odstotkih od povprečne neto plače v državi, ki je v navedenem obdobju znašala 991,47 EUR.
Velikost gospodinjstva	LISTA - A		LISTA - B	
	%	meja dohodka v EUR	%	meja dohodka v EUR
1 - člansko	90 %	do 892,32	od 90 % do 200 %	nad 892,32 do 1.982,94
2 - člansko	135 %	do 1.338,48	od 135 % do 250 %	nad 1.338,48 do 2.478,68
3 - člansko	165 %	do 1.635,93	od 165 % do 315 %	nad 1.635,93 do 3.123,13
4 - člansko	195 %	do 1.933,37	od 195 % do 370 %	nad 1.933,37 do 3.668,44
5 - člansko	225 %	do 2.230,81	od 225 % do 425 %	nad 2.230,81 do 4.213,75
6 - člansko	255 %	do 2.528,25	od 255 % do 470 %	nad 2.528,25 do 4.659,91
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 25 odstotnih točk.
Ker obstoječi predpisi in tehnične možnosti ne omogočajo neposredno pridobivanje podatkov o neto dohodkih po uradni dolžnosti pri Davčni upravi RS, morajo prosilci podatke o neto dohodkih gospodinjstva predložiti sami za navedeno obdobje. Enako obdobje pred razpisom za ugotovitev dohodka gospodinjstva se upošteva tako za ugotovitev upravičenosti kot tudi za obveznost plačila lastne udeležbe. 2.3. Premoženje prosilca
Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje:
-	da mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 ne presegajo gornje meje določene v točki 2.2. tega razpisa;
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino;
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. Vrednost 40 % primernega stanovanja glede na velikost prosilčevega gospodinjstva je razvidno iz preglednice;
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino.
Ne glede na določilo prejšnje alineje lahko na razpisu sodeluje solastnik stanovanja ali stanovanjske hiše ali drugega prostora, v katerem prebiva, če njegov solastniški delež znaša največ tretjino in ne presega 40 % vrednosti zanj oziroma za njegovo gospodinjstvo primernega stanovanja.
Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje točkovano s 320 točkami po vrednosti točke 2,63 EUR in površinski normativi. Glede na število članov gospodinjstva vrednost drugega premoženja (vse drugo premično ali nepremično premoženje v državi in tujini razen premoženja po 3. alinei 3. člena pravilnika) v lasti prosilca ali drugega družinskega člana ne sme presegati naslednjih zneskov:
Število članov gospodinjstva	Vrednost drugega premoženja - 40 %
1 - člansko	10.099,20 EUR
2 - člansko	15.148,80 EUR
3 - člansko	18.515,20 EUR
4 - člansko	21.881,60 EUR
5 - člansko	25.248,00 EUR
6 - člansko	28.614,40 EUR
2.4.	Najemniki bivalnih enot
Prosilci, ki so najemniki najnujnejših bivalnih prostorov oz. bivalnih enot v lasti razpisnika, pod pogojem, da redno in brez prekinitve uporabljajo bivalno enoto in da imajo na dan prijave na razpis poravnane vse zapadle obveznosti za uporabo bivalne enote. Najemnik bivalne enote, ki se na razpisu uvrsti med dobitnike stanovanja, pa pred dodelitvijo neprofitnega stanovanja ne izpolnjuje pogojev glede redne uporabe in rednega plačevanja obveznosti za bivalno enoto, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se mu le-to ne dodeli. Do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem prav tako ni upravičen najemnik bivalne enote, ki je le-to izpraznil in do prijave na razpis ni poravnal vseh obveznosti.
2.5.	Najemniki tržnih stanovanj v lasti razpisnika
Prosilci, ki so najemniki tržnih stanovanj v lasti razpisnika, pod pogojem, da redno in brez prekinitve uporabljajo tržno stanovanje, da imajo na dan prijave na razpis
poravnane vse obveznosti za uporabo tržnega stanovanja in da so bili redni plačniki. Najemnik tržnega stanovanja, ki se na razpisu uvrsti med dobitnike stanovanja, pa pred dodelitvijo neprofitnega stanovanja ne izpolnjuje pogojev glede redne uporabe in rednega plačevanja obveznosti za tržno stanovanje, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se mu le-to ne dodeli.
3.	KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV
Stanovanjske in socialno-zdravstvene razmere prosilca bodo ocenjene skladno s točkovnim vrednotenjem, ki ga določa Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ter na podlagi točkovnega vrednotenja prednostnih kategorij upravičencev, ki so določene s tem razpisom in ki je priloga obrazca prijave na razpis za oddajo neprofitnih stanovanj.
3.1.	Stanovanjske razmere
Stanovanjske razmere prosilca, to je stanovanjski status, kvaliteta bivanja, primernost površine in funkcionalnost stanovanja se točkujejo tako, kot je določeno v Pravilniku.
3.2.	Socialne razmere
Socialne razmere, to je število članov gospodinjstva, ločeno življenje in zdravstvene razmere, se točkujejo tako, kot je določeno v Pravilniku.
3.3.	Prednostne kategorije prosilcev
Razpisnik določa v skladu s 4. členom Pravilnika poleg splošnih kriterijev še dodatne kriterije, ki jih mora izpolnjevati prosilec, da je upravičen do dodatnih točk. Do dodatnih točk bodo upravičeni samo tisti prosilci, ki bodo dokazila pod točkami 3.3.1., 3.3.2. in 3.3.3. priložili skupaj s prijavo na razpis najkasneje do zaključka razpisa. Razpisnik za navedena dokazila ne bo pošiljal pozivov za dopolnitev vloge, ampak bo štel, da prosilci dodatnih točk po teh kriterijih ne uveljavljajo.
3.3.1.	Stalnost bivanja na območju Mestne občine Celje
Doba stalnega bivanja se točkuje na podlagi potrdila Upravne enote Celje od vključno leta 1971 dalje. Upošteva se število let, dopolnjenih v letu razpisa. V primeru prekinitve bivanja se leta seštevajo. Upošteva se bivanje na območju, ki ga v času razpisa obsega Mestna občina Celje, ne pa tudi teritorij nekdanje občine Celje. Točkuje se le doba bivanja prosilca, ne ostalih družinskih članov
3.3.2.	Prosilec z daljšo delovno dobo
Prosilec dokazuje delovno dobo s potrdilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - izpis podatkov o pokojninski dobi zavarovanca. Prosilce se opozori, da se upošteva zgolj delovna doba.
Dodatne točke po tem kriteriju se priznajo vsem prosilcem, ne samo tistim brez stanovanja ali podnajemnikom, s čimer se glede upoštevanja delovne dobe prosilci izenačijo.
Upošteva se le delovna doba prosilca, ki jo ta izpolni na dan objave razpisa. Ne točkuje se delovna doba ostalih družinskih članov.
3.3.3.	Izobrazba
Prosilec predloži potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala). Spričevalom, izdanim v tujini, mora biti priloženo mnenje o priznavanju in vrednotenju izobraževanja. Upošteva se izobrazba, ki jo ima prosilec (izobrazba družinskih članov se ne upošteva) na dan objave razpisa - upoštevajo se samo dokazila o pridobitvi višje, visoke, magistrske in doktorske izobrazbe.
3.3.4.	Uvrstitve na prejšnjih prednostnih listah
Dodatno se točkujejo prosilci, ki so po letu 2003 že bili uvrščeni na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj in jim v času veljavnosti prednostne liste stanovanje še ni bilo dodeljeno. Upošteva se zgolj udeležba prosilca, ne pa tudi drugih članov gospodinjstva.
Po tem dodatnem kriteriju se ne točkuje upravičencev:
-	ki so sodelovali na razpisih, pa niso izpolnjevali razpisnih pogojev in niso bili uvrščeni na prednostno listo upravičencev (negativen sklep);
-	ki jim je bilo po katerem od prejšnjih razpisov že dvakrat dodeljeno, glede na normative in standarde primerno stanovanje, pa so ga odklonili iz neupravičenih razlogov;
-	ki jim je bilo že dodeljeno neprofitno stanovanje v najem in so se izselili. Tem prosilcem se upošteva udeležba na prejšnjih razpisih le od izselitve iz najemnega stanovanja dalje.
4.	PREDNOST PRI DODELITVI
V primeru, da več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer in po točkovanju prednostnih kategorij ter dodatnega kriterija, imajo prednost prosilci z višjo doseženo izobrazbo, z daljšo delovno dobo, z udeležbo na prejšnjih razpisih, z daljšo dobo bivanja v MOC.
5.	LASTNA UDELEŽBA
Lastna udeležba so vračljiva denarna sredstva najemnika, ki jih je zavezan prispevati upravičenec pred oddajo stanovanja. Lastno udeležbo so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B). Višina lastne udeležbe znaša 10 % vrednosti neprofitnega stanovanja izračunane po pravilniku iz 116. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03), brez vpliva lokacije (primer: za stanovanje v površini 50 m2, točkovano s 354 točkami, v mesecu januarju 2013, znaša lastna udeležba 4.699,89 EUR). Lastna udeležba se najemniku neprofitnega stanovanja vrne v največ petih letih z zmanjšano najemnino. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom in vračilom lastne udeležbe se določijo med najemodajalcem in upravičencem do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem z medsebojno pogodbo.
Upravičenec, ki je zavezan plačati lastno udeležbo, pa pred oddajo stanovanja v najem ne sklene pogodbe o lastni udeležbi ali v postavljenem roku ne plača lastne udeležbe, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev stanovanja.
Število članov gospodinjstva	LISTA A površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe	LISTA B površina stanovanja s plačilom lastne udeležbe
1-člansko	od 20 m2 do 30 m2	od 20 m2 do 45 m2
2-člansko	nad 30 m2 do 45 m2	nad 30 m2 do 55 m2
3-člansko	nad 45 m2 do 55 m2	nad 45 m2 do 70 m2
4-člansko	nad 55 m2 do 65 m2	nad 55 m2 do 80 m2
5-člansko	nad 65 m2 do 75 m2	nad 65 m2 do 95 m2
6-člansko	nad 75 m2 do 85 m2	nad 75 m2 do 105 m2
INFORMACIJE / IZ NAŠIH KRAJEV
7
6. RAZPISNI POSTOPEK
Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, prevzamejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis, od petka, 29. 3. 2013, do zaključka razpisa, to je petka, 26. 4. 2013, v tajništvu Nepremičnin Celje, d. o. o., Miklošičeva 1 v Celju, pisarna št. 2, v času uradnih ur: v ponedeljek, sredo in petek od 8. ure do 11. ure, ob sredah tudi od 14. ure do 16. ure. Cena obrazca je 5 EUR in se plača ob prevzemu.
Popolna vloga se na originalnem obrazcu s prilogami v času razpisa odda v tajništvu, pisarna št. 2, Nepremičnin Celje, d. o. o. (v času uradnih ur). Prosilec lahko vlogo s prilogami odda tudi priporočeno po pošti.
Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, brez prilog za točke 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11., bo pozvan, da vlogo v določenem roku 15 dni dopolni z manjkajočimi listinami.
Če prosilec ne bo oddal prilog k vlogi na razpis od točke 12 do točke 21, ga razpisnik za dopolnitev vloge ne bo pozival in bo štel, da dodatne točke iz naslova prednostnih kategorij ne uveljavlja.
Vloge prosilcev, oddane po zaključku razpisnega roka in vloge, ki v postavljenem roku ne bodo dopolnjene, bodo s sklepom zavržene. PRILOGE K VLOGI
K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci obvezno priložiti naslednje listine navedene pod tč. 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. Če prosilec ne bo oddal prilog k vlogi na razpis od točke 12 do točke 21, ga razpisnik za dopolnitev vloge ne bo pozival in bo štel, da dodatne točke iz naslova prednostnih kategorij ne uveljavlja.
1.	Izpolnjen obrazec z izpolnjenimi in podpisanimi izjavami št. 1, 2 in 3;
2.	Povzetek obračuna dohodkov prejetih v letu 2012 ali odločba o dohodnini za leto 2012 (neto osebni dohodek, regres, pokojnina, invalidnina, starševsko nadomestilo, dohodek iz dela preko študentskega servisa, poslovni izid za s.p., avtorski honorar, itd.). Bančni izpis ni dokazilo.
Kot dohodek se ne šteje: dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, stroški prevoza na delo in prehrano med delom, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarnih nesreč, preživnina (ne glede na to, da se preživnina ne šteje kot dohodek, je potrebno, zaradi ugotavljanja statusa prosilca, odločbo o določitvi in višini preživnine predložiti), itd.
3.	V primeru nezaposlenosti potrdilo Zavoda za zaposlovanje o nezaposlenosti oz. prejemanju denarnega nadomestila ali odločbo Centra za socialno delo (denarno socialna pomoč) - prosilca, njegovega zakonskega ali izven zakonskega partnerja oz. drugega družinskega člana. Bančni izpis ni dokazilo.
4.	Veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu:
a)	opis bivalnih razmer, če je prosilec brez stanovanja;
b)	najemna ali podnajemna pogodba, če ima stanovanje v najemu;
c)	pogodba o bivanju v delavskem domu;
č) dokazilo o bivanju pri starših ali sorodnikih: pisna izjava prosilca, glede števila oseb, ki dejansko bivajo z njim v stanovanju na naslovu, ki ga je navedel v vlogi (obrazec stran 2). Prosilec mora obvezno priložiti kopijo najemne ali kupoprodajne pogodbe ali z.k. izpisek oz. podatek GURS-a o stanovanjski površini;
d)	prosilec, ki je solastnik stanovanja: dokazilo o solastništvu in podatek Geodetske uprave RS o vrednosti nepremičnine ali cenitev o vrednosti nepremičnine;
e)	v kolikor so prosilec in ostali družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, prijavljeni na ločenih naslovih, je potrebno za vsak naslov posebej dostaviti dokazilo o statusu stanovanja.
5.	Če je prosilec uporabnik hišniškega stanovanja, odločbo ali pogodbo, na podlagi katere je bilo prosilcu hišniško stanovanje dodeljeno, ali dokazilo, da zaradi upokojitve oz. nezmožnosti opravljanja del lastniki stanovanja zahtevajo prosilčevo izselitev.
6.	V primeru bivanja v neprimernem stanovanju dokazilo o kvaliteti bivanja-sta-novanje ovrednoteno z največ 170 točkami (točkovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane instalacije, ipd.)
7.	Kopijo poročnega lista oziroma overjeno izjavo o obstoju izven zakonske skupnosti (priloga k razpisu, obrazec št. 2)
8.	Kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka
9.	Potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let (šola ali zavod)
10.	Kopija potrdila o državljanstvu in o stalnem bivališču
11.	Dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - dokazilo, da je preživnina neizterljiva oz. odločba o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada. Neizterljivost se izkazuje z izvršilnim predlogom oz. sklepom o izvršbi zoper zavezanca
12.	Zdravniško potrdilo o nosečnosti ali kopija materinske knjižice
13.	Odločba ali potrdilo o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe ali odločba o podaljšanju roditeljske pravice
14.	Potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe
15.	Zdravniško potrdilo (osebni zdravnik), iz katerega je razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo, in ne sme biti starejše od 30 dni.
16.	Dokazilo o družinskem nasilju - strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij, potrdilo o dobi bivanja in o plačanih vseh obveznostih (materinski domovi, zatočišča-varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju
17.	Odločba socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere)
18.	Potrdilo upravne enote o prejšnjih stalnih prebivališčih v Mestni občini Celje oz. v Celju (UE Celje), za prosilca
19.	Potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala; listinam izdanim v tujini mora biti priloženo mnenje o priznavanju in vrednotenju izobraževanja) - upoštevajo se samo dokazila o pridobitvi višje, visoke, magistrske in doktorske izobrazbe za prosilca
20.	Potrdilo za delovno dobo - izpis podatkov ZPIZ-a o pokojninski dobi zavarovanca (moški nad 13 let, ženske nad 12 let), za prosilca
21.	Fotokopija prometnega dovoljenja ali potrdilo upravne enote o lastništvu osebnega avtomobila.
Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa.
Razpisnik vloge in priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača.
7. SPLOŠNE DOLOČBE
Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev. Pri obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Kasnejših sprememb se NE upošteva. V dvomu se šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge, razen če ni izrecno določeno v tem razpisu.
Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo preučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostnih list za oddajo neprofitnih stanovanj. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. Če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, na prednostno listo se ne uvrsti, njegova vloga pa se zavrne.
Udeleženec razpisa je dolžan takoj pisno javiti vsako spremembo, ki se zgodi v času razpisa oz. veljavnosti prednostne liste (npr. sprememba naslova, sprememba števila oseb v vlogi, umik vloge, ipd.).
Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če prosilec razpisa še izpolnjuje pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V kolikor bo razpisnik ugotovil bistvene spremembe pogojev pri prosilcu, se lahko postopek obnovi in izda nova odločba.
Po proučitvi in točkovanju vlog bodo prosilci razpisa uvrščeni na prednostne liste po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostni listi A in B za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, bo javno objavljen v roku 6 mesecev po zaključku razpisa na spletni strani družbe Nepremičnine Celje, d. o. o. (http: www. nepremicnine-celje.si).
Prosilcem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev v roku 6 mesecev po zaključku javnega razpisa. Če se posamezni prosilec ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločbe pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči Nadzorni svet družbe Nepremičnine Celje d.o.o., najkasneje v 90 dneh. Odločitev Nadzornega sveta o pritožbi je dokončna. Z uspelimi upravičenci po prednostnih listah A in B bodo sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje, ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev, pridobljena upravičenja pa prenehajo.
Razpisnik bo stanovanja dodeljeval upoštevajoč prednostni vrstni red po posameznih seznamih odvisno od velikosti gospodinjstva in velikosti razpoložljivih stanovanj. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu razpisnika Nepremičnine Celje, d. o. o., Miklošičeva 1, v času uradnih ur:
-	ponedeljek, petek 8.00 - 11.00
-	sreda 8.00 - 11.00, 14.00 - 16.00
ter na telefonski številki Premoženjsko pravne službe: 03/42 65 122 - ga. Kač 03/42 65 126 - g. Horvat
Direktorica: Danica Doberšek, univ. dipl. ekon.
NA KRATKO
Le še neosebna avtomatika
Priljubljen vremenar Joc z Lisce odslej »Ljubljančan«
LAŠKO - O tem, kakšne so vremenske razmere na Lisci in v okoliških krajih, je kar 27 let poročal tamkajšnji meteorolog Jože Senica. Glede na to, da je država praktično zamrznila zaposlovanja v tovrstnih zavodih in agencijah, je pomanjkanje kadra vse bolj občutno. Odločili so, da bo priljubljeni vremenar Joc, kot ga vsi poznajo, bolj koristen v Ljubljani. V vremenski hišici na Lisci bodo odslej le še avtomatski merilniki.
Ti pa se žal nikomur več ne bodo oglasili, ko bo zvonil telefon in mu povedali, ali je treba krmo pospraviti takoj ali lahko počaka do naslednjega dne, ker bo kmetov travnik ploha tokrat pač obšla. Okoliški kmetje in vsi drugi, katerih aktivnosti so bile neposredno odvisne od vremena, so bili namreč navajeni, da so na Lisci lahko kadarkoli dobili zanesljive in tehtne vremenske informacije. Če namreč poljščine poškropiš v neprimernem času, na primer z dežjem ne-
smiselno odteče v tla tudi na stotine evrov. Ob tem seveda ni treba poudarjati, da je bila oseba v postaji za mnoge resnično zlata vredna. Po drugi strani pa je 943 metrov visok hrib tudi priljubljena planinska točka, eno najboljših vzletišč za jadralne padalce in nenazadnje z obljudeno vremensko postajo tudi turistična znamenitost. V postaji so namreč obiskovalcem vedno rade volje pokazali svojo opremo, jih poučili o pomenu in delovanju posameznih naprav, Senica pa je s svojo pozitivno energijo dajal dušo nekakšnemu sodobnemu muzeju na prostem.
Po novem bomo preko Agencije RS za okolje in urada za meteorologijo z Lisce še vedno dobivali podatke o temperaturah, vidljivosti, vlagi v zraku, hitrosti vetra, količinah snega ... A zdaj bo treba za kaj takega pobrskati po spletu. Če boste namreč na Lisci trkali na vrata vremenske hišice, vam po novem ne bo odprl nihče.
StO
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Jože Senica - Joc se z Lisce po 27 letih seli v Ljubljano in kot kaže, je odločitev z vrha dokončna. Deloval bo v sektorju za vzdrževanje merilnih mrež in avtomatskih hidro- in meteoroloških postaj. Kot pravi, bo delo še naprej zanimivo, slovo z njegove Lisce pa v vsakem primeru težko.
Most bo junija
REČICA OB SAVINJI - Dela na mostu čez Savinjo na Trnovec kljub dolgi zimi potekajo skladno s terminskim načrtom, vendar se v občini še vedno srečujejo s pomisleki oziroma precejšnjimi zahtevami nekaterih lastnikov zemljišč.
Na Trnovčkem mostu sta zgrajena oba glavna podporna stebra ter štirje začasni podporniki, ki služijo za postavitev težkega odra. Po končani gradnji bodo začasne podpornike odstranili. Marca in aprila bodo zabetonirali zgornjo konstrukcijo. Predvideni rok dokončanja 1,3 milijona evrov težke naložbe kljub številnim oviram, s katerimi se še vedno srečujejo v dogovorih z lastniki zemljišč, ostaja junij 2013.
US
Monografija že septembra
BRASLOVČE - Braslovčani si prizadevajo v občino privabiti čim več turistov. Potem ko so začeli intenzivno obnavljati Žovneški grad in poenotili grafično podobo občine, želijo sedaj izdati še monografijo.
Občina je v ta namen imenovala komisijo, ki je izbrala najprimernejšega avtorja monografije. Slednjo bo pripravilo Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek s Francijem Kraljem na čelu. Občina je v proračunu za izdajo že namenila sredstva. Monografijo namreč želi imeti že za letošnji občinski praznik, ki ga Braslovčani praznujejo septembra.
ŠO
Bliže Virštanju
PODČETRTEK - V občini Podčetrtek so v torek podpisali pogodbo za gradnjo nove kolesarske steze Golobinjek-Sela v smeri proti Virštanju.
Tri kilometre dolgo stezo z deli v vrednosti okoli pol milijona evrov bo gradilo domače podjetje Gaal Leskovšek. Dela, ki jih bodo izvedli večinoma z evropskimi sredstvi, morajo biti končana v začetku avgusta. V turistični občini Podčetrtek imajo že zgrajene kolesarske steze Pristava pri Mestinju-Vonarje, Podčetrtek-Olimje in Podčetrtek-Imeno, ki je del bodoče daljinske kolesarske steze.
BJ
8
AKTUALNO

Pogled na stolno cerkev sv. Danijela na Slomškovem trgu v času teme in ko so spet zasvetile luči.
Ura teme za Zemljo
In morda utrinek svetlobe za naš planet?
Mestna občina Celje se je že pred štirimi leti kot prva slovenska občina priključila največjemu svetovnemu okoljskemu dogodku - Uri za Zemljo, zdaj se je ta pobuda razširila že v več slovenskih krajev in mest.
Prvo Uro za Zemljo so kot globalno pobudo proti podnebnim spremembam pripravili leta 2007, akcija pa se je iz Avstralije razširila tudi na
druge celine. S tem, ko za eno uro ugasnejo luči, namreč opozarjajo na večjo skrb za okolje in ljudi po vsem svetu vabijo, naj ravnajo okolju prijazno tudi druge dni v letu. V Celju so tako v soboto med 20.30 in 21.30 izključili javno razsvetljavo v Zagati, na Trgu celjskih knezov, Slomškovem trgu in v delu Prešernove ulice. V tem času so izključili tudi osvetlitev Starega gra-
du, tema pa je bila tudi pred nakupovalnim središčem Citycenter, saj se tudi v tem centru že četrto leto pridružujejo pobudi.
Uri za Zemljo so se z ugašanjem luči pridružili tudi v Šentjurju in Velenju. Minulo soboto so ugasnili luči pri cerkvi sv. Jurija v Šentjurju in podružnicah pri sv. Ro-zaliji, na Botričnici in pri sv. Ahacu, luči pa niso gorele
niti na Mestnem trgu, Cesti Valentina Orožna in v nekaterih ulicah v Hruševcu. V mestni občini Velenje so se Uri za Zemljo pridružili tako, da so za eno uro ugasnili luči na Velenjskem in Šaleškem gradu, v domu kulture, Vili Bianci, mladinskem hotelu, mladinskem centru ter na Titovem trgu.
IS, StO, US Foto: GrupA
Državni zbor spet drugačen
Sočasno z izvolitvijo nove vlade se je spremenila tudi sestava državnega zbora. Vanj so se na marčevsko sejo, ki se je začela včeraj, namreč vrnili nekateri ministri bivše Janševe vlade, ki so bili leta 2011 na predčasnih volitvah izvoljeni za poslance, nove ministre iz poslanskih vrst v vladi Alenke Bratušek pa so zamenjali nadomestni.
S Celjskega je zdaj v državnem zboru 11 poslancev. Najmočnejša stranka ostaja SDS, ki ima s Celjskega 6 poslancev - Sonjo Ramšak iz Celja, Ljuba Žnidar-ja s Polzele, Janjo Napast iz Mozirja, Matejo Pučnik iz Slovenskih Konjic, Štefana Tisla iz Šentjurja ter znova Vinka Gorenaka iz Šmarja pri Jelšah. Je pa državni zbor po vrnitvi ministra Andreja Vizjaka med poslance zapustila nadomestna poslanka Damjana Petavar Dobovšek iz Radeč. Med poslanci SD ni sprememb, saj ostajata Srečko Meh iz Velenja in Matjaž Han iz Radeč. Prav tako ostaja vse enako pri poslancih SLS
(Jakob Presečnik iz Mozirja) in DeSUS (ker je Karl Erjavec znova minister, ohranja mesto nadomestne poslanke Marija Plevčak iz Žalca). Od prej dveh poslancev Pozitivne Slovenije s Celjskega v državnem zboru ostaja le Jožef Kavtičnik iz Velenja, saj je zdajšnjega gospodarskega ministra Stanka Stepišnika nadomestil Peter Oder s Koroške.
Ne vrnitvi v poslanske klopi
S Celjskega bi lahko k poslanski enaj-sterici v primeru, da bi se odločil za vrnitev v državni zbor, »prišteli« še Janeza Janšo, ki z družino živi v Velenju. Vendar se bivši predsednik vlade kljub temu, da je bil leta 2011 izvoljen za poslanca, ni odločil za vrnitev v državni zbor. Kot so sporočili iz stranke, namerava SDS voditi kot neprofesionalni predsednik, odpoveduje pa se tudi nadomestilu, ki mu pripada po zamenjavi s funkcije predsednika vlade. Prejel je ponudbe nekaterih evropskih in ameriških inštitutov za več
serij predavanj in jih tudi sprejel, prav tako pa tudi ponudbe nekaterih vlad za svetovanje. Kot so še sporočili iz SDS, Janša pripravlja do konca leta izid dveh svojih knjig, več podrobnosti o tem, na katerih tujih inštitutih namerava predavati in katerim vladam naj bi svetoval, pa zaenkrat še ni znano.
Po trenutnih podatkih sta ob gospodarskem ministru Stanku Stepišni-ku v širši vladni ekipi še dva Celjana - državna sekretarka v ministrstvu za zdravje ostaja Brigita Čokl, Aljuš Pertinač pa je postal državni sekretar v šolskem ministrstvu.
Vrnitvi v državni zbor se je odpovedal tudi do začetka marca predsednik SLS in bivši minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. Kot je napovedal, se v celoti umika iz slovenske politike.
IS
H BO IN H BO COMEDY PROGRAMSKI PAKET PRVE 3 MESECE BREZ NAROČNINE*
ZA DODATNE INFORMACIJE IN NAROČILO PAKETA HBO NAS POKLIČI TE:
03 42 88 198 03 42 88 199 WWW.TURNSEK.SI
i/as kabeJskJ. o.
a^K-Aoh
eji
*VfelJa za vse nove naročnike n* paket HBO in ob vezavi naročniškega razmerja n* dc HBO zt obdobje 12 mesecev. Akcija traja od 20.3. do 20.4.2013. Prve 3 mesece nt paket HBO ne bomo zaračunali mesečne naročnine na omenjeni paket. Po preteku akcijskega obdobj v skladu z veljavnim cenikom. Celotni pogoji akcije se nahajajo na wwwtumsek.sl.
NA KRATKO
Pomoč za gasilce
ŠOŠTANJ - Znano je, kako močno so novembrske poplave prizadele občino Šoštanj.
Znano je tudi, kako so se ob teh poplavah ponovno izkazali člani civilne zaščite in gasilci vseh štirih prostovoljnih občinskih društev: Šoštanj, Topolšica, Lokovica in Gaberke. Analiza opravljenega dela je pokazala, da so gasilci sicer odlično opremljeni za intervencije v požarih, za takšne poplave, kot so bile lani, pa jim nekaj opreme še manjka. Ob pomoči posameznih podjetij v občini so za vsa gasilska društva nabavili 12 črpalk, ki so jih gasilcem predali v minulih dneh.
US
Zamudnine v žep knjižničarke?
PREBOLD - V občinski knjižnici je pred kratkim prišlo do zamenjave knjižničarke. Po neuradnih informacijah naj bi bile razlog za njen odstop nepravilnosti pri finančnem poslovanju.
Dosedanja knjižničarka naj bi določene zneske plačanih zamudnin namesto v fond Medobčinske splošne knjižnice Žalec preusmerjala v svoj žep. Govorice smo preverili pri direktorici Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolandi Železnik. Zatrdila je le, da je do prekinitve delovnega razmerja prišlo sporazumno. Občinska knjižnica Prebold
kljub odhodu dosedanje knjižničarke nemoteno obratuje.
ŠO
Obetavna pianista
SLOVENSKE KONJICE - Na občini so pripravili sprejem za učenca glasbene šole, ki sta bila na mednarodnem tekmovanju v Beogradu zelo uspešna. Sodelovali so mladi glasbeniki iz enajstih držav.
V razredu klavir A je osvojila prvo mesto in zlato plaketo Aneja Praprotnik, uspešen je bil prav tako Jan Hren, ki je v kategoriji B osvojil četrto mesto in zlato plaketo. Njuna mentorica je mag. Maja Kastratovik. V skupini klavir A je bilo 24 tekmovalcev ter v skupini klavir B 31. Uspešna tekmovalca, njuno mentorico in ravnateljico glasbene šole Olgo Zbičajnik je sprejel podžupan Bojan Podkrajšek.
BJ
Za pohodnike in kolesarje
ZREČE - V izrazito turistični občini si prizadevajo, da bi postali še bolj pohodnikom in kolesarjem prijazna občina. Tako pripravljajo projekt ureditve pohodnih in kolesarskih poti po vsej občini z naslovom Zaljubljeni v naravo - z vetrom v laseh po pohorskih poteh.
Poti bodo letos opremili z novimi usmerjevalnimi in informacijskimi tablami, prav tako bodo poskrbeli za zemljevid poti. Projekt so začeli izvajati lani, trenutno pridobivajo soglasja lastnikov zemljišč, kjer želijo table postaviti, nato bo med drugim na vrsti še čiščenje poti. Pri projektu v vrednosti več kot dvajset tisoč evrov, sodelujejo LTO Rogla-Zreče, občina in planinsko društvo.
BJ
Bi po Kurirčkovi ali Babji poti?
GORNJI GRAD - Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja sofinancira gradnjo tematskih poti po občini. Projekt so poimenovali Sodelujmo z naravo.
Sedaj so v javni razpravi imena teh tematskih poti in njihovih vsebin. Občane pozivajo, naj se izrečejo glede predlaganih imen in vsebin poti ter podajo tudi svoja videnja. Med predlogi poti, ki jih predvidevajo praktično po celi občini, najdemo zanimiva imena, od Mladinske, Grajske in Kurirč-kove do Babje, Jezdne in Pastirske poti.
US
Za bolj čisto občino
LUČE - Svetniki so sprejeli pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine.
Višino subvencije so omejili na 60 odstotkov upravičenih stroškov za postavitev teh naprav oziroma na največ 300 evrov na populacijsko enoto. Sofinancirali bodo postavitev ene čistine naprave za en objekt oziroma ene naprave za več stanovanjskih objektov. Pomoč velja za gradnje čistilnih naprav, ki jih bodo zgradili izven agromelioracijskih območij, kjer predvidevajo gradnjo kanalizacije.
US
Aprila zapore prometa
Pred majskim zaključkom še kar nekaj dela
CELJE - Prvi del obnove starega mestnega jedra bo končan predvidoma do maja, zato delavci Minerala že vse od začetka meseca spet intenzivno delajo na več gradbiščih po mestu. Zaradi nizkih temperatur in obilnega sneženja so namreč februarja morali prekiniti dela, vreme pa jim jo je spet zagodlo minuli konec tedna. Načrtovano zaporo prometa v Ulici XIV. divizije so prestavili na april, saj zaradi slabe vremenske napovedi ni bilo jasno, ali bo mogoča proizvodnja asfalta.
Sicer pa je te dni največ zemeljskih del prav v osrčju mesta, v delu Prešernove in Sta-netovi ulici do mestne zvezde
oziroma stičišča s Prešernovo ulico in z Glavnim trgom. Na Krekovem trgu še obnavljajo zid pred Celjskim domom, dokončati pa morajo še navezavo na obstoječe tlake v Razlagovi ulici in prestaviti semaforja pred železniško postajo v Ulici XIV. divizije, tako da se bo razširil prehod za pešce. Ker bo za ta dela potrebna delna zapora prometa, jih bodo opravljali med konci tedna. Moten bo zlasti promet iz smeri Laškega, saj bo speljan na nasprotni vozni pas, za varnost pa bo poskrbljeno z ročnim usmerjanjem voznikov. Kot računajo, naj bi jih v celoti opravili v dveh ali največ treh koncih tednov v aprilu, prvič pa bo zapora
v	soboto in nedeljo, 6. in 7. aprila. V tem času bo precej motena tudi dostava v Prešernovi in Razlagovi ulici, saj je dostop mogoč le preko Glavnega trga ter delno po Gubče-
vi	in Lilekovi ulici. Ponekod dostava tudi ni mogoča neposredno pred vhode v lokale in trgovine, zato v mestni občini prosijo za razumevanje vse lastnike in najemnike lokalov, seveda pa tudi stanovalce in obiskovalce mesta.
Čakajo asfalt
Ob asfaltu za Ulico XIV. divizije pa delavci Minerala čakajo, da bodo spet začele obratovati asfaltne baze tudi zato, da bodo lahko asfaltirali Linhartovo ulico in preostali
del Krekovega trga do Ulice XIV. divizije. Tudi asfaltirali bodo po posameznih etapah, da bi bila zagotovljena čim boljša prehodnost po mestu.
Med čisto zadnjimi deli prve faze obnove dela starega mestnega jedra bo sledilo vgra-
jevanje linijskih požiralnikov, polaganje kamnitih plošč in granitnih kock, fugiranje ter vgrajevanje urbane opreme, kot so ulične svetilke, klopi, ograje, naslonjala za kolesa, potopni stebrički in stebrički za omejevanje prometa. V
prvi polovici aprila naj bi tudi poskusno vključili fontano na Krekovem trgu, kar bo seveda v tem delu mestnega središča naznanilo zaključek obnovitvenih del.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Tako izgleda mobilna klinika, delavnica na kolesih, ki je namenjena promociji ponovne uporabe.
Po vaseh mobilna klinika
Mojstri na terenu
SLOVENSKE KONJICE - V okviru projekta Več kot 1 x, ki spodbuja ponovno uporabo, so v okoljskem raziskovalnem zavodu v Tepanju vzpostavili mobilno kliniko. Mobilna klinika, ki je delavnica na kolesih, obiskuje odročnejše kraje ter občane osvešča o pomenu ponovne uporabe.
V mobilni enoti v kombiju, ki je v bistvu delavnica na kolesih, imajo med drugim šivalni stroj in opremo za obdelovanje lesa. V delavnico so vključeni različni mojstri. Ti nato po vaseh različnim izdelkom, ki so jih domačini prepoznali kot odpadek, z različnimi zamisli-mi uporabno dobo podaljšajo. Tako so med drugim iz neuporabnih kravat naredili obleko ter dotrajani sedež na novo oblazinili z zavrženim džin-som. Za domačine prav tako
pripravljajo večere ozaveščanja in razprav.
S švicarskim partnerjem je nastala zamisel, da bodo v Tuncovcu pri Rogaški Slatini, kjer centru ponovne uporabe prostora zmanjkuje, postavili nevsakdanjo delavnico. Ta bo iz odpadnih palet.
Projekt Več kot 1 x izvajajo v savinjski, podravski in dolenjski statistični regiji, ki so jih z mobilno kliniko obiskali že dvakrat, naslednji obisk bo pred jesenjo. Projekt omogoča švicarski donatorski prispevek Evropski uniji. Tako bo odšlo v tem tednu na usposabljanje v Švico dvanajst slovenskih prostovoljcev, ki bodo pridobili certifikat promotorja ponovne uporabe.
BJ
NA KRATKO
Komunalni prispevek povzroča jezo
ŽALEC - Kot smo pred časom že poročali, je občina končala gradnjo sekundarne kanalizacije v Arji vasi, Drešinji vasi in Petrovčah. Občani se morajo na zgrajeno omrežje priključiti v šestih mesecih od prejema poziva. Pri tem se stvar zaplete, saj nekateri občani ne želijo plačati komunalnega prispevka.
Plačilo komunalnega prispevka znaša od 600 do 3500 evrov, odvisno od neto tlorisne površine objektov in zemljišč. Pri nekaterih kmetijskih poslopjih pa ta nanese tudi do 6 tisoč evrov. Skupina občanov v Petrovčah in Drešinji vasi se ne strinja s tako visokim prispevkom, kljub temu, da je občina občanom omogočila ugodno posojilo, s katerim bi komunalni prispevek lahko odplačevali 36 mesecev. Kot pojasnjuje žalski župan Janko Kos, so tovrstna dejanja neodgovorna, saj cene ni mogoče znižati. Sicer pa zakonodaja določa, da se morajo prav vsi občani, ki imajo možnost priključka na kanalizacijski sistem, nanj tudi priklopiti.
ŠO
Zavod za razpise?
MOZIRJE - V občini so že pred časom uradno zaprli Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino, vendar so že večkrat podaljšali njegovo delovanje.
Tudi na zadnji seji so svetniki sicer ob pomislekih, da se bo treba končno odločiti, če zavod potrebujejo ali ne, podaljšali delovanje še za leto. Kot je pojasnil župan Ivan Suhoveršnik, je to edina možnost za prijavljanje na nekatere javne razpise. Zaradi tega bodo tudi v Mozirju še do 12. aprila prihodnje leto ohranjali zavod v mirovanju. Za vodenje zavoda so za leto kot vršilca dolžnosti direktorja, ki bo delal brezplačno, imenovali Janka Janija. Po izteku te dobe bo treba imenovati novega direktorja oziroma v. d. direktorja zavoda.
US
Smrad iz kanalizacije moti krajane
POLZELA - Prebivalci Brega pri Polzeli se že dlje srečujejo z nevzdržnim smradom, ki prihaja iz kanalizacijskega sistema. Gre namreč za vonj po gnilih jajcih, ki ga ustvarjajo najrazličnejše odplake iz Tovarne nogavic Polzela.
Tovarna nogavic je zaradi tega že vgradila napravo, ki s pomočjo tekočine ferikol nevtralizira smrad. V primeru, da te tekočine zaradi takšnega ali drugačnega vzroka zmanjka, se smrad ponovno pojavi. Kot pojasnjuje direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek, gre za zdravju škodljiv smrad, saj nastaja žveplovodikova kislina. Prav zaradi tega žalsko komunalno podjetje ukrepa takoj, ko dobi prijavo krajanov. V polzelski tovarni nato ponovno dodajo potrebno tekočino, ki stabilizira stanje v 24 urah. Rešitev je v novi opremi, ki bi merila in nadzirala količino preostale tekočine.
ŠO
Kampi za petične
LJUBNO OB SAVINJI - Podjetnik Iztok Podkrižnik napoveduje, da bo v Sloveniji zgradil tri večje kampe za glamping, ki je v svetu vse bolj priljubljena oblika kampiranja.
Gre za kampiranje za bolj zahtevne goste, Podkrižnik naj bi kampe zgradil na Gorenjskem, na domačem Ljubnem ob Savinji in na Golteh. Podjetnik je sicer lastnik podjetja Podkrižnik z Ljubnega, ki izdeluje gredi za elektromotorje. Kot pravi Podkrižnik, je gradnja odvisna od pridobitve gradbenega dovoljenja. Z občino Gorenje-Poljane je že podpisal pogodbo, gradnja na drugih dveh lokacijah pa bo odvisna od občinskih prostorskih načrtov. Celoten projekt ocenjuje na štiri milijone evrov.
US
Vezilje predstavile svoje delo
VRANSKO - Društvo upokojencev s predsednikom Vla-dom Rančigajem na čelu združuje 280 članov, povezanih v najrazličnejše skupine, v katerih se trudijo ohraniti vseživljenjsko aktivnost.
Pred tremi leti so vranski upokojenci ustanovili tudi univerzo za tretje življenjsko obdobje, v sklopu katere zdaj prirejajo tečaje računalništva, angleščine in nenazadnje tudi kuhanja. Ena večjih skupin so tudi vranske vezilje pod vodstvom Ive Cizej. Od 25 do 30 ljubiteljic te ročne spretnosti redno svoje izdelke predstavlja na razstavah. Ena je bila tudi ta konec tedna v prostorih Energetike Vransko, kjer so se predstavile z vezeninami narejenimi v rešilje tehniki.
ŠO
Slabe ceste razburjajo občane
TABOR - Številne dolge zime so pustile svoj davek tudi na nekaterih taborskih cestah. Ena slabših je tudi lokalna cesta med občinsko stavbo in zaselkom Dol.
Občani se s slabo cesto na Sirševem klancu, kot domačini imenujejo ta odsek, srečujejo že kar nekaj časa. Ker je cestišče postajalo vedno bolj nevarno, je občina pred kratkim številne luknje tudi zalila z asfaltom, kar po mnenju domačinov ni rešitev, saj je cesta že preveč dotrajana. Prepričani so, da je edina rešitev korenita obnova, ki bi preprečila nastajanje in poglabljanje vedno novih jam. Tudi občina se zaveda tovrstnega problema, zato načrtuje preplastitev tega odseka in nekaterih drugih v prihodnjih dveh letih.
ŠO
STE V STISKI? POTREBUJETE NASVET ali SAMO POGOVOR?
POKLIČITE:090 200 200
Protipoplavni ukrepi na račun rib?
Ribiči opozarjajo na zamuljenost reke, investitor pa nima podatkov o škodi za ribji živelj
CELJE - V Ribiški družini Celje opozarjajo, da je bilo v minulih tednih ribjemu življu med izvedbo protipoplavnih ukrepov na Savinji povzročeno kar precej škode. Ribiči seveda ne nasprotujejo urejanju vodotoka, a opozarjajo, da bi lahko bila škoda veliko manjša, če bi z načrtovalci ukrepov in zatem podjetjem Nivo Eko kot izvajalcem del bolje sodelovali.
»Začelo se je že januarja, ko so se drstili sulci in postrvi, ter potem nadaljevalo v času drstenja podusti,« pravi predsednik družine Štefan Zidanšek in dodaja, da imajo slednje drstišča v prodiščih, ki so jih na Savinji najbolj intenzivno čistili in z njih odvažali odvečni prod. Do pomora rib je prišlo pri rušenju enega od obeh mehkih jezov na Savinji, na ribji živelj v reki pa bo v prihodnjih te-
dnih in mesecih močno vplivalo tudi to, da so delavci pri čiščenju brežin praktično vso humusno zemljino spuščali neposredno v Savinjo. »Reka je zdaj nizvodno od Celja močno zamuljena,« opozarja Zidanšek in dodaja, da bi v primeru, če bi jih izvajalci obvestili vsaj en teden pred napovedanimi deli, lahko z začasnim izlovom rešili veliko rib. Koliko teh je v Savinji še ostalo, bodo skupaj z Za-
vodom za ribištvo Slovenije skušali ugotoviti v prihodnjih tednih, že zdaj pa je jasno, da je v gospodarjenju z ribjim ži-vljem povzročena velika škoda. Ribiška družina Celje, ki ima koncesijo za ribištvo na vodotokih ter stoječih vodah širšega mestnega območja in je z rednim vlaganjem mla-
dic zadnja leta v njih močno povečala ribji zarod, bo zdaj ministrstvo za okolje in kmetijstvo zaprosila za znižanje koncesijske dajatve.
Za vsa dela soglasja
Kot po pooblastilu ministrstva pojasnjujejo v družbi Di-
Na porečju Savinje so bila opravljena v glavnem pripravljalna dela, zdaj prihajajo na vrsto večji gradbeni posegi. Zato ministrstvo o njih tudi bolj intenzivno obvešča javnost. V tem tednu so gospodinjstvom na območju izvajanja ukrepov poslali zloženke s predstavitvijo projekta, vzpostavljena je posebna spletna stran, nocoj, v četrtek, pa ministrstvo v sodelovanja z Mestno občino Celje v Narodnem domu pripravlja javno predstavitev protipoplavnih ukrepov na območju Celja.
alog Company, so pri projektu Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje - lokalni ukrepi, pri načrtovanju in izvajanju ukrepov v največji možni meri upoštevali okolj-ski vidik. Projekt, ki je vreden 45,5 milijona evrov bo samo na območju Celja poplavno ogroženost zmanjšal na več kot 1.450 hektarih poseljenih površin. Ker lahko posegi za zagotavljanje poplavne varnosti negativno vplivajo na hidromorfološke in ekološke značilnosti vodotokov, so pri načrtovanju ukrepov veliko pozornosti namenili temu, da v največji možni meri ohranjajo obstoječe struge, breži-ne in obrežno vegetacijo. »Po-
sege delavci izvajajo tako, da je vpliv na vodne in obvodne rastline čim manjši.« Ob tem dodajajo, da pri načrtovanju in izvajanju posegov ves čas sodelujejo s pristojnimi službami. Tako so tudi dela pri odstranitvi prodišč in mehkih jezov v Savinji izvajali skladno s pridobljenimi soglasji soglasodajalcev.
O tem, da bi v Savinji prišlo do poškodovanja ali celo pogina ribjega življa, nimajo nobenega podatka. Če se je to zgodilo v zadnjem času, so prepričani, da ne zaradi del na projektu zagotavljanja poplavne varnosti na porečju Savinje.
IVANA STAMEJČIČ
NA KRATKO
Pomoč za starše bolnih otrok
ŠMARJE PRI JELŠAH - Starši otrok, ki so vključeni v vrtčevsko varstvo, bodo lahko od aprila uveljavljali zdravstveno rezervacijo zaradi enomesečne odsotnosti otroka iz vrtca zaradi bolezni.
Zdravstvena rezervacija pomeni, da lahko starši, katerih otrok je zaradi bolezni iz vrtca neprekinjeno odsoten vsaj mesec dni, občino zaprosijo za subvencijo. Prvi mesec otrokove odsotnosti bo občina staršu krila 70 odstotkov cene, ki jo mora z odločbo plačevati za vrtec, drugi mesec odsotnosti pa 50 odstotkov. Starši bodo lahko pravico uveljavljali na podlagi vloge in zdravniškega opravičila, ki ju bodo morali posredovati oddelku za družbene dejavnosti in finance. Za subvencijo so lahko starši otrok v šmarskem vrtcu in njegovih enotah že doslej zaprosili v času poletnih dopustov, v juliju in avgustu.AD
Vse več reda
VOJNIK - V občinskem središču je največ prepovedanega parkiranja pri zdravstveni postaji. Pojavlja se tudi ob Celjski cesti, kjer je veliko poslovnih prostorov ter malo parkirnih mest. Kljub temu je v občinskem središču na področju parkiranja vse več reda.
Kot ugotavljajo v občinskem redarstvu, so namreč lani izrekli pol manj opozoril kot leto prej. Na območju celotne občine je bilo tako lani izrečenih le še 36 opozoril na kraju samem ter izdanih 19 parkirnih nalogov. Iz redarstva med drugim opozarjajo še na označena parkirišča za zdravstvenem domom, ki bi morala
biti po pravni ureditvi vsaj petnajst metrov za križiščem. Tam bi tako olajšali vožnjo šolskih avtobusov. Poročilo skupne občinske uprave medobčinskega inšpektorata in redarstva, ki ima sedež v Vojniku, je bilo na dnevnem redu torkove seje občinskega sveta.BJ
Kovanci za brezplačno šolo
NAZARJE - Osnovna šola se že dlje časa ponaša s posebnostjo, saj je ena redkih šol, ki omogoča brezplačne dejavnosti v okviru pouka in tudi po pouku.
Denar med drugim zbirajo tudi na dobrodelnih prireditvah, zato so že petič pripravili koncert Za smeh v otroških očeh. Kot je ocenila ravnateljica Vesna Lešnik, so številni obiskovalci znova pokazali, da jim ni vseeno za otroke. Denar pridobivajo tudi s pomočjo donacij, čemur namenijo precej časa in truda. Kot je ocenila Lešnikova, so ljudje še pripravljeni pomagati, zaradi česar lahko nazarski učenci še vedno brezplačno smučajo, plešejo, pojejo in počnejo še kaj drugega.US
Zaničevani?
VELENJE - Petemu največjemu mestu v Sloveniji grozi, da bo zaradi reorganizacij izgubilo več državnih uradov oziroma izpostav.
Nazadnje je občane razburjala novica, da naj ne bi bilo v Velenju možno v celoti opravljati vozniških izpitov, saj naj bi teoretične dele prestavili v Slovenj Gradec ali Celje. Predvidene reorganizacije na zadnji seji Janševe vlade takratni minister Zvonko Černač sicer ni podprl, vendar skrb še vedno ostaja. Podobno je z davčno upravo oziroma namero, da bi v Velenju ukinili sedež območnega urada. V
Velenju so že izgubili pisarno tržnega inšpektorata, lani decembra pa je republiška geodetska uprava napovedala ukinitev velenjske območne geodetske uprave. Tovrstni načrti državnih organov seveda razburjajo ljudi in kažejo zani-čevalen odnos do Velenja, pravi župan mestne občine Bojan Kontič.US
Pozimi rožice le cveto
SOLČAVA - Včeraj zvečer so se v Centru Rinka zbrali na delavnici izdelave cvetja iz krep papirja.
Gre za enega od načinov ohranjanja kulturne dediščine, saj tovrstno ročno delo obstaja na Slovenskem že stoletja. Tudi v Solčavi in okolici je bilo v navadi, da so tako krasili križe in kapelice. Cvetje je bilo uporabno tudi za druge namene, delavnica pa sodi v sklop prireditev, ki jih v Centru Rinka pripravljajo v predveliko-nočnem času.US
Za drugačno strategijo športa
ŠMARTNO OB PAKI - Člani odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti so zavrnili predlog pravilnika za sofinanciranje športa v lokalni skupnosti, ki so ga pripravili na osnovi nacionalnega programa športa v Sloveniji in Zakona o športu.
V pravilniku so na novo predvideli določitev meril in pogojev za sofinanciranje športnih dejavnosti. Člani odbora so v razpravi ugotavljali, da predlog ne predstavlja bistvenega koraka naprej, zato so ga v predlagani obliki zavrnili. Dogovorili so se, naj občinska uprava do jeseni pripravi strategijo razvoja športa v lokalni
skupnosti in na osnovi te merila za sofinanciranje športnih dejavnosti, ki bodo sledili ciljem strategije. Za letošnje leto bodo društva, klubi in javni zavodi prejeli denar na osnovi javnega razpisa v skladu z veljavnim pravilnikom. V letošnjem občinskem proračunu je za vzgojo mladih športnikov, sofinanciranje dejavnosti športnih društev ter za tekoče vzdrževanje športnih objektov predvidenih malo več 52 tisoč evrov.	US
Geografi ob Kocenovi soboti
ŠENTJUR - Ponikva je po vsej Sloveniji znana predvsem kot rojstni kraj prvega med blaženimi pri nas, Antona Martina Slomška. Domačini njeno prepoznavnost gradijo tudi na drugih znamenitih Ponkovljanih. Z že tretjo Kocenovo soboto postaja Ponikva tudi vseslovensko središče geografov.
Domače turistično društvo in Društvo učiteljev geografije Slovenije je na Ponikvi pred dnevi pripravilo že tretjo Kocenovo soboto. Tokrat so se podali na pot po delu Kraške vodne učne poti Stanka Buserja in po Poti treh znamenitih ponkovških mož.
Strokovno predavanje je bilo posvečeno Franu Orožnu, ki je sicer nadaljeval delo prvega slovenskega kartografa Blaža Kocena. Tokratni predavatelj dr. Milan Orožen Adamič pa je celo Orožnov potomec. Organizatorji so si že na začetku zadali cilj, da bi Kocenova sobota postala tradicionalna. Zaenkrat je prireditev, ki obiskovalce obvezno popelje tudi mimo Kocenove rojstne hiše v Hotunjah, bolj znana med geografi. Pri tem si poleg večje množičnosti dogodka želijo tudi širšo prepoznavnost Kocena in njegovega izjemnega dela tudi med ostalimi obiskovalci Ponikve.
StO
NOVI JUPOL CLASSIC Z IZBOLJŠANO FORMULO
njuB
JUB vam letošnjo pomlad predstavlja novi Jupol Classic z izboljšano formulo! Z manjšo količino izdatnejše barve boste zdaj prepleskali kar do 20 odstotkov več notranjih zidnih površin!
Nanašanje barve bo enostavnejše in brez vidnih sledov valjčka, barva z izboljšanim barvnim filmom pa bo stenam zagotovila finejšo strukturo in lepši videz. Jupol Classic je primeren tudi za pripravo različnih barvnih odtenkov, ki vas bodo letos razveseljevali v vašem domu.
Za več informacij pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 15 56.
Pri izbiri barv vam lahko svetuje tudi JUB arhitekt.
Prednosti barve Jupol Classic z izboljšano formulo:
•	večja izdatnost barve: 15 l barve odslej za do 100 m2 zidnih površin
•	do 20 % več prebarvane površine
•	izboljšana pokrivnost barvanja
•	lažje nanašanje barve
•	z novim barvnim filmom lepši videz prebarvanih površin.
JUB, Dol pri Ljubljani 28, 1262 Dol pri Ljubljani, E: info@jub.si, www.jub.si
NA KRATKO
Potica rekorderka
Še četrta stavba?
BISTRICA OB SOTLI - V občinskem središču so jeseni začeli s pomočjo evropskih sredstev urejati tri stavbe, ki so v občinski lasti, dve sta bili nekoč zasebni. V občinski upravi želijo urediti še eno nekoč zasebno stavbo, ki je danes v lasti občine. Gre za nekdanjo Čepinovo štalo.
V Čepinovi štali je bila nazadnje ključavničarska delavnica, v prihodnje želijo v njej urediti tržnico za lažje trženje domačih kmetijskih pridelkov. Za njihovo redno vsakodnevno trženje je kraj premajhen, zato so si za spodbujanje lokalne pridelave zamislili občasno tržnico, ki bi oživela med različnimi prireditvami. Bistriška občina se je tako vključila v skupen projekt, imenovan Posavska špajza, ki jo je s pomočjo posavske regionalne razvojne agencije povezal še z nekaterimi drugimi posavskimi občinami. Na odobritev z razpisa za Razvoj regij, ki bi omogočila sofinanciranje z evropskimi sredstvi, še čakajo. V nekdanji Čepinovi štali je treba zamenjati streho, poskrbeti za notranjo ureditev ter opremo za tržnico.	BJ
Sneg jih ni prestrašil
DOBRNA - Planinsko društvo je pripravilo v soboto izlet na Raduho, ki so se ga zaradi zahtevnih razmer v gorah z gazenjem po novem snegu udeležili le trije usposobljeni člani. Celotno pot z vzponom in s spustom so prehodili v osmih urah.
Planinsko društvo, ki ima 124 članov, je pripravilo letos izlete na Celjsko kočo, Ramšakov vrh in Peco, Debeli peči in Soriški planini so se zaradi vremenskih razmer morali odpovedati. Prihodnji izlet bo 7. aprila, ko bodo odšli v Iški Vintgar, ter še isti mesec po planinskih poteh po otoku Krku. Za vsak mesec imajo po načrtu od dva do tri planinske izlete. V društvu imajo pet vodnikov z licenco, enega markacista ter dva pripravnika, ki bosta pridobila licenco letos. Z njihovo pomočjo skrbijo za več markiranih poti na območju občine Dobrna.	BJ
Zgodnji varuhi narave
KOZJE - V Kozjanskem parku bodo že drugo leto vzgajali mlade varuhe narave. V zavodu so začeli programom Mladi varuhi narave izvjati lani v okviru Unescovega programa Človek in biosfera. Lani je namreč Unesco podelil, širšemu območju Kozjanskega in Obsotelja naziv biosfernega območja.
Letos se je za mlade varuhe narave prijavilo petnajst šolarjev, nekateri so se spoznavnega srečanja v Podsredi, ki je bilo v petek, udeležili osebno. Vsi prijavljeni so z omenjenega biosfernega območja ali iz njegove bližnje okolice. Med letom bodo morali opazovati različne spremembe v svoji okolici ter jih v pisni obliki ali s pomočjo fotografiranja sporočati naravovarstvenikom Kozjanskega parka.
BJ
Na čelu upokojencev ostaja Gradičeva
DOBJE - Volilni občni zbor so pred dnevi imeli tudi v Društvu upokojencev Dobje. Kot so potrdila poročila različnih odborov, ga je zadnja štiri leta odlično vodila Anica Gradič. Člani društva so ji vodstvo enoglasno zaupali še za en mandat.
V društvu so najbolj ponosni na program Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki ga izvajajo že vse od leta 2005. V njem aktivno sodeluje devet prostovoljk. Med stalnimi aktivnostmi gojijo tudi pohodništvo in izletništvo. Velik pomen pa v zadnjih letih nosi medgeneracijsko sodelovanje. Večino njihovih prireditev s kulturnim programom popestrijo tudi otroci iz tamkajšnje osnovne šole, starejši pa jim pomagajo ohranjati krajevno tradicijo in domače običaje. Pod okriljem programa Simbioza v šoli izvajajo tudi računalniško opismenjevanje za starejše. Z mladimi pa se podajajo tudi na pohod treh generacij v projektu Športšpas. V prihodnje pa želijo v društvu narediti več prav za rekreacijo svojih članov.
StO
PREBOLD - Slovenci smo znani po najrazličnejših rekordih, zapisanih v Guin-nessovi knjigi rekordov. Do zdaj smo odplesali največjo sinhrono četvorko na svetu, zakurili najvišji kres, najdlje neprekinjeno igrali na harmoniko, zgradili največji klopotec ...
Na zadnjem Festivalu potic, ki ga je Društvo podeželskih žena Prebold pripravilo že deseto leto zapored, smo postali bogatejši še za en rekord. Med tekmovalnimi poticami in kolači se je Andrej Voh, nekdanji profesor v celjski gostinski šoli, predstavil z do zdaj največjo potico, široko kar 170 centimetrov. Za potico velikanko je potreboval 10 kilogramov gladke in tri kilograme ostre moke, 10 kilogramov orehov, 70 jajc, devet litrov mleka, po tri kilograme sladkorja in masla, štiri kilograme rozin in 40 dekagramov kvasa. Ideja za tovrsten podvig se je rodila že na lanskem festivalu. Tako kot
Glavna pobudnica Festivala potic Danica Uplaznik je bila vesela, da je Andreju Vohu uspelo pripraviti do zdaj največji potico.
vsa leta do zdaj so se tudi letos gospodinje predstavile z najrazličnejšimi poticami in kolači, ki jih je ocenila strokovna komisija. Praznične dobrote se
nato razdelili med oskrbovance v spodnjesavinjskih domovih za starejše občane.
ŠO
Foto: GrupA
PREKLOPI NA ZELENO!
POSTANI NOV UPORABNIK ZELENE JEKLENKE IN DO 30.6.2013 UNOVČI KUPON S POPUSTOM!*
BREZHIBNA, VARNA, ČISTA. IN VEDNO PRI ROKI.
U

www.butanplin.si
Prodajna mesta Zelene jeklenke v vaši bližini
Vojnilc B.I.N.Z0TTL TRADE • Šmarje pri Jelšah: ŠTRAUS TGT, SP ŠTRAUS; KGZ SLOGA, PE ŠMARJE PRI JELŠAH • Rogaška Slatina: AM-AM MESNICA; TOPLIŠEK D.O.O. • Podčetrtek: POLJE D.0.0., PE PODČETRTEK • Bistrica ob Sotli: TGT ŠTRAUS, PE BISTRICA OB SOTLI • Podsreda: TRGOVINA PRI ŠVAJGERJU M&A • Kozje:M& AŠVAJGERD.O.O. • LaSko: TRGOVINA TOČKA; KZ LAŠKO, LAŠČANKA • Rimske Toplice: KZ LAŠKO, PE RIMSKE TOPLICE • Radeče: KZ LAŠKO, RADEČANKA • Petrovče: LILYTRG0VINA IN BAR • Gotovlje: TRGOVINA GOTOVLJE,NATALIJAPETERNELS.P. • Šempeter v Savinjski dolini: MA - PROF D.0.0.; FIJAVŽ ŠTEFAN S.P. • Prebold: NATALIJA PETERNEL S.P., TUŠ MARKET PREBOLD; TRGOVINA BAR - KULTURNI DOM ŠEŠČE, NATALIJAPETERNELS.P. • Braslovče: HMEZAD, KZ BRASLOVČE Z.0.0. • Velenje: OSMICA D.O.O. • Šoštanj: OSMICA D.O.O. • Nazarje: ERA KOPLAS D.O.O. • Ljubno: TRGOVINA LJUBNO, NATALIJA PETERNEL S.P.
*Kupon s popustom velja do 30.6.2013 na navedenih prodajnih mestih, in sicer izključno ob prvem nakupu plina v Zeleni jeklenki (novi uporabniki). Ostali popusti in ugodnosti se ne seštevajo.
Na delavnice s konji
ROGATEC - Konjeniški klub Strmol želi značilnosti konj čim bolj približati širši javnosti, zato je na stežaj odprl vrata konjušnice in pripravil brezplačne delavnice, ki bodo postale stalnica.
Dnevi odprtih vrat so novost, pripravljali pa jih bodo enkrat ne mesec. Prva delavnica je bila v nedeljo in kljub sneženemu dnevu je privabila kar nekaj obiskovalcev, predvsem družine z otroki. Med drugim so spoznali, kako pomembna je nega konja, kako s konjem navezati prvi stik, s čim se konji prehranjujejo, kakšna oprema je potrebna za jezdenje ter kakšen šport sploh je konjeništvo. Klub, ki šteje več kot sto članov, želi z delavnicami promovirati konjeništvo. Kot pravi vaditeljica jahanja Linda Madarasi, pa je v konjušnici kluba Strmol trenutno 14 konj različnih pasem in starosti.
AD
Širitev občinskih
prostorov
ROGAŠKA SLATINA - Občinska uprava se srečuje s prostorsko stisko. Rešili jo bodo z ureditvijo še zadnjega, tretjega nadstropja občinske stavbe.
Na javnem razpisu je bilo izbrano domače podjetje GIC gradnje, ki je dela začelo takoj po ponedeljkovem podpisu pogodbe. Do julija bo urejen levi trakt nadstropja, v njem pa bodo prostor našle tri pisarne, manjša sejna soba, čajna kuhinja in sanitarije. Desni trakt tretjega nadstropja bodo uredili v drugi fazi projekta, vrednega 150 tisoč evrov, na občini pa pri tem poudarjajo, da bo naložba omogočila primerne delovne pogoje za vse zaposlene v občinski upravi, občina pa bo pridobila tudi prepotrebne arhivske prostore. V občinski stavbi so sicer tudi pisarne centra za socialno delo, kmetijsko svetovalne službe in okoljske svetovalne pisarne.
AD
Z Zeleno jeklenko do ugodnosti vse leto
Zelena jeklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujemo. Po njo lahko skočimo sami, mimogrede, saj nam je na voljo na več kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji, tudi v Celju, Vojniku, Laškem, Žalcu, Velenju, Rogaški Slatini, Podčetrtku in še marsikje drugje. Lahko pa jo enostavno in hitro naročimo kar na dom na brezplačni številki )80 2005. Katerokoli pot že uberemo. Zelena jeklenka nas vselej prijetno nagradi.
Zelene ugodnosti
Nakupi plina v Zeleni jeklenki so vselej dobra izbira. Z Zeleno kartico ugodnosti, ki jo prejmemo vsi, ki Zeleno jeklenko naročamo z dostavo na dom, prejmemo plin v vsaki 11. Zeleni jeklenki brezplačno. Naročiti Zeleno jeklenko je enostavno, njena dostava pa zanesljiva. Na brezplačni številki 080 2005 ali na spletni strani www.butanplin.si jo lahko naročite kadarkoli, vsak dan 24 ur na dan.. Prijazni telefonisti nas dan pred dostavo pokličejo, dogovorimo : termina ter jeklenka je ; nas doma. Dostavljajo vsak delovni dan, tudi ob sobotah.
Zelena jeklenka nagrajuje našo zvestobo, zato bomo z nakupi pri izbranih pooblaščenih prodajalcih deležni ugodnosti vse leto. Z vsakim nakupom do konca leta prejmemo popust ter prihranimo, in to vsakič več!
Če smo med tistimi, ki bomo Zeleno jeklenko preizkusili prvič, lahko na izbranih prodajnih mestih kupimo plin kar 10 % ugodneje. Vse, kar moramo za to storiti, je, da izrežemo kupon v Novem tedniku in se oglasimo pri našem najbližjem prodajalcu Zelene jeklenke.
V0JNIK: B.I.N.Z0TTL TRADE ŠMARJE PRI JELŠAH: ŠTRAUS TGT, SP ŠTRAUS • KGZ SLOGA, PE ŠMARJE PRI JELŠAH ROGAŠKA SLATINA: AM-AM MESNICA • TOPLIŠEK D.0.0. PODČETRTEK: PODE D.0.0..PE PODČETRTEK BISTRICA OB S0TÜ: TGT ŠTRAUS, PE BISTRICA OB SOTLI PODSREDA: TRGOVINA PRI ŠVAJGERJU M&A KOZJE: M &AŠVAJGER D.O.O. LAŠKO: TRGOVINA TOČKA • KZ LAŠKO, LAŠČANKA RIMSKE TOPLICE: KZ LAŠKO, PE RIMSKE TOPLICE RADEČE: KZ LAŠKO, RADEČANKA PETROVČE: ULY TRGOVINA IN BAR GOTOVLJE: TRGOVINA GOTOVLJE, NATALIJA PETiRNEL S.P. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI: MA ■ PROF D.O.O. • FIJAVŽ ŠTEFAN S.P. PREBOLD: NATALIJA PETERNEL S.P., TUŠ MARKET PREBOLD • TRGOVINA BAR - KULTURNI DOM ŠEŠČE, NATALIJA PETERNEL S.P. BRASLOVČE: HMEZAD, KZ BRASLOVČE Z.0.0. VELENJE: OSMICA D.0.0. ŠOŠTANJ: OSMICA D.O.O. NAZARJE: ERA KOPLAS D.0.0. LJUBNO: TRGOVINA UUBN0, NATALIJA PETERNEL S.P.
Edina tako varna
Zelene jeklenke imajo na ventilu nameščeno zaščitno folijo. To je trdno zagotovilo, da je bila jeklenka pregledana, očiščena ter pravilno polnjena z natanko 10 kg plina preverjene kvalitete. Vsaka Zelena jeklenka je opremljena tudi z rezervnim tesnilom in je vselej brezhibna.
Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. Sebi najbližje prodajno mesto enostavno poiščite na www.butanplin.si ali pa Zeleno jeklenko naročite kar na dom na 080 2005.
12
DRUŽBA
Slovenija je izgubila kompas
Kaj nam pomaga lastna država, če je ne znamo upravljati, kaj polne trgovine, če je za večino ljudi blago v njih nedosegljivo? - Sanje so se razblinile, v Evropski uniji smo, a z neba ne letijo »pohane piške«



f,.Ä - &
č3't;
L F 5
Z leve: Matic Munc, dr. Alojz Ihan, Anita Ogulin in Matej Delakorda. Matic Munc velja za borca za pravice slabotnejših, kot
psiholog je delal tudi v zaporih, zadnje čase deluje kot zasebnik. Brez dlake na jeziku opozarja na nedoslednosti, nezakonitosti
in nepravilnosti v sistemu, zlasti pa na to, da je v Sloveniji preveč skritega za štirimi stenami.
Anita Ogulin, Slovenka leta 2012, je predsednica komisije za socialna vprašanja in humanitarne projekte pri Zvezi prijateljev
mladine Slovenije in sekretarka ZPM Moste-Polje, kamor po pomoč prihajajo ljudje iz vse Slovenije. Kot pravi, tudi zato, ker
je med njimi še vedno veliko takšnih, ki svojo stisko lažje razkrijejo v tujem kraju, pred nepoznanimi ljudmi.
Alojz Ihan, zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in imunologije, je hkrati tudi pesnik, pisatelj in esejist, ki jeza svoje
pisanje prejel Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Trenutno je najbolj poznan po Državljanskih esejih, ki
bralcu nudijo vpogled v slovenski način razmišljanja ter raziskujejo pojem morale. Matej Delakorda je sociolog in novinar,
ki je vodil pogovor v polni dvorani Mestnega kina Metropol.
Anita Ogulin: »Posebej boleče je, da je danes med tistimi, ki pri nas iščejo pomoč, veliko takšnih, ki so bili še lani darovalci in so po svojih močeh pomagali soljudem.«
Alojz Ihan: »Razvoj ni nekaj slabega in Slovenija ima tu dodano vrednost. Koliko ljudi živi na svetu, koliko držav je takšnih, ki se jim v desetletjih nič ne spremeni, ničesar ne doživijo! V prihodnosti pa se bomo verjetno morali bolj lokalno usmeriti.«
Matic Munc:« Celo lepe stvari skrivamo, kot da se niti pohvaliti ne upamo. Tudi če smo različni in različno mislimo, lahko skupaj naredimo nekaj dobrega.«
Vrednote, ki jih imamo in so nam jih privzgojili starši, preprosto niso več tiste, ki jih živi večina okrog nas, zato se počutimo nemočni in izgubljeni. In prav to je bila osrednja tema prve iz niza dobrodelnih Debat z namenom, ki jo je Leo klub Mavrica pripravil v Mestnem kinu Metropol.
Da bi to izgubljenost in nemoč presegli, je treba zbrati pogum, izstopiti moramo iz okvirjev, v katerih živimo, in se sami začeti spreminjati. Pa naj bo to z druženjem in majhnimi deli, ki ne terjajo denarja in s katerimi preprosto lahko pomagamo soljudem, kot je predlagal Matic Munc. S tem, da se več pogovarjamo in zagotovimo prav vsem ljudem dostop do kakovostnega brezplačnega javnega šolstva in zdravstva, kot je nakazal pot v boljšo prihodnost Alojz Ihan. Ali pa da stavimo na delo, za katerega bi prav vsi prejemali pošteno plačilo za človeku dostojno življenje, kot se je zavzela Anita Ogulin.
Narod, ki se norčuje iz svobodnega človeka
Moderator pogovora Matej Dela-korda je poudaril, da so za izhodišče debate »Slovenija - od kod vrednote tvoje?« vzeli kar razmere, v katerih živimo. Vsak dan poslušamo ne le o finančni krizi, temveč tudi o krizi vrednot, ki počasi razjeda deželo na sončni strani Alp. Toda - kaj sploh so vrednote? Kako se oblikujejo? Katere imamo Slovenci, kako se te kažejo v našem vsakdanjem življenju in ali še drži mit o poštenem Slovencu? Kakšno vlogo imajo pri tem vzgoja, avtoriteta, potrošniški način življenja? Kaj storiti, da bodo naši otroci »boljši«? »Za družbene probleme vedno krivimo družbo kot takšno, a kaj lahko stori vsak posameznik, da bo družba boljša?« se je vprašal Delakorda.
Ob tem je razložil, zakaj so za nekakšno piko na i večeru izbrali Kekca, ki je s fotografije na velikem platnu spremljal dogajanje na odru. Kekec je namreč za mlade v Leo klubu Mavrica simbol pogumnega, svobodnega človeka, ki se ne skriva pred težavami, ampak se je vselej pripravljen spopasti z njimi in jih tudi premagati. »Res je frajer,« je poudaril Delakorda in dodal, da se mu ob tem, ko imamo Slovenci besedico kekec pogosto za zmerljivko, postavlja vprašanje, ali je še kje na svetu narod, ki bi se norčeval iz svobodnega človeka (če izhajamo iz nemških korenin besedice frajer, frei her, op.p.). In zakaj smo takšni Slovenci?
Eno mislimo, drugo živimo
Na lestvici vrednot, ki jih oblikujemo Slovenci, so na najvišjih mestih še vedno ljubezen, prijateljstvo, družina, poštenje ..., a kaj, ko teh vrednot potem ne prenašamo v vsakdanje življenje. »Pogled okrog sebe pokaže, da je eno tisto, kar mislimo, druga pa potem živimo,« je menil Ihan in povedal, da nas je prav
ta lastna razdvojenost pripeljala do tega, da smo postali narod sprtih ljudi. Na eni strani mladi, na drugi stari; na eni delavci, na drugi tajkuni in kar je najhujše, na eni stani javne dobrine, na drugi pa kapital.
S tem se je strinjal tudi Matic Munc, ki je menil, da so prav zato zdaj pri nas na veliki preizkušnji solidarnost, zlasti pa iskrenost in odkritost. »Vsi bi lahko bolj in več pomagali soljudem, če si le ne bi zatiskali oči pred tem, kaj se dogaja pred našimi vrati,« je poudaril.
Varljive iluzije
Kriza vrednot torej ni v tem, da vrednot ljudje ne bi imeli, pač pa v tem, da enostavno ne gredo vštric s tem, kako živimo. »Iz moje generacije gimnazijskih sošolcev jih je veliko
želelo postati ekonomisti, zdaj pa je namesto 12 zadovoljnih podjetnikov večina razočaranih 40-letnikov,« je slikovito orisal pot, ki jo hodimo in nam pomeni cilj le, dokler ta ni dosežen. Včasih nas je povezovala ekologija, želeli smo postati demilitarizirano območje, ni ga bilo med nami, ki se ne bi podpisal pod slogan Slovenija, moja dežela. Kaj pa danes, ko vse to imamo in preprosto ne vemo, kako s tem ravnati? »Kaj nam pomaga lastna država, če je ne znamo upravljati? Kaj polne trgovine, če je za večino državljanov blago v njih nedosegljivo?« se je vprašal Munc in ob tem poudaril, da so nas v položaj, v katerem smo, pripeljale iluzije. »Zdaj so se sanje razblinile, v Evropski uniji smo, a z neba nam ne letijo >pohane piške<.« Ne gre za nostalgijo po socializmu, ampak za preprosto ugotovitev, da so včasih odnosi v družbi omogočali življenje in zlasti preživetje vsem, ob preskoku »v turbo kapitalizem« (saj po Munčevem mnenju Slovenija nima pravih kapitalistov, ki bi si z lastnim delom in znanjem ustvarili premoženje, op.p.) pa tega preprosto ni več.
Najtežje breme revščine na otrocih
Čas, ki ga živimo, z vsemi stiskami in s prikrito revščino, ki je v Sloveniji še veliko bolj boleča, kot se sploh zavedamo, terja aktivno vlogo humanitarnih organizacij. Kot je poudarila Anita Ogulin, te danes morajo pomagati ljudem, ki ne dobijo dovolj pomoči od državnih inštitucij in ki si preprosto ne zmorejo sami pomagati. »Največja in najtežja bremena revščine se lomijo prav na otrocih. Ko jih peljemo na letovanja, se nam dogaja, da nočejo več domov. Ker se bojijo tega, kam se bodo vrnili. Ker so doživeli, kako lepo je, če nisi lačen, če te ne zebe ...,« je s solzami v očeh opisala fantiča, ki si je v trebuh zabodel škarje in potem razložil, da želi v bolnišnico, kjer ne bo lačen, kot bi bil doma.
Ni torej čudno, da je v tako neprijaznih časih za veliko večino mladih družina ena od vrednot, o kateri niti razmišljati ne upajo. Eni se bojijo osamosvojitve in se ne odločajo za otroke zaradi tega, ker je pot do zaposlitve in stanovanja nekaj, o čemer lahko le sanjajo;
»Slovenci smo ob prehodu iz socializma v kapitalizem preprosto izgubili kompas in se počutimo nekako tako kot voznik, ki po današnjih cestah vozi s pomočjo pol stoletja stare avtokarte,« je slikovito orisal razmere v državi dr. Alojz Ihan.
drugi pari, ki imajo službo in bi si z gmotnega vidika družino lahko »privoščili«, pa se za otroka ne odločajo, ker jim preprosto zmanjkuje časa, da bi bili ob napornem delov-niku od jutra do večera še starši. »Kdo bi torej skrbel za otroka?« je ponovila njihovo vprašanje Anita Ogulin.
Poveže nas lahko le nekaj skupnega
V položaju, v kakršnem smo, nas lahko znova poveže le odločitev za nekaj, kar nam bo vsem skupno. Če je bila na primer za Nemce to odločitev za gradnjo cest, ki je pognala gospodarstvo in vnovičen razvoj države po 2. svetovni vojni, bi bila morda za Slovence prava pot to, da zagotovimo kakovostne, vsem dostopne javne dobrine. »Američani poznajo razlike med revnimi in bogatimi, v Sloveniji teh razlik ne razumemo. Nenazadnje še pred dobrima dvema desetletjema pri nas ni bilo izrazito bogatih ali revnih ljudi, zato nam je skupna potreba po brezplačnem dostopu do kakovostnega javnega šolstva in zdravstva,« je Alojz Ihan utemeljil svoje prepričanje, da je bogastvo in prihodnost Slovenije prav v ljudeh.
Anita Ogulin v premagovanju pohlepa, ki nas je pripeljal v zdajšnji položaj, kot element povezovanja in vrednoto, ki je skupna večini, vidi delo. »Slovenija je bogata država, naša prihodnost je v kmetijstvu, turizmu, gospodarstvu, za prav vsakega posameznika pa v tem, da ima delo in da si z njim prisluži pošteno plačilo za človeka dostojno življenje.« Za kakršno koli spremembo utečenega življenjskega ritma in capljanja na mestu, ki večino potiska vse globlje v nemoč, pa je potreben pogum. Začeti je treba pri sebi in z majhnimi koraki stopiti na pot sprememb. Munc pri tem svetuje čim več konkretnih majhnih dobrih del, ki praktično ne zahtevajo denarja, a z njimi lahko sočloveku storimo veliko dobrega, Ihan pa je vesel, ker spet sliši Slovence. »Upam da se bomo čim več pogovarjali, se slišali med seboj in našli prave rešitve. Najslabše, tudi najbolj depresivno je bilo prvo desetletje po osamosvojitvi, ko smo bili praktično vsi tiho, ker smo mislili, da je pravilno in dobro čisto vse, kar počnemo.« Zato imajo mladi prav, ko stavijo na Kekca in ne marajo več slišati za kek-ce. Prvi si je upal in zato tudi zmogel; prav leta, ko se nismo pogovarjali in nam je čas mineval tako, da smo se le pehali za iluzijami, pa so nas kot narod pripeljala do tega, da zdaj ime pogumnega in svobodnega človeka uporabljamo za zmerljivko.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Članice Leo kluba Mavrica svoj prispevek k lepši prihodnosti vidijo v pomoči soljudem. Kot je povedala Tamara Juričič, ne gre le za pripravo dobrodelnih prireditev in zbiranje materialne pomoči, ampak tudi, na primer, za druženje in igro z otroki s posebnimi potrebami. Debate z namenom pa so korak v novo smer, združevanje dobrodelnosti in osveščanja. Za vstop v dvorano Mestnega kina Metropol so namreč pobirali po 5 evrov vstopnine, ves izkupiček pa so namenili 5-letni skoraj slepi deklici, da ji omogočijo terapijo s konji.
KULTURA
13
Celjska sleparja pometla s konkurenco
Končal se je 22. festival Dnevi komedije
Če so se letos Dnevi komedije za SLG Celje zaradi zmanjšanja finančnih sredstev začeli nekoliko bolj klavrno, so se zato toliko bolj uspešno končali. Celjska komedija Sleparja v krilu je namreč slavila prav v vseh kategorijah letošnjega festivala.
Poleg tega, da je predstava Sleparja v krilu postala žlahtna komedija, je njej režiser Boris Kobal postal še žlahtni režiser, Pia Zemljič žlahtna komedijantka in Andrej Mu-renc žlahtni komedijant. Za piko na i je celjska komedija dobila potrditev tudi s strani
občinstva, ki ji je med vsemi osmimi tekmovalnimi predstavami, ki so se zvrstile ob treh koncih tedna, dodelilo najvišjo oceno.
Klasična komedija tokrat korak pred ostalimi
Letošnje Dneve komedije je poleg odsotnosti spremljevalnega programa zaznamovalo tudi nekoliko manj prijavljenih predstav, so pa bile te zato toliko bolj pestre. V zadnjih letih festival namreč čedalje bolj odpira svoja vrata ne povsem klasičnim komedijam. Celjsko občinstvo
Občinstvo na Dnevih komedije je tudi letos izbiralo komedijantko oziroma komedijanta večera na vseh tekmovalnih predstavah. Komedijanti večerov so bili Lara Jankovič, Pia Zemljič, Vesna Slapar, Saša Pavček, Janez Hočevar - Rifle, Polonca Kores, Gašper Tič in Lado Bizovičar.
se je tako lahko letos zabavalo ob monokomedijah, komediji z glasbenimi vložki in nenazadnje celo lutkovni predstavi.
Na koncu je kljub pestri izbiri po presoji tričlanske žirije v sestavi gledaliških režiserjev Nebojša Bradica in Jaše Jamnik ter ravnateljice Osnovne šole Lava Marijane Kolenko slavila klasična komedija. »Delo žirije je vedno odgovorno. Letos ni bilo težko izbrati, saj je bila odločitev žirije soglasna,« pojasnjuje član žirije Jaša Jamnik, lanskoletni žlahtni režiser. Komedija Sleparja v krilu je namreč vse tri žirante najbolj prepričala kot celota. »Predstava je še ena izmed tistih pravih klasičnih komedij. Prepričali so me prav tako igralci z izredno čvrsto igro in sistemsko zastavljena režija, zato ni bilo potrebno
Prizor iz komedije Sleparja v krilu, ki so jo v SLG Celje premierno uprizorili lani novembra. Žirijo je predstava še posebno navdušila zaradi klasičnosti in šekspirjanskih komičnih vzorcev, umeščenih v ameriško okolje 50-ih let prejšnjega stoletja. Predstava je po mnenju žirije neposredna in učinkovita, saj s hitrim tempom in premišljenim ritmom privlači gledalca od začetka do konca.
Predsednik žirije Nebojša Bradic je podelil priznanje žlahtnemu režiserju Borisu Kobalu, ki je po besedah žirije v predstavi vsa gledališka sredstva povezal v organsko celoto in omogočil igralcem veliko prostora za kreacije.
preveč razmišljati, katera predstava je letos zmagovita in to brez konkurence,« dodaja Marijana Kolenko.
Prvič vse nagrade enemu gledališkemu projektu
V vseh 22. letih festivala se je letos prvič zgodilo, da je prav vse nagrade prejel en sam gledališki projekt. Režiser Boris Kobal je prepričan, da je to prijeten slučaj. »Zadovoljen sem, da se je to zgodilo prav celjskemu gledališču, ki trenutno ni v najboljših finančnih vodah. Za takšen uspeh se morajo v predstavi >poklopiti< prav vsi elementi. Režiser ima nalogo, da vzpostavi med
člani ekipe kemijo. V našem primeru se je kemija spojila v eno agregatno stanje, kar je ključ do uspeha.«
Če je na začetku letošnjih Dnevov komedije kazalo, da bo zaradi vsesplošne krize in strahu ljudi obisk nekoliko slabši kot pretekla leta, so na koncu v SLG Celje zadovoljni s številom obiskovalcev, saj so bile dvorane skoraj vedno
polne ali pa celo razprodane. Misli upravnice sLg Celje Tine Kosi pa so usmerjene že v naslednji festival. Se-lektorica Tatjana Doma že izbira predstave za naslednje Dneve komedije, ki jih v SLG Celje želijo obdržati na tako visokem nivoju kot so bili do sedaj.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Občinstvo je za najboljšo komedijo 22. Dnevov komedije izbralo predstavo Sleparja v krilu. Zgodbo o dveh brezposelnih igralcih, ki se želita s prevaro prikopati do velike dediščine, je ocenilo z 4,78. Na drugem mestu je monokomedija Špas teatra, ki je prejela oceno 4,75 in na tretjem glasbena komedija Slovenska muska od A do Ž z oceno 4,73. Sledile so predstave Filumena Marturano (4,72), Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta (4,59), Živalska farma (4,46), Vitez čudes (4,39) in Sen (3,63).
Med Slovenci vedno več frankofilov
Frankofonski dan privabil v Celje mlade ljubitelje francoščine
V SLG Celje je bil prejšnji torek 15. frankofonski dan, kulturna prireditev, ki daje francoščini privlačno in dinamično podobo ter širi jezikovno in kulturno raznolikost v slovenskem prostoru.
Letošnji frankofonski dan, ki ga Zavod RS za šolstvo organizira v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, s Francoskim inštitutom v Sloveniji ter Slovenskim ljudskim gledališčem Celje, je postregel z nekaj novostmi. Če je bil do sedaj za franko-fonski dan značilen preplet francoske glasbe, poezije, proze in nenazadnje plesa, so se letos organizatorji odločili, da se mladi ljubitelji
francoščine predstavijo z gledališko predstavo. Dijaki desetih gledališčnih skupin iz slovenskih gimnazij so tako odigrali gledališko igro Samuela Becketta Čakajoč Godota. Predstavo so pripravili s svojimi mentorji in v sodelovanju s francoskim režiserjem.
V projektu so sodelovali tudi celjski dijaki I. gimnazije in Gimnazije Lava, ki so se lotili priprave prvega dela predstave. Eden izmed rednih udeležencev franko-
fonskega dne je tudi celjski dijak Žiga Deršek s I. gimnazije v Celju, velik ljubitelj francoščine. »Obožujem francoske šansone. Francoščina je zame romantičen jezik, spominja pa me na moje najlepše mesto Pariz.« Tudi dijakinji Doroteji Ro-pas z Gimnazije Lava je sodelovanje na frankofonskem dnevu velik užitek, saj je po njenem mnenju francoščina eden izmed najlepših svetovnih jezikov.
ŠO, foto: SHERPA
Frankofonski dan je pika na i inovativnemu pristopu učenja francoščine, saj se dijaki nanj pripravljajo vse šolsko leto. Skozi gledališče spoznavajo francoski jezik in nenazadnje tudi francosko kulturo.
Vsaka gledališka skupina je pripravila svoj del predstave Čakajoč Godota.
14
KULTURA
Najstniška razigranost zlita na papir
Najlepše darilo je življenje samo ...
Roševi dnevi so tradicionalno literarno srečanje najboljših mladih pesnikov in pisateljev 8. in 9. razredov osnovnih šol iz vse Slovenije. Celjski javni slad za kulturne dejavnosti in Osnovna šola Frana Roša Celje vsako leto razpišeta natečaj, na katerega se lahko prijavi po en avtor iz posamezne osnovne šole.
Na Roševe dneve, ki jih Celjani že šestindvajset let zapored pripravljajo v spomin na znanega književnika in častnega meščana Frana Roša, se je letos odzvalo 51 mladih literatov. Strokovna žiriji v sestavi dramaturginje in mladinske pisateljice Jane Bauer, višje knjižničarke v Mestni knjižnici Ljubljana in mladinske pisateljice Ide Mlakar ter svetovalke slovenskega javnega sklada za kulturne dejavnosti Barbare
Rigler je med njimi izbrala 20 najboljših. Po besedah Barbare Rigler so tudi letos imeli zahtevno delo, saj je na natečaj prispelo veliko dobrih del mladih avtorjev. Med besedili je tako kot pretekla leta prevladovala najstniška tematika, povezana z burnim obdobjem odraščanja. Kljub temu, da Slovenci veljamo za liričen narod, je tokrat na natečaj prispelo izredno malo pesmi, prevladovala so namreč prozna dela.
Med nagrajenimi trije s Celjskega
Strokovna žirija vsako leto izbere tudi ščepec najboljših del, v katerih je moč opaziti dovršene stavčne strukture, bogat jezik in nenazadnje besedila, primerna za najstniške pisce. Letos so bili med petimi nagrajenimi mladimi literati tudi trije s Celjskega.
Devetošolec Blaž Šoba iz Šempetra v Savinjski dolini je žirijo prepričal z zgodbo, katere rdeča nit je kontrast med veseljem in žalostjo. V proznem delu je namreč opisal grenko življenjsko izkušnjo ob izgubi brata. Osmošolka Ana Gregorn iz Mozirja je žirijo v svojem proznem besedilu prepričala predvsem z natančnimi opisi doga-jalnega prostora in vsebino zgodbe, obarvane nekoliko znanstvenofantastično. Avtor edine nagrajeni pesmi je postal osmošolec Erik Glin-šek iz Velenja. Nagrado si je po mnenju komisije zaslužil s tem, ko je elemente, kot so igrivost, prostodušnost, svežina, mladost in upornost strnil v pesem, ki na duhovit način slika življenje mladostnika.
ŠO
Foto: GrupA
Dramska skupina III. osnovne šole Celje je znana po tem, da se vsako leto loti uprizoritve zahtevnih dram. Po lanskoletnem Hamletu so mladi ljubitelji gledališča z mentorjem Kristanom Koželjem na čelu letos premierno uprizoriti še eno svetovno kla-siko - Antigono.
Antigona je zgodba o boju posameznika za pravico v svetu, ki ga krojijo nepredvidljivi in muhasti bogovi. A po drugi strani je zgodba vsakega izmed nas. Vprašanja o krivdi, maščevanju in posameznikovem odnosu do drugih ljudi, so vprašanja, s katerimi se soočamo ljudje tudi danes. Prav zaradi tega si je mentor Kristian Koželj v tem gledališko-plesnem projektu zamislil dve Antigoni - Antigono sedanjosti in Antigono preteklosti. V vlogi prve je zaigrala osmošolka
Pia Marolt, ki se je v predstavi prvič podrobneje srečala z vsebino te grške tragedije. K sodelovanju je dramska skupina povabila tudi Harlekin, celjsko društvo za umetnost plesa. Za koreografijo sta poskrbeli Vida Vovk Pezdir in Ema Žurej, ki je v predstavi tudi odplesala alter ego Antigone.
Kaj je izbira, vest in zakon?
Vsebino grške tragedije, ki se navezuje na bistvena vprašanja človeškega obstoja, težko razume že veliko odraslih, kaj šele osnovnošolci. Prav interpretacija vsebine na osnovnošolski način pa je za Kristiana Koželja predstavljala tudi največji izziv. »Lani smo z uprizoritvijo Hamleta dokazali, da lahko aktualiziramo klasično dramo na najstniško življenje. Letos smo se
pri pripravah vprašali, kaj je izbira, vest, zakon, kdo ima prednost in koga je potrebno poslušati. Hkrati smo se zamislili, ali so ljudje samo dobri ali samo slabi. Ugotovili smo, da se tudi Antigona, kljub svoji idealiziranosti, ni rodila dobra, ampak je to posledica njenih odločitev.« Koželj je prepričan, da so osnovnošolci v času množičnih medijev na vsakem koraku izpostavljeni težkim temam, kot so nasilje, smrt in trpljenje. Prav zaradi tega je dobro, da se te vsebine, s katerimi se tako ali tako srečujejo na medmrežju, v filmih in računalniških igricah, prikažejo v realni luči. Otroci ob tem v sebi odkrivajo določene čustvene odzive, ki jim bodo prišli prav tekom odraščanja.
ŠO
Foto: SHERPA
V igrano-plesni predstavi Antigona sta v glavnih vlogah nastopili plesalka Ema Žurej (levo) in igralka Pia Marolt.
Antigona na osnovnošolski
v ■
^ ■ Dramska skupina III. osnovne šole Celje i I ^^ W III premierno uprizorila grško tragedijo
Dvajset avtorjev izbranih prispevkov iz vse Slovenije se je dopoldne zbralo na literarni delavnici Kreativno pisanje v Celju, njihovi mentorji pa na mentorski delavnici. Popoldne je sledila še osrednja prireditev v dvorani Glasbene šole Celje, na kateri so podelili nagrade petim najboljšim avtorjem in predstavili literarno zbirko Najlepše darilo je življenje samo, v kateri so objavljena vsa besedila mladih avtorjev.
Iz dežele smrkcev pod dežnik
Mladinski center Šentjur je zadnji mesec dihal v povsem gledališkem ozračju. Ustvarjalci, združeni v mladinsko gledališče Odrenček, so namreč pospešeno pripravljali zadnjo predstavo šentjurskega otroškega gledališkega abonmaja Jurček. Če so lani otroke očarali s predstavo Smrkci, so jih letos povabili pod svoj dežnik.
Tako kot lani je režisersko taktirko v rokah držala Sara Zupanc. Pomagala pa ji je Mojca Zupanc. Mladi so sami zasnovali in izdelali tudi celo-
tno sceno in kostumografijo. Zgodba predstave Moj dežnik, ki je to soboto premierno zaživela na šentjurskem odru, govori o deklici Jelki, ki ima zelo stroge starše. Ne dovolijo ji niti tega, da bi se igrala s svojimi prijatelji, zato se vedno igra sama in se zateka v svoj domišljijski svet. V tem svetu najde vse tisto, kar ji prepovedujejo in po čemer hrepeni. Mladinska gledališka dejavnost je tako dobila zelo konkretno zadolžitev. Hkrati ustvarjalci predstave ugotavljajo, kako zahtevno občin-
stvo so otroci in da bližnjic tu ni smiselno ubirati. Tako so v zadnjih mesecih tudi temu primerno veliko časa in truda vložili v celoten projekt.
Z Jurčkovim abonmajem je leta 2008 začela Ljudska univerza Šentjur, zdaj pa ga že drugo sezono izvaja tamkajšnji mladinski center. Kot pravijo, so z odzivom najmlajših in njihovih staršev zadovoljni. Verjetno pa bodo v prihodnji sezoni predstave prestavili s popoldanskega na dopoldanski sobotni čas.
StO
KULTURA
15
Lutke praznovale svoj praznik
Prejšnji četrtek so lutke praznovale svoj praznik. 21. marec je namreč zadnjih enajst let svetovni dan lutk. Praznovanju so se pridružili tudi člani dveh lutkovnih gledališči s Celjskega in njihovo zvesto občinstvo.
Škratovo lutkovno gledališče Celje so celjski ljubitelji lutk ustanovili pred devetimi leti, Lutkovno gledališče Velenje pa letos praznuje desetletnico delovanja. V vseh teh letih sta pripravila številne lutkovne predstave, ki so popestrile kulturno dogajanje za najmlajše. Celjani so enajsti svetovni dan lutk obeležili že popoldan pred praznikom, ko so predstavili lutkovne junake iz njihovih predstav, Velenjčani pa so na svetovni dan lutk najmlajše občinstvo zabavali s pravljičnim poligonom. Otroci so lahko na šestih postajah pobližje spoznali različne pravljične junake in vrste lutk.
ŠO, foto: SHERPA
Letošnje leto je prelomno za celjske ljubitelje lutk. Slednje so namreč po vseh teh letih prvič dobile svoj stalni dom. V prostorih nekdanje Knjižnice pri Mišku Knjižku si najmlajši s svojimi starši lahko vsak teden ogledajo različne lutkovne predstave.
In zlata ribica je rekla
Ker je v ruski kulturi še kako prisoten tudi balet, so celjski gimnazijci med vrsto najrazličnejših nastopov pripravili tudi baletno plesno točko.
Hiša kulture Celje in Društvo Gimnazije Celje - Center, ki povezuje sedanje in nekdanje dijake te gimnazije, sta že četrtič zapored na predvečer svetovnega dneva poezije pripravila večer ruskega plesa, glasbe, pesmi in besede, ki sta ga letos poimenovala In zlata ribica je rekla po istoimenski Puškinovi pravljici.
Po padcu komunističnih režimov je ruščina izginila iz slovenskih šolskih klopi. A v zadnjih letih postaja vedno bolj priljubljen jezik tudi med mladimi tako zaradi privlačnosti dežele, od koder prihaja jezik, kakor zaradi ekonomskega vidika in potreb slovenskega gospodarstva, je prepričan profesor na Gimnaziji Celje - Center Gregor Deleja.
V letošnjem programu Ruskega večera so sodelovali celjski gimnazijci, ki se učijo ruščine kot tretjega tujega jezika. Pripravili so preplet poezije, plesa in glasbe. Ker si ruske kulture ni mogoče zamisliti brez baleta, so v program vpletli tudi tovrstni ples in na drugi strani njegovo nasprotje - sodobni ples. Na večeru ni manjkala niti klasična ruska glasba niti ruske romance. Fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center se je predstavila celo z ruskimi ortodo-ksnimi skladbami. Za člana skupine Amadeja Mravlaka, ki tokrat na ruskem večeru ni nastopil prvič, je ustvarjaje v ruščini vedno znova svojevrsten izziv, saj je ruščina po njegovem mnenju lep jezik, v katerem pesmi lepo zvenijo.
ŠO, foto: SHERPA
Priporočamo
Anina galerija v barvah pomladi
V Anini galeriji v Rogaški Slatini bo do 14. aprila na ogled razstava, ki so jo naslovili Prva pomladna. Na ogled bo 25 slik in dva keramična izdelka.
Enajst diplomiranih slikarjev in absolventka Šole za risanje in slikanje v Ljubljani se je združilo pod imenom Dvanajst, svojo ustvarjalnost pa predstavljajo na razstavah v različnih koncih države. Sedem od njih jih je tokrat svoja dela razstavilo v Rogaški Slatini. Poleg domačina Ernesta Artiča se predstavljajo Lucija Turk, Slavica Štrukelj Koko-ravec, Simona Černe, Vesna Arko, Breda Križman Puc in
Nataša Prestor. Čeprav pomlad v naše kraje še ni zares prišla, so za rdečo nit izbrali prav ta letni čas. Pravijo, da jih vedno znova navdihuje s preporodom, svežino in mladostjo, kar odražajo tudi slike, s katerih se zrcalijo predvsem živahne barve. Sicer pa Ernest Artič pravi, da je razstava toliko bolj pisana in zanimiva, ker je pri upodabljanju pomladi vsak avtor poiskal svoj pristop. Tako je nastala pestra paleta slik, nekatere elemente pomladi upodabljajo realistično, druge povsem abstraktno, spet v tretjih se zrcalijo sledi ekspresionizma.
AD
Mladi glasbeniki s Celjskega med
■ ■ I ■ v ■ ■
najboljšimi
Zveza slovenskih glasbenih šol in Komisija Temsig je v sodelovanju z glasbenimi šolami organizirala 42. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. Izvrstne uspehe so dosegli tudi mladi glasbeniki s Celjskega.
V kategoriji klavir so se najbolje v državi odrezali prav trije pianisti s Celjskega. Vitomir Janez Zagode iz Glasbene šole Celje je prejel zlato plaketo in prvo nagrado. Zlato plaketo in drugo nagrado je prejel prav tako Rok Tadej Brunšek iz Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje in Neža Pogačar iz Glasbene šole Rista Savina Žalec zlato plaketo in tretjo nagrado. Še posebno je blestela flavtistka Lara Oblak iz Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Za svoj nastop ji je komisija namenila prav vse možne točke. Oblakova je tako prejela zlato priznanje in obenem prvo nagrado. Urban Vesel iz Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje pa je v kategoriji saksofon prejel zlato priznanje in drugo nagrado.
ŠO
BUKVARNA
Res nikoli več?
V duhu govora Adolfa Hitlerja v Reichstagu 18. julija 1934, češ, naj se vsakdo zaveda, da ga čaka neizogibna smrt, če bo dvignil roko proti državi, se nizajo razmišljanja o posebni vzgoji elitistične zločinske skupine Wesel. Kot Hitlerjev najožji zaupnik namreč Wesel zbere šest najsposobnejših mladeničev in jih usposablja za to, da se ne bi ustrašili nobenih ukazov, saj jih pri krutih dejanjih ne smeta ovirati niti etični zakon niti osebni nazor.
Delovanje skupine, ki naj bi od leta 1933 do 1939 opravljala najbolj umazane zločine, od likvidacij nasprotnikov do zametkov organizacije koncentracijskih taborišč, je predstavljeno tudi s pričevanji ljudi, ki so se na ta ali oni način z njo soočili ali ji vdano služili. Podrobno in na trenutke strašljivo pisatelj nazorno upodobi porajanje in utrjevanje elitistične večvrednostne zavesti med mladimi, ki svoj ideal najdejo v služenju »velikemu voditelju«.
Pripoved se začne v Luganu, ko gospodinja najde ustreljenega gospoda Nordena. Kriminalistični inšpektor Fellini preiskuje umor in sled ga pripelje do omenjene nacistične skupine ... Pisatelj skozi izpovedi in pričevanja dokazuje, da je bil ubiti Norden dejansko eden od Weslove šesterice, ki je očitno padel pod streli še živečega člana iste skupine Morgana, in to več desetletij po drugi svetovni vojni.
Preden na koncu izvemo, da gre za obračun med sebi enakimi, pa lahko prebiramo pretresljivo in strašljivo vzgojo posebne enote, ki je podrejena najvišjim ciljem države in njenega voditelja. Wesel kot poveljujoči je članom skupine zagotovil, da bodo imeli vsebinsko bogato življenje in oblast nad življenjem in smrtjo. Ukazal jim je odvažati smeti, urejati odlagališča za odpadke, da bi se soočili, kot je dejal, s kopicami smrdečega dreka (pri tem misleč na vse nasprotnike arijsko čiste Nemčije). Učil jih je praktičnega študija anatomije, torej raztelešanja trupel, kajti smrt naj bi bila sestavni del njihovega življenja, in jih v klavnici navajal na pogled na kri, ki odteka v curkih. Presenetljivo je tudi »pranje možganov« in utrjevanje svetovnega nazora mladcev. Njihov um je namreč treniral gospod iz kleti oziroma Žid Breslauer, profesor, psiholog, filozof in zdravnik ter osebni prijatelj enega od visokih poveljnikov specialne nemške policije. Čeprav se je skupina mladcev upirala, da bi jim »možgane pral« Žid, jih je Wesel poučil: »Dobro prisluhnite njegovim dokazom o vlogi židovstva in jih poskušajte logično pobiti; šele, če jih boste uspeli potolči z izhodišči svojega svetovnega nazora, boste popolnoma svobodni.«
In ko človek gleda, kam tone sedanji sodobni svet, očitno od zunaj in iz zakulisja spodbujen s finančno krizo neslu-tenih razsežnosti, ko nespametna politika evropske trojke tako rekoč čez noč spravi na kolena državo, kot je Ciper, si ne more kaj, da se ne bi vprašal, ali morda tudi danes ta svet ni nič drugega kot velika brozga in mi nemočni sredi nje. Tako je razpletal v dialogu z nacistično skupino njihov osovraženi učitelj in človek iz kleti, ki si je dovolil glasno vprašati, le kdo bi še živel v svetu, kjer so blaznost spremenili v metodo.
Branje ene od Kirstovih uspešnic, ki jo je po desetletjih v času, v katerem živimo, zagotovo zanimivo vzeti ponovno v roke, nam ponuja tudi za današnji svet aktualne dialoge med nacistom Muellerjem in Židom Breslauerjem. Prvi izziva z vprašanjem: »Ali res mislite, da boste vi, duhovna elita, spreobrnili svet? In to kljub več kot štiritisočletni zelo zgovorni zgodovini človeštva, ki ni nič drugega kot ena sama neskončna kloaka, kjer se kopiči smrad prevar, laži, nasilja, zlorabe in množičnih umorov. Nihče ne bo tega spremenil.« In drugi mu odgovarja: »Če se uklonimo in resigniramo takšni ljudje, potem se dokončno poruši jez, ki ga podpirajo morala, osebna etika in vest. In potem, res, šele potem dobijo uničevalne sile, ki širijo pustošenje in propad, povsem prosto pot.«
BPT
O AVTORJU
Hans Hellmut Kirst se je rodil leta 1914 v Vzhodni Prusiji in je veljal za najuspešnejšega nemškega pisatelja v obdobju po drugi svetovni vojni. Znan je predvsem po trilogiji 08-15, ki je svet obšla v nakladi več kot 3 milijonov primerkov. V slovenščini so dostopna tudi njegova dela: Zadnjo karto izigra smrt, Noč generalov, Noč dolgih nožev.
16
NASA TEMA
Zapuščene živali - strošek
Po sledi govoric ustreljenih šmarskih psov - Občine vsaka po svoje rešujejo problem zavrženih živali, enotne ureditve ni
£2
4»


»S
M
Pred časom smo pisali, da so januarja neznanci brutalno ustrelili psa, ki so ju v Šmarju pri Jelšah peljali na sprehod in ju na robu gozda za nekaj časa spustili s povodca. Resda je bila to napaka njunega sprehajalca, saj bi moral imeti psa na povodcu, a vendar to ne opravičuje krutega dejanja. Že takrat smo na pisanje o primeru dobili nekaj različnih odzivov, od ogorčenih lovskih - policija je namreč v poročilu zapisala, da je bilo dejanje najverjetneje storjeno z lovskim orožjem - do takšnih, ki so opozarjali, da to ni prvi primer in da se s streljanjem psov zmanjša možnost, da bi občino finančno obremenili z njihovo namestitvijo v zavetišče.
Teh trditev sicer ni mogoče dokazati in naj bi se z njimi še »pozabavala« policija. Se je pa pri preverjanju govoric izkazalo, da je pri skrbi za zapuščene živali veliko nedorečenosti, ki jih tudi novi Zakon o zaščiti živali ni odpravil. Občine, ki morajo poskrbeti za zapuščene živali,
V Zonzaniju je na primer za mesečno oskrbo psa treba odšteti 240 evrov (plus DDV), k občinskim stroškom pa prištejejo še najem boksa, ki znaša 150 evrov na mesec. Število boksov je odvisno od števila registriranih psov v občini. Na 800 živali mora imeti občina eno mesto. Posebej zaračunavajo še kastracijo oziroma sterilizacijo živali.
se tega problema lotevajo bolj ali manj odgovorno, pri čemer na vse skupaj gledajo predvsem z vidika stroškov. Zato redko najdejo skupni jezik z zavetišči. Očitki, da ta želijo zgolj služiti na nesrečnih živalih, so zato pogosti.
Občinski pooblaščenci
Na osnovi Zakona o zaščiti živali mora vsak, ki najde zapuščeno žival, o tem obvestiti zavetišče oziroma pristojno veterinarsko organizacijo. Zapuščenim živalim je treba zagotoviti pomoč, oskrbo in namestitev v zavetišču. Občina je dolžna na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotoviti eno mesto v zavetišču ter kriti stroške v zvezi
z namestitvijo in oskrbo teh živali, če lastnik ni znan.
Kako pa je v praksi? Zavetišče Zonzani v bližini Dra-melj je imelo lani sklenjene pogodbe z 28 občinami z našega območja, letos pa ima teh pogodb zaenkrat le osem. Čeprav zakon tega ne predvideva, ima večina občin pooblaščenega sodelavca, ki skrbi za to, da se živali ne nameščajo neposredno v zavetišče, temveč morajo oni to odobriti. Drugi primer so občine, kjer sploh nimajo pogodb z zavetiščem, za kar žal ni nikakršnih kazni. Ko je treba na primer poskrbeti za žival iz takšne občine, se zavetišče obrne na inšpekcijo in s plačilom potem običajno ni težav.
Šmarski primer
Zaradi govoric, da se iz Šmarja pri Jelšah v zavetišču znajde zelo malo psov, saj že prej poskrbijo, da »izginejo«, smo preverili, kako so stvari urejene v tej občini. V Zonzaniju s sodelovanjem kljub pogodbi niso zadovoljni, saj lastnica Tatjana Lenko pravi, da imajo težave s pooblaščencem občine Antonom Ške-tom. Četudi občan pokliče, da je našel psa, ga iz zavetišča ne smejo prevzeti, dokler tega ne odobri Šket. Za tako žival brez soglasja jim sicer občina ne plača stroškov. Zavetišču zakon nalaga, da odreagira v 24 urah ali celo štirih, če gre za nesrečo, pooblaščenec pa se jim večkrat ne javi in se zadeva lahko vleče nekaj dni.
Primer Celja
Mesec dni je žival v zavetišču, nato jo usmrtijo, če je prej nihče ne posvoji. Stroški oskrbe se mnogim občinam zdijo previsoki, zato ne presenečajo govorice, da naj bi ponekod poskrbeli za zavržene pse po hitrem postopku, še preden se lahko znajdejo v zavetišču.
V Zonzaniju kot primer dobrega sodelovanja navajajo Mestno občino Celje, kjer letni stroški za oskrbo zapuščenih živali niso nizki. V letu 2012 je bilo iz občinskega proračuna v ta namen porabljenih 33.500 evrov. Oskrbeli so 198 mačk, od tega je bilo 76 sterilizacij in 38 kastracij, ter 47 psov. Če občan najde zapuščeno mačko ali zapuščenega psa na območju mestne občine Celje, lahko posreduje obvestilo v zavetišče Zonzani, tel. 74 90 602. V Celju torej ni treba čakati na dovoljenje občinskega pooblaščenca.
Primer Žalca
Primer občine, ki že lani ni imela sklenjene pogodbe z zavetiščem Zonzani, je Žalec. V občini jih moti, ker pogodba vključuje najem enega boksa za psa mesečno, kar je v skladu z zakonom, vendar v Žalcu menijo, da se »v praksi kaže, da to ni potrebno.« Vsak primer zato posebej preverijo in pripravijo naročilnice. Za oskrbo 28 živali v zavetišču so tako lani namenili skupaj skoraj osem tisoč evrov, pravijo v Žalcu (Zonzani ima podatek o dobrih 6 tisočakih za 11 živali). Občina si sama prizadeva pomagati reševati zadeve, na način, ki je v korist živalim, predvsem pri mucah, ki jih sterilizirane in zdravstveno oskrbovane vračajo v okolje. Skupaj so tako lani imeli za več kot 11 tisoč evrov stroškov z zapuščenimi živalmi in ugotavljajo, da so ti zneski vsako leto višji.
Med donatorji, ki so se nam konec januarja letos pridružili v akciji zbiranja denarja za nakup ultrazvoka za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice, je tudi podjetje Xena, d. o. o., iz Šentjurja. Donacijo v višini 100 evrov sta direktor in direktorica Miran in Ksenija Pečnik pojasnila z besedami:
»Za donacijo smo se odločili, ker smo podjetje, ki ima sočutje do ljudi v bolečini. V podjetju tudi sicer pomagamo posamezniku preko osebne rasti, da prepozna tudi vrednosti v neuspehu in očisti aroganco ter jo nadomesti s spoštovanjem do sebe in z ljubeznijo do sebe in vseh ljudi. Tako pride do svoje primarne življenjske naloge, v kateri je lahko popolnoma srečen in tudi navzven uspešen. Posameznik, ki si povrne spoštovanje in ljubezen, lahko pomaga ustvarjati družbo, ki je uspešna in ni uničevalna.«
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj boleči
Stanje na računu dne 27. 3. 2013
n	n	£		O	n	n	et
U	U	U		O	U	U	U
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje,
SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
Za več informacij o akciji in različnih možnostih sodelovanja v njej nam lahko pišete tudi na e-naslov: biserka.povse@nt-rc.si
NAŠA TEMA
17
ali zaslužek?
- Večina vidi le vse večje stroške
Občine predlagajo izboljšave
Inšpektorji pogodb ne preverjajo
Tatjana Lenko ima zavetišče Zonzani, ki je na našem območju registrirano za pomoč zapuščenim živalim. Glede na ceno oskrbe sodi med cenejša zavetišča.
In koliko živali so lani iz občine Šmarje vendarle napotili v zavetišče? Pet, odgovarja mag. Zinka Berk, vodja oddelka za gospodarstvo. Stroški, ki jih je občina imela z najdenimi živalmi, so lani znašali 3.329 evrov (v to sta zajeta oskrbovanje in najemnina boksov v zavetišču). Za govorice o tem, kako čim manj živali poslati v zavetišče, še ni slišala.
Je pet živali veliko ali malo? Za primerjavo: sosednja občina Rogaška Slatina je imela lani v zavetišču 13 živali in po besedah Lenkove z Slatinčani ni nobenih težav. Šmarje bi lahko primerjali tudi z občino Šentjur, od koder pa je bilo lani v zavetišču 45 psov. Toda ta občina ni povsem primerljiva, saj je tam sedež zavetišča. Mnogi namreč žival pripeljejo od drugod in jo pustijo v bližini Zonzanija. »V takšnih primerih ne moremo vseh stroškov naprtiti Občini Šentjur,« meni Lenkova, ki ve tudi za primer iz Šmarja, ko se je najditeljica naveličala čakanja na odobritev za namestitev v zavetišče in je psa sama pripeljala v bližino Zonzanija.
»Zavetišče želi zaslužiti!«
In kaj o vsem tem in o govoricah o streljanju psov pravi Anton Šket? Pove, da teh govoric ni slišal, ve pa za primer zadnjih dveh ustreljenih psov in postreže s podatkom, kdo naj bi ju po njegovem ustrelil ... Pravi, da je sam velik ljubitelj psov in lovec in da je, še preden je imel pogodbo z občino, večkrat iskal lastnike izgubljenih živali. »V Zonzaniju pa bi radi vsakega psa odpeljali, da zaslužijo, medtem ko skušamo mi najprej najti lastnika, nato pa žival ponuditi v posvojitev,« pravi Šket in za primer navede lastnika, ki se je hotel že nekajkrat znebiti psa. »Najprej ga je privezal kar na prometni znak ob cesti. Vrnili smo mu ga, ker smo vedeli, čigav je, in naslednjič je bil privezan na drevo.« Po njegovem mnenju v zavetišču konča malo živali predvsem zato, ker je veliko izgubljenih, ki jim najdejo lastnike tudi s pomočjo veterinarske ambulante, ali pa živali posvojijo kar najditelji.
Odnos družbe
Vsaka občina lahko torej po svoje oblikuje politiko ravnanja z zapuščenimi živalmi, saj na tem področju ni enotnih rešitev na ravni države, ni zadostnega nadzora niti kazni za tiste, ki ne skrbijo odgovorno za svojo žival. Žal tudi nekateri predlogi, ki bi bolje uredili to področje, v novem zakonu niso bili upoštevani. Kar pa še ne pomeni, da spremembe v prihodnje niso mogoče in da lahko občine problem zavrženih živali rešujejo samo po ekonomski logiki. Mnogim sicer s svojim prispevkom podaljšajo življenje le za mesec, kolikor znaša zakonski rok za prebivanja v zavetišču. Nekatere živali pa v tem času vendarle najdejo nov dom. Sicer pa, odnos družbe do zapuščenih živali je pokazatelj človeške sposobnosti razumevanja in občutenja stiske drugih živih bitij, tudi drugih ljudi, na kar v časih vsesplošnega varčevanja pozabljamo.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA (arhiv NT)
Bralce, poslovne partnerje in prijatelje Novega tednika obveščamo, da bomo vse do konca koledarskega leta zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bomo namenili za nakup prepotreb-nega ultrazvoka za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice.
O naraščajočem znesku za plemenit cilj - pomagati ljudem, ki trpijo zaradi bolečin - vas bomo sproti obveščali še naprej. Z veseljem bomo objavili tudi spisek vseh fizičnih in pravnih oseb (ime podjetja ali ime in priimek ter kraj posameznika), ki boste prispevali evre po svojih možnostih. Vendar nam morate v skladu s slovensko zakonodajo objavo v časopisu dovoliti. To storite tako, da nam kopijo nakazila s svojimi podatki posredujete na e-naslov: tednik@ nt-rc.si ali odrezek pošljete po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
p.s. Na naše vabilo k sodelovanju so nam 20. marca odpisali tudi šentjurski skavti in obljubili, da bodo v prihodnjih tednih organizirali akcijo in pomagali po svojih močeh. O tem bomo tudi poročali. Za zdaj HVALA vsem, ki ste že donirali. Tudi tisti mnogi, ki ste želeli ostati anonimni in vas v časopisu ne moremo poimensko omeniti.
V času sprejemanja novega Zakona o zaščiti živali so občine predlagale nekatere spremembe, ki bi po njihovem mnenju bolje uredile ta problem. V slovenskem merilu so namreč cene oskrbnega dne živali v zavetiščih zelo različne. Za mesec oskrbe za pse lahko znašajo stroški ponekod skoraj 500 evrov, za mačke pa do 350 evrov.
Stroški nekaterih občin so zato precejšnji, sploh v mestnih in tistih, kjer je zavetišče. Kako je ob tem poskrbljeno za dobrobit živali, pa je drugo vprašanje. Veterinarska inšpekcija na primer ni pristojna, da bi preverjala, kakšne pogodbe imajo občine sklenjene z registriranimi zavetišči in kakšen je finančni del le-teh. »V pristojnosti uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je le namestitev in oskrba zapuščene živali v zavetišče, ki izpolnjuje pogoje, ravnanje s to živaljo in oddaja živali novim skrbnikom. Obravnavamo tudi prijave namerne zapustitve živali (če je možno lastniku dokazati, da je zapustil ži-
val) ter ostala prepovedana ravnanja, ki so dokazljiva,« so nam pojasnili.
Predlogi občin
Ko so v odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v času sprejemanja novega zakona o živalih razpravljali o zavetiščih, je Skupnost občin Slovenije predlagala vrsto sprememb. Poenotili naj bi cene oskrbnega dne v Sloveniji in vzpostavili pregleden
sistem. Koncesijo naj bi država podelila trem (ali več) regionalnim zavetiščem, ki bi jih določili za oskrbo drugih zapuščenih živali (tistih, ki jih je dovoljeno prodajati v trgovinah - kače, pajki, kuščarji ...) ter to oskrbo tudi financirala. Predlagali so tudi povečan nadzor nad obveznimi cepljenji in s tem nad sistematičnim evidentiranjem psov in njihovih lastnikov.
V	Zakonu o zaščiti živali naj bi se po predlogih občin opredelila obvezno čipira-nje mačk ter sterilizacija vseh zapuščenih mačk. Prav tako naj bi ministrstvo za kmetijstvo in okolje preučilo modele obvezne sterilizacije domačih živali v urbanih okoljih (mačk in psov) po zgledu sosednjih držav in pripravilo možne zakonodajne rešitve. Občine so tudi predlagale uvedbo posebne komunalne takse, ki bi omogočila urejanje področja zapuščenih živali, s posebnim poudarkom tudi na skrbi za zapuščene mačke (sterilizacija).
V	novem zakonu teh predlogov ni.
Tožilci bodo vztrajali
Ubito je bilo živo bitje, ne stvar!
Zatem ko so šmarski policisti po končani preiskavi januarske brutalne ustrelitve dveh psov na njihovem območju na Okrožno državno tožilstvo v Celju poslali ovadbo zoper »neznanega storilca zaradi poškodovanja tuje stvari«, smo preverili, kako je trenutno z zadevo. Vprašanje je, ali bo storilec sploh kdaj kaznovan, saj je ovadba spisana zoper »neznanega storilca«, če ob tem vemo, da lahko tožilci preganjajo le dejanskega osumljenca. Takšna ovadba bi zato lahko bila strel v prazno. Toda tožilstvo ima še eno možnost, ki jo bo tudi izkoristilo.
Kot smo za Novi tednik izvedeli, naj bi tožilstvo ovadbo »vrnilo« policiji, kar pomeni, da se bodo kriminalisti, ki so jo spisali, tako kot so jo, morali ponovno lotiti dela pri tem primeru. Tokrat z eno razliko. Tožilci jim bodo dali jasne usmeritve, kaj natančno je še treba storiti. Skoraj zagotovo bodo morali angažirati tudi izvedenca veterinarske stroke. Ta bo moral poja-
sniti, kako je do ustrelitve prišlo, kakšne poškodbe sta psa točno imela in podobno. Njegovo izvedensko mnenje naj bi dalo bolj celovito sliko primera, so pa imeli policisti že v preiskavi možnost mnenje izvedenca naročiti, česar pa niso storili.
Sporna opredelitev kaznivega dejanja?
Pred mesecem se nam je zdela čudna tudi klasifikacija kaznivega dejanja, saj so policisti neznanega storilca ovadili zaradi »kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari«, če pa je v kazenskem zakoniku jasno naveden 341. člen, ki govori o mučenju živali. Tožilci imajo zdaj možnost, da v ovadbi opredeljeno kaznivo dejanje spremenijo in ga zapišejo kot mučenje živali, kar bo dalo primeru novo razsežnost. Ta bi lahko pomenila, da bodo storilcu morda vendarle prišli na sled in enkrat za vselej tudi drugim dali jasno vedeti, da je takšno početje v sodobni družbi leta 2013 nesprejemljivo in popolnoma sprevrženo.
Naj spomnimo, da je policija na kraju, kjer je storilec z listjem zakril trupli psov, ustreljenih v glavo in prsni del, našla »plastičen čep šibernega naboja, kar kaže, da je bilo dejanje najverjetneje storjeno z lovskim orožjem - šiber-nim«, so nam pojasnili februarja na policiji. V preteklosti so na tem območju že našli ustreljenega psa. Bodo takšna dejanja preprečili tožilci, ki primera ne bodo kar tako »spustili iz rok«? Tudi to bomo preverili čez čas.
Inšpektorji niso vedeli
Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kamor spada tudi veterinarska inšpekcija, smo preverili, ali so bili o dogodku obveščeni. »Odločitev o obveščanju je presoja policije. Sicer pa območna enota Celje našega urada o tem ni bila obveščena, zato ni bilo niti nobenih ukrepov zoper kogar koli,« so nam odgovorili. Veterinarska inšpekcija lahko zaradi »prepovedanih ravnanj« ukrepa v skladu z določili Zakona o zaščiti živali, ki predstavljajo prekrške, o sumih kaznivih dejanj, kot je mučenje živali, pa bi - če bi inšpektorji za to vedeli oziroma bili o tem obveščeni - obvestili pristojno tožilstvo.
SŠol
18
ŠPORT
Na robu enkratne senzacije
Rokometaši velenjskega Gorenja so povratno tekmo osmine finala lige prvakov v Flensburgu izgubili s 27:25. Dobršen del svojih možnosti za napredovanje v četrt-finale so sicer zapravili na prvem dvoboju, toda tudi brez poškodovanih krožnih napadalcev Mateja Gabra in Dina Bajrama so bili na robu velike senzacije.
Z golom Klemna Cehteta so zaostanek iz Rdeče dvorane izničili v uvodu 2. polčasa (13:16)! V 47. minuti so preko Nika Medveda povedli s 23:21, v 54. minuti pa s 25:24 po zadetku Jureta Dolenca, nad katerim nato ni bila do-sojena očitna sedemmetrov-ka. Preobrat sta preprečila tudi portugalska sodnika. Še enkrat več je trener Branko Tamše odlično pripravil svoje moštvo na bitko, po kateri pa je bil seveda potrt.
Mnogi so vam čestitali, čeprav ste ostali praznih rok. Za ključni trenutek mnogi štejejo, ko je Cehte udaril Heinla in prejel rde-
či karton. Toda portugalska sodnika sta, vsaj po našem mnenju, tedaj pozabila za dve minuti izključiti Hein-la. Je bil to poglaviten razlog za celoten razplet?
Vsekakor. Menim, da če ne bi bilo klofute, bi bil Heinl izključen. Toda celotna Flensburgova ekipa je med incidentom reagirala tako, da sta se Portugalca malce zmedla in enostavno pozabila na predhodni prekršek nad Klemnom. To je bila zagotovo voda na domači mlin. Po tekmi so deževale pohvale, toda iz dneva v dan sem bolj razočaran. Po drugi strani sem lahko zelo zadovoljen z našo prenovljeno obrambo. V 120 minutah smo odigrali celo 90, 95 minut optimalno, kar pa je bilo žal premalo. Škoda, da ekipi, ki se poslavlja od Rdeče dvorane, ni uspel zgodovinski presežek.
Sojenje vam nasploh ni šlo na roko, tudi doma ste bili prikrajšani.
Javnost je dober razsodnik glede tega. Po eni
strani se nočem obremenjevati s sodniki, po drugi pa priznam, da me krivica izjemno boli. Nabralo se je veliko malenkosti, ki vsekakor vplivajo na potek tekme. Nikoli ne potrebujem darila, samo naj mi ne vzamejo tistega, kar si zaslužim. Dogajajo se napake, običajne in dostikrat čudne. Fantom sem dejal, da moramo za uspeh premagati vse na igrišču.
Razpoložljivih moči bi bilo bržkone nekaj več, če se ne bi na sever Nemčije cijazili z avtobusom. V ligi prvakov, ko je v igri četrtfi-nale, je to izjemno nenavadno, kajne?
Ja, res je. Vsi skupaj smo bili nemalo presenečeni, ko smo izvedeli, da bomo potovali z avtobusom. Vodstvo kluba nas je obvestilo, da denarja pač primanjkuje. Navkljub naporni poti so se fantje na igrišču borili kot levi, žal, zaman.
DEAN ŠUSTER
Foto: arhiv NT
Pravi eksodus se je v Velenju zgodil že pred petimi leti. Tedaj so klub zapustili (stojijo z leve) Primož Prošt, Danec Morten Seier, Švicar Thomas Gautschi, Luka Dobelšek, Hrvat Alen Blaževic, Branko Tamše (prenehal z igranjem), Rus Pavel Baškin, Čeh Tomaš Rezniček in Hrvat Drago Vukovic.
Jager štartal z domačo zmago
Naslednje leto želi nastopiti na reliju Dakar
Marko Jager, dirkač iz Prebolda, je spreten pri upravljanju več vozil. Že od mladosti je na ti z avtomobili in motorji, zdaj popolnoma obvlada tudi močne snežne sani, največje uspehe pa beleži na tekmovanjih štirikolesnikov.
Lani je v cross countryju zmagal na odprtem prvenstvu Nemčije. Letos se mu ne bo popolnoma posvetil.
Drag šport, skromne nagrade
»Načrtujem obraniti naslov državnega prvaka,« osnovni cilj poudari 33-letni Jager. Nato pa nadaljuje: »Jeseni želim izpeljati eno ali dve dirki v Združenih državah Amerike. Tam je konkurenca med štirikolesniki najmočnejša. Če pa bo šlo vse po načrtih, se bom prihodnje leto udeležil relija Dakar.« Kakšne so nagrade? »Za skupno prvo mesto v Nemčiji sem dobil štiri gume v vrednosti 350 evrov. Zanemarljivo glede na vse stroške.« Nizke finančne vzpodbude malce čudijo, kajti prijavnina za eno dirko znaša 40 evrov, udeleži pa se je tudi do 800 tekmovalcev. Denarni sklad za vse kategorije v državnem prvenstvu znaša 20 tisočakov, toda nagrade niso izplačane v evrih. Tekmovalcem namreč podelijo izdelke pokroviteljev.
Brez pravih tekmecev
Odprto državno prvenstvo in amatersko tekmovanje
Slovenije v cross countryju se je začelo v Vrtojbi. Organizatorji so imeli srečo z vremenom, sredi tega meseca je bilo spomladansko. Sezono je odlično začel Marko Jager iz Ski&Sea Racing teama. Upravičil je vlogo nespornega favorita in zmagal v kategoriji ATV PRO 4x4 (štirikolesni pogon). Na pet kilometrov dolgi, izredno tehnično zahtevni progi z vrhunskimi elementi crosscountrya, je Jager na povsem novem motorju Can Am Renegade 1000XCC opravil z odliko. Že po prvem
V slogu ugleda kluba
krogu v sicer enourni dirki mu konkurenti (Gropel, Je-rak ...) niso uspeli slediti. Dokazal je, da je že na začetku sezone odlično tehnično in fizično pripravljen za visoke letošnje cilje. Naslednja dirka bo 20. aprila v Orehovi vasi, kjer pričakujejo še močnejšo konkurenco, saj je zaradi težav s pridobitvijo štartnih dovoljenj in licencami moralo tokrat kar nekaj tujcev dirko izpustiti. V Slovenskih Konjicah bo dirka 29. junija. »Pridem zagotovo,« pravi Jager.
DEAN ŠUSTER
Hamburg - Celje Pivovarna Laško 28:31! Zmaga Celjanov na povratni tekmi je bila sicer piro-va v boju za četrtfinale po domačem porazu za devet golov, toda odmevna, predvsem pa izjemno pomembna za dvig samozavesti pred končnico za državnega prvaka.
V manjši hamburški dvorani je bilo pričakovati popoln odpor pivovarjev, kajti tako jih uči trener Vladan Matic. Povedli so s 3:1, po zaostanku z 12:7 pa niso popustili in med odmorom je bilo zgolj
minus ena. Domači trener Schwalb je priganjal svoje nemotivirane zvezdnike, ki so skupno zmago krepko zalili v celjskih lokalih že po prvem obračunu. Tokrat so bili nemočni proti moštvu, v katerem je Matevž Skok zaustavil 18 strelov.
Mednarodno sezono so
Celjani zaključili s petimi zmagami in sedmimi porazi. Gašper Marguč je z 72 goli še vedno na drugem mestu lestvice strelcev lige prvakov. Kar dvakrat je bil izbran v idealno sedmerico kroga, prav tako tudi Borut Mačkovšek, enkrat Sebastian Skube.
DŠ
CINKARNA
Z Mariborom v torek
Jager med dirko v Vrtojbi
Obilno sneženje je ponovno zagodlo klubom 1. slovenske nogometne lige. Zasnežena in tudi zamrznjena igrišča niso omogočala izvedbe 25. kroga po predvidenem terminu.
V Areni Petrol bi se morala pomeriti Celje in Maribor. Štajerski derbi je prestavljen na torek (18.00). Sicer pa se bo prvoligaško tekmovanje nadaljevalo v soboto, ko bodo Celjani v 26. krogu pričakali Aluminij, Velenjčani pa bodo gostovali v Ljudskem vrtu.
Napadalec Celja Stefan Cebara je debitiral v dresu članske reprezentance Kanade. V Katarju je na prvi prijateljski tekmi naknadno vstopil v igro (Japonska 1:2), na drugi pa je začel v prvi
postavi (Belorusija 0:2). »Stefan se je v Celje vrnil v torek. Manjkala sta še člana mlade reprezentance. Blaž Vrhovec je bil na obeh prijateljskih tekmah proti Italiji in Slovaški v začetnih postavah,
Benjamin Verbič pa je zaigral v drugih polčasih. Pred tekmo z Aluminijem smo sanirali večino poškodb,« je pripovedoval športni direktor Ambrož Krajnc.
DŠ
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
ŠPORT
19
Dragan po petih letih, Beni med težjimi
V	Mariboru je bilo člansko in kadetsko državno prvenstvo v ju jitsu. Policijski klub borilnih veščin iz Celja (PKBV) se je na tekmovanje odpravil z devetimi tekmovalci, ki so osvojili sedem medalj.
PKBV je bil najuspešnejši v članski klubski razvrstitvi, saj je od šestih možnih prvih mest osvojil štiri. V kategoriji do 69 kg je Žiga Pepel ponovno dokazal, da je zrel borec; za naslov prvaka je ugnal štiri tekmece. V kategoriji do 77 kg je celjski klub osvojil prva tri mesta. Aleš Verbovšek je v finalu premagal Marcela Para, tretji je bil talentirani 18-letni Gregor Pepel.
V	kategoriji do 85 kg se je po petletnem premoru znova preizkusil stari znanec ju jitsa Dragan Milutinovič! Svoje delo je odlično opravil, premagal tri borce in osvojil prvo mesto. Benjamin Lah je tokrat nastopil v višji kategoriji, kajti konkurenca v njegovi paradni kategoriji (do 94 kg) je bila slabša. Potreboval je več borb, da bi se čim bolje pripravil na svetovne igre, ki bodo poleti v kolumbijskem Caliju, kjer bo edini slovenski predstavnik. Za že sedmi naslov članskega državnega prvaka je predčasno premagal tri borce: »Ponosen sem na našo ekipo, ki se je srčno borila. Vesel sem, da se v
Z leve stojijo Marko Gaber, Vladimir Ilič, Alen Alič, Marcel Par, Aleš Verbovšek, Benjamin Lah, Dragan Milutinovič in Vitko Lesjak, klečijo pa Žiga Pepel, Peter Mraz, Benjamin Gerlih in Grega Pepel.
tolikšni meri obrestuje naše delo s trenerjem Markom Gabrom. Čez dva tedna nas že čaka nova tekma na mariborskem mednarodnem turnirju Robi Rajh open. V Kolumbiji bom moral prikazati celotno svoje znanje, če bom želel poseči po
Predstavniki Društva za karate Celje so na DP osvojili 14 medalj.
Močnejše s Tejo Oblak
Celjske košarkarice so po porazu v Kranju vpisale dve zaporedni zmagi. V Domžalah so slavile s 83:52, zdaj še s 79:64 v Ljubljani proti Iliriji. Na prvem mestu lestvice so z zmago prednosti pred Triglavom. Trener Damir Grgič ima na voljo popolno postavo, po dolgotrajni rehabilitaciji tudi povratnico Tejo Oblak.
Na zadnjih dveh tekmah je v dresu Athletea blestela Eva Lisec, potem ko je v Domžalah vpisala kar 30 točk, v Ljubljani 25. Težav s poškodbami v celjski zasedbi končno ni več. Ekipi se je dokončno priključila najboljša igralka v pretekli sezoni Teja Oblak, ki bi sicer morala zaigrati v novi sredini, vendar pa si je pred sezono na reprezentančni akciji poškodovala koleno, zato je vse skupaj padlo v vodo, Oblakova pa je ostala v Celju. Tako v Domžalah kot v Ljubljani je že prispevala svoj delež, v sami končnici pa bo zagotovo eno
izmed glavnih orožij trenerja Damirja Grgiča, čeprav je razumljivo, da prava forma ne bo prišla čez noč. »Rehabilitacija je trajala dolgih osem mesecev in pol. Že prej sem imela takšno poškodbo, zato sem vedela, kako je. V prvih treh mesecih je kriza, a ti ne preostane drugega, kot da delaš in delaš. V mislih imaš željo po čimprejšnji vrnitvi na igrišče,« je v uvodu pogovora dejala Teja Oblak. »Na začetku sem imela sicer kar veliko težav s kolenom, kajti noge nisem uspela ne zravnati in ne pokrčiti. Kasneje je zdravnik ugotovil, da se mi je vse skupaj zabrazgotinilo in morala sem na atroskopijo. S tem se je rehabilitacija podaljšala še za mesec dni. Najpomembneje je, da je vse v redu.«
Svet v trenutku postavljen na glavo
Teja Oblak je med drugim dejala, da so bili trenutki ob
poškodbi neprijetni, grozni, saj je imela pred sabo začetek izpolnjevanja otroških sanj. »Bilo je mučno, saj sem podpisala pogodbo z evroligašem Polkovice s Poljske. Zato mi je bilo resnično zelo žal in to je bila največja nesreča. Ne preostane ti drugega, kot da gledaš naprej in se skušaš z novimi dobrimi predstavami vrniti v pravo formo in se prebiti v tujino.« In v kakšnem stanju je zdaj koleno? »Mišice so utrjene. Še naprej vsakodnevno obiskujem fitnes. Koleno je dobro, čeprav je manjša bolečina prisotna vseskozi, a me to ne ovira. Je pa to normalno, saj bo potrebno kakšno leto, da bo popolnoma ozdravlje-
cc
CINKARNA
Ubraniti naslov na Slovaškem
Kegljavke celjskega Lanteksa so še tretjo sezono zapored brez poraza v državnem prvenstvu. Osvojile so 21. naslov v samostojni Sloveniji (spodrsnilo jim je le leta 2005), v bivši državi so jih zbrale sedem.
V letošnji sezoni so varovanke trenerja Lada Gobca od skupno 108 posamičnih dvobojev v 18 tekmah dobile kar 96 dvobojev in le dvanajstkrat priznale premoč nasprotnicam, kar je nov absolutni rekord v vseh slovenskih kegljaških ligah. Vseh 18 nastopov so opravile Eva Sajko, Anja Kozmus in Rada Savič. Edina neporažena tekmovalka v ligi je Sajkova.
Celjanke bodo konec tedna nastopile na zaključnem turnirju evropske lige prvakinj, v slovaški Podbrezovi se bodo v polfinalu pomerile z romunskim Elektromurešem, drugi par je Bamberg - Pionir. Celjske kegljavke so nas razvadile z uspehi in od njih pričakujemo zanesljivo uvrstitev v finale. »Prevevajo me mešani občutki. Nekatera dekleta zelo dobro dvigujejo formo, predvsem Eva Sajko in Barbara Fidel, pa tudi Anja Kozmus in Brigita Strelec, manj pa sestri Savič. Nada je bila poškodovana. Na velikih tekmovanjih so se naša dekleta vselej ustrezno odzvala,« napoveduje trener branilk naslova Gobec. Odpotovali bodo jutri zjutraj, polfinalni obračun se bo v soboto začel že ob 9. uri.
DEAN ŠUSTER
visoki uvrstitvi. Do tekme je dosti časa, ki ga bom pridno izkoristil za naporne priprave.«
Pri kadetih je po dveh borbah Peter Mraz osvojil 3. mesto v kategoriji do 60 kg.
DEAN ŠUSTER
Na 21. državnem prvenstvu v shotokan karateju (S. K. I. F.) v Rušah so predstavniki Društva za karate Celje pod vodstvom trenerja Davorina Kračuna osvojili 14 medalj.
Državni prvaki so postali: Rok Ojsteršek med člani v borbah v kategoriji do 75 kilogramov ter v katah Tim Valner med mlajšimi dečki C, Tjaša Kvas med mlajšimi deklicami C in Luka Kvas med starejšimi dečki B. Med desetimi klubi je bil celjski na petem mestu po številu zbranih odličij.
DŠ
no. Forma? V prejšnji sezoni je bila res izjemna. Na vsakem treningu moram dati vse od sebe, stremeti k novi odlični formi. Verjamem, da bo do konca sezone že zelo dobra.«
Tudi mladinke za naslov v Celju
Celjska dvorana Gimnazije Celje - Center bo jutri in v nedeljo gostila zaključni turnir državnega prvenstva najboljše četverice v mladinski konkurenci. Athlete se bo jutri v polfinalu pomeril s Triglavom, preostali par je Grosuplje - Ilirija. Tekma za tretje mesto in veliki finale bosta v nedeljo.
MITJA KNEZ
Panorama
ROKOMET
Liga prvakov, povratni tekmi osmine finala: Hamburg - Celje Pivovarna Laško 28:31 (13:12); Duvnjak 7, Lackovič 4; Mačkovšek 7, Skube, Žvižej 6, Marguč 5, Zelenovič 3, Toskič 2, Mlakar, Žabič 1, Flensburg - Gorenje 27:25 (13:14); Glandorf
9,	Eggert 4; Cehte 8, Bezjak 6, Dolenec 5, Medved 3, Do-belšek, Golčar, Melič 1.
MALI NOGOMET
1.	SL, za obstanek, druga tekma: Nazarje - Sevnica 1:4 (0:0); Urtelj (38). V zmagah 1:1.
NOGOMET
2.	SL, 17. krog: Dravinja -Šampion 1:1 (1:1); Draškovič (27); Torra (8). Vrstni red: Za-vrč 41, Dob 36, Krka 31, Šmartno 23, Šenčur 21, Šampion 20, Radomlje 19, Krško 17, Bela krajina 15, Dravinja 9.
KOŠARKA
1. SL, za obstanek, 2. krog: Grosuplje - Elektra 68:78; Za-gorac 21, Tratnik 14; Collins 16, Julevič 15, Zagorc 13, Pod-vršnik 11, Brčina 8, Rizman 6, Bajramlič 3, Atanackovič 2, Rogaška - Slovan 56:73; To-mič 11, Miljkovič 10, Mijovič 6, Horvat, Barač, Koštomaj 5, Smajlovič 4, Cmerešek 3, Kitanovič 2; Modrič 16, Grum 13, Hopsi - Mercator 83:72; Jagodnik 29, Vujasinovič, Bristol 11, Martin, Robertson
10,	Mulalič 9, Vranjkovič 3. Vrstni red: Rogaška 32, Elektra 29, Slovan 28, Hopsi 27, Mercator 26, Grosuplje 25.
3.	SL - vzhod, 19. krog: Luxuris Celje - Krka B 79:73; Ambrož 20, Germek 16, A. Kahvedžič, Bregar 12, Haj-daraj 8, Felicijan 6, Kočevar 3, E. Kahvedžič 2; Abram 20, Ritplop 14, Komenda - Vrani 78:87, Bistrica - Konjice 62:70. Vrstni red: Krka B 37, Luxuris 34, Bistrica 33, Posavje 32, Konjice 28, Primafoto, Janče, Vrani 27, Calcit 26, Komenda, Medvode 24, Nazarje 23.
1. SL (ž), za prvaka, 5. krog: Domžale - Athlete Celje 52:83; Boada 20, Ajkič 12; Lisec 30, Macura 19, Oblak 15,
Bošnjak 7, Abramovič, Gajič 4, Gabrovšek, Pučko 2. Vrstni red: Athlete 42, Triglav 41, Grosuplje 38, Ilirija 33, Ježica 29, Domžale 28.
ODBOJKA
1. DL (ž), polfinale končnice, druga tekma: Aliansa - Branik 1:3. (MiK)
Športni koledar
Petek, 29. 3.
MALI NOGOMET
1. SL, za obstanek, tretja tekma: Sevnica - Nazarje (19).
Sobota, 30. 3.
NOGOMET
1.	SL, 26. krog: Celje - Aluminij (15), Maribor - Rudar (17.30).
2.	SL, 18. krog: Bela krajina - Šmartno 1928, Šenčur
-	Dravinja (15).
3.	SL - vzhod, 16. krog, Štore: Kovinar - Odranci, Šmarje - Rakičan, Grad
-	Zreče (15).
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 3. krog, Laško: Zlatorog - Union Olimpija (17), Novo mesto: Krka - Tajfun (19).
1. SL, za obstanek, 4. krog: Rogaška - Grosuplje, Polzela: Hopsi - Slovan (19), Škofja Loka: Mercator - Elektra (20).
3. SL - vzhod, 19. krog, Kamnik: Calcit - Luxuris (16.30), Vransko: Vrani - Medvode, Konjice - Nazarje (19).
Torek, 2. 4.
NOGOMET
1. SL, zaostala tekma 25. kroga: Celje - Maribor (18).
KOŠARKA
1. SL (ž), za prvaka, 8. krog, Celje: Athlete - Ježica (19).
Sreda, 3. 4.
NOGOMET
1. SL, zaostala tekma 25. kroga: Domžale - Rudar (17).
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 4. krog, Laško: Zlatorog - Krka (19), Šentjur: Tajfun - Helios (19.30).
20
FOTOREPORTAŽA
Med čiščenjem Mestnega parka smo zmotili dijake Srednje šole za elektrotehniko, kemijo in računalništvo ŠC Celje. Večina je bila petkovih dopoldanskih ur v parku prav vesela, urejanje okolja, za katerega sicer celo šolsko leto skrbijo tudi pri šoli, pa se jim zdi potrebno in pravi način, kako lahko tudi sami kaj prispevajo k življenju v lepšem okolju. »Le napačen dan so v Celju izbrali za to akcijo, bolje bi bilo, če bi park čistili v ponedeljek,« je povedal eden od dijakov, ki je menil, da bo petkovo sončno vreme v park že privabilo prve skupinice mladih, ki potem pustijo za seboj največ nepospravljenih odpadkov.
Smo pa res packi
Dušan Hudej in Zmago Tajnšek sta se okolice ribiške koče na polotoku Brezova lotila kar z grabljami. »Morda je današnja akcija malo prezgodaj, letos bi bilo bolje, če bi jo imeli kasneje, šele v drugi polovici aprila,« sta menila in opozorila, da vremenska napoved za sneženje zagotovo pomeni, da bodo po tleh spet polomljene veje.
Na to kažejo ogromne količine odpadkov, ki jih vsako leto ob spomladanskih akcijah čiščenja okolja zberejo prostovoljci v naravi, na rečnih in jezerskih obrežjih ter po travnikih in gozdovih. Skoraj nič boljše ni tudi v naseljih.
V Celju je spomladanska akcija že tradicionalno razdeljena v dva dni. V petek malčki ter učenci in dijaki čistijo okolico vrtcev ter osnovnih in srednjih šol, dijaki pa ob tem še Mestni park. Sobota je namenjena čiščenju okolja v krajevnih skupnostih in mestnih četrteh, ob tem pa še Savinjskega nabrežja in okolice Šmartinskega jezera, kjer so med prostovolj-
ci najbolj številčni ribiči. Občani so v svojih okoljih čistili zelenice, pešpoti, javne površine, območja ob lokalnih cestah in javnih poteh po naseljih ter gozdove. Zbrane odpadke so v vrečah pustili na dogovorjenih mestih, za odvoz pa so poskrbeli v Simbiu. Letos je v akciji sodelovalo 800 malčkov iz vrtcev, skupine učencev in dijakov iz vseh šol, ob tem pa je 60 dijakov iz šestih srednjih šol čistilo tudi Mestni park. V soboto se je urejanja okolja lotilo okrog 400 prostovoljcev, med drugim so pospravili tudi črno odlagališče odpadkov na Gričku. Skupaj so letos zbrali več kot 4 tone odpadkov.
IVANA STAMEJCiC, foto: GrupA
Rdeče ali zelene? Nismo jih šteli, a zagotovo je bilo v vrečah, ki so jih napolnili dijaki, največ pločevink.
Povsod po mestu so se lotili tudi urejanja okolice blokov. Med tiste, ki so se z obrezovanjem grmičevja, grabljenjem in s pometanjem ter seveda tudi z zbiranjem odpadkov v vreče spopadli najbolj organizirano in tudi številčno zelo močno, zagotovo sodijo stanovalci v Ulici Milčinskega na Hudinji.
Čeprav v Brodarjevi ulici ni prav veliko zelenih površin, se je ob zabojnikih vseeno nabralo lepo število polnih vreč. In če je šlo drugod v glavnem z grabljami in metlami, se je za drevesne iglice kot najboljša pomočnica izkazala lopata.
Ribiči, ki so čistili okolico Šmartinskega jezera v Runtolah, so bili zgroženi, koliko nesnage se je spet nabralo. Letošnja akcija je bila zelo na hitro sklicana, zato je bila tudi udeležba nekoliko slabša.
Kot so nam povedali, so za »delovno« soboto izvedeli šele v četrtek in marsikdo ni uspel priti. Sicer pa so bili ribiči razpršeni okrog celega jezera, ob tem pa še po nabrežju Savinje. Kot se je še spomnil Bruno Korošec (na fotografiji spredaj levo), ki sicer to območje dobro pozna, je bilo obrežje Šmartinskega jezera najbolj čisto in urejeno v tistih letih, ko so bili na obrežju nameščeni koši. »Te smo potem ribiči sami praznili in s čolni odvažali odpadke na zbirno mesto, od koder so jih odpeljali smetarji,« je dejal in poudaril, da sicer večina ribičev zgledno skrbi za okolje, druga pesem pa so sprehajalci in priložnostne družbe, ki čez poletje ob jezeru pripravljajo piknike. »V dveh urah smo samo v tem gozdičku napolnili osem vreč, v njih pa je vse - od igel, plastenk in pločevink do higienskih vložkov. Ni, da ga ni, pa še kakšen >junak< se najde, ki v gozd kar s prikolico pripelje gradbene odpadke!«
RADIO, KI GA BEREMO
21
90.6 95.1 95.9 100.3
Plešoči Aljo
Plešoči Aljoša Bončina (šef radijske tehnike) ni ravno pogost pojav. Na službenih zabavah se običajno spretno izogiba plesišču in sodelavkam s srbečimi petami. Prejšnjo soboto pa noben njegov izgovor ni prišel v poštev, saj je moral na plesišče odpeljati svojo maturantko Vaneso in jo zavrteti, kot se za očeta ob takšni priložnosti spodobi. Po fotografiji sodeč je v plesu nadvse užival.
Foto: NATAŠA MÜLLER
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Voziček teče kot namazan
Na Radiu Celje tudi letos namesto vas polnimo Tuševe vozičke. V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 izžrebamo srečneža, ki mora čim hitreje usmerjati našo nakupovalko in z njeno pomočjo nabrati kar največ izdelkov v času, ki je na razpolago. Letos se je akcija začela s trimestno številko in tudi končni zneski naslednjih nakupov niso veliko zaostajali. Gotovo ima pri tem pomembno vlogo tudi ekipa naše medijske hiše in Tuša, ki je že dobro ogreta (na sliki).
Foto: SHERPA
Sprememba vere?
Kaj se bo - ne samo v slovenski Cerkvi - ampak bolj v dojemanju vere pri ljudeh spremenilo po izvolitvi novega papeža? Ta je skromen in se zavzema za pomoč revnim, kar naj bi bilo tudi poslanstvo vsakega vernika. Toda, ali je v resnici tako? Pričakovanja o tem, kakšna naj bo prihodnost vere, so velika, videti pa je, da so se zdaj nekoliko dotaknila tudi vrha Cerkve. Mar-
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	ANSAMBEL TONETA RUSA IN MODRIJANI: Prijatelj, ne kloni nikdar
2.	IGOR IN ZLATI ZVOKI: Najlepši cvet naše ulice
3.	NAPEV: Vem za dekle
4.	NARCIS IN BISERI: Frmentin
5.	RIBNIŠKI PUŠELJC: Rojstna hiša
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	ONE WAY OR ANOTHER (TEENAGE KICKS) - ONE DIRECTION (4)
2.	SILVER LINING (CRAZY 'BOUT YOU) - JESSIE J	(5)
3.	ARMY OF TWO - OLLY MURS (3)
4.	JUST GIVE ME A REASON -
P! NK FT. NATE RUESS (1)
5.	SILHOUETTE - LISA LOIS (4)
6.	REMIX (I LIKE THE) - NEW
KIDS ON THE BLOCK	(3)
7.	HURT LOVERS - BLUE (2)
8.	SHUT UP - LILY AMELIA (5)
9.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE	(1)
10.	DAME - SHAGGY FEAT.
KAT DELUNA	(2)
DOMAČA LESTVICA
1.	ŠE EN DAN - MI2	(4)
2.	ZLAŽI SE MI - ALYA	(5)
3.	DAN LJUBEZNI - NUDE (6)
4.	NOV DAN - DA PHENOMENA (2)
5.	TATOO - NINA PUŠLAR (1)
6.	NOVA SENZACIJA - PRIMOŽ
P RAM SITER	(5)
7.	TVOJA SREČA - 2B	(3)
8.	ODA - D'NEEB	(3)
9.	RECIDIV - DRINKERS	(2)
10.	NAJ SIJE V OČEH (OZZYLEETIGER MUFFIN MIX) - MUFF (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
ON IRA - ZAZ MERMAID - TRAIN
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
WINDOW - ELVIS JACKSON VSE JE V GLAVI - COVERLOVER
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
sikdo pravi, da se mora sprememba začeti pri slehernem človeku, da se nato spremeni skupnost. Vera ni le odnos do celibata, splava ali istospolnih skupnosti - je veliko več od tega. Kje verniki vidijo vero v naslednjih letih in ali bo novemu papežu sploh uspelo začrtati prenovljeno duhovno pot Cerkve? O tem bomo govorili v tokratnem Odmevu v četrtek ob 12.15.
r
POGLED! jU6J)S
VSAK ČETRTEK ob 12.15
radiočeht 95.1
95.9
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 28. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 29. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SOBOTA, 30. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 31. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Stanislav Lipovšek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 1. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom- Stanislav Lipovšek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 2. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 3. april
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
22
KRONIKA
Zakaj si je Zorko premislil?
Odvetnik Branko Lipovec in šef Sportine Bachtiar Bajrovič sta danes priznala krivdo v poslu z delnicami Istrabenza, s priznanjem Bajroviča pa je priznana tudi odgovornost Sportine. Kot je pojasnil tožilec Kozina, spremenjena obtožnica Prvotno gospodarni posli naj bi bili sporni	za Lipovca in Bajroviča nikakor ne pose-
ga v položaj preostalih soobtoženih.
V Ljubljani se je v torek nadaljevalo sojenje v zvezi z domnevno sporno preprodajo delnic Istrabenza. Zlorabo položaja in pravic očitajo nekdanjemu predsedniku uprave Istrabenza Igorju Bavčarju, nekdanjemu predsedniku uprave Maksime Holdinga Nastju Sušinskemu, nekdanjemu svetovalcu za finance v Istrabenzu Kristjanu Sušinskemu, lastniku Sportine Bahtijarju Bajrovicu, kranjskemu odvetniku Branku Lipovcu, družbi Sportina Bled in nekdanjemu direktorju laške pivovarne Bošku Šrotu. Vendar se je v torek zgodil preobrat.
Boško Šrot vztrajno trdi, da Pivovarna Laško ni bila oškodovana, ampak da je od posla imela več kot tri milijone evrov koristi.
Bajrovič in Lipovec sta namreč priznala krivdo za pomoč pri kaznivem dejanju ponarejanja listin, posledično je svojo odgovornost priznala tudi družba Sportina, katere direktor je Bajrovič. Krivdo sta priznala, ker je zoper njiju in Sportino tožilec Jože Kozina umaknil obtožbo o pomoči pri zlorabi položaja in pravic. 8. aprila bo zanje samo še narok za izrek kazenske sankcije. Bajrovič bo dobil 8 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, Lipovec pa 7 mesecev zapora prav tako s preizkusno dobo dveh let. Oba bosta dobila še 25 tisoč evrov kazni. Sportini bo sodišče naložilo 50 tisočakov kazni, tožilec pa je predlagal tudi, da do pravnomočnosti sodbe za ostale še velja sklep o zamrznitvi premoženja.
Nezadovoljni z odgovori
Med odvetniki obtoženih in tožilcem ter pravnim zastopnikom Pivovarne Laško pa se je završalo predvsem med zaslišanjem zdajšnjega predsednika uprave Dušana Zorka. Pivovarna Laško je namreč v začetku marca vložila odškodninski zahtevek v višini malo več kot 25 milijonov evrov. Za toliko naj bi bila s prodajo delnic oškodovana, meni Zorko. Nato so odvetniki od njega zahtevali odgovor, na podlagi katerih dokumentov je pivovarna šele letos (če se je domnevno kaznivo dejanje zgodilo že leta 2007) vložila
odškodninski zahtevek. Mimogrede so senatu zagovorniki obtoženih prebrali tudi Zorkov zapis, iz katerega je razvidno, da pri prodaji teh delnic spornosti takrat niso ugotovili. Na to je odgovoril, da sprva niso razpolagali z vso dokumentacijo tako kot danes. Pojasnil je tudi, da je šlo predvsem za strokovna mnenja, ki so bila pridobljena v zadnjem času oziroma potem ko so pravni zastopniki pivovarne pregledali pravnomočno obtožnico v tem primeru. Skliceval se je tudi na revizijo poslovanja, ki naj bi pokazala nekatere nepravilnosti, med drugim popravljanje datumov na nekaterih pogodbah. Vendar z njegovimi odgovori odvetniki obtoženih niso bili zadovoljni, zato so nanj - kar nekajkrat - pritiskali z enakimi vprašanji, saj se jim je zdelo čudno, da so v pivovarni najprej ti posli bili gospodarni, nato pa naenkrat sporni.
(Ne)resnica?
»S temi posli nisem imel nič, bil pa sem z njimi seznanjen, ko je bila v Pivovarni Laško leta 2009 davčna inšpekcija, ki je preverjala poslovanje,« je dejal Zorko senatu. Ker v obtožnici piše, da naj bi se pogodbe o prodaji delnic podpisovale tudi v Pivovarni Union, kjer je bil leta 2007 vodilni, ga je tožilec vprašal tudi, ali je o tem kaj vedel, vendar je Zorko dejal, da s tem ni bil seznanjen in da tega ne more potr-
Sodni postopek zoper nekdanjega svetovalca za finance v Istrabenzu Kristjana Sušinskega je sodnica Vladislava Lunder začasno izločila iz postopka zoper ostale. V torek bi zanj morala biti glavna obravnava, saj ga pretekli teden na sodišče ni bilo. Enako je bilo tudi ta teden. Sušinski se je opravičil zaradi poškodbe v prometni nesreči, zdravnik pa naj bi mu predpisal okrevanje za nadaljnje tri tedne. Vendar sodnica z opravičilom ni bila zadovoljna, saj iz njega ni mogla razbrati, da mora obtoženi »počivati«.
Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je tokrat stopil pred sodni senat. Novinarjem pred sodno palačo je dejal, da ne more ocenjevati, kako je pivovarno vodil Šrot. Dodal pa je, da »bi jo sam takrat vodil drugače.«
diti. Sporne naj bile pogodbe o poslu z delnicami, ki naj bi jih odkrili šele kasneje, saj naj bi jih Šrot skrival, kar ta ves čas zanika. Tudi v torek je medijem dejal, da meni, da Zorko ni govoril resnice: »Ti dokumenti so ves čas v pivovarni, nobenega nisem nikamor skril, ves čas so
bili v omari in ves čas so že znani. Nobenih novih dokumentov ni. Revizija je ugotovila, da ni bilo nobenega oškodovanja, ne vem, zakaj tega ni povedal naravnost,« je Šrot še komentiral Zorko-vo pričanje.
SŠol Foto: GrupA
Tovšakova »direktorica v pravem pomenu besede«
Tako meni soobtožena Branka Gabrijel
Pretekli četrtek se je v Celju vendarle začelo sojenje Hildi Tovšak in Branki Gabrijel zaradi poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. To naj bi obe storili, ker sta za poslovanje družb v skupini Vegrad iz blagajne vzajemne pomoči porabili več kot 400 tisoč evrov. Medtem kot sta polovico denarja vrnili, je v blagajni še vedno manjkalo malo več kot 200 tisočakov. Obe sta julija lani krivdo zanikali, saj menita, da sta nedolžni. Tovšakova naj bi se celo pogajala s tožilcem o možnosti priznanja krivde, vendar do sporazuma ni prišlo.
Odvetnik Boris Kandutti, ki zastopa Tovšakovo, ves čas trdi, da sta družini umrlih delavcev denar prejeli, ko so bili izpolnjeni pogoji za to. In da poraba ostalega denarja iz blagajne vzaje-
mne pomoči ni bila sporna, ker naj bi vodstvo Vegrada s sindikatom sklenilo dogovor, da se ta denar lahko uporabi za poslovanje družb v skupini Vegrad. Tovšakova se v četrtek ni zagovarjala, kot
je dejala, zaradi slabega zdravja, bo pa svoj zagovor podala na naslednjih obravnavah. Skoraj uro pa se je zagovarjala Gabrijelova, ki je bila v tistem času vodja kadrovske službe. Dejala je, da je le izvrševala naročila Tovšakove in nikoli ni o ničemer odločala sama, vedno je bila v stiku s To-všakovo, tudi če je bila ta odsotna. Je pa dodala, da je bila Tovšakova »direktorica v pravem pomenu besede«. Sojenje bi se moralo nadaljevati včeraj, vendar je bila obravnava preklicana.
SŠol

Iff
GLEDIUBJ1S
KRONIKA
23
Nesreča na avtocesti, ob izvozu za Šempeter, v ponedeljek zgodaj zjutraj (Foto US)
Pomladni sneg zmedel voznike
Na Celjskem je od nedelje do torka zapadlo od 10 do 20 centimetrov snega, na območju Lesičnega celo 25. Zimske ekipe dežurne službe Voc so v akcijah pluženja in posipavanja porabile okoli 700 ton soli. Bolj kot sneg pa so na cestah celjske regije povzročali težave vozniki, ki so se na ceste kljub sneženju odpravili že z letnimi pnevmatikami.
Samo v ponedeljek se je zgodilo kar 58 prometnih nesreč, v eni se je ena oseba huje poškodovala, v devetih pa šestnajst oseb lažje. Najhujša nesreča se je zgodila pri Skornem, kjer je 34-letna voznica tovornega vozila trčila v drugega voznika tovornega vozila, ki ga je v ovinku zaneslo na nasprotni vozni pas. 34-letnica se zaradi hudih poškodb zdravi v celjski bolnišnici. Na cesti Mozirje-Velenje so trčila kar tri vozila, štiri pa v Škofji vasi.
INFO 113
Gojili konopljo
Zaradi prepovedane proizvodnje in prekupčevanja z mamili so celjski kriminalisti ovadili 10 oseb z območja Velenja, Mozirja in Žalca. Ti naj bi gojili konopljo in jo imeli tudi pripravljeno za prodajo.
Med prijetimi so tudi stari znanci policije, ki so jih v preteklosti že ovadili zaradi enakih kaznivih dejanj. Zasegli so jim okoli 700 sadik posušene konoplje, 10 kilogramov posušenih cvetov, dva kilograma droge, že pripravljene za prodajo, ter več opreme in pripomočkov za gojenje konoplje.
Kradel in požgal
Žalski policisti so prijeli 27-letnega Celjana, ki naj bi pretekli petek v nočnih urah podtaknil požar v poslovnem prostoru odkupovalnice zlata v centru Žalca.
Moški naj bi pred tem v prostore vlomil, nato pa ukradel nekaj tehničnih predmetov in zlata. Da bi prikril sledi in dokaze, je po vlomu zanetil ogenj. Žalski prostovoljni gasilci so s hitrim posredovanjem uspeli preprečiti, da bi se ogenj razširil in zajel še sosednje poslovne in stanovanjske prostore.
Mladoletnika želela oropati zlatarno
V policijski preiskavi sta se te dni znašla dva mladoletnika, ki ju policisti sumijo več vlomov na velenjskem območju. Samo z vlomom in s tatvino v optiki in eni od trgovin naj bi povzročila za 15 tisoč evrov škode.
Med drugim naj bi pomagala še pri vlomu v eno od gradbišč v Velenju, kjer so nastalo škodo prav tako ocenili na 15 tisočakov. Policisti so v hišnih preiskavah pri njima našli tudi nekaj ukradenih predmetov. Mladoletnika, ki so jima policisti odvzeli prostost, naj bi načrtovala tudi rop zlatarne.
Na gradbišča po orodje
Zaradi tatvine so možje v modrem pretekli teden ovadili štiri Velenjčane, ki so z enega od gradbišč v Velenju ukradli za 15 tisoč evrov različnega orodja.
Med osumljenimi je tudi 28-letni Velenjčan, ki je že stari znanec policije. Kljub temu, da je bil do zdaj že štirikrat obsojen na pogojne zaporne kazni, se tožilci niso odločili za privod k preiskovalnemu sodniku, ki bi zanj lahko odredil pripor. Moški je zato na prostosti. Pri tatvini orodja so mu pomagali še trije Velenjčani. Eden je star 19 let, druga dva sta mladoletna.
Prostor, ki naj bi bil prvotno namenjen za vozila ljudi, ki prihajajo po pomoč v Karitas.
Parkiranje pred Karitas je problem
Jeza, ker ni parkirnih mest za stranke Župnijske karitas sveti Danijel - So rešitev dovolilnice?
V Novem tedniku novice iz 33 občin
V zadnjem času naj bi občinski redarji spisali nekaj glob (nato pa izrekli le opozorila) ljudem, ki so prišli po pomoč v Župnijsko karitas sveti Danijel na Muzejskem trgu. Vozila so pri tem pustili na Muzejskem trgu, kjer je parkiranje dovoljeno samo za stanovalce s posebnimi dovolilnicami. Ker jih stranke Karitas niso imele, so jim redarji napisali kazni. Jezi strank bi se - kot smo ugotovili - lahko izognili s preprostim dogovorom med občino in Karitas o posebnih dovolilnicah.
Muzejski trg je Celjanom, predvsem tistim, ki hodijo tudi v osrednjo knjižnico, dobro znan po tem, da je parkiranje tam pod ostrejšim drobnogledom redarjev. Dodaten zaplet nastane, ko pride po pakete pomoči v Župnijsko karitas sveti Danijel vsak dan ali ob določenih dnevih več deset ljudi, marsikdo od teh pa mora pakete zložiti v osebna vozila - ki jih zdaj nima kje parkirati, če ne plača parkirnine. Stvar je dokaj občutljiva, če vemo, da so ljudje, ki jim Karitas pomaga, v finančno slabem stanju.
Korak bližje
Da so globe zaradi napačnega parkiranja problem, so seznanjeni tudi v Karitas. Predstavniki so že imeli pogovore z občino in redarji, vendar sklepa niso dosegli. Čeprav bi ga lahko. Saj v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu MOC pravijo, da so pripravljeni iti korak bližje strankam Karitas. Pravijo tudi, da če so se do zdaj zaradi glob obrnile nanje in na podlagi pojasnila, da so na Karitas prevzeli pakete pomoč, so jim redarji zatem izrekli le opozorilo. Treba pa je vedeti še,
da je marsikdo do zdaj Karitas že izkoristil za izgovor, ko je tam parkiral, nato pa odšel v mestno središče. Zato so v nekoliko nenavadnem položaju tudi redarji. Pogovarjali smo se z Vinkom Andoljškom iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva MOC, ki Karitas ponuja rešitev - posebne dovolilnice: »Toda to je tudi stvar organizacija Župnijske karitas sveti Danijel. V času, ko stranke pridejo po pomoč, bi jim dovolilnice izdali za krajši čas parkiranja. Če so uradne ure dopoldne, to pomeni, da je na Muzejskem trgu tudi manj vozil stanovalcev, bi lahko bilo pet ali morda šest parkirnih mest s posebnimi dovolinica-mi namenjeno njim. Ampak to bi bilo le za nekaj minut, ne zato, da bi morda nekdo to tudi izkoriščal in nato odšel drugam po opravkih, medtem ko bi takšno dovolilnico nekdo nujno potreboval.« Ugotovitev: lepa beseda bo morda vendarle našla tudi parkirno mesto.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA

VSAK ČETRTEK ob 12.15
95.1 | 95.9 | 100.3 I 90.6 MHz
24
RAD DOBRO JEM
Za pripravo obroka je dovolj pol ure, je bila jasna Suzana Košir, doc. dr. (ta naziv se ponavadi da pred imenom in priimkom) za področje sociologije na mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju. Meni, da je to dovolj časa, daje vse, če že ne vsaj na mizi, pa v pečici ali štedilniku, kjer se potem sučemo okoli le iz navade, saj hrana ne zahteva, da smo ves čas zraven. Po svetu hodi z odprtimi očmi in brez zabetoniranih predsodkov. V kulinariki to pomeni, da je poskusila že marsikaj, kar bi kdo preskočil, a pošteno prizna, da določenih stvari tudi sama ne bi več ponovno jedla. Rada kuha tudi sama (no, tisto o času, ki ga je vedno premalo, je tudi njej še predobro znano), a ker si potem izmisli kakšen recept, dodaja sestavine po občutku in kuha po navdihu, je bilo kar težko zapisati natančna navodila in sestavine. Ob špargljih, kijih ima zelo rada, pri čemer ve, kje dobiti tiste najboljše, je izdala še svojo skrivnost. Koje sezona in jih kljub želji več kot pojesti ne moreš, se jih da shraniti v zamrzovalnik. Tu Koširjeva ne komplicira, le očisti jih, zapakira, zamrzne in ko jih potrebuje, so kot v sezoni. Naj uspe kuha tudi vam in dober tek!
KOSILO GRATIS
Ob nakupu treh kosil
ŠPARGLJEV ZAVITEK
Sestavine:
500 g špargljev (zelenih), 3 srednje velike čebule, 4 stroki česna, 2 jajci, 2 žlici kisle smetane, sol, poper, listnato testo
Za preliv - holandska omaka
3 žlice limoninega soka (lahko tudi več), 3 rumenjaki, 125 g masla, sol, poper
Priprava:
Na kolobarje narežemo čebulo in jo prepražimo. Dodamo česen in na 2 cm narezane šparglje. Dušimo nekaj minut. Dodamo sol in poper, nato vmešamo jajci in na koncu dodamo še kislo smetano. Maso pustimo, da se ohladi. Razvaljamo listnato testo (lahko kupimo in uporabimo že razvaljanega). Po sredini namažemo nadev in zavijemo. Zavitek preluknjamo z vilicami in pečemo 25 do 30 minut na 160 stopinj Celzija (ventilacijska pečica) ali 180 stopinj Celzija (klasična pečica).
Za holandsko omako na kuhalnik postavimo večjo kožico s približno pol litra vode in počakamo, da zavre. V skledi, ki jo bomo lahko postavili na kožico, dobro stepemo rumenjake, dodamo limonin sok ter dobro premešamo. Skledo z rumenjakovo zmesjo postavimo na kožico in z metlico mešamo toliko časa, da se zmes zgosti. Med mešanjem postopoma dodajamo koščke masla. Skledo odstavimo iz vodne kopeli in holandsko omako po okusu začinimo s poprom in soljo.
Sestavine:
pločevinka tune 4 stroki česna 200 g pasirane skute 4 rezine pršuta 2 del kisle smetane
Priprava:
Rezine pršuta narežemo na tanke trakove in jih prepražimo. Dodamo tuno in strt česen. Čez čas dodamo skuto in kislo smetano. Kuhamo 2 do 3 minute. Po okusu popopramo in solimo. Špagete skuhamo »al dente«. Čez kuhane testenine prelijemo omako.
NL
Telefon:
03 749 19 63
Mobitel:
051413 590
RAZVOZ IN DOSTAVA HRANE
BREZPLAČNO
do 5 km izven Šentjurja.
a3
ocrffegrSJ),
e©/
DNEVI PIRANSKEGA BRANCINA . ^
	AKCIJSKA PRODAJA E						
		S+J					
	3 knjige ^ kuharskihbükev ■ Novega tednika M in Radia Celje ^ M NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 ■ za samo 20 EUR |	ilovimdtih (joipoJinj mT~- }	i ■	. A.\Jiuf±tif LuLifš I'lly'» im AlyW m*_Til n.'i t s - ti r m	■	, i /rti rJ Lr LuLvä 1 irtjt, Jtranjn rtrtjf im miJijv iicril	
	INFORMACIJE: 03/4225-100 |	Kuharske bukve slovenskih gospodinj		Kuharske bukve vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil		Kuharske bukve zdravilna zelišča, öaji in čajne mešanice	
KUPON
AKCIJA VELJA DO KONCA MESECA MARCA 2013
Rezervacije so priporofljive. Prosim, da vzamete kupon s sabo.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
-Mm fäÄM-
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja ob četrtkih - dva časopisa v enem na 56 straneh in priloga TV OKNO. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval je ponedeljek do 16. ure.
UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA
www.drva.info
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
OPEL astra limuzina 1,4 gl, letnik 1993, lepo ohranjen, prvi lastnik, servisna knjiga, prevoženih 168.000 km, ugodno prodam. Telefon 031 764-247.
1008
KOMBI ford transit, letnik 2004 (registriran za 6 oseb + tov. prostor) prodam. V račun vzamem eno ali dve telički do 300 kg. Telefon 041 904-516. 952 CITRON saxo 1.0 i, letnik 1997, dobro ohranjeno, drugi lastnik, prodam, dodam še letne gume. Okolica Šentjurja. Telefon 070 882-415. 960 ZELO dobro ohranjen motor (čoper) Ke-ewaj 125, letnik 2007, črne barve, dodatna oprema, 2.250 prevoženih kilometrov, prodam za 1.100 EUR. Dodatne informacije po telefonu 031 806-456.	981
KUPIM
OSEBNO vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. 227 RABLJENO vozilo v kakršnem koli stanju kupim z gotovino. Prepis, gotovina in
odvoz takoj. Telefon 031 783-047.
545
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
Kug'litf d.a.a. Q.MO'O.Si min.
tel.: 051 359 555
Ingles d.o.o., Proseniško 53,3230 Šentjur
STROJI
ZA TV 420 prodam obračalni plug in plato ter dvodelno brano, novo. Telefon 041 511-304.	1009
VILE za prenos okroglih bal prodam. Telefon 041 807-853.	993 SAMONAKLADALKO Sip 25 m2, 6 nožev, dvižni greben, luči in kardan prodam. Telefon 041 295-239. 1032
KUPIM
fjjM0m '
vedeževanje, astrologija, feng shui
J drStfie,
f I i»lroloqinja Jt UACA
, fRfriaulogija
IMSCralÜfl :.l
J» '
JASNA
Nl.iral
C rjiiiT.kc k.irli*
Tedc-rcValkji LEA
angelske käVi-;
figanskf
vtfdcitfv-ilkj) KARINA
I ciganke karte
vt'duii'walkj
EMA
^rol ciqanikc knete
viidc«ziiva|ka ANA
vt-'d^it' vjlkd ULA
eigamki' k.ic tL' vi lini ki kljufi
Pokličite nas ceneje!
PRODAM
TRAKTORSKO prikolico za prevoz živine, za dve živali in plug Lanzberg, 12 col, 3-brazdni, prodam. Telefon 041 211883.	869 KLINASTE brane za traktor TV tip 420 prodam. Telefon (03) 5823-106, 031 791-157. 962 NAKLADALKO Sip 16,6, alu stranice, plug Batuje, 10 col, traktorsko škropilnico, 220 l, 6 m delovne širine, prodam. Telefon 041 388469. 964 ODJEMALEC silaže in prikolico za lažji traktor prodam. Telefon 031 692-582.
959
VRETENSKI pajek Fahr, 4,5 m dolžine, v brezhibnem stanju, kot nov, prodam. Telefon 031 866-924. 968
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
TRAKTORSKO kosilnico Superior 180, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 041 953-989. 1001 SILOKOMBAJN Sip 80, obračalnik Sip 2050, nož za rezanje silaže Sip 60, s trifaznim motorjem, prodam. Telefon 041 983-800.	1013
MOTOKULTIVATOR Honda s frezo, obračalnik, kosilnica Bcs tip 720, rez 110 cm, krožne brane, dva pluga za oranje, prodam. Telefon 041 983-800. 1013
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 409 TRAKTOR, lahko Zetor, Ursus, Imt ali podobno, kiper prikolico Tehnostroj in ostale priključke, kupim. Telefon 041 680-684.	p
POSEST
PRODAM
V ŠENTVIDU pri Grobelnem. Novo naselje, hiša, letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena, zemljišče 839 m2, primerno tudi za večjo družino, prodam. Telefon 041 560-539.
708
U-mmimi-H.'MJ
ODDAM
V BLIŽINI Šmartinskega jezera oddamo več vrtov v najem. Informacije 041882-957.	n
JlTTTiTlT^
1 astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA
|NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra. Ob prehodu na vsebinsko zajetnejšo četrtkovo izdajo bo cena za naročnike ostala nespremenjena. Naročniki plačajo na mesec 9,50 evra.
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Dva časopisa v enem - torkovo in petkovo številko smo združili ter nadgradili v eno, četrtkovo. Od 7. februarja se veselite konca tedna že v četrtek ... v družbi Novega tednika.
Imate težave v poslu, privatnem življenju,finance... Ne veste kako naprej. Pomagali Vam bomo!
POKLIČITE:090 800 800
BRAJDE in vrt za obdelavo brezplačno oddam. Telefon 068 136-539. 1031
2EH23
Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

STANOVANJE
PRODAM
IZPLAČILO TAKOJl 03/490 0336
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider1! d.o.o.. Ul. Vita Kraigherja 5. Maribor
ZARADI bolezni prodam bivalni vikend, voda, elektrika, centralna. Telefon 031 786-173.	986
BIVALNI vikend na prijetni, sončni legi v Lažišah, občina Dobje, prodam. Informacije: Matjaž Lesjak, telefon 041 736-252.	p
KMETIJSKO zemljišče, ograjeno, 1.000 m2, prodam v Rogaški Slatini. Možnost obročnega plačila. Telefon 070 724203.
STANOVANJE na Frankolovem, novo, še neopremljeno, v bloku, 65 m2, zelo ugodno prodam. Telefon 041 645-898.
Š 58
DELNO obnovljeno stanovanje, 68 m2, plus klet 8 m2, ki se nahaja blizu centra mesta Celje, celjskega sejma, Citycentra, Gaberje, prodam za 39.000 EUR. Priključki: tudi plin, KTV, domo-fon, plačilo, prepis, ključi. Telefon 031 781-089.	995
Š 80
Do 36 mesec« na osiovi OD, pokojnim §
PE CEUE, Ul. XIV. divizija 14, g 03/4257000	*
02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Starnta Humana 16.02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovenka 27. lOOO Ljubljana
DVOSOBNO stanovanje na Otoku, kompletno prenovljeno, 1. nadstropje, takoj vseljivo, mirna lokacija, prodam. Telefon 041 351-513.	1023
ODDAM
GARSONJERO, 30 m2, v Celju, opremljeno, v bloku, mesečna najemnina, oddam. Telefon 041 727-243.	996
OPREMLJENO stanovanje, 42 m2, za eno do tri osebe, možno upokojencu ali upokojenki, oddam. Telefon 041 650737.	1018
unrnm
astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE
GSH 041404 935
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
OTOK, Vojkova. Oddam enosobno opremljeno stanovanje, visoko pritličje, za daljši čas od 1. 4. 2013 naprej. Telefon 041 515-447.	1024
NAJAMEM
ENOINPOLSOBNO ali dvosobno stanovanje v centru Šentjurja najamem. Telefon 051 452-216.
1028
UGODIMO
^JEKLENA STREŠNA KRITINAl OD 6,60 EURzddv GSM: 040 349 992 www.lindap.sj_
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodam. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
DVE telički simentalki, limuzin, težko 270 kg, prodam ali menjam za brejo teli-co simentalko. Telefon 031 840-282.
878
KOKOŠI nesnice, mlade ter bele težke piščance za dopitanje prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p PONI žrebička, mirnega, lepo ohranjenega, poceni prodam. Telefon 041 264132.	891 TRI leta starega zlatega prinašalca, ljubitelja otrok, prodam za 20 EUR. Telefon 031 837-492. 956 PRAŠIČE, težke od 100 do 120 kg in 400 kg telico simentalko, bš, prodam. Kupim krave in telice za zakol. Telefon 031 423-297. 954 ŠTIRI ovce in jagnje js pasme prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 783636. 963 ČRNO belega bikca križanca, približno 180
kg, prodam. Telefon 031 866-924. BIKCA in telico prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 558-543. 969 TELIČKO težko 260 kg, možen prevoz, prodam. Telefon 031 782-708. 1002 KRAVO simentalko, brejo z drugim teletom v 4. mesecu in bika simentalca, starega 6 mesecev, prodam. Telefon 031 430368.	1010 PUJSKE mesnate pasme, od 30 do 40 kg, prodam. Telefon 041 922-485. 1022 TELICO simentalko, 6 mesecev, približno 220 kg in telico limuzin, 22 mesecev, približno 570 kg, krmljeno samo s suho krmo, prodam. Telefon 041 285-277, po 14. uri. 1020 DVE telici simentalki, breji v devetem mesecu, prodamo. Kupimo teličko, staro do enega meseca, Telefon 031 290-956. 1019 TELICO limuzin, brejo v devetem mesecu, prodam. Telefon 031 646-031. 1015 TELIČKO simentalko, 200 kg in prašiča, 50 kg, prodam. Telefon 031 408-157.
987
KROV STORITVE d.o.o Kasaze 36 c SI 3301 Petrovče
tel. 03 714 03 20 fax. 03 714 03 21 e-mail: info@krov.si http:// www.krov.si
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Tako živimo ljudje. Vsak zase krmari k pogrebu.
Svetloba samo nas druži kot zvezde na nebu. (Tone Pavček)
ZAHVALA
Ob slovesu dragega
FRANCA ŠUMRA
s Proseniškega
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč, prisotnost pri molitvah in pogrebu. Zahvaljujemo se za izrečena pisna in ustna sožalja ter darovane maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala govorniku in gospodu župniku za besede ob slovesu. Hvala pogrebni službi, obema gasilskima društvoma in sodelavcem. Violončelist, pevci in trobentač so pričarali vznesene trenutke, ki so dali slutiti, da se njegova duša veseli. Hvala! Vsem, ki ste mu pomagali, ga obiskali ali se z njim pogovarjali po telefonu v obdobju, ko so mu moči pešale, smo globoko hvaležni. Hvala zdravstvenemu osebju, ki je omogočilo, da ob odhodu ni bil sam. Lep je občutek, da imaš v težkih trenutkih podporo.
Žalujoči vsi njegovi
TELIČKO simentalko, staro 5 mesecev, prodam. Telefon 031 559-820. l 44 PRAŠIČA, težka 80 do 90 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, lahko tudi prevoz, prodam. Telefon 041 295-239. 1032 BIKCA in teličko simentalko za nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 318-144.
3767
TELIČKO simentalko, težko 120 kg, prodam. Telefon 5716-516. 1034 TELIČKO simentalko, težko 230 kg, prodam. Telefon 041 588-277. 1027
MENJAM
KUPIM
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 VSE vrste krav in telic za zakol ter krave in telice iz ekološke reje, za nadaljnjo rejo, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270.	p
KRAVE in telice za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 031 423-297. 662
PRODAM
SVET JAVNEGA ZAVODA
SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE
Kosovelova ulica 2, 3000 Celje
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09-popr., 65/09-popr., 20/2011 in 40/12-ZUJF). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za 5 let. Predviden začetek dela je 1.9.2013. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in sicer:
-	overjena dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu,
-	potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev,
-	potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost,
-	program vodenja zavoda in
-	opis dosedanjih delovnih izkušenj s kratkim življenjepisom,
pošljite v zaprti ovojnici najpozneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet javnega zavoda Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, Kosovelova ulica 2, 3000 Celje, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA/RAVNATELJICE.
Kandidati/-ke bodo pisno obveščeni/-e o imenovanju v zakonitem roku.
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mami, babice, tašče in tete
MARIJE CREPINŠEK
rojene Tomažič
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala patronažni službi Zd Celje, Manici Žerjav, dr. med., prim. Rafaelu Skale-tu, dr. med. in osebju Oddelka za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice Celje za njihov trud. Hvala gospodu opatu Marjanu Jezerniku za opravljen cerkveni obred in gospodu Petru Simonitiju za besede ob slovesu ter pevcem za odpeti pesmi.
Žalujoči njeni najdražji
VSE vrste telic in krav za zakol kupimo.
Telefon 031 832-520. 782 TELIČKO do 100 kg kupim. Telefon 041 968-562, Celje.	984
BIKE ali telice, od 150 do 200 kg ali kravo s teletom, kupim. Telefon 041 547-769.	Š 79
TELIČKO do 100 kg, lisasto, kombinirano, lahko tudi čb, menjam za seno ali kupim. Telefon 041 968-562. 1014
KROMPIR za sajenje, različnih sort, prodam. Telefon 041 742-334. 893 SENO v kockah prodam. Telefon 031 709751.	947 VEČJO količino slivovke prodam. Telefon 5793-379. Š 75
SILAŽNE bale, druge košnje, velikost 120 * 145 cm in več bal v okolici Celja prodam. Telefon 041 552-143. 904 SENO v balah prodam ali menjam za odojka. Karel Košenina, telefon (03) 5772-422.	946
KORUZNO silažo prodam. Telefon 041 759-681.	Š 76
SILAŽNE bale prodamo. Telefon 031 832520.	979 SILAŽNE bale prodam. Cena po dogovoru, po dogovoru možna tudi dostava. Več informacij po telefonu 031 692-518.
1000
KAKOVOSTNO belo in rdeče vino in jabolč-nik iz neškropljenih jabolk prodam. Telefon 031 336-110. 999 SENO v rinfuzi prodam. Telefon 031 317714.	992 SLADKO seno v rinfuzi, lokacija Hruševec, prodam. Telefon 031 296-146. Š 81 SILAŽNE bale prodam. Telefon 031 233002. 1017 KRMO v kockastih in silažnih balah prodam. Telefon 031 209-011. 1016 ZELO dobro belo vino in črnino zelo ugodno prodam ali zamenjam za seno. Telefon 031 747-930. 1026 SENO v rinfuzi, sladko, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 244-621.
1025
SVEŽO svinjsko mast z ocvirki, pakirano po 1 kg, prodam. Telefon 031 870-161.
1035
SUHE kocke prodam. Cena po dogovoru. Pokličite po telefonu 041 563-353.
1036
OSTALO
PRODAM
NA farmi Roje pri Šempetru prodamo 20-tedenske rjave jarkice na začetku nesnosti ter enoletne rjave in bele kokoši. Po naročilu vam jih tudi očistimo. Sprejemamo naročila za enodnevne in 6-tedenske bele piščance. Vsak delavnik v prodaji sveža rjava in bela jajca. Telefon 700-1446.	934
GRANITNE stopnice, nove, dolžina 1,33, širina 33, debelina 3 cm, petnajst, prodam. Telefon 031 884-937, (03) 5798-401.	902
KMEČKE koše, plete iz domačih trt, Šmarje, prodam. Telefon 031 876-179. 922 10 panjev čebel, 9/10 satov, borove deske, 20 do 25 mm, bukove in javorjeve deske, 20 do 25 mm, prodam. Telefon 041 920-416.	978
DEKLIŠKO kolo, 20 col, Shimano prestave, s košaro, ciklamne barve, rabljeno dve leti, prodam za 80 EUR. Telefon 041 620-132.	998
VITEL Tajfun, 4 tone, tri telice simentalke, od 300 do 400 kg, prodam. Telefon 031 709-823.	997
DOBRO uležan hlevski gnoj in suhe smrekove plohe prodam. Telefon 031 559820.	L 44
KUPIM
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg in breje in nebreje mladice linije 12, prodam. Domača hrana, možna dostava. Prodam tudi silažne bale. Andrejeva kmetija iz Jazbine, telefon 031 509-061.	841
KŠIR, uzdo, brazdo, vajeti, kompletno za enega konja, prodam ali menjam za komat. Telefon 031 733-965. 832 SAMONAKLADALKO Sip 16, tračni obračalnik Sip 220, puhalnik Tajfun na traktorski pogon, sejalnico Olt, dvore-dno, mehansko, pajek na dve vreteni in prašiča domače reje, do 160 kg, prodam. Telefon 041 261-676 . 961 NAPRAVO za ročno izdelavo butar za kurjenje prodam. Telefon 031 611-745.
991
HLODOVINO iglavcev na panju ali za kamionsko cesto in ves celulozni les (krajnike) kupim. Telefon 031 649201.	80 5 HLODOVINO jelše in ostalih vrst odkupujemo. Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, Žetale, telefon 041 610-210 ali (02) 769-1591; info@gozd-bioles .si.
OČKA želi ob sebi zvesto, nežno, razgledano dekle. Telefon 031 860-668. 668
PaDaifea warn i
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
V SPOMIN

Danes mineva pet let, kar nas je zapustila naša ljubljena
SILVA ČATER
in nekaj več kot dve leti, ko se ji je pridružil mož
JOŽE ČATER
Pot nas vodi tja, kjer vajin dom rože zdaj krasijo in
sveče vama v spomin gorijo. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki v njun spomin prižigate svečke in postojite ob njunem grobu.
Zelo vaju pogreša hči Irma z družino
41-letni fant želi spoznati iskreno samsko dekle za prijateljstvo, kasneje možna resna veza. Če te oglas ne moti, mi piši na številko 031 504-807. 953
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
ZAPOSLITEV
IŠČEMO voznika v mednarodni špediciji, vožnja s polpriklopnim hladilnim vozilom, 5 let delovnih izkušenj, kategorija C + E, NPK. Telefon 031 703-122, (03) 492-1421. Frigotransport Pišek & HSF d. o. o., Lopata 17, Celje.	p
IŠČEM delo: pomoč pri gospodinjskih opravilih, spremstvo obiska pri zdravniku, varstvo starejših ljudi. Telefon 040 744-223.	945
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
FRIGOTRANSPORT PISEK & HSF d.o.o. Lopata 17, 3000 Celje i d en t. št. la DO V: S11193 75 48 Swift koda: SBCESI2X I BAN: SISG 06000-09698BD939
V svoj kolektiv vabimo sodelavca z delovnimi izkušnjami za delovno mesto
disponent tovornih vozii
Prijave in življenjepis pošljite do S1o So 2013 na naslov:
FDgCranepeffä PBgek® HSF dhooeo, lopata 17, S@@@ Celje.
IŠČEMO natakarja in natakarskega pomočnika s končano srednjo šolo. Telefon 051 303-909. Kitajski dvor, d. o. o., Teharska cesta 35, Celje; kitajski. dvor@gmail.com.
905

PAIk£S
'ETLI IOKV tU^E

CVETLISAR^tVO
UOKVIRJANJE BRUŠENJE REZIL
03/746 1191 GSM 051 437 025 na železniški postaji.
Cvetličarna Palaška Marjeta Muzel s.p.
Trg svobode4,3270 Laško
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 933
IZVAJAM enostavna vzdrževalna dela in pomoč na domu in kmetiji. Telefon 070 327-585. David Jager, Svetelka 11 b, Dramlje.	930
DALMATINSKA klapa iz Celja išče pevca tenorista. Telefon 041 474-923. 951
NUDIM storitev obrezovanje sadnega drevja na manjših površinah. Telefon 040 568-235. Mateja Škorja, Badovinčeva 18, Laško.	977
GRADITELJI, pozor! Izdelujemo strojne omete, tlake, vse vrste fasad. Konkurenčne cene, dolgoletne izkušnje. Telefon 031 623-000. Omes gradbeništvo, d. o. o., Ledina 40, Sevnica. 983
RA
INFORMACIJE
27
Ti si odšla s popotnico zvezd in angelov s kraja, od koder se odhaja v življenje ali prihaja iz smrti.
(T. Pavček)
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustila
SONJA GORNJAK
iz Brodov pri Vranskem
Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, sestre, tete in prijateljice Sonje Gornjak se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in tople stiske rok, besede tolažbe ter podarjeno cvetje, sveče in darovano sveto mašo. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala sosedam Marjani, Marjanci, Tinki in Romani, društvu Karitas, župniku Turineku za lepo sveto mašo in pogrebni obred, pevcem za lepo petje ter pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči vsi njeni
Spet je tu pomlad
in vse cveti, le tebe, dragi Tone, med nami ni.
V SPOMIN
Mineva eno leto, kar ni več med nami
TONETA KRAMARSKA
(20. 12. 1939 - 1. 4. 2012)
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepimi mislimi in mu prižigate svečke.
Neizmerno te pogrešamo - tvoji najdražji
Poroke
Žalec
Poročila sta se: Vanja HOL in Frančišek DERČA, oba s Polzele.
Velenje
Zlato poroko sta praznovala zakonca Marija Magdalena in Alojz Ludvik TIČ iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Marija RECKO iz Šentjurja pri Celju, 63 let, Jože FEDRAN iz Stopč, 80 let, Marijan PODBREZNIK iz Celja, 74 let, Jožefa CIGELŠEK iz Celja, 86 let, Štefanija SRNOVRŠNIK iz Gorice pri Šmartnem, 80 let, Ivana ARČAN iz Celja, 79 let, Franc JELENC iz Javornika, 79 let, Ivana ZAGORC iz Celja, 92 let, Justina UŽMAH iz Zagrada, 89 let, Marjeta Natalija POKLEKA iz Celja, 71 let, Alojzija HROVAT iz Vrh, 82 let, Vida GAJŠEK iz Celja, 85 let, Leonardo GLUHAK iz Celja, 89 let, Jožefa ULAGA iz Laške vasi pri Štorah, 87 let, Kata ZUPANC iz Laškega, 81 let, Matilda ŠKRJANEC iz Šentjurja, 93 let, Jožefa ZALOŽNIK iz Liboj, 86 let, Ana PLANK OCVIRK iz Pečovja, 84 let, Manfred BELCER iz Celja, 81 let, Peter FIRŠT z Lopate, 74 let, Marta ŠTEPIHAR iz Dobrne, 87 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Frančiška STR-NAD iz Kristan Vrha, 77 let, Drago ŠELIGO iz Zgornje Ne-gonje, 54 let, Ema KREGAR iz Rogaške Slatine, 90 let, Jan GORUČAN iz Ljubljane, 56 let, Marija MEDVED iz Spodnjega Mestinja, 74 let, Otmar FAJS iz Čače vasi, 52 let, Marta DO-MITROVIČ iz Kozja, 88 let, Nada DROFENIK iz Cerovca pri Šmarju, 49 let, Ana RA-TAJC iz Ješovca pri Kozjem, 84 let, Marija ROMIH iz Polja pri Bistrici, 91 let, Marija KRIVEC iz Celja, 65 let, Danijel POLUTNIK iz Dobležič, 76 let, Mihael BEVC iz Lesičnega, 80 let, Štefanija DVOJMOČ iz Žalca, 95 let, Milica PETERŠIČ ČOBAL iz Maribora, 80 let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta: Karel HUDEJ iz Marija Dobja, 79 let, Karl PLANINŠEK s Proseniškega, 69 let, Breda Mirjam SVETINA iz Šentjurja, 76 let, Pavo KLEČINA iz Razborja, 70 let, Marta HLADIN iz Podloga pod Bohorjem, 75 let.
V TRENUTKIH ŽALOSTI
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
I 24 UR OBISK NA DOMLj]
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, niti roke v slovo nam nisi dala, a za vedno v naših srcih boš ostala.
V SPOMIN
Mineva eno leto, kar nas je zapustila naša draga
MARIJA KRAMERŠEK
iz Primoža 1 a pri Šentjurju (1938 - 2012)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Neumrljiva je rast in sejanje je večno ...
ZAHVALA
sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso podporo in gospodu župniku za opravljen obred. Posebna zahvala velja osebju Doma svetega Jožefa za nesebično pomoč in trud pri negovanju pokojnice
VIDE GAJŠEK
Hči Vida in vnuk Matej
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
LUDVIKA LAHA
iz Globokega pri Rimskih Toplicah
od katerega smo se 20. marca 2013 poslovili na pokopališču v Rečici pri Laškem, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem društvom in praporščakom, še posebej Združenju šoferjev in avtomehani-kov Laško, Društvu invalidov Rimske Toplice, Zvezi borcev Rimske Toplice, Zvezi častnikov slovenske vojske Laško, rudarjem iz Rečiške doline in obema
govornikoma za poslovilne besede. Posebna hvala vsem sosedom iz Globokega pri Rimskih Toplicah, ki so nam vedno priskočili na pomoč, ko smo jo potrebovali, še posebej hvala sosedoma Ocvirk in Horjak ter bratu Milanu.
Žalujoči: žena Tončka in ostalo sorodstvo
Žalec
Umrli so: Marija TURN-ŠEK iz Podvrha, 88 let, Sonja GORNJAK iz Brod, 43 let, Ivan HERIČ iz Žalca, 75 let, Vilma STANGL iz Pirana, 82 let, Janez STRNIŠNIK iz Zaplanine, 77 let, Andrej URANKAR z Gomilskega, 80 let, Marta ZORKO iz Trbovelj, 87 let, Silva JERAJ iz Celja, 85 let.
Mozirje
Umrla sta: Rafael KER-ZNAR iz Gornjega Grada, 89
let, Marija GOROPEČNIK iz Križa, 88 let, Frančiška CE-RAR iz Količevega, 94 let, Jožef PREPADNIK iz Konjskega Vrha, 80 let, Albin ZAMRNIK iz Krnice, 99 let, Ana CEVEC iz Šmarce, 67 let.
Velenje
Umrli so: Angela BOŽIČ iz Šoštanja, 82 let, Justina ME-LINC iz Kranja, 92 let, Angela SKALE iz Šentjurja, 86 let, Helena NOVAK iz Prebolda, 79 let, Stanislav TOVORNIK iz Šentjurja, 72 let, Rozalija
Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Lučke na grobu ne bo
upihnil vihar, tudi v naših srcih ne bo ugasnila nikdar.
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
ANGELA SKALE
iz Košnice (15. 5. 1927 - 8. 3. 2013)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem za vso izrečeno podporo in sožalja. Zahvaljujemo se tudi gospodu Marku Šramlu za opravljen cerkveni obred, gospodu Jevšniku za poslovilne besede, pevcem in pogrebni službi Zagajšek.
Žalujoči vsi njeni
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Zapustil nas je
PETER FIRŠT st.
z Lopate 14 a, Celje (23. 4. 1939 - 13. 3. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči vsi njegovi
V nebesih sem doma, je družba angelska, nebes se veselim, tja priti si želim.
ZAHVALA
Zapustila nas je
JOŽEFA PEPCA ULAGA
iz Laške vasi pri Štorah (25. 2. 1926 - 8. 3. 2013)
Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, kompolskim pevkam, gasilcem, pohodnikom, društvu upokojencev in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in podporo v najtežjih trenutkih. Posebna hvala dr. Seličevi, patronaži in celotnemu osebju ZD Štore. Zahvaljujemo se g. Hermanu in g. Čonču za lepo opravljen obred, zahvala Bredi za ganljivi govor, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Veking
Še posebej hvala družini Arzenšek ter Karlu in Marici Zidanski za pomoč.
Vsi njeni
OČKO iz Zreč, 94 let, Edvard ŠTRUC iz Mute, 82 let, Leopoldina ARNUŠ iz Žalca, 87 let, Jožef HRASTNIK iz Šoštanja, 77 let, Marija MA-TOŠA iz Velenja, 67 let, Anton ČAS iz Florjana, 82 let, Boris KLANČNIK iz Vojnika, 79 let, Erika Jožefa ŠERGAN
iz Hrastnika, 86 let, Alojz VOLAVŠEK iz Celja, 88 let, Marija VERLIČ iz Šoštanja, 88 let, Silvestra ZUPANČIČ iz Radovljice, 87 let, Martin KREFL iz Nazarij, 83 let, Terezija GREGORC iz Mozirja, 82 let, Rudolf POLANC iz Velenja, 66 let.
L 45
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
KOMISIONAR - M/Ž; RAZPOREJANJE BLAGA (NAKLADANJE IN RAZKLADANJE), KONTROLA SKLADIŠČENEGA BLAGA, DRUGA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.3.2013; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., TIVOLSKA CESTA 48, 1000 LJUBLJANA DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILKA TRGOVSKO POSLOVENGA OBJEKTA - M/Ž; ČIŠČENJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.3.2013; MODRI VAL, ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 53, 1235 RADOMLJE TESAR
ŽERJAVIST - M/Ž; DELO NA ŽERJAVU -OPRAVLJA SE V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 6.4.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE ORODJAR
OPERATER NA CNC REZKALNEM STROJU - M/Ž; DELO NA CNC OBDELOVALNEM STROJU, NASTAVLJANJE STROJA. DOLOČEN ČAS 31. 3. 2014, 29.3.2013; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KULTURNIŠKA ULICA 41, 3000 CELJE ZIDAR
GRADBENI DELOVODJA, ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, KONTROLIRANJE GRADBIŠČA. ORGANIZIRANJE DELAVCEV, DOLOČEN ČAS,
3 MESECE, 28.3.2013; OBRA GRADNJE, GRADBENO PODJETJE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE VARILEC
VARILEC II - M/Ž; VARJENJE, SESTAVLJANJE PODSKLOPOV V ŠABLONI, SESTAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH PODSKLOPOV IN SKLOPOV PO KONSTRUKCIJSKIH NAČRTIH, DELO Z ROČNIM ORODJEM, VRTANJE NA STABILNIH STROJIH, PREMEŠČANJE BREMEN Z DVIGALOM, PRREMEŠČANJE BREMEN Z VILIČARJEM. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.4.2013; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MONTER TRANSPORTNE TEHNIKE - M/Ž; MONTAŽA TRANSPORTNE TEHNIKE IN KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS,
6 MESECEV OZ. DOKONČANJE PROJEKTA, 4.4.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE KLJUČAVNIČAR VARILEC - M/Ž; VARJENJE JEKLENIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.4.2013; IZDELAVA, MONTAŽA IN POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI KOVINSKIH IZDELKOV, FRANC OFENTAVŠEK, S.P., OFENTAU, ŠMIKLAVŽ PRI ŠKOFJI VASI 17, 3202 LJUBEČNA
ELEKTRIKAR
ELEKTRIČAR - M/Ž; ELEKTRO MONTAŽE IN SERVISI NA TERENU IN V DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 5.4.2013; FORTUNATA SABINA ROZMAN S.P., ZABUKOVICA 143 A, 3301 PETROVČE
ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (ŠVEDSKA, NEMČIJA, AMERIKA) - M/Ž; VEZAVA PROI-ZVODNJIH LINIJ, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV OZ. DOKONČANJE PROJEKTA, 9.4.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
KUHARSKI POMOČNIK
POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC - M/Ž; OPRAVLJANJE POMOŽNIH DEL V GOSTINSKEM LOKALU, POMOČ PRI PRIPRAVI JEDI, SHRANJEVANJE KUHINJSKEGA MATERIALA, ČIŠČENJE POSODE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.3.2013; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINOVA ULICA 9, 3000 CELJE KUHAR
KUHAR - M/Ž; ORGANIZACIJA, NADZOR IN PRIPRAVA HRANE V KUHINJI, SHRANJEVA-
NJE KUHINJSKEGA MATERIALA, SKRB ZA KUHARSKO IN HIGIENSKO ETIKO., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.3.2013; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINO-VA ULICA 9, 3000 CELJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, PRIPRAVA KOKTAJLOV, KAVE IN OSTALIH NAPITKOV, ČIŠČENJE LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.3.2013; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINOVA ULICA 9, 3000 CELJE
MIZAR
MIZAR - M/Ž; SAMOSTOJNA IZDELAVA MIZARSKIH IZDELKOV, NEDOLOČEN ČAS, 1.4.2013; MIZARSTVO TADEJ KOPRIVNIK
5.P.,	SOCKA 16, 3203 NOVA CERKEV BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE NEGE IN OSKRBE STANOVALCEV VSEH KATEGORIJ NEGE IN OSKRBE, VZDRŽEVANJE FIZIČNEGA OKOLJA STANOVALCEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.3.2013; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA
6,	3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI OBLIKOVALEC
SVETOVALEC PRI PRODAJI POHIŠTVA - CELEIA PARK - DELO V CELJU - M/Ž; (A) RAZVIJANJE NOVIH ALI IZBOLJŠANIH ARHITEKTURNIH TEORIJ IN METOD, (B) NADZIRANJE GRADBIŠČ IN POSVETOVANJE Z NAROČNIKI, UPRAVO IN DRUGIMI DELEŽNIKI ZA DOLOČANJE VRSTE, SLOGA IN VELIKOSTI PREDLAGANIH ZGRADB IN SPREMEMB OBSTOJEČIH ZGRADB, (C) ZAGOTAVLJANJE INFORMACIJ O NAČRTIH, MATERIALIH IN OCENJENIH ROKOV IZVEDBE, (D) PRIPRAVLJANJE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE, VKLJUČNO S SKICAMI IN RISBAMI V MERILU, TER USKLAJEVANJE STRUKTURNIH, MEHANSKIH IN ESTETSKIH ELEMENTOV V KONČNIH NAČRTIH, (E) PISANJE SPECIFIKACIJ IN POGODBENIH DOKUMENTOV ZA GRADBENIKE IN RAZPISOV V IMENU NAROČNIKOV, (F) NAVEZOVANJE STIKOV ZA ZAGOTAVLJANJE IZVEDLJIVOSTI PROJEKTOV, KAR ZADEVA SLOG, STROŠKE, ROK IZVEDBE IN SKLADNOST S PREDPISI, (G) PREPOZNAVANJE IN ISKANJE NAJBOLJŠIH REŠITEV ZA PROBLEME, KI ZADEVAJO FUNKCIJO IN KAKOVOST NOTRANJOSTI ZGRADB TER IZDELAVO POTREBNIH RISB IN NAČRTOV, (H) NADZIRANJE GRADBENIH IN OBNOVITVENIH DEL ZA ZAGOTAVLJANJE SKLADNOSTI S SPECIFIKACIJAMI IN STANDARDI KAKOVOSTI, (I) OHRANJANJE TEHNIČNEGA POVEZOVANJA IN POSVETOVANJE Z DRUGIMI USTREZNIMI STROKOVNJAKI. NEDOLOČEN ČAS, 29.3.2013; LIDO TRGOVSKO PODJETJE Z LESNIMI, TEHNIČNIMI IN PREHRAMBENIMI IZDELKI D.O.O., LESNO BRDO 55, 1360 VRHNIKA
UE LAŠKO
DELAVEC BREZ POKLICA
GOSTINSKI DELAVEC - M/Ž; DELO V ŠANKU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.4.2013; GOSTILNA JANEZ KRIVEC, S.P., ZIDANI MOST 18, 1432 ZIDANI MOST
UE MOZIRJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV V MALOPRODAJNI TRGOVINI, PREVZEM IN IZDAJA BLAGA, DELO V DVEH POSLOVNIH ENOTAH (MOZIRJE IN LJUBNO), NEDOLOČEN ČAS, 29.3.2013; UNITEKSTIL, PROIZVODNJA, GRADBENIŠTVO, TRŽENJE, GOSTINSTVO, PREVOZI, SVETOVANJE, STORITVE, D.O.O., SAVINOVA ULICA 4, 3000 CELJE
UE SLOVENSKE KONJICE
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE IN OMETAVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 1.4.2013; GM GRADNJE, GRADBENIŠTVO, STORITVE IN TRGOVINA,
D.O.O., LIPTOVSKA ULICA 16, 3210 SLOVENSKE KONJICE
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
RAZVOJNI TEHNOLOG - M/Ž; RAZVOJNE AKTIVNOSTI NOVEGA IZDELKA NA PODRU-ČJU PLASTIČNIH PROFILOV, OBLIKOVANJE NOVIH IZDELKOV, VPELJAVA NOVIH KONSTRUKCIJSKIH REŠITEV NA PODROČJU DODELAVE, SODELOVANJE PRI IZDELAVI PROTOTIPOV IN VZORCEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.4.2013; KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.O.O., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
GRADBENI DELAVEC
GRADBENI DELAVEC - M/Ž; GRADBENA DELA PRI HIDROGRADNJA, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH, POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL OZIROMA DIREKTORJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.4.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
KLJUČAVNIČAR-CEVAR - M/Ž; PRIPRAV CEVI INOX,MONTAŽA NA TERENU IZOMETRI-JA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2013; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK
KROVEC - M/Ž; IZDELAVA OSTREŠIJ, PRIPRAVA MATERIALA ZAKLJUČNA DELA NA STREHI, ADAPTACIJE IN NOVA OSTREŠJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.3.2013; TESARSTVO DROLES, IGOR DROFENIK, S.P., PRELOGE PRI ŠMARJU 21 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
FASADER - M/Ž; IZDELAVA FASAD, PLESKARSKA DELA IN FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 29.3.2013; ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, JANI KO-VAČIČ, S.P., SPODNJE SEČOVO 24 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA
FASADER - M/Ž; IZDELAVA FASAD, PLESKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 29.3.2013; ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, JANI KOVAČIČ, S.P., SPODNJE SEČOVO 24 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA MONTAŽNI DELAVEC MONTER,VARILEC - M/Ž; MONTAŽNA DELA, DEMONTAŽNA DELA, VARILSKA DELA, DELA SE OPRAVLJAJO V AVTOINDUSTRIJI, NEDOLOČEN ČAS, 28.3.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA
MONTER KLIMATIZACIJSKIH NAPRAV
MONTER KLIMATSKIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA IN DEMONTAŽA KLIMATSKIH NAPRAV, NEDOLOČEN ČAS, 28.3.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA OBDELOVALEC KOVIN
KOVINOSTRUGAR - REZKALEC - M/Ž; ZAHTEVNO REZKANJE IN STRUŽENJE DELOV, ELEMENTOV IN SPECIALNIH PRIPOMOČKOV NA KLASIČNIH STROJIH PRIPRAVA ORODIJ, MATERIALOV IN STROJA ZA STRUŽENJE IN REZKANJE MANJŠA VZDRŽEVALNA DELA NA STROJU ČIŠČENJE STROJEV IN DELOVNEGA OKOLJA TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. NEDOLOČEN ČAS, 1.4.2013; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA INŽENIR STROJNIŠTVA
TEHNOLOG STROJNEGA VZDRŽEVANJA - M/Ž; SAMOSTOJNO KONSTRUIRANJE STROJEV, NAPRAV, STROJNIH DELOV TER OSTALIH KONSTRUKCIJ ZA POTREBE PROIZVODNJE IZDELAVA 3D MODELOV KONSTRUKCIJ IN DVODIMENZIONALNE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE DELA NA PODROČJU STROJNEGA VZDRŽEVANJA PROIZVODNJE IN SODELOVANJE PRI IZVAJANJU DEL PROGRAMIRANJE CNC STROJEV SPREMLJANJE STANJA STROJEV, NAPRAV IN KRMILNIH SISTEMOV TER ODPRAVLJANJE NAPAK ORGANIZIRANJE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA, VODENJE RAZNIH EVIDENC SKRB ZA PRIPRAVO REZERVNIH DELOV ZA POTREBE NEMOTENEGA DELOVANJA STROJEV IN NAPRAV TER KOORDINACIJA MED ODDELKI OSTALA
DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA, NEDOLOČEN ČAS, 31.3.2013; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
VODJA ELEKTRO PROJEKTOV - M/Ž; NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE DELA NA PODROČJU VZDRŽEVANJA PROIZVODNJE (AVTOMATIKA, ELEKTRONIKA, ENERGETIKA, ... ) SPREMLJANJE STANJA STROJEV, NAPRAV IN INŠTALACIJ, ORGANIZIRANJE TEKOČEGA IN PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA PROJEKTIRANJE POSTROJENJ IN NAPRAV IZDELOVANJE USTREZNE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, PROGRAMIRANJE NAPRAV IN STROJEV USPOSABLJANJE SODELAVCEV IZDELAVA PLANOV IN INVESTICIJ TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. NEDOLOČEN ČAS, 29.3.2013; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 20.4.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ŽELEZOKRIVEC V NEMČIJI - M/Ž; DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.3.2013; DASS-GRAD, GRADBENE STORITVE, D.O.O., CESTA TALCEV 3, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
MLADI RAZISKOVALEC PRI IZBRANEM MENTORJU - M/Ž; DOKTORSKI ŠTUDIJ NA PODROČJU BIOTEHNOLOGIJE, DOLOČEN ČAS, 54 MESECEV, 8.4.2013; INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE, CESTA ŽALSKEGA TABORA 2, 3310 ŽALEC
KINO
Spored od 28. 3. - 3. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Django brez okovov - vestem četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 Duša - fantazijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 18.15, 20.50 petek: 15.45, 18.15, 20.50, 23.20
sobota: 13.10, 15.45, 18.15, 20.50, 23.20 G. I. Joe 2 - akcijski četrtek, torek, sreda: 16.20, 18.40, 21.00
petek, nedelja: 16.20, 18.40, 21.00, 23.15
sobota: 14.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.15
Hyde park na reki Hudson
- drama, komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 21.05
petek, nedelja: 21.05, 23.05 sobota: 13.20, 21.05, 23.05 Jack, morilec velikanov - akcijski, avantura, 3D od četrtka do srede: 19.20, 21.40
Krudovi - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.05, 17.00, 19.10 sobota: 12.30, 15.05, 17.00, 19.10
nedelja: 17.00, 19.10 Krudovi - animirani, 3D četrtek, petek, torek, sreda: 16.00, 17.15, 18.05
sobota:11.30, 13.50, 16.00, 17.15, 18.05
nedelja: 16.10, 17.15, 18.20 ponedeljek:13.50, 16.00, 17.15, 18.05
Mama - grozljivka od četrtka do srede: 18.50 Mogočni Oz - akcijski, avantura
četrtek, torek, sreda: 19.40 petek, nedelja: 19.40, 22.20 sobota: 11.40, 14.40, 19.40, 22.20
Mogočni Oz - akcijski, avantura, 3D
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 20.15
petek, sobota: 20.15, 22.55 nedelja: 20.25, 23.05 Polnih 21 - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.55
petek, sobota, nedelja: 18.55, 23.25
Prvo leto po poroki - ljubezenska romanca
od četrtka do srede: 16.50 Razbijač Ralph - animirani film, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.00 sobota: 12.50, 15.00 Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija sobota: 12.00, 14.50 ponedeljek; 14.50 Tatica identitete - komedija, triler
od četrtka do srede: 17.20 Umri pokončno: Dober dan za smrt - akcijski triler četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 21.15
petek, sobota, nedelje: 21.15, 23.20
Za dežjem posije sonce - komedija
od četrtka do srede: 20.55
PRIREDITVE
ČETRTEK, 28. 3.
9.30 Vila Bianca Velenje
Evropsko leto državljanov
mednarodni medgeneracijski festival
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ura pravljic
pripoveduje Andreja Kolenc
17.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
Ura pravljic
pripoveduje Metka Pivk Srdič
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Zmajevo sanjanje
predava Nara Petrovič
18.00 Kulturni dom Zreče Športniki leta 2012
razglasitev najboljših športnikov v Občini Zreče
19.00 Celjski dom_
O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga
KINO VELENJE	
PETEK	
18.00 Django brez okovov -	■ ve-
stern	
18.30 Ernest in Celestina -	ani-
mirani družinski film, sinh.	
21.00 Tatica brez identitete	
- komedija	
SOBOTA	
18.00 Ernest in Celestina -	ani-
mirani družinski film, sinh.	
20.00 Django brez okovov -	ve-
stern	
20.30 Tatica brez identitete	
- komedija	
NEDELJA	
16.00 Ernest in Celestina -	ani-
mirani družinski film, sinh.	
17.45Tatica brez identitete -	■ ko-
medija	
20.00 Django brez okovov -	ve-
stern	
PONEDELJEK	
20.00 Terezina krivda -	ko-
stumska melodrama	
IIICII
ČETRTEK
20.00 Resničnost - drama PETEK, SOBOTA in NEDELJE 18.00 in 20.00 Resničnost - drama
PONEDELJEK
19.00 Resničnost - drama
TOREK in SREDA
20.00 Mea Maxima Culpa: Molk
v božji hiši - dokumentarni
'OIMH
informativno predavanje 19.19 Mestna knjižnica Velenje
Indijska Himalaja
potopisno predavanje Damjana Sekutija
19.30 Glasbena šola Velenje
Pihalci Glasbene šole
koncert, nastopajo učenci in dijaki pihalnih instrumentov
20.30 Max klub Velenje_
Miha Koren Par Avion Project feat. Daniel Čačija
koncert
21.00 eMCe plac Velenje_
The weight of chains
večer dokumentarnega filma
PETEK, 29. 3.
15.00 Glasbena šola Velenje
Promenada med godali
koncert, nastopajo učenci in dijaki aktiva za godala
17.00 POŠ Blagovna -
Večnamenska dvorana
Šopek za mamico
prireditev namenjena vsem krajanom in krajankam
18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga
bralni krožek za najstnike, pogovor vodi Andreja Kac
18.00 Dom kulture Velenje
50. obletnica delovanja Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje
osrednja prireditev s kulturnim programom
19.00 Center starejših Hiša generacij Laško Yoga is music
večer glasbene mantra meditacije
19.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Poštar
filmski večer
19.30 SLG Celje_
J. Millington Synge: Največji frajer zahodnega sveta
abonma Petek večerni in izven
21.00 Celjski mladinski center
Celje_
Break the silence
hardcore koncert
21.00 Krčma TamKoUčiri
Pekov TamKoUčiri žur
DJ Mici
21.00 eMCe plac Velenje_
Natečaj Botečaj
finale natečaja za mlade neuveljavljene skupine
SOBOTA, 30. 3.
10.00 do 16.00 Teozofska
knjižnica Alme M. Karlin
Celje_
Seminar Postavitev družine po metodi Berta Hellingerja
postavljalec bo Boštjan Trtnik
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
17.00 Prireditvena dvorana ZKD Celje_
Kam pa kam, kozliček
lutkovna predstava za otroke; igra Lutkovno gledališče Zajec Ljubljana
17.00 SLG Celje_
J. Millington Synge: Največji frajer zahodnega sveta
abonma Sobota popoldanski in izven
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
E. Flisar: Nora Nora
predstava Gledališkega ansambla Zarja Trnovlje
21.00 eMCe plac Velenje_
CUF: Drum'n' Bass
ŠTS 20,3	VODNIK	29
Vabljeni na nedeljska javna vodstva v Pokrajinski muzej Celje!
GROFJE CELJSKI
Nedelja, 7. april 2013 ob 11.00 Nedelja, 21. april 2013 ob 11.00
CELEIA - mesto pod mestom Nedelja, 14. april 2013 ob 11.00 Nedelja, 28. april 2013 ob 11.00
Vstopnina: 4,00 EUR
TOREK, 2. 4.
od 9.00 ure dalje Medobčinska splošna knjižnica Žalec Pravljični maraton
ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
10.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku S knjigosrečo okoli sveta
pravljično pesniške rime ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
16.00 Mladinski center Velenje Inkubus
delavnice, razgovori, šport...
17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in starše
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku
namenjene otrokom od 5. leta starosti
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
O povodnih možeh in še marsičem drugem
pravljični večer za odrasle; pripovedoval bo Andrej Rozman Roza
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Kultivacija čustev
predava Domen Kočevar
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Baletna predstava učencev glasbene šole
SREDA, 3. 4.
9.30 Galerija Velenje
Delavnica za predšolske otroke
14.30 Hotel Paka Velenje
film MATTEA GARRONEJA
režiserja GOMORE
samovMETROPOLU
do 1. aprila 2013!
I
I

Društva vabijo
ČETRTEK, 28. 3.
16.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda
Velikonočna ustvarjalna delavnica
PETEK, 29. 3.
17.00 Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli
Pirhi
ustvarjalna delavnica
18.30 Dom krajanov Polje ob
Sotli_
Velikonočna delavnica
Ko je vse slabo, kako to spremeniti?
predava dr. Velimir Sriča 17.00 Gasilski dom Dobrna
Delavnica o uporabi zelišč
delavnico vodi dr. Janko Rode
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Mojco
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic
pripoveduje Edita Prah Šincek
17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Pravljice, ki zdravijo
predava Nives Hudej
17.00 Dom kulture Velenje
Polž Vladimir gre na štop
igrana predstava za otroke
18.00 Glasbena šola Velenje Harmonikarski in kitarski orkester
koncert
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Arhitekti našega mesta v letih 1950-1980
Šolski center Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja ter Muzej novejše zgodovine Celje v okviru praznika Mestne občine Celje
19.19 Knjižnica Velenje Joga in zdravje
predavanje
barvanje pirhov in izdelava velikonočnih okraskov
SOBOTA, 30. 3.
8.00 Atrij centra Nova Velenje Kmečka tržnica
9.00 do 12.00 Podeželska tržnica Žalec
Izdelava in krašenje pirhov
podeželska tržnica
9.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
knjižni sejem
9.00 do 12.00 Mestna tržnica Žalec
Zbiranje otroških oblačil
9.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja vas Razstava velikonočnih dobrot
10.30 Gasilski dom Drešinja vas
Razstava velikonočnih dobrot
odprtje in blagoslov
NEDELJA, 31. 3.
9.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja vas
Razstava velikonočnih dobrot
PONEDELJEK, 1. 4.
9.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja vas
Razstava velikonočnih dobrot
SREDA, 3. 4.
8.00 Celjski mladinski center
Maraton znanja - učimo se učiti
brezplačni izobraževalni seminar za dijake na temo Učimo se učiti
Razstave
Pokrajinski muzej Celje:
Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot (ogled po dogovoru)
Osrednja knjižnica Celje: razstava literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev, do 4. 4.
Likovni salon Celje: razstava Lenke Dorojevic, regeneracija grafike, do 21. 4.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Uroša Weinber-gerja, Displaced world, Depla-sirani svet, do 14. 4.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 3.
Kvartirna hiša Celje: razstava Slike, Pro tempore, članov slikarske skupine Pro tempore, do 2. 4.
Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava Hermana Čatra, Njegovo domovanje, do 30. 4.
Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava podvodnih fotografij Igorja Inkreta, Globine, do 20. 4.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava likovnih del akad. slikarja Bogdana Čobala, do 31. 3.
Avla doma kulture Slovenske Konjice: razstava avtorice Marjane Verbuč, do 15. 4.
Galerija Velenje: razstava akademskega slikarja Gašperja Jemca, Dva tisoč trinajst, do 6. 4.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno in umetnostnozgodo-vinska razstava, Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti.
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje
-	Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje
-	Center.
PETEK, 5. APRIL
Prost ogled Ekomuzeja Jezdenje ponijev, Ribnik Vrbje Odprtje čebelarske razstave, Ekomuze; Predavanje v Ekomuzeju
SOBOTA, 6. APRIL
Predavanja v Ekomuzeju Predavanja in delavnice v Bio parku NIVO Pokuinja vin Savinjskih vinogradnikov, žalski "Keuder" Velika poni r kova avantura, voden ogled ekološke učne poti. jezdenje ponijev, Ribnik Vrbje
NEDELJA, 7. APRIL
Sprehod po ekološki uf ni poti Lažnica, Zg. Gruiovlje
EKO tržnica in sejem, Ekomutej
Predavanja v Ekomuzeju
Predavanja In delavnice v Bio parku NIVO
Poku£nja vin Savinjskih vinogradnikov, žalski "Keuder"
Velika ponirkova avantura, voden ogled ekoloSke
L Ene poti, masaža rok s hmeljevim (na; I am,
jezdenje ponijev, FIT CAMP, Ribnik Vrbje
INFORMACIJE: TIC Žalec, tel. 710 04 34r in EKOMUZEJ hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, IWMMM	Cesta Žalskega tabora 2, tel. 571 SO 21
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80
Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike
Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
POIŠČITE in POKLIČITE
Na naših straneh se trudimo, da bi bralcem lahko ponudili čim več ugodnosti, zato pozorno spremljajte tedenske ponudbe, s pomočjo katerih lahko ceneje koristite storitve oz. kupujete ceneje. Bodite pozorni na rdeče dodatke k oglasom, na katerih najdete ugodnosti, ki vam jih oglaševalci nudijo.
Oglaševalci, bodite konkurenčnejši in dostopnejši -pokličite telefonsko številko
031 692-860
KLEPARSKA, KROVSKAIH TESARSKA DELA
IgorGOMINŠEKsP.
LOŽNICA PRI ŽALCU 1tB. 3310 ŽALEC GSM: 031 532 573; E-MAIL: IGOR.SKG®GMAiL,COM
MOJA! Do-3 5% popusta
na »o kritino

ZLATAPSfVO TAJNŠEK
Romana Ta/nsek - Korošec
GQ1MMJ P0PÜS7
Gltmltrg 17. 3000 Cetje
VJHESGCmMRCU
M0PA ZA MOČHe-JŠč-
Traovm l&IS
w Iris Töioai 8.p.
GLAVNI TRG 9; 3000 Celje
M.: 041 941 894
5 EI/R0I/i/am PODARIMO
oh nakupu nad 20 fUR
-- ■• ~ - ---- ää	JH5i1rjint051603579
1eLQäW7149S,fekj:(W577U99 __________ ' _ tmAMjtoJwarffimfcjwc
Bscfu bucar m vse za streho f
Protfvodnjj in mamah k mike- kleparjih iadelko. in üireiJie krttiie, ProWo «i S7,SlDRE
www.streKa-metalko.si
30let a IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE
NAGEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE TOMAŽA NA GSM: 051 «4291.
PODARM/IO lm ŽLEBOVE
Pii nakupu strehe MCTALHO.

v i

(S

PSftSMOBAflÜftNJE VSE El VAST KOVIN
HITRO, KVALITETNO IM UGODNO!
«™"«1Hir	' barvanje pa HAL- lestvici POSEBNI EFEKTI!
uituiu thman hrifati * izplava venem dnevu- predtiodno na rotilo! www.strojepiajtika.il . ugp(,nqttjBi slr,plw
BREZPLAČNO SVETOVANJE
ftf
/DRAV1LI&ČS IAÄKO
M
II II: RMANA
laiku
MANUALNA TERAPIJA
|ZVA|A: DR, A. VERSlNlN ORTOPED hfvmatolog
FTTEX P-0.ti.-r DUNAJ5M lit a, 1000 t|i/9L|ANA m.: 01 /734-57-00, Oi1 SÜ6 2A2. snET: W.RISUI; Wir* HTOST^NCT
BREZ PLACE Al osteopatsfei pregled
Ul. iVL CnfvWlMlfi t. Newt«. MMWJi
ŠMLjZk! SSLVIt FLligA1
ksakanJE mrnmm ■
in MFNjflVA ZADR-C - FtfttiHNA POPfiA/lLA S
feodb BJft dali£ ~ 'ZDELAVA & PrddaJA i »W7cvNB®f.. JJNJENIH OBLAČIL I

- ŽELIMO VAM l/ESELE IN BUGOSLOULJENE !/FLfK0N0fAIE PfMZNJKf
Do
PLINSKE PECI
popravila letni pregledi prodaja
POQblJ^CL'Hl WlVlSZil
•iMMEIHUS
ugodivf «AÖUW
pogoji

03/426 47 20
m
ISTRABtNZ PLINI
ISTFIABENZ PLINI, i trn PE wha<Jni Slovtniji PUnHnithi t. 3000 Cdjt
OKNA - VRATA - STEKLO
DOBAVE DO KVAlJTlThlF MONTi
IZKORISTITE OTVORITVENI POPUST PE Velenje (031 G77 70S) in PE Store [051 610 955)
vmiimu v novo sal°™_
INfTiMCUE verhovš ŠDC

Z vami že 20 LET.
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH ■ NAPEUAV TER &AKA0JA KOPALNIC |
mnuoiiinsinbiLM. Pratau» ms sva. šiore. as®: wi m 907
Kupon za 25 EVROI/
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
, - VSE NA ENEjFI MESTU
KSbalN!«
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL
03/749 1710
«ULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17, 323O ŠENTJUR
VSI NAŠI MOJSTRI
31
Voda
Z rastjo prebivalstva, urbanizacijo in gospodarskim razvojem se povečujejo potrebe po vodi v mestih po vsej Evropi, Hkrati podnebne spremembe in onesnaževanje prav tako vplivajo na razpoložljivost vode. Kako jo lahko evropska mesta Še naprej zagotavljajo svojim prebivalcem?
Več kot tri Četrtine evropskih državljanov živi v mestnih območjih in so odvisni od čiste vode v mestih. V Evropi se približno ena petina celotne črpane vode porabi za oskrbovanje javnih vodovodov - voda, ki je speljana v gospodinjstva, mala podjetja, hotele, pisarne, bolnišnice, Sole in neka Lere industrije.
Nemotena oskrba s čisto vodo ni preprosta naloga. Pri vodnih sistemih je treba n p oštevati mnoge dejavnike, tudi Število prebivalcev in velikost gospodinjstev, spremembe fizikalnih značilnosti terena, vedenje porabnikov, potrebe gospodarskega sektorja (kot so turistične dejavnosti), kemično sestavo vode ter logistiko shranjevanja in transporta vode. 1'rav tako je treba u poŠte vati izzive zaradi podnebnih sprememb, ki lahko vključujejo nepričakovane poplave, vročinske vale in obdobja pomanjkanja vode.
Napredek tehnologije zmanjšal porabo
Zaradi napredka tehnologije se je javna oskrba z vodo v Evropi že dokazano zmanjšala. Tehnološke izboljšave gospodinjskih aparatov, kot so na primer pralni in pomivalni stroji, so pomagale pri zmanjševanju porabe vode, ne da bi se morale spremeniti navade ali povečati ozaveščenost o težavah pri oskrbi z vodo.
Bistvene izboljšave so prav tako mogoče s spremembami pri uporabi vode za osebno higieno. Zamenjava kotličkov v straniščih denimo zagotavlja poceni in preprost način za zmanjšanje porabe vode z enim litrom na splakovanje. Manjše spremembe sistemov prhanja, kot je prezračevanje vodnega toka, lahko prav tako zmanjšajo porabo vode.
Siva voda
Zelo aktualna je ponovna uporaba sive vode. Ta vključuje vso odpadno vodo iz gospodinjstev, ki ni iz stranišč, kot je
odpadna voda iz kadi, prh, umivalnikov Izgube vode in kuhinj. To vodo je mogoče očistiti neposredno na mestu samem ali jo neočiščeno zagotoviti za uporabo, kjer ni potrebna kakovost pitne vode, na primer za splakovanje stranišč.
Izgube vode zaradi puščanja so lahko precejšnje. Puščanja lahko preprečimo z vzdrževanjem in obnavljanjem vodovodnih omrežij, pa tudi z uporabo novih tehnologij. Take tehnologije lahko vključujejo senzorje, ki zaznavajo in določajo mesto hrupa zaradi iztekanja, ali naprave, pri katerih se uporabljajo radijski signali za zaznavanje iztekanja vode. Z uporabo teh tehnologij se javnim sistemom oskrbe z vodo ni treba več spopadati z dodatnimi težavami, ki jih povzročajo izgube vode zaradi uhajanja, ko morajo ž omejenimi viri zadovoljiti potrebe po vodi, Z obnovo vodovodnih omrežij so lahko povezane večje naložbe v infrastrukturo.
Uporaba deževnice
Mesta lahko izkoriščajo deževnico tako, da jo s streh in dovozov preusmerjajo v zbiralnike, to vodo pa je mogoče uporabljati pri dejavnostih, ki niso povezane s pitno vodo, na primer za splakovanje stranišč, pranje avtomobilov ali v vrtnarstvu. Prav tako jo je mogoče neposredno speljati v zbiralnik za obnavljanje podzemne vode. Take sisteme je mogoče namestiti v gospodinjstvih ali podjetjih, porabnikom vode pa zaradi tega ni treba spremeniti navad. Preden voda priteče v domove, je mogoče izvesti Še veliko drugih ukrepov in tako izboljšati oskrbo z vodo.
Osveščanje
Za doseganje trajnost ne uporabe javne oskTbe z vodo v mestih ni dovolj le izvedba ukrepov, ki so navedeni zgoraj, temveč je potrebna tudi krepitev ozaveščenosti javnosti o vprašanjih, povezanih z varovanjem vode.
Gospodinjstva, podjetja in porabnike vode v turizmu j'e mogoče seznanjati na različne načine, vključno s spletnimi mesti, programi izobraževanja v šolah, prospekti lokalnih oblasti in javnimi glasili. Pomembno vlogo pri dvigovanju ozaveščenosti lahko imajo tudi okoljsko označevanje naprav in eko certifikati za hotele, saj se tako lahko potrošniki na podlagi informacij odločajo o varovanju in učinkovitosti porabe vode.
f-
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nitaia Hribernik s.p.
Poslovne enote: Kalobje-Sencjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031'302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 99S-99-64
VELIKONOČNI POPUSTI!
_ o

d o m o f i n a I
GSM: 041 756668
■tesarstvo -krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velax oken - izdela va nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK ^
2m strešnih cevi l/flM PODARIMO
pri zamenjavi s (resne kritine.
©KO mm	u	HOB TERMOINSTALACUE; irfa@kob-kuelj.Si TEL 03/749 2S 90; MOB Ml/630 764 -	PEfl NA DRVA IN FE LETE - OLINI JAŠKI ■ AKUMULATORJI 'ZALOGOVNIK! TOPLE VODE - BOJLERJIZA OGREMNJiSANITARNE VODE -	H1 DR F 0 RJI - CISTERN E ZA KURILNO OUE
KUPON Z/n 00 EUR pri nakupu nad fOO-O tvwv,i\<i določeneizdeJke.Popinfih ne seitevajo vet na uwur.hob kiucfj.sr		
<K[X) K(A MOTORS avt( i )hisaikorjanec
The Anm- to Surpniw"
/ Mariborska n S, Ce1 j e. 03/426 OS 84, 031 609 416
VELIKA IZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ
Ugodne cene - moinost nakupa do 12 obrokov b rM obresti
Ob nakupu gum ali platišč prejmete darilo i - Ta zteglj iv kljui za kolesa x nastavkom 17 In 19 mm J
Pre montaža in centriranje - 30 %
+ 1 liter tekočine za vet rob ran ska stekla
Peter Ocvirk
www.vlikoplulkAntvo-ocTirk.com 5—---
GSM: I 041 346 328
Moj Eter z dolgoletno tradicijo F	-
SLI KOP LE S KAR SKA DELA PO ŽELJAH STRANK DEKORATJVA VAL PAINT
litijo! ,--
Tukaj smo za Vas. da skupaj rrSitvc, ne ]c poi&nno, ttruvci tudi uspešno izpopolnimo.
E
__ 0
15m2 PLESKANJA VAM PODARIMO
..pri naročilu nad 60m1.
CHAK «tunke
T «miti Ttrtii, TAK HUDIMA
' ETPOMDUNIPflEQLEDYIMIAOeAlJt
. KV*uf£TN*STem> iNOKufijE
ZA K0HEKCU5KA Ot »LA ' STROKCVNI PHEOLiDZA KJONT*KfWfe tEfit . mrtiiT^THE ifflurmrNe iEtf
•	ČI9TU It, HOMTNCTNE LEČE
•	SONČIM OČAU PRIZNANIH m»ZVIt«LCEV
<Ptikk
MARJAN TERŽAN.sp
Mariborska 54
p.p ioi3. jioeceue
Tel.: 03*491-38-00, Fax; 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: dejavniki od S.OO-lfl.OO, sobola od 6 00-12.00
ITT	J»
10% popust Na i/se storitve
■ * ■	Popaitiie utiriteua/o.
- LASTEN RAflKIRNl PROSTOR ZA STSANKE OPTIKE
32
ZANIMIVOSTI
Ljubitelji narodnozabavne glasbe so se prejšnjo sredo v Domu II. slovenskega tabora Žalec s Tonetom Vrablom zavrteli na 1001. vrtiljaku polk in valčkov, s katerim je Žal-čan sklenil dvajsetletno ustvarjanje te priljubljene radijske oddaje. Od septembra 1993 se je ob ponedeljkih zvečer na Radiu Celje zvrstilo tisoč narodnozabavnih glasbenih oddaj, v katerih je dolgoletni novinar Radia Celje in Novega tednika v vseh teh letih gostil okoli tri tisoč gostov.
Ob tej posebni priložnosti v nobenem jubilejnem vrti-
se je v Domu II. slovenskega tabora Žalec z Vrablom zavrtela tako rekoč smetana slovenske narodnozabavne glasbe. Prvi gost v njegovi radijski oddaji na začetku 90. let je bil Alfi Nipič, ki nato ni manjkal
ljaku. Mariborčan je za dobro vzdušje poskrbel tudi v Žalcu, kjer je številne ljubitelje narodnozabavne glasbe navdušil s svojima uspešnicama in nenazadnje zanj značilnim premikanjem glave. Toneta Vrabla
je na jubilejnem vrtiljaku pospremil tudi Vinko Šimek, ki je na značilen humorni način, v katerega je tokrat prepletel dalmatinsko glasbo in politično satiro, zabaval občinstvo. Marsikateri zvesti poslušalki Vrablove oddaje pa sta srce ogrela njegov prijatelj Boris Kopitar in nesmrtna skladba Žametne vrtnice.
Tone Vrabl je v vseh dvajsetih letih spodbujal mlade
Za nesmrtnost Vrtiljaka polk in valčkov bo Vrabl poskrbel z izdajo knjige z naslovom 1000 ponedeljkov, 1000 vrtiljakov. V njej bo med drugim predstavil drobce iz življenja in ustvarjanja vseh znanih slovenskih glasbenikov, med njimi tudi glasbenih legend, kot so Slavko Avsenik, Lojze Slak, Alfi Nipič, Viki Ašič in drugi.
Tone Vrabl in oddaja Vrtiljak polk in valčkov je bila odskočna deska za marsikatero mlado narodnozabavno skupino. Ena izmed njih so tudi Iskrice, v kateri ustvarjajo mlada dekleta s Celjskega.
Zavrteli so se v ritmu polk in valčkov
Na sredinem koncertu niso manjkala znana imena iz sveta slovenske narodnozabavne glasbe, kot so Ansambel Saša Avsenika, Okrogli muzikantje, Ansambel Podkrajski fantje, Trio Vikija Ašiča, Andrej Bremec, Grmada, Zreška pomlad, Iskrice, Ansambel Unikat.
še neuveljavljene glasbenike iz narodnozabavnih voda in tako pomembno zaznamoval razvoj tovrstne glasbe ne samo na Celjskem, temveč tudi v Sloveniji. Slednje je v svojem nagovoru izpostavil tudi žalski župan Janko Kos, ki je prepričan, da ni dobrega ansambla, ki ne bi šel skozi Vrablove roke. Tak je tudi ta hip zelo priljubljen ansambel Modrijani. Kljub temu,
Dobra poznavalca slovenske narodnozabavne glasbe Boris Kopitar in Tone Vrabl sta dolgoletna prijatelja, ki sta s svojim delom pustila neizogiben pečat na slovenski narodnozabavni sceni.
da imajo dobitniki viktorja ogromno dela z nastopi po vsej Sloveniji, so svojo hvaležnost Tonetu Vrablu izkazali na 1001. Vrtiljaku.
Da narodnozabavna zgodba, ki jo je Žalčan uspešno pisal kar dve desetletji, še ni končana, so ob koncu dokaza-
li mladi muzikanti, združeni v Ansambel Glasbene šole Rista Savina Žalec. S prepričljivim nastopom so namreč potrdili, da tovrstna glasba postaja čedalje bolj priljubljena med mladino in nepogrešljiv del dobrih zabav.
ŠPELA OŽIR, foto: GrupA
Prstani za Barbaro Celjsko
stran 35
Zgodbe s Celjskega
-Št. 17 <3*28. 3. 2013-
Pred veliko nočjo pri Rezarjevi družini
stran 34
V
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
Levičar si je v pogovoru za Novi tednik zaželel, da bi objavili še naslednje: »Rad bi, da bi napisali tudi za druge, da sva lahko midva s prijateljem ugotovila na lastni koži, kako pomembno je, da sva bila pravilno opremljena in da sva imela tudi lavinski trojček s seboj. Zato v gore nikakor brez pravilne opreme in predvsem lavinskega trojčka: lavinske žolne, sonde in lopate. Ker če bi naju s prijateljem plaz popolnoma zasul, bi si tudi s tem lahko pomagala.«
Kaj je razmišljal takrat, ko ga je zasul snežni plaz? Rok Levičar odgovarja: »Mogoče to, da moraš v takšnih situacijah imeti v zavesti, da je največ odvisno od tebe, da narediš vse za svojo varnost.«
Rok Levičar. Zaradi poškodbe hrbtenice bo še nekaj časa okreval v celjski bolnišnici.
»Premetava te, nimaš nadzora ...«
Z Rokom Levičarjem o plazu, ki je v soboto pod Ojstrico zasul njega in prijatelja
Sobotna nesreča dveh mladih, a izkušenih mariborskih alpinistov med plezanjem iz Robanovega kota proti vrhu vzhodne strani Ojstrice je pokazala, da se nesreče dogajajo tudi izkušenim. Je tudi dokaz, kako izkušnje in znanje v takšnih primerih lahko rešijo življenje. Med plezanjem je namreč Roka in njegovega prijatelja Tomija zasul plaz, ki ga nista sprožila sama kot plezalca. Krivo je bilo vreme, ki je sneg na vrhovih Ojstrice toliko zmehčalo, da je zgrmel nanju in ju pri tem poškodoval.
Plezalca sta imela pri sebi popolno alpinistično in varnostno opremo, kar ju je rešilo pred morebitnimi dodatnimi poškodbami. »Imela pa sva tudi srečo,« ne glede na svoje alpinistično znanje skromno pravi Rok Levičar,
naju je in takrat enostavno nimaš kontrole, ne veš, kje si in kaj se dogaja. Nato se ne spomnim več, dokler se nisem spet zavedel ... Ko se je plaz ustavil, sem poskušal pomigati z rokami, nogami, pogledal sem, kaj je s prijateljem. Videla sva, da imava plezalno opremo še vedno pri sebi, potem sva poskušala počasi sestopiti,« razlaga Levičar. Sreča v nesreči je bila, da je nanju zletel samo sneg in da snežna podlaga z vrha s seboj ni potegnila tudi kakšne skale. Uspela sta poklicati 112, številko regijskega centra za obveščanje, in prosila za pomoč. Vendar sestopati nato nista mogla več, saj so bile bolečine prehude. »Čutil sem bolečine v hrbtu, bolela so me tudi rebra in rekel sem si, da ne gre več, zato sva počakala .« še pove Levičar.
Celjski gorski reševalci so klic na pomoč sprejeli okoli opopoldneva in se povezali z ekipo dežurnega helikopterja Slovenske vojske. Tej se je na Gorenjskem priključil zdravnik letalec, v Velenju pa še ekipa gorskih reševalcev. Minilo je le slabih 30 minut, ko je bil helikopter že na kraju nesreče, kjer so reševalci alpinista oskrbeli in ju odpeljali v celjsko bolnišnico.
Reševalna akcija Roka Levičarja in Tomija Maierja je bila letos že četrto posredovanje celjskih gorskih reševalcev zaradi nesreč v gorah. Na našem območju so nad 1500 metri še vedno hude nevarnosti plazov. (Foto: GRS Celje)
ki je še vedno v bolnišnici, kjer smo ga tudi obiskali. Njegov prijatelj in soplezalec Tomi Maier že okreva doma. Oba sta že vrsto let alpinista, oba imata opravljen tudi alpinistični izpit, Levičar je tudi pripravnik za gorskega reševalca v Gorski reševalni službi Maribor. Tudi tura nad Robanovim kotom jima ni bila neznanka, saj sta jo dodobra preučila. Pred časom sta se pod Robanov kot odpravila, da bi si turo, ki bi jo do konca morala opraviti v soboto, »nagledala«, pravi Levičar. Vendar ker je minula zima precej nagajala s snegom, priložnosti za tak turni zalogaj ni bilo veliko. Do sobote.
Grude snega po telesu
»Zadnje, česar se spominjam, je, da sva bila na strmem delu žleba in da sva pripravljala varovališče, nato sva nad seboj v ustju žleba videla, kako so začele leteti grude snega. Vem še, da sva poskušala biti čim bolj tesno ob steni, da bi naju plaz obšel v loku, vendar ni šlo. Premetavalo
Nepredvidljivo
Snežni plaz na Ojstrici je sprožilo - sonce. To je potrdil tudi Brane Povše iz celjske postaje gorske reševalne službe. »Plezala sta v vzhodni steni Ojstrice. Čeprav je bila slabša vremenska napoved, je zjutraj posijalo sonce in razmehčalo sneg.« Tega se zaveda tudi Levičar.
»S prijateljem sva iz Maribora krenila že ob 3. uri zjutraj, v Robanovem kotu sva bila ob 4.30. Precej časa sva izgubila v hudourniški grapi pod steno Ojstrice, kjer je bil globok sneg, in ko sva gazila po tisti poti, sva se pri tem izčrpavala, čas pa je mineval. Če bi šla hitreje gor, naju verjetno plaz ne bi zadel. Ampak na te stvari lahko pomisliš, so pa nepredvidljive,« pojasnjuje Levičar. Takšna pobočja zelo dobro pozna, predvsem nevarnosti napihanega snega, kjer lahko plazove sprožijo tudi planinci, smučarji ali plezalci. Toda nesreči se nista mogla izogniti. Zgodi se - tudi izkušenim.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
34
PORTRET
Ko prihaja velika noč
Pri Rezarjevih pripravijo veliko potice, »pirhov«, šunke in hrena - Družina z devetimi otroki, doma jih je še pet
Rezarjevi so družina z devetimi otroki. Najmlajši Jože in Mojca sta osnovnošolca, Martina je maturantka, Tomaž (ki končuje študij elektrotehnike) je poročen v Ljubljani, študentka Cvetka opravlja doktorski študij slovenščine, Roman je prav tako še doma in je zaposlen kot elektrotehnik, Janko je duhovnik v Velenju, Jurij ima družino in je diplomirani inženir elektronike. Najstarejši Andrej ima prav tako družino in je elektrotehnik.
»Poleg tega, da je velika noč največji krščanski praznik, pomeni za nas zelo velik družinski praznik,« je ob našem obisku povedala Anica Rezar, mama devetih otrok. »Še posebej, odkar ni več doma vseh otrok,« je dodal njen mož Blaž. Na velikonočno nedeljo, ko bodo na mizi velikonočne dobrote, se bodo ob domači praznično obloženi mizi
zbrali vsi.
V domači hiši Rezarjevih v Slancah živi še pet otrok. Še vedno veliko za slovenske razmere, čeprav se dogaja, da je mama številne družine ob dopoldnevih sama. Anica Rezar, ki je po izobrazbi ekonomski tehnik, je po roj-
stvu drugega otroka ostala doma, od takrat so vsa leta živeli ob eni sami skromni plači in otroškem dodatku. Oče Blaž je bil najprej pi-smonoša, nato je do marca letos delal kot hišnik štorske osnovne šole. To je v šoli, ki so jo obiskovali oziroma jo še obiskujejo njegovi otroci, večinoma sami odličnjaki. Najstarejši je danes star 34 let, najmlajši devet. Zanimivo je, da tudi oče Blaž izhaja iz družine z devetimi otroci, prav tako s tremi dekleti in šestimi fanti.
Veliki teden
Rezarjevi so zelo verna katoliška družina, »pirhi«, potica, šunka in hren so za
njih zgolj zunanja, vendar pomembna znamenja velike noči. Nanjo se pripravljajo ves postni čas, od pepelnice, ko se odpovedujejo mesnim jedem, si prizadevajo za dobra dela, se odpovedujejo sladkarijam in še čemu. Dan končajo s skupno družinsko večerno molitvijo. »To je kar težko, saj se takrat eni učijo, drugi se odpravljajo spat, tretjih še ni doma,« je povedala mama.
»Potico pečemo na veliki petek in čeprav po hiši omamno diši, ohranjamo strog post,« je dodala mama, ki speče seveda zelo veliko potice. Pripravijo orehovo, potratno in čokoladno potico. Na veliki četrtek, na dan za-
dnje večerje, na veliki petek ko je umrl Kristus na križu, ter na veliko soboto odhajajo k obredom v domačo cerkev na Teharjah. Otroci tam sodelujejo na različne načine. Sin Joži in eden od štirih vnukov sta ministranta, hči Martina vodi otroški cerkveni zbor, sin Jurij odrasli cerkveni zbor. Nekateri otroci sodelujejo pri pasijonu, berejo berila in pojejo.
»V soboto zjutraj grem pred sedmo uro k blagoslovu ognja, s katerim se prižge lesena goba,« se že veseli najmlajši Joži. Z gobo nato po starem običaju hodi po vasi in ljudem prinaša blagoslov. »S pomočjo tega ognja, ki daje značilen pra-
znični vonj, tudi doma zakurimo v štedilniku in na tem ognju nato skuhamo šunko,« je dodala hči Cvetka, ki opravlja doktorski študij iz slovenskega jezika. Med sobotnim barvanjem »pir-hov« je mentorica mama, ki prisega na naravni način, z nabrano deteljico in drugimi zelišči, zavijanjem v nogavico ter s kuhanjem v olupkih čebule. Popoldne vse skupaj odnesejo k blagoslovu velikonočnih jedi.
Na velikonočno nedeljo starša pripravita družinski velikonočni zajtrk, otroci odidejo k zgodnji vstajenski maši in procesiji. Na veliki praznik se zberejo doma tudi tisti Rezarjevi otroci, ki so rodni dom že zapustili, pri čemer prihajajo s svojimi družinami. Ko utegne, prihiti še sin Janko, ki je župnijski upravitelj v Velenju in ima za praznike zelo veliko obveznosti.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Skupne Svete gore
Starši se pogosto pritožujejo, kako težko je preživeti že enega otroka, pri Rezarjevih so jih z eno skromno plačo ter otroškim dodatkom devet.
»Hvala Bogu, lačni nismo bili nikoli. Veliko tistega, kar so drugi kupili, smo sami pripravili, vse od sokov in marmelade do paštete in drugih dobrot,« je pojasnjevala mama. In
ob tem dodala, da z nobenim od otrok ni bilo doslej posebnih težav. Vsi so bili pridni in so pridobili delovne navade. Srečne mame devetih otrok nikoli ni bilo strah oditi na šolske govorilne ure, nikoli ni slišala kakšne graje, prej seveda pohvale. Na morju je bila cela družina naenkrat le en sam dan v življenju, vendar jih tam ni navdušilo. Vsaj enkrat na leto se radi odpravijo vsi skupaj, starejši otroci tudi s svojimi družinami, na romanje na Svete gore nad Bistrico ob Sotli. Zbere se kar osemnajst Rezarjevih romarjev. Ko sta bila dva od otrok tako bolna, da sta bila v življenjski nevarnosti, so
se zaobljubili in od takrat redno romajo na romarski cilj, ki je v bližini maminega domačega kraja, Polja ob Sotli. Vsi skupaj se zberejo tudi, ko praznuje kdo od domačih, takrat so zbrani na skupnem kosilu.
In kaj družini Rezar pomeni največ? »Zdravje, razumevanje, medsebojna pomoč, povezanost, delavnost in poštenost,« je našteval oče. »Nenazadnje tudi to, da so otroci ohranili vero,« je še dodala mama.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Skoraj vsi Rezarjevi otroci igrajo vsaj en inštrument. Do nedavnega so nastopali kot vokalna skupina ter tudi kot narodnozabavna skupina s harmoniko, klarinetom, z bas kitaro, s kitaro in petjem. Nastopali so za svojo dušo, ne za denar, so povedali tisti, ki jih dobro poznajo. Med drugim igrajo tudi na citre ter orgle. Skoraj vsi so tudi odličnjaki. In radi se zberejo takole v družinskem krogu.
REPORTAŽA
35
Trije prstani - ob osrednjem v sredini levo najbolj razkošna različica, desno pa prstan, ki ga bodo v celjski zlatarni izdelovali tudi v maloserijski proizvodnji. Odvisno od razpoloženja je lahko na vrhnji strani beli ali črni ahat.
Barbara Celjska izstopa kot ženska neverjetnih dosežkov takratnega časa. Po bolj in manj verodostojnih virih je bila trojna kraljica zapeljive lepote, pameti, odločnosti, iznajdljivosti, naučenosti in mnogih talentov, po drugi strani pa so jo pisci opisovali kot neverno, predrzno, razuzdano, nezvesto, spletkarsko Črno kraljico. Prav ta njena večplastnost je zdaj ujeta v močni simboliki nakita. Oblika prstana namreč na sodoben način povzema Barbarino bistvo in riše njen odnos do sodobne ženske, ki so ji prstani tudi namenjeni.
V Pokrajinskem muzeju Celje so v sodelovanju s celjsko zlatarno pripravili predstavitev Prstana za Barbaro. Gre za edinstveno serijo treh prstanov, posvečenih Barbari Celjski, ki jo je oblikovala Desiree Kolarec. Pri tem so ji precej pomagali v pokrajinskem muzeju, kjer jo je Rolanda Fugger Germadnik popeljala v dokaj skrivnostno in še vedno premalo poznano življenje Celjanke, ki je v svojem času močno zaznamovala celoten srednjeevropski prostor.
Oblikovalka, sicer Ljubljan- zresnila, ko je opozorila, da so
čanka, ne zna točno pojasniti, zakaj prav odločitev za nakit Barbari Celjski. »Morda je bila kriva bližina Starega gradu in to, da ustvarjam v knežjem mestu,« je v smehu povedala Desiree Kolarec in se takoj
prstani nastajali kot njeno videnje ene najmočnejših, če ne najmočnejše ženske srednjega veka. »Če kaj, potem drži, da je vse svoje življenje izstopala s svojimi dejanji, nikoli, ampak res nikoli pa ni bila žrtev!«
Vladarica, ne le žena in mati
Tudi muzejska kustosinja in odlična poznavalka Barbare Celjske Rolanda Fugger Germadnik je bila njenega zanimanja za Celjanko zelo vesela. Še zlasti zato, ker so bile ženske v času, ko je živela Barbara Celjska (1392-1451) povsem potisnjene na stran. »Kljub temu, da je v sebi najverjetneje zbrala vse najboljše gene svojih prednikov, je takratni kronist ob natančnem popisu vseh sinov Hermana II. omenil Barbaro le kot mlajšo
Pod tem znakom bodo prihodnje leto ob 600-letnici koncila v Konstanci in kronanja Barbare Celjske za nemško kraljico luč sveta ugledali še znamka in spominski kovanec, najverjetneje pa tudi ponatis monografije o njenem življenju, ki je izpod peresa Rolande Fugger Germadnik izšla leta 2010, a je že skoraj razprodana.
»Barbare Celjske nisem želela prikazati ne kot črno ne kot belo, temveč kot žensko neštetih odtenkov med tema dvema skrajnostma. Žensko s telesom, ujetim v okove srednjega veka, a z umom renesanse,« je povedala Desiree Kolarec, ki je s kolekcijo treh prstanov za Barbaro Celjsko lani novembra v sodelovanju s celjskimi zlatarji pod mentorstvom mag. Tanje Pak diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer unikatno oblikovanje.
S tremi kronami in tremi prstani
Poklon Barbari Celjski v letu pred 600-letnico njenega kronanja za nemško kraljico ter znamenitega koncila v Konstanci
Ob končni podobi prstanov Barbare Celjske je Desiree Kolarec predstavila tudi študijo, kako so nastajali.
Na svoje zlatarske mojstre je ponosen tudi direktor zlatarne Bojan Avbreht, ki meni, da je po krizi, ki jo je zlatarna preživela, zdaj na dobri poti obujanja starih stikov z muzejem. Te Celjani pomnijo po odmevnih mednarodnih zlatarskih razstavah, ki so prav v knežjem mestu krojile ne le aktualne smernice nakitu na območju takratne skupne države Jugoslavije, pač pa širše v srednjeevropskem prostoru. K sreči je v zlatarni še dovolj mojstrov zlatarstva, ki res poznajo svojo obrt. Zato so po ukinitvi srednješolskega zlatarskega programa v zlatarni razvili interno šolanje tistih med zaposlenimi, ki so pokazali nagnjenja do tega dela.
hčer, za katere roko je zaprosil kralj Sigismund. In zatem še vrstica, da mu je rodila hčer Elizabeto, ki se je prav tako omožila v kraljevo družino,« kar ne more verjeti, kako je kronist zamolčal to, da je bila trojna - ogrska, nemška in češka - kraljica, odlična diplo-matka in vladarica, prodorna in uspešna ženska, ki se ji je uspelo tudi finančno povsem osamosvojiti in je soprogu Sigi-smundu celo posojala denar ... Če že, potem Barbaro Celjsko viri omenjajo kot črno kraljico,
izpostavljajo njeno spletkar-stvo, krutost in razuzdanost, njeno naklonjenost alkimiji. »Desiree Kolarec pa je zelo hitro in z velikim veseljem sprejela novo Barbaro, ni vztrajala pri tej klišejski podobi, ampak ji je uspelo združiti preteklost in zdajšnje poznavanje njenega življenja v lastno videnje.«
Sodoben nakit mojstrov obrti
Trije prstani osvetljujejo nenavaden značaj Barbare Celjske, trojne kraljice iz celjske plemiške hiše, ki bi bila skoraj okronana še v četrto, ter njeno vpetost v čas. Oblikovalka je uporabila rdeče zlato ter za polnilo črni in beli ahat, prstani pa nosijo tudi pečat Barbare
Celjske. Serija treh pa zato, ker sta ob osnovnem še nekoliko preprostejša različica, ki jo bodo v zlatarni izdelovali tudi v maloserijski proizvodnji, ter razkošnejša različica, ki bo tako kot osnovni prstan tudi v bodoče ročno delo zlatarskih mojstrov. »In prav njim gre zahvala, da sem svojo idejo prstanov sploh lahko udejanila,« je ob predstavitvi Desiree Kolarec opisala delovni proces od izdelave modela in vlivanja do grobe obdelave, najprej grobega in zatem finega poliranja, kovanja, vdelave žlahtnih kamnov ter peskanja in še vkovanja ahata za zaključek unikatnega prstana.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
36
ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE NAŠIH OBČIN
Osrednje Celjsko so predstavili Irena Cerčnik, kustosinja Galerije sodobne umetnosti Celje, Jerneja Kolar iz Zavoda Celeia Celje, Marta Javornik, članica Ljudskih pevk Dobrna, Tomaž Majcen iz Stika Laško, Petra Pehar Žgajner iz Občine Vojnik in Alenka Obrul iz Občine Štore.
Ljudske pevke z Dobrne ohranjajo tradicijo že 10 let. (Foto: osebni arhiv)
Dezeia ceusKCi
4A
to i
CA DOŽIVETIJ
Spoznavali smo Osrednje Celjsko
Pomlad bo vabila v naravo, na pohode, obeležili bomo različne jubileje in družilo nas bo ubrano petje.

Po rožice na Frankolovo (Foto: arhiv Občine Vojnik)
Na potep po občini Štore (Foto: Aleš Korošec/Mak design)
Pivo in cvetje - že 50 let. (Foto: Jaka Teršek)
Nekoč dan mladosti, 25. maj, bo letos v znamenju romantike pod zvezdami, saj vabi Stari grad, kjer bo nastopil Oliver Dragojevič. Ob možnostih za obisk kulturnih ustanov spomnimo na Muzej novejše zgodovine Celje, ki praznuje 50 let, Galerijo sodobne umetnosti Celje, Likovni salon Celje, s poletjem pa svoja vrata ponovno odpira edinstvena galerija erotike Račka.
Kdor vesele pesmi poje ...
April bo v knežjem mestu v znamenju pesmi, saj se bo 9. aprila začel 30. mednarodni mladinski pevski festival Celje 2013. Tudi letos ga podpira Mestna občina Celje in častni pokrovitelj dogodka je Borut Pahor, predsednik RS. Otroci bodo prepevali v Celjskem domu. Z Minutko za pesem bodo oživljali mestno jedro. Petje se bo slišalo na Trgu celjskih knezov (pred Narodnim domom), Krekovem trgu (pred Celjskim domom) in v Stanetovi ulici (pred Mestnim kinom Metropol). Na festivalu bodo nastopili pevci in pevke iz Slovenije in tujine, na Mi-nutki za pesem pa se bodo Celjanom predstavili različni pevski sestavi ter ljubiteljski pevci iz vseh koncev in krajev regije, ki bodo poskrbeli, da bo pesem vsem segla v srce. Obisk vseh dogodkov v okviru jubilejnega festivala bo brezplačen.
Na otvoritvenem koncertu 9. aprila ob 19.30 v Celjskem domu bodo na odru simfonični orkester, mešani zbor, komorni zbor in pevski solisti Akademije za glasbo iz Ljubljane pod dirigentsko taktirko Marka Letonje. Na festivalu ne bodo nastopali le slovenski pevci, prišli bodo še otroci iz drugih delov
ZAVOD CELEIA CELJE
Evrope. Zaključek, 14. aprila, bo poseben, saj ga bodo pripravili na Krekovem trgu (v primeru slabega vremena v Celjskem domu). Mednarodni mladinski pevski festival letos sovpada s praznikom Mestne občine Celje, 11. aprilom, kar bo pripomoglo še k bolj slovesnemu vzdušju.
Jubilejno, 10. leto, praznujejo letos Ljudske pevke Dobrna, ki delujejo kot sekcija Turističnega društva Dobrna. V tem obdobju so izdale tri zgoščenke na temo ljudske pesmi, saj želijo, da se le-ta ohrani za nadaljnje rodove. Njihov vsakoletni koncert »Res luštno je tu pri nas« je vedno prepleten s starimi doživetji, kot so različna dela, praznovanja in življenje nekoč, svoj delež k prijetnemu dogodku pa dodajo še povabljene skupine. Devet žensk, ki izhajajo iz kmečkega okolja in prepevajo v skupini, je ponosnih, da je njihova najmlajša članica dijakinja. Morda bo prav ona navdušila svojo generacijo, da pritegnejo k sodelovanju še kakšno dekle.
Čas je za rekreacijo
Krožna pot, poimenovana Pot po Štorah, ponuja različne možnosti za pohodnike. Prehoditi je mogoče le tri kilometre ali dvajset, zato je
primerna za začetnike in utrjene ljubitelje hoje. Po Anze-kovih poteh se bo 13. aprila šlo že sedmič. Štart bo v Laškem, pohod bodo zaključili na Svetini in je združen s srečanjem godb. Prvega maja ni brez tradicionalnega kresovanja dan prej, in to bo 30. aprila na Lipi. Mlade je treba športno aktivirati, zato je njim namenjena prireditev Veter v laseh, ki bo 11. maja v Športnem parku Štore. Vpletli so tudi humanitarno noto, saj bodo ob športnih aktiv-
organiziralo državno prvenstvo v gorskem teku. Tega dne vabijo še v Turističnem društvu Frankolovo, saj bo v parku tradicionalni cvetlični sejem z družabnimi igrami, srečelovom, vsako gospodinjstvo na Frankolovem pa bo prejelo rožico, ki bo polepšala njihov dom. Dan kasneje bo Vinogradniško vinarsko društvo Vojnik ocenjevalo vina letnika 2012. To društvo bo 4. maja v kulturnem domu pripravilo Praznik vina in proslavo s podelitvijo priznanj
V občini Štore so dobili cepič najstarejše trte z Lenta. Slavnostno ga bodo posadili 1. junija v Kompolah, na vedno sončnem mestu nad šolo in pod cerkvijo, kjer bo trta imela idealne pogoje za rast in dobro letino.
nostih zbirali igrače za Rdeči križ oziroma tiste otroke, ki jih potrebujejo.
Za pohodnike izzivov ne manjka, saj se lahko že 1. aprila, kar ni šala, udeležijo velikonočnega pohoda na Stenico v organizaciji Turističnega društva Frankolovo. Gre za precej dolgo, a srednje zahtevno pot in kakšno okrep-čilo iz nahrbtnika bo po poti dobrodošlo. Naslednji datum za hojo ali bolje tek je 14. april, ko bo Športno društvo Socka
ob svoji deseti obletnici. Ob tej priložnosti bo izšel zbornik o delovanju društva.
Ljubitelje petja 19. aprila na letni koncert v Kulturni dom Vojnik vabi Moški pevski zbor KUD Vojnik, naslednji dan pa Prosvetno društvo Antona Bezenška Frankolo-vo prireja jubilejni koncert ob 40. obletnici delovanja moškega pevskega zbora. Zgodovinski podatki potrjujejo, da mineva letos 800 let, odkar stoji grad Lemberg, kar
najavlja različne dogodke. Konec maja bo tam koncert vokalne skupine In spiritu z gosti iz Dalmacije, predvidoma v začetku septembra bo tradicionalna Grajska nedelja, na gradu bo gostoval festival Seviq Brežice, odvijale se bodo slikarske razstave in vse skupaj bo vračalo življenje na grad Lemberg.
Obletnice v Laškem
V Galeriji Maleš v Zgornji Rečici se bodo spomnili 110. letnice rojstva grafika Mihe Maleša, ki je med drugim ilustriral Sonetni venec. V prvi polovici aprila bo v galeriji večer s slikarjem, grafikom in likovnim teoretikom Jožefom Muhovičem. Na ogled bodo dela Mihe Maleša. V drugi polovici maja vabijo na predstavitev ponatisa pesnitve češkega pesnika Karla Hineka Mache. Njegovo delo z naslovom Maj je Miha Maleš ilustriral že leta 1939. V času gradnje južne železnice in odkritja termalnih izvirov se je začela razvijati ideja o zdravilišču v Laškem. Letos mineva 60 let od ustanovitve zavoda za rehabilitacijo invalidov, predhodnice današnjega zdravilišča, in temu bo v laškem muzeju posvečena posebna razstava. Abrahama slavi letos tudi tradicionalna prireditev Pivo in cvetje. 1963 se je vse začelo na pobudo

hortikulturnega društva, ki je organiziralo cvetlično razstavo. Predsednik društva je bil hkrati direktor pivovarne in cvetje so povezali v praznik s pivom. Letošnja prireditev, 49. po vrsti (leta 1984 je odpadla zaradi gradnje novega mostu v Laškem) bo med 11. in 14. julijem.
Za rekreativce in utrjene pohodnike laški Stik ponuja pet pohodov Po laških poteh, ki bodo postali tradicionalni. Te sestavljajo pohod na Hum, pohod po Aškerčevih poteh (15. 6.), pohod po Orionovi poti (24. 8.), pohod po poti treh cerkva (14. 9.) in pohod po nekdanjih trških mejah (9. 11.).
NENA LUŽAR
P
d
p

Naložba v vašo prihodnost
Ol'HWCUU I*INÜ HNAMCIt« fVäfOßKA UNllA
Evropski sooalni sklad
»Projekt RDO DEŽELA CELJSKA delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, izvajanje razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.«
30.
MEDNARODNI MLADINSKI PASKI FE5TM
INTERNATIONAL TB UTH CHOIR FESTIVAL 9. DD 14. APRIL 2013
3" -14" APRIL 2EM
AKCIJA
37
NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT
Foto: Nataša Müller, GrupA, oblikovanje: Andreja Balja
Prva dva finalista smo dobili, do 3. aprila pa lahko glasujete za nov krog kandidatov v akciji Naj maturantka in naj maturant.
Vsak maturantski razred je izbral svojega predstavnika, ki ga zastopa v tekmovanju. Bralci pa imate možnost, da
glasujete za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Katera dva bosta to po tem krogu glasovanja, bomo objavili v četrtkovi številki 4. aprila.
Zadnja dva finalista bomo dobili po aprilskem glasovanju. Vseh šest se bo nato pomerilo v majskem finalnem obračunu. Nagradili bomo tako oba zmagovalca kot njuna razreda.
Glasujte!
O^M^O
V akciji Naj maturantka, naj maturant sodelujejo ta mesec naslednje šole:
ŠOLSKI CENTER CELJE: Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko (SŠSDL) in Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije (SŠSMM). EKONOMSKA ŠOLA CELJE (EŠ) I. GIMNAZIJA V CELJU (I. GC)
1
vv
ANJA KRIČAJ
4. A1 SŠSDL
NEJC ŠKOBERNE
M 4. C SŠSMM
ALEŠ GORIŠEK
4. P1 SŠSDL
ANITA KOSI
M 4. D SŠSMM
20

j .. /
A
4
MONIKA KRANJČAN
4. P1 SŠSDL
TILEN NATEK
3. B3 SŠSDL
ŠE
KATJA TAMŠE
3. C1 SŠSDL
	
6 6	V\
	
GAŠPER	INGRID
PIKL	FAJDIGA
3. C1 SŠSDL	3. C2 SŠSDL
8 v
MITJA MURKO
3. C2 SŠSDL
MARK SLATINEK
M 4. D SŠSMM
HANA PIRNAT M 4. E SŠSMM
GAŠPER GNIDOVEC
M 4. E SŠSMM
rs
An
MOJCA BEZGOVŠEK
4. A EŠ
ANITA POPOVIC
3. C3 SŠSDL

Ü6 17 V
* /
18
SANDI ŠTUS
4. A EŠ
NUŠA OKORN
4. B EŠ
TILEN KAČIČNIK
4. B EŠ
LEA		MARKO
VASLE		TISEL
4. E EŠ		4. E EŠ
28		SL
JULIJA		VID
KORENJAK		PAVLICA
4. D 1. GC		4. D 1. GC
Novost akcije V letu 2013 je dodatno
točkovanje razrednika ali učiteljskega zbora. Ta lahko namreč izbranemu kandidatu posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih 100 točk za učno in delovno uspešnost izbranega kandidata. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost, da se pri glasovanju upošteva tudi ta razsežnost izbranega kandidata. Seveda pa nam morajo razredniki to sporočiti, in sicer na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavili v vsaki četrtkovi številki Novega tednika. Postopno pa bomo ves mesec objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale potekalo mesec dni.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne, pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
Pazite pri izpolnjevanju kuponov, da so na njih vsi podatki. Kuponi za ta mesec so drugačne barve kot februarski. Starih ne bomo upoštevali!
pod zaporedno številko: ime in priimek:
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek...............................................................................................
naslov.......................................................................................................................
kontaktni telefon/e-pošta K
Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje.
38
NAJ MATURAHTKA IN NAJ MATURANT
Hi
Sftlißtffl1
Kupone za marčevski krog glasovanja bomo sprejemali ves mesec,
najkasneje pa do srede, 3. aprila, do 11. ure.
4. aprila
bosta znana finalista
glasovanja za kandidate tega meseca, vmesne tedenske izide pa bomo objavljali
v vsaki četrtkovi številki.
Naj maturantka in naj maturant bosta prejela mikavno nagrado
Turistične agencije Palma.
Nagradili bomo tudi razreda, iz katerih bosta naj maturant in naj maturantka!

Oskar Cafuta
1 lil
f 111111
m mM 1

■
■
NAIMJmiftuniUIHHJUlimuRANT	39

29 30
Vid Pavlica	Ajda Perc
Vmesni izidi glasovanja
Po številu kuponov, ki smo jih prejeli v uredništvu do včeraj, so vmesni izidi glasovanja naslednji: med de-
kleti premočno vodi Mojca Bezgovšek, ki ima 162 glasov, naslednja uvrščena je Julija Korenjak, ki ima 49 glasov, nato pa Pina Umek s 23 glasovi.
Pri fantih je v vodstvu Žiga Deršek s 114 glasovi, Kristjan Bezgovšek jih ima 30 in Aljaž Vodeb 27.
Pina Umek

Kristijan Bezgovšek
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA
Predvsem premišljen nakup!
V akciji Do polnega vozička brez mošnjička smo v sredo nakupovali tretjič. In prvič z moškim. Sreča pri žrebu je bila tokrat namenjena gospodu Andreju Cizeju iz Slovenskih Konjic, ki nas je sproščeno popeljal med police. Kar preveč sproščeno, bi morda rekla marsikatera gospodinja, ki nas je poslušala v tem času. Verjetno si je mislila: »Joj, moški in trgovine.«
Andrej nam je namreč res počasi narekoval, kaj naj položimo v voziček, pustil je celo, da smo mu še mi predlagali, kaj bi bilo dobro imeti na mizi. A se je to na koncu izkazala kot zelo dobra taktika. Andrej Cizej je po treh minutah nakupovanja naš voziček napolnil za kar 92,67 evra in tako dokazal, da moški nakupujejo predvsem premišljeno, umirjeno in učinkovito. In ravno tak način nakupovanja je Andreju na mizo prinesel dobrote, v katerih bo uživala vsa družina. Poleg treh minut brezplačnega nakupovanja je Andrej dobil še jokerja, ki mu je v voziček položil še dva litra olja. In nakup je bil tako več kot uspešno končan.
Pa naj še kdo reče, da se moški ne znajdejo pri nakupovanju. Če ženske večkrat brezglavo nakupujemo in včasih kar malo zbegane tekamo med trgovinskimi policami, si moški, kot smo lahko videli v tokratni akciji, vzamejo čas.
In na koncu je rezultat enak. Hm, morda pa bi se lahko ženske iz tega kaj naučile. Mogoče predvsem to, da se nam v življenju prevečkrat mudi, ker menimo, da v nasprotnem primeru ne bomo vsega storile pravočasno. Večkrat pa se pokaže, da so stvari najboljše ravno takrat, ko si za njih
vzamemo čas in v njih uživamo. Bomo nakupovali v tem duhu prihodnji teden? Ste že izpolnili kupon, ki ga najdete v Novem tedniku? Morda bo sreča naslednjo sredo ravno vam prinesla tri minute brezplačnega nakupovanja.
SAŠA PUKL Foto: TimE
Andrej Cizej je z nami nakupoval in za svojo družino nakupil za 92,67 evra. Vi pa ne spreglejte kupona za sodelovanje v naši akciji!
Ime in priimek:
Naslov: _
Telefon: _
Do polnega
7lpi/9
Ste naročnik Novega tednika? Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis:
^upon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova |19, 3000 Celje.
40
AKCIJA
Vse najboljše
Jejmo, kot določa prehranska piramida
Jedilnik mora biti pester in uravnotežen
Na torkovi, tretji delavnici so udeleženci naše šole hujšanja spregovorili o prehrani. Tatjana Škornik Tovornik z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje jim je natančno predstavila, s katerimi živili obogatiti svoje obroke in katerih se zaradi velike vsebnosti maščob čim bolj izogibati. Pravi tudi, da se je treba naučiti v hrani uživati in da je, ker jemo tudi z očmi, pomembno tudi, kako hrano serviramo.
Tatjana Škornik Tovornik je na delavnico prinesla prehransko piramido z živili, ki predstavlja izbor in količino živil, ki naj bi jih zaužili vsak dan. »Vsekakor pri vsakem obroku posegamo po škrobnih živih, kot so različne vrste kruha in testenin, krompir, riž ter žitni izdelki, na primer kosmiči. Pri tem izbiramo predvsem tiste izdelke, ki so narejeni iz polnozrnatih oz. polnovrednih mok, saj vsebujejo več vitaminov, mineralov in balastnih snovi. Velik poudarek dajemo vsekakor tudi sadju in zelenjavi, ki naj bi prav tako bila na jedilniku vsak
Potem ko je 20 udeležencev akcije po prvem tednu hujšanja skupaj izgubilo 19 kilogramov, so v drugem tednu stopili še dodatnih 25 kilogramov. Sprememba življenjskega stila z rednim in zdravim prehranjevanjem ter veliko gibanja je torej že obrodila sadove. Potem ko so se naučili podrobnosti o sestavi živil, naše »hujšarje« na prihodnji delavnici čaka še sestavljanje jedilnika.
Po živilih, ki so na spodnji polici prehranske piramide, najpogosteje posegamo, po tistih na najvišji in najožji polici, pa le izjemoma, je Tatjana Škornik Tovornik svetovala na delavnici.
dan in pri vsakem obroku. Izbiramo predvsem sezonsko in lokalno pridelano zelenjavo čim bolj različnih
vrst. Naslednja, že nekoliko ožja polička v piramidi so beljakovinska živila, kamor sodijo meso, mleko in mleč-
ni izdelki. Pri tem moramo biti že malce bolj izbirčni. Izbiramo predvsem puste vrste mesa in izdelkov ter tiste mlečne izdelke in mleko, ki vsebujejo manj maščob. Na vrhu piramide pa so sladkorna in maščobna živila. Teh se seveda skušamo čim bolj izogibati, nič pa ni povsem prepovedano. Kdaj pa kdaj si lahko, tudi če hujšamo, privoščimo kakšen košček čokolade, najbolje pa je, da posežemo po temni, ki zadosti okusu po čokoladi, ne moremo pa je pojesti veliko.«
Kako sestavimo zdrav krožnik?
Dve petini zdravega krožnika naj bi predstavljale škrobne priloge, torej riž, krompir ali testenine, dve petini zelenjavna prikuha, le eno petino pa meso. K zdra-
vemu krožniku sodijo še skodelica zelene ali mešane solate, skodelica juhe in lahko, če ne hujšamo, tudi košček polnozrnatega kruha.
Mesa sicer ne potrebujemo na svojem jedilniku prav vsak dan, kajne?
Mesa ne potrebujemo vsak dan, nadomestimo ga lahko tudi s stročnicami, kot so fižol, čičerika, soja. Ta živila so rastlinskega izvora in so ravno tako bogata z beljakovinami kot meso. Enkrat na teden priporočam, da si privoščimo tudi ribe.
Kolikokrat na dan jesti in kdaj?
Nikakor ne izpuščajmo obrokov. Če se le da, jejmo vseh pet obrokov, torej tri glavne, zajtrk, kosilo in večerjo, ter dva dopolnilna, dopoldansko in popoldansko malico. Če nam to ne uspe,
se resnično potrudimo zagotoviti vsaj tri glavne obroke. Vsekakor pa ne izpuščajmo zajtrka, ki naj bo temeljni obrok dneva. Z njim začnemo nov dan in se napolnimo z energijo. Prav pa je, da si med prehranjevanjem tudi vzamemo dovolj časa ter da poskrbimo za prijeten pogri-njek.
Pred nami je velika noč, ko je hrane na pretek. Kakšen nasvet bi dali tistim, ki hujšajo?
Predlagam, da si kupijo čim bolj zdravo šunko in ne na primer kakšne vratovine in mastnega, prekajenega mesa. Klasično šunko lahko nadomestijo s puranjo ali piščančjo, ki je bolj pusto meso. Če bodo pekli potico, je najbolje pripraviti na primer pehtranovo ali rožičevo, lahko tudi orehovo, ampak naj je pojedo malo. Seveda ne gre količinsko pretiravati niti pri ostali hrani. Tako kot tudi sicer je seveda nujna zmernost, hrana naj ne bo bistvo praznikov. Raje naj pojedo manj, pa tisto z užitkom.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Odličnih pet
Vsi udeleženci akcije v letu 2011 so bili zadovoljni in lažji
Vsak teden smo z nasveti za zdravje skrbeli tudi za tiste, ki se niso mogli priključiti skupini. Nekatere stvari, ki so jih izvedeli člani skupine, smo zapisali tako, da so koristili še drugim. Svetovali smo jim, kako se pravilno lotiti telesne dejavnosti, da jim ne bi škodila. Tudi o zdravi prehrani so lahko brali nasvete in sicer o tem, katera živila izbrati, na kaj paziti pri tistih, ki veljajo za zdrava ... Jesti je treba z glavo, je bilo eno od vodil za vse, da se tudi tisti, ki so kilograme že izgubili, ne bi nazaj zredili.
Skupina v rumenih majicah, izbrana za našo akcijo hujšanja, se je leta 2011 nasmejana postavila pred fotografski objektiv. Polna pričakovanja je bila in veliko volje je imela, da preseka staro prakso nenehnega neuspešnega boja s kilogrami.
Poleg vsakotedenske delavnice, na kateri so se najprej spoprijeli s tehtnico, so se tudi leta 2011 predvsem učili o zdravi prehrani in pravilnem sestavljanju jedilnika. Vmes so v Top-Fitu poskrbeli za njihovo potenje in izgubljanje kilogramov. Tisto leto so pripravili novost, saj se je polovica skupine dodatno potila v ogljikovi kopeli. S primerjavo rezultatov hujšanja so želeli preveriti, ali se maščobe tistim, ki hodijo v takšno kopel, hitreje topijo kot ostalim.
Sicer pa so morali člani skupine opraviti test hoje na dva kilometra, s čimer so ugotavljali njihovo vzdržljivost, sodelovali so na hoji proti debelosti, se učili nordijske hoje, premagovanja stresa, lepšali so se s pomočjo kozmetičarke ...
S kolesom v nove dogodivščine
Tehtnica je v začetku junija pokazala že več kot 220 kilogramov manj, do konca junija pa so izgubili še dodatnih dvajset. Ko smo jih na zaključni prireditvi v Citycentru zasuli s priznanji in z nagradami, je bilo očitno, da so po šestnajstih tednih prizadevanj lahko vsi zadovoljni, ne le najbolj uspešni. Zmagovalka Mira Farčnik Zore je izgubila več kot 25 kilogramov, za nagrado pa se je lahko odpeljala z novim kolesom. Sicer pa se je navdušila nad nordijsko hojo. Druga je bila Anita Županič s skoraj 23 kilogrami manj, ki je imela zaradi službe v pekarni veliko izzivov za grehe. Tretja je bila pa Božica Rkman, ki je uspela z dobrimi 17 kilogrami manj celo vzljubiti telovadbo. Sledili sta Brigita Kužnik in Marija Vodončnik. Upamo, da so vse še danes fit in da niso opustile vseh telesnih aktivnosti in pozabile na vse koristne napotek delavnic.
TC
Foto: GrupA (arhiv NT)
Zmagovalka Mira Farčnik Zore se je spretno prvič zapeljala s kolesom, ki ga je dobila za nagrado.
»Takole smo garali v Top-Fitu,« so pokazali »hujšarji« na zaključni prireditvi akcije.
REPORTAŽA
41
Bout Šket bo leseni skelet v prihodnjih dneh prekril z zidaki iz konoplje in pokazal, da se da graditi iz tega materiala.
Rastlina prihodnosti
Industrijska konoplja je dobila v Žalcu svoj festival
Dejan Rengeo se že vrsto let ukvarja s konopljo, vmes je imel opravka s policijo in sodstvom, v zaporu pa na srečo ni pristal.
Če ne bi bilo v soboto tako hladno, bi prvi slovenski festival konoplje v Bio parku Nivo v Žalcu gotovo še bolje uspel. Nizke temperature so namreč marsikaterega obiskovalca odvrnile od obiska, čeprav so organizatorji, ZKŠT Žalec, fundacija Utrip humanosti in Nivo eko, na festival povabili zanimive predavatelje, poznavalce gojenja in predelave industrijske konoplje. Na stojnicah pa so predstavili nekaj izdelkov iz te vsestransko koristne rastline, ki je uporabna tako v prehrani kot tekstilni industriji, kozmetiki, gradbeništvu in še kje.
Med najbolj znanimi je verjetno olje, za katerega pravijo, da ima številne zdravilne učinke, da je dobro za kožo, vnetja in še cel kup bolezni. Zadnje raziskave v svetu gredo v smeri ugotavljanja
učinkovitosti pri zdravljenju raka in multiple skleroze, smo slišali v Žalcu. Verjetno je tudi zato njegova cena vse prej kot simbolična ...
Prva konopljarna v Kaplji vasi?
Verjetno se tudi zato vse več ljudi zanima za gojenje te rastline, ki je bila desetletja prepovedana, saj je po videzu podobna indijski konoplji, razlika pa je v vsebnosti psi-hoaktivne snovi THC. Pri nas industrijsko konopljo lahko gojite na najmanj 10 arih, za kar je treba pridobiti dovoljenje. Če je bilo lani 110 ha prijavljenih posevkov, kar je bistveno več kot leto prej, računajo, da jih bo letos že okrog 200 ha. Na takšnih površinah bi sčasoma lahko dobili dovolj pridelka za domačo predelavo. Semena gredo namreč tudi pri nas dobro v prodajo, medtem ko so
slamo kmetje doslej pošiljali v predelavo v Avstrijo ali jo puščali na poljih, saj domače predelovalnice konoplje nimamo. Kmalu bo drugače, smo slišali spodbudno novico v Žalcu, in sicer naj bi v Kaplji vasi pri Preboldu na eni od kmetij zaživela prva slovenska konopljarna oziroma predelovalnica konopljine slame. Podrobnosti sicer niso želeli razkriti, šlo pa naj bi za skupni projekt več zainteresiranih predelovalcev v nekakšni kooperativi. Združili bodo znanje, medtem ko jim bo stroje dal v najem Mirko Hudl, znan inovator in izdelovalec strojev za predelavo konoplje z avstrijske Koroške. Tako naj bi konec leta morda iz te proizvodnje dobili prvo tono izolacijske volne za gradnjo, je povedal Tomaž Sušnik iz Ljubljane, ki se že vrsto let ukvarja s prodajo izdelkov s konoplje.
Pasivne hiše iz konoplje
Na ta projekt se navezuje tudi zamisel Boruta Šketa iz Oplotnice, ki je v Bio parku Nivo postavil leseno skeletno konstrukcijo v obliki piramide, na katero naj bi v prihodnjih dneh pritrdil konopljine zidake in s tem pokazal, da je tovrstna gradnja mogoča tudi pri nas. »Ne gre za to, da bi odkrivali toplo vodo, saj je v svetu ta postopek že znan,« pravi Šket, ki verjame, da je takšna gradnja ekološko prijaznejša, saj se za izdelavo materiala porabi bistveno manj energije kot pri klasični gradnji. Končni izdelek pa je lahko pasivna hiša, za katero se mnogi že zanimajo. Morda je prihodnost v tem, da si bo lahko nekoč vsak sam najprej pridelal konopljo, jo nato odpeljal v predelavo in iz nje mu bodo naredili zidake za hišo .
Se splača?
Kako donosna je sicer pridelava konoplje, je zanimalo udeležence festivala. Dejan Rengeo z Goričkega, pionir sejanja konoplje pri nas, zaradi česar je imel v preteklosti težave tako s policijo kot sodišči, meni, da se vztrajnost splača. Tudi po njegovi zaslugi je danes konoplja vse bolj razširjena, marsikje jo ponujajo kot rastlino, ki bi vsaj delno nadomestila mo-nokulture, kot sta koruza ali hmelj, in izboljšala zemljo. Prepričan je, da bo sčasoma postala tako običajna pri nas, kot so druge rastline. Če jo prideluješ na manjših površinah, to ni posebej donosna dejavnost. Strošek sejanja semen za hektar je 250 evrov. Jeseni pa bo kilogram semena vreden med 1,5 do 2 evra, ekološko pridelano pa še več. Pridelki sicer niso vrhunski, od 300 do 800 kg pa se da pridelati na hektar. Za tono suhe slame lahko kmet dobi okrog 110 evrov.
Bo našel
izdelovalca stroja?
Konoplja je muhasta rastlina, vendar ima Slovenija pogoje za njeno rast. Lahko bi bili prvi po pridelavi, pa tudi
v razvoju strojev. Inovator iz Maribora Zlatko Razboršek
je na primer prav na pobudo Rengea naredil načrte, kakšen stroj bi bil univerzalen za konopljo. To bi bil nekakšen kombajn za žetev, ki bi opravil štiri operacije: konopljo bi požel, ločil od stebla seme in listje, ki bi ju spravil v zalogovnik, stebla pa povezal v snope. Žal doslej pravega odziva morebitnih investitorjev, ki bi bili pripravljeni izdelati tak stroj, ni bilo. Kdo ve, morda pa zamujajo enkratno priložnost za zaslužek.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Zlatko Razboršek ima načrt za slovenski kombajn konoplje, le izdelovalca zanj mora najti.
Na prvem festivalu konoplje so ponujali različno hrano iz te rastline.
Iz konoplje izdelujejo tudi tekstilne izdelke.
42
ZA DUŠO IN TELO
Naša usoda je tudi usoda naših prednikov
Z Boštjanom Trtnikom o postavitvi družine kot alternativni psihoterapevtski metodi
Družina je zagotovo ena najpomembnejših stvari, ki oblikujejo človekovo osebnost. Vsaka otroka tako ali drugače zaznamuje in ga bolj ali manj pripravljenega pošlje v svet. Veliko psihoterapevtskih metod temelji prav na tem, da je treba razčistiti odnose s starši, sorojenci in z drugimi pomembnimi ljudmi v preteklosti. Obstajajo pa tudi teorije, da na nas skozi stoletja karmično zaznamujejo dejanja prednikov. Z metodo postavitev družine lahko razrešimo tudi odnose z ljudmi, ki jih že dolgo ni več med nami.
Boštjana Trtnika je vedno zanimalo duhovno področje, kljub temu, da je po osnovni izobrazbi ekonomist. Začel se je izobraževati na področju psihologije, meditacije, začel je voditi tovrstne tečaje in se sčasoma seznanil tudi s postavitvijo družine. Pri nas
je začetnik te metode Matej Škufca. Postavitev družine je neke vrste energijska predstava. Povsem neznani ljudje namreč stopijo v vloge naših sorodnikov, živih ali mrtvih. In kot pravi Trtnik, se pri tem nikoli ne ve, kako se bodo stvari razvile, v katero smer se bo obrnil posameznik, a vendar ima celoten proces izjemen potencial ozdravitve takih ali drugačnih psihičnih travm iz naše družinske preteklosti.
Iz družine se ne da preprosto izstopiti
Na postavitev družine v različnih obsegih pridejo ljudje z namenom, da v središče postavijo neko svojo težavo. Lahko se zdi tudi čisto banalna, kot na primer večno zamujanje. Ostali, ki sodelujejo v tem procesu, prevzamejo določene družinske vloge. Čeprav o posamezniku ne vedo nič, se v njih zbudijo občutki družinskih članov,
ki jih predstavljajo. S postavitvijo lahko tako pridemo do širšega uvida in razumevanja svojih družinskih zgodb. Za nekatere je ta izkušnja začetek skoraj čudežnih sprememb. So na primer ljudje, ki so v trenutku lahko odložili cigarete, spet drugi svoj oprijemljiv premik iščejo z neštetimi postavitvami. Ljudje na postavitve največkrat pridejo zaradi težav v odnosih s partnerjem, z otroki, ob težkih življenjskih prelomnicah, kot sta smrt v družini ali razveza. Spet drugi v tem iščejo pot osebne rasti in v središče postavljajo svoje težave s samozavestjo, samopodobo, pomanjkanjem energije, nenazadnje pa tudi odvisnosti, različne kronične in akutne bolezni. Del družinske karme so tudi ponavljajoče se bolezni iz generacije v generacijo, samomori, pečat pustijo tudi tragedije, kot so umori, nesrečne smrti in nenazadnje
Naše korenine ležijo v rodbini, zato imajo konflikti v njej daljnosežne posledice za naše življenje in odnose. Bistveno pri postavitvi družine je, da poveže tisto, kar si je prej nasprotovalo. Šele ko družinskih članov ne delimo več na dobre in slabe in ko odpremo srce za vse, ki so bili izključeni iz družine, znova vzpostavimo družinski red. V družini nastopita mir in harmonija in ljubezen lahko ponovno steče.
tudi splavi. Postavitve pa so lahko tudi čisto poslovne narave in že če dobimo drugačen uvid v odnose s kupci in strankami, je to lahko precej koristno.
Jezo, zamero in bolečino nadomesti mir
Pri tem seveda ne moremo mimo vprašanja, kako je mogoče, da s pomočjo popolnih neznancev, ki običajno ne vedo nič o podrobnostih naše družinske zgodovine,
ugotovimo tudi nekatere najbolj skrite stvari, ki se jih niti slučajno nismo zavedali. Trtnik razlaga, da se med udeleženci vzpostavi neke vrste energijsko družinsko polje. To obstaja izven časa in zato lahko v njem obstajajo tudi družinski člani, ki so že pokojni. Na nek način materi-aliziramo družinski spomin. Tudi nekaj odprtosti za presežno pri tem ne škodi. Kot pravijo, namreč vsaka družinska duša teži k razrešitvi odnosov skozi generacije. Skozi
delavnice se odnosi začnejo vidno spreminjati, bolečina se omili, jeza ohladi, zamera pozdravi. »Čeprav so naši predniki umrli, so energijsko še vedno z nami. Prek njih smo podedovali čustvene vozle celih generacij pred nami. In ti vozli vplivajo na nas, dokler jih ne razrešimo,« Trtnik morda pojasni, zakaj se nam nekatere boleče lekcije ponavljajo vse življenje in morda še v naslednje generacije.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
V blagodejni vibraciji gonga
Gong zvočne kopeli so v zadnjem času postale priljubljen del wellness storitev. A že izraz zvočna kopel je za marsikoga nasprotujoč. V resnici pa gre za izjemno sprostitveno tehniko, ki je v današnjem času še kako zaželena. Ljudje namreč v hitrem tempu namreč ne znamo ali ne zmoremo vzdrževati veščine sproščanja.
Tudi ob poskusu medita- človekovega psihofizičnega
cije nam misli nenadzorovano begajo od ene do druge dnevne težave. Za zvočno kopel seveda ne potrebujemo kopalk. Prav prideta ležalka in kakšna odeja, da nam je prijetno toplo. Gong ima izrazit resonančni spekter, ki napolni celotno ozračje in preplavi vsak del
sistema. Po eni strani se zdi, da zvok prihaja iz vesolja, hkrati pa spominja na veličastnost narave. Predvsem pa v njegovem zvoku zavibrira vsaka človekova celica. Eni se v duhu odpravijo na potovanje, spet drugi pred očmi vidijo različne slike, večini pa se zdi, da je njihov ego
utihnil in se povsem sprostil. To pa je tisto, kar lahko v klasični meditaciji dosežemo šele z izjemno veliko vaje in potrpljenja.
Vibracija zvoka pa deluje tudi čisto fizično, saj zaniha telesne tekočine in tkiva telesa. Nihanje ostane v človeku še nekaj časa in se čuti kot prečiščenost, osvežitev in prenovljenost. To marsikdo občuti tudi v lahkotnejšem dihanju po kopeli. Zvok lahko naše možgane odpelje v alfa ali globlja stanja, pri tem uravnoveša delovanje leve in
desne možganske polovice. Posledično pa lahko tudi veliko lahkotnejše pristopamo k reševanju življenjskih izzivov. Kot alternativno in dopolnilno tehniko zdravljenja gong uvajajo tudi na različnih holističnih klinikah. Zvočne kopeli so primerne za vse generacije, vse od otrok od starejših, pa tudi nosečnicam jih ne odsvetujejo. Ko boste naslednjič naleteli na priložnost, vsekakor velja preizkusiti tudi na lastni koži oziroma na lastna ušesa.
Priporočamo
Začenja se Mala šola za velike punce
V začetku aprila bo v Celju začela delovati samoraz-iskovalna podporna skupina za ženske. Vodili jo bosta Ana Miletic in Sabina Rožen, specializantki psihoterapije. Kot pravita, velika punca ni lahko biti, čeprav je v mladosti izgledalo zelo vabljivo.
»Biti moraš odgovorna zase. Biti moraš močna, pa lepa, pa pametna, obvladana, zanimiva in še sto drugih reči. Znajti se moraš v vsaki situaciji, velikokrat jo kar ustvariti na novo. Vedeti moraš, za koga in koliko odgovornosti je primerno nositi ter kdaj reči ne. In poskrbeti za tiste, ki jim rečeš da in včasih za posledice, ko rečeš ne.« V programu sta voditeljici predvsem predani poslanstvu, da vsaka udeleženka začuti svojo moč, dobi podporo skupine in voditeljic, se poveže s sabo in najde ali utrdi svoje mesto pod soncem. S tem namenom sta pripravili teme in vaje, ki bodo udeleženke popeljale k raziskovanju bogastva notranjega sveta.
Koledarček za dušo in telo
Postavitev družine (Boštjan Trtnik), sobota, 30. marca, Celje, info www.custvena-inteligenca.org
Delavnice Mala šola za velike punce. Začetek v petek, 5. aprila, ob 18. uri, Vodnikova ulica 13, Celje. Info: www.hekata.si ali 041 454 415 (Ana). Gong zvočna kopel
Tjaša Cepuš, 30. marec ob 18. uri v Top Fit Celje, Ipav-čeva 22.
Špela Cvetko, 11. april ob 20. uri v telovadnici Wellness Spa Centra Laško.
Boštjan Topovšek, vsak petek ob 20. uri, gasilski dom Pristava pri Mestinju.
Pot od osebe do človeka (Zdrava atmosfera). KUD Plesni forum Celje, Trubarjeva ulica 1, 6. aprila ob 19. uri. Info: www.zdravaatmosfera.si ali 041 284 376 (Zala).
ZA DUŠO IN TELO
43
Boštjan Trtnik je sistemski terapevt po metodi Berta Hellingerja (postavitev družine) ter certificirani predavatelj in svetovalec za osebni in duhovni razvoj. Hellinger je bil nekoč katoliški duhovnik, postavitev družine pa je razvil tudi na podlagi misijonarskega delovanja med afriškimi plemeni in njihovega dojemanja prednikov in družine. Metodo danes izvajajo v več kot 30 državah po svetu. Boštjan Trtnik metodo postavitve družine izvaja tudi na Celjskem.
Način dela temelji na spoznanjih Berta Hellingerja o družinski duši in njenih načelih. Pri postavitvi družine izberemo predstavnike za mamo, očeta, zakonskega partnerja, otroke, sestre, brate in druge člane družine ter jih postavimo v prostor. Osupljivo je, da izbrane osebe, ki predstavljajo družinske člane, natančno občutijo, kaj se v družini dogaja, čeprav pravi družinski člani niso navzoči. Ob postavitvi družine pridejo na površje bolezenske dinamike medčloveških odnosov in tudi skrite moči ljubezni, ki vodijo iz težav.
Vzgajajmo prijaznost. Vse kar mislimo, čutimo, delamo in govorimo, vede ali nevede privabljamo v svoje življenje. Če želite svoje življenje obrniti na bolje, začnite misliti pozitivne misli, začutite vrline, delajte dobre stvari in govorite v pozitivnem smislu. Spomladi se nam naravno odpira prijaznost. Kar je naravno, resnično deluje. Poskusite svoje aktivnosti prijazno načrtovati, načrte prijazno izpeljati, se prijazno soočati z ljudmi in situacijami predvsem pa vsak dan prijazno pospremiti težke in temačne misli iz glave in telesa. Na ta način bo letošnja in vsaka prihodnja pomlad za vas to, kar naj bi resnično bila - čista moč novega ustvarjanja.
Skozi leto z Manjo Potočnik
Z energijo proti pomladanski utrujenosti
Čeprav je letos zima sila trdovratna, je čas pomladi še vedno čas prenove in regeneracije. Čas med drugim in tretjim mesecem leta predstavlja prehod iz najbolj mirnega, pasivnega, zimskega dela leta v mlad, iskriv in najbolj aktiven del leta - pomlad.
Zdaj je čas, da aktiviramo telo in duha, poženemo mlado kri po kanalih svojega telesa in v življenje pripeljemo vrline kot so prijaznost, živahnost in sodelovanje. Tako kot pomlad aktivira sokove po rastlinah, bi morala pomlad podobno vplivati na počutje zdravega človeka. A v času, ko bi morali pokati od življenja, energije in novih idej, se večina ljudi bori s spomladansko utrujenostjo,
ki nima z vsem prej naštetim prav nič skupnega. Vzrok tiči v jesenskih in zimskih mesecih, če se nismo prilagodili naravnemu ritmu in zmanjšali izčrpajočih aktivnosti na minimum. Obilica kardioin-tenzivnih vadb pozimi lahko privede tudi do porušenega sistema notranjih organov. Če telesu ne prisluhnemo niti ob jasnih opozorilih, bomo deležni kroničnega primanjkljaja energije v ledvicah, vranici in pljučih. Tudi intenzivne mentalne aktivnosti ob zimskih večerih niso prav nič bolj koristne za polnjenje praznih baterij.
ikc
akcija
Vsako jutro telesu namenite 15 do 20 minut in ga dobro
predihajte ob svežem zraku. Pametno se je poučiti o pravilnih tehnikah dihanja, ki vam bodo vedno prišle prav. Ne delajte si utvar, da sodobni človek še zna pravilno dihati. Predihano in prekrva-vljeno telo tudi nima težav z izločanjem, kar je naslednji pomemben dejavnik. Če si zjutraj lahko utrgate še mi-nutko, jo posvetite kopeli v vzhajajočem soncu. Ob jutranji hektiki se zdi vse našteto morda povsem neizvedljivo, vendar se spomnite, da je to najbolje investiran čas dneva in predstavlja najbolj poceni pomlajevalni in antistre-sni program, kar jih obstaja. Gibanje vam bo prav prišlo tudi čez dan, a če ste že zdaj brez energije, se boste k njemu težko pripravili. Zato se
priporočajo kratki sprehodi v gozd, kjer zavestno opazujte prebujanje narave. Začnite s 15 minutami na dan in postopoma stopnjujte gibanje na prostem do ure ali celo dveh. Energijske vadbe Tai či in či gong pa so tiste, ki bodo še spodbudile pretok življenjskih energij.
Kaj pa za v usta?
Jejmo zeleno in pijmo kislo. Jetra bo revitalizirala temno zelena zelenjava. Dajte si duška s špinačo, ohrovtom, brokolijem in šalotko. Priporočljiv je tudi por v vseh oblikah. Janež, kis in bambusovi vršički pa ne bodo le okrepili jeter in žolčnika, temveč pomagali tudi pri odlaganju presežnih kilogramov, ki so se nabrali pozimi.
Kitajska metafizika nas uči, da se moramo spomladi odpreti »jang« energiji. Ta je sestavljena iz pozitivnih misli, pretočnih čustev, mlade in polne hrane, svežega zraka, primernega gibanja in počitka. Tako kot vsakodnevno prezračite stanovanje ali hišo kjer bivate, »prezračenje« telesa in uma vsakodnevno odstranjuje težko, zaspano, zastalo, melanholično in umirajočo energijo znotraj vas in vas napolni s svežino in vitalnostjo.
44
INTERVJU
Preveč evropskega denarja je v as
Mag. Stanko Stepišnik, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, o izzivih Slovenije: brezposelni mladini, slabi banki kot javnem dolgu in tudi o zapuščini Emo Orodjarne in nepravi vsebini Tehnopolisa
V novi vladni ekipi je enega pomembnejših resorjev, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, prevzel Celjan mag. Stanko Stepišnik, dolgoletni prvi mož Emo Orodjarne. Stepišnik se je za politično pot odločil lani, ko je bil na listi Pozitivne Slovenije (PS) izvoljen za poslanca.
Kot kandidat za gospodarskega ministra je svojo predstavitev pred pristojnim dr-žavnozborskim odborom označil za prelomnico v življenju. Mnogi so izpostavili, da po dolgem času gospodarski resor vodi človek, ki pozna gospodarska gibanja in težave tudi v praksi. »Napredovanje v stroki je kot plezanje. A prelomen trenutek je takrat, ko greš iz gospodarstva v politiko. Dejstvo je, da je ministrsko mesto politično, vendar se bom trudil, da ga bom le usmeril bolj v gospodarstvo.«
Verjetno že natančno spoznavate, da ste prevzeli zelo naporno in težko ministrstvo?
Na ministrstvu in v njegovih organih je 659 zaposlenih. Dejstvo je, da je bilo v preteklosti gospodarstvo premalo poudarjeno. Tako bomo morali delati na vseh direktora-tih, da bomo uresničili, kar smo obljubili. Torej da se ne bodo še naprej izgubljala delovna mesta ter da bodo sredstva dejansko usmerjena v naložbe, ki ustvarjajo in ohranjajo delovna mesta ter povečujejo dodano vrednost. Obljubili smo, da bomo po letu dni šli po zaupnico. Zavedam se, da je kratko obdobje, zato ne mislim menjati veliko ljudi. Prednostne naloge so bolj uspešno črpanje evropskih sredstev, reševanje pre-zadolženega gospodarstva ter ohranjanje oziroma ustanavljanje delovnih mest in zaposlovanje mladih. Samo teh je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 30 tisoč. Vemo, da imamo 125 tisoč brezposelnih oseb, 18
»Trg dela se spreminja. Če se ljudje matrično usposabljajo, jih lahko hitro premestiš znotraj podjetja na delovno mesto, kjer delo je. To bi moral sindikat spodbujati. Danes pač ne moremo do upokojitve opravljati enakega dela ali poklica. Vsakih pet let je treba dvigniti raven lastnega znanja, sploh če se podjetje odloča za nove investicije in trge. Kdor tega ne počne, je pripravljen na zavod za zaposlovanje.«
tisoč ljudi pa niti ni v evidencah. To so res strahotni podatki, zato je nujno hitro in učinkovito ukrepanje.
Vse bolj videvamo mlade, ki preprosto ne dobijo dela. Kako jim pomagati?
Mislim, da se je zadnjih pet, mogoče deset let pri regionalnem razvoju vodila kar precej zgrešena politika. Preveč evropskega denarja je šlo v asfalt in beton namesto v ustanavljanje zdravih tehnoloških jeder, iz katerih bi nastala nova podjetja. Tudi sedaj je več denarja, 225 milijonov evrov, namenjenega za stavbe, torej beton, za podjetništvo pa je v proračunu predvidenih 195 milijonov evrov. Ta denar bomo skušali preusmeriti v nova delovna mesta, tudi v mobilno omrežje. Pri tem mislim, da bi morali tudi podeželje mobilno razviti, da bi mladi lažje komunicirali s svetom in ustanavljali svoja podjetja.
Tudi na zaslišanju ste omenjali mobilno omrežje. Zakaj se vam zdi tako pomembno?
Evropa razvija peto generacijo mobilnega omrežja, to je 200 megabajtov na sekundo, pri nas pa pošiljajo po megabajt ali dva. Ne predstavljam si slovenske prihodnosti, če ne bomo razvili mobilnega omrežja, saj lahko tu pričakujemo največ delovnih mest. V prihodnosti bo poudarek v storitveni, ne proizvodni dejavnost. Vemo, da velika podjetja iščejo prihranke, uvajajo mehko odpuščanje, mladih pa ne zaposlujejo ... Tako jih je veliko brezposelnih, v podjetjih pa manjka novih znanj, povečuje se starostna struktura. Posledice bodo vidne čez leta in problemi še večji, kot so danes.
Še vedno trdite, da bi bil celjski Tehno-polis kovnica novih podjetij?
Tehnopolis je velika pozitivna zgodba in Celje bo šele čez nekaj let spoznalo, kakšna priložnost je to bila. V teh objektih zdaj dela več kot 250 ljudi, problem je le, ker vsebina ni prava. Predvsem so tu državne službe in druge dejavnosti, Tehnopolis pa je bil v osnovi namenjen za nova inkubatorska podjetja in univerzo. Je pa zanimivo, da celjska politika ni bila dovolj daljnovidna, da bi temu projektu dala večjo podporo. Celje je imelo veliko priložnost, da bi se med slovenskimi mesti trdno zasidralo na tretjem mestu. Vendar se v zadnjih letih pojavlja preveč negativizma, ki pelje samo v pogubo oziroma do še več nezaposlenih.
V	kakšni kondiciji ste zapustili Emo?
V	Emo Orodjarni je bilo leta 1990 le deset zaposlenih. V naslednjih treh letih je bila Orodjarna blokirana 275 dni na leto. Delo, ki smo ga opravljali skupaj z zaposlenimi, nas je pripeljalo do tega, da je danes zaposlenih 180 ljudi, med njimi več kot 70 diplomiranih inženirjev, podjetje pa izvozi več kot 90 odstotkov izdelkov. Je pa res, da plače niso bile visoke, tudi božičnic ni bilo, ker smo denar namenjali za razvoj. Včasih
Pogled na Celjsko
Ne razumemo, preprosto, da se državi bolj splača vrniti Evropski uniji 6 milijonov evrov, kot da bi prispevala 2 milijona evrov za dokapitalizacijo Rimskih term ...
S podrobnostim trenutno nisem seznanjen. Po informacijah, ki sem jih dobil na ministrstvu, ki ga vodim in je projekt tudi sofinanciralo, so bili vprašljivi predvsem pogoji, pod katerimi je bila predvidena dvomilijonska dokapitalizacija. Ti bi lahko pomenili zavestno kršenje zakonodaje s področja državnih pomoči. Dokapitalizacija bi morala biti predvsem v interesu lastnikov, ki pa v tem primeru očitno niso videli ekonomskega interesa. Žalostno je, da je več kot 50-milijonska naložba sedaj ovrednotena na 14 milijonov evrov.
Boste kot Celjan z enim očesom kdaj poškili proti gospodarstvu na Celjskem?
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ustvarja predvsem pogoje za dobro gospodarjenje. Moj namen je, da ostane ministrstvo dober, prepoznaven servis, da bomo razvijali podjetništvo, dvigovali konkurenčnost in prepoznavnost na tujih trgih, spodbujali ostale sektorje za dober finančni in kadrovski servis.
Mag. Stanko Stepišnik, rojen leta 1956 v Šmiklavžu, je diplomirani strojni inženir in magister poslovnih ved. Na visoki tehniški šoli v Mariboru je diplomiral leta 1978, leta 1984 je opravil pedagoško-andragoški izpit na filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1996 pa je magistriral iz poslovodenja in organiziranja na ekonomsko-po-slovni fakulteti v Mariboru. Takoj po končanem študiju se je zaposlil v podjetju Emo. Leta 1981 se je zaposlil v podjetju ITC Celje, tri leta kasneje pa se je vrnil v podjetje Emo Orodjarna, kjer je prevzel dela in naloge direktorja. To funkcijo je opravljal do leta 2012, v tem času pa se je posvečal tudi pedagoškemu delu.
je težko prepričati ljudi, da se odpovedo denarju, vendar se danes to obrestuje.
Mimogrede, še živi ideja o ustanovitvi vrtca v podjetju?
Podjetje ima 40 štipendistov, razmišljali pa smo tudi o ustanovitvi lastnega otroškega vrtca. Za skupino 20, 30 otrok bi lahko podjetje zgradilo moderne prostore z nad-standardno opremo, našlo tudi vzgojiteljico ... Po mojem mnenju to vodi k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, uspešnejšemu podjetju ... Ideja še živi, vendar še ni dokončno uresničena.
Katere izkušnje iz praktičnega gospodarskega življenja, ko ste vodili Emo Orodjarno, boste lahko s pridom uporabili?
V našem podjetju, ki je med najboljšimi orodjarnami v Evropi, že peto leto smo na četrtem mestu, smo imeli precej pozitivnih izkušenj pri izvozu, kadrih in konkurenčnosti. V podjetju smo neprestano skrbeli za konkurenčno sposobnost. Ta je odvisna od človeških virov in ravno kadru je treba dati največ poudarka. Tudi zato smo imeli svoje štipendiste, kar je omogočilo dober
izbor pri kadru. Mislim, da so prav ljudje najpomembnejši v Sloveniji.
Prejšnja vlada je sprejela reformo trga dela. Boste ob opozorilih, da reforma mnogim ni po volji, nadaljevali s spremembami?
Sprejemanje zakonov v Sloveniji je precej težavno, ker mora biti dogovorjeno s socialnimi partnerji. Imamo močan sindikat, ki ne dela v pravo smer. Po moje bolj zavira ustanavljanje delovnih mest oziroma ne prispeva dovolj za njihovo ohranitev, sploh v insolvenčnih postopkih. Sindikat bi moral sodelovati, da bi pravočasno ugotovili finančno slabitev podjetja in postavili krizno upravo, ki bi upnike pošteno obravnavala, lastnikom pa odvzela kontrolo. Tako pa smo imeli lani vsak mesec 40 stečajev, januarja letos pa že 500. Ta trend narašča in ne vem, kdaj se bo ustavil. Podjetja imajo finančne probleme, preprosto so prezadolžena in insolventna, na koncu jih čaka stečaj. Potem pa nihče ne poskuša »zagnati« zdravih jeder, kar bi bilo veliko ceneje, kot ustanavljati nova podjetja.
INTERVJU
45
faltu in premalo v gospodarstvu
Mag. Stanko Stepišnik: »Velikih podjetij v Sloveniji ne bo več. Priložnosti so samo v samozaposlovanju in manjših podjetjih.«
V	prejšnjem mandatu smo ugotavljali vse prednosti in slabosti slabe banke. Kaj bo z njo?
V	slovenskih bankah je veliko slabih terjatev. Danes je ta številka nekoliko večja od 7 milijard evrov in še raste. Te slabe terjatve bo treba rešiti, gre za javni dolg, ki ga bomo plačali Slovenci. Drugače ne gre, ker banke moramo sanirati. Sočasno moramo sanirati tudi prezadolžena podjetja, predvsem tista, ki so izvozno usmerjena, imajo razvojno in kadrovsko moč ter so konkurenčna. Treba jim je pomagati, da se bodo razdolžila in investirala v širitev tehnoloških procesov, kar bo pomenilo večje zaposlovanje. Trenutek je prelomen, nekaj je treba narediti - odločitev ne bo lahka, saj noben model ni tak, da bi ga vsi sprejeli. Kakršna koli že bo odločitev, jo bo treba sprejeti. In to hitro! Banke so že delale analize, kako bi pomagale 30 izvoznim podjetjem. Modelov je več, tudi dokapitalizacija ..., vendar bo na koncu to pomenilo javni dolg.
V	podjetjih opozarjajo, da je ena večjih težav slaba dostopnost do virov financiranja.
Prezadolžena podjetja imajo slabo bonitetno oceno in premalo lastnega kapitala, zato tudi ne dobijo kreditov v bankah. Če bomo banke sanirali, podjetij pa ne, bodo banke ravnale še bolj konzervativno in bodo posojale denar še pod strožjimi pogoji. Storiti je treba oboje, tako slabe terjatve kot pre-zadolženost rešiti hkrati, z enim zamahom. In to še letos.
Recimo, je kakšna možnost, da bi država pomagala Pivovarni Laško, če ji banke ne bodo odobrile reprogramov kredita?
Laško ima približno 370 milijonov evrov zapadlih kreditov, problem pa je, da je treba te kredite iz kratkoročnih spremeniti v odplačevanje na daljši rok. V tem primeru se bo pivovarna kot sistem sama sanirala, saj ima dovolj denarnega toka. Če ne bo šlo drugače, bo morala pomagati država. V tem trenutku so na potezi predvsem banke, da kredite prenesejo na daljši rok. Vedeti pa moramo, da morajo tudi banke plačati določene kredite in zaradi tega stiskajo podjetja. Lani se je bilančna vsota slovenskih bank znižala za slabe 3 milijarde evrov, pri čemer so kar 2,5 milijarde evrov počrpali iz podjetij, da so odplačali obveznosti, ki jih imajo banke v tujini. To je pa za slovensko gospodarstvo zelo hudo. Rezultat vidimo: podjetja se krčijo, manj je zaposlenih in investicij, kriza se povečuje.
»Med mladimi se vidi nemoč, tudi brezup. Preprosto ne vidijo perspektive in iščejo razne rešitve, tudi odhod v tujino. Pravzaprav imamo srečo, da imajo mladi, kar se stanovanj tiče, še dovolj zaloge pri starših in starih starših. V nasprotnem bi bili problemi še hujši. Vendar vseeno ni normalno, da mladi ostanejo doma do 30., 35. leta, namesto da bi se pri 25. osamosvojili. Vse to prinaša drugačne odnose med otroci in starši, kar ni dobro.«
Torej če bi rešili banke, bi bila možnost za razcvet gospodarstva?
Zagotovo. In to je nujno treba narediti.
Še ena tema je razburjala med mandatom prejšnje vlade in tudi novo koalicijo: slovenski državni holding in prodaja državnega premoženja.
Zadnji dogovor je, da bo holding upravljal z državnim premoženjem, ne bo pa njegov lastnik. V primeru lastništva država tudi s prodajo premoženja ne bo imela možnosti za plačilo svojih dolgov, pač pa bi bila upravičena samo do dividend. Premoženje bo torej ostalo v državni lasti. Po cenitvah gre za 8 do 12 milijard evrov, seveda pa je marsikaj odvisno od prodajne vrednosti. Državno premoženje je rezerva in država bo verjetno letos morala prodati dva ali tri podjetja, denar pa nameniti za sanacijo, za potrebe gospodarstva.
O katerih podjetjih govorimo?
O takšnih, ki ne vplivajo na poslabšanje strateškega razvoja Slovenije. Če govorimo o mobilnem omrežju, moramo imeti močnega operaterja, ki bo zgradil in skrbel za to omrežje. Klasifikacija naložb je narejena, tudi prednosti so določene, potrebna je dodatna analiza.
S prodajo državnega premoženja prihajajo tuji kupci, ki niso vedno najboljši lastniki ...
Kakorkoli - izhod iz sedanjega gospodarskega položaja bo v koriščenju neposrednih tujih naložb, tujci bodo vstopali v obstoječe ali zgradili nove tovarne. V tujih kupcih ne vidim slabosti, prej prednosti. Slovenija ima izjemno malo tujih investicij, približno 35 odstotkov bruto družbenega produkta, in smo na repu evropske lestvice. Prodaja torej pomeni možnost za izhod iz gospodar-
ske krize, vendar moramo pripraviti pogoje za tuje naložbe. Nihče ne bo vlagal v Sloveniji, če bo nestabilna politična situacija, če bodo negativne razprave, če se bomo toliko ukvarjali s sindikati ... Tujci bodo preprosto prenesli denar tja, kjer bodo videli koristi. Pri nas imamo na razpolago samo znanje ljudi, naravna vira pa sta samo geotermalna energija in les. Zato je nujno, da se ljudje nenehno izobražujejo, da veliko vlagamo v izobraževanje in usposabljanje, ker je to naš trenutni in prihodnji izhod iz krize.
Kot skrajni ukrep so napovedani dvig DDV in druge dajatve. Kaj bi to pomenilo za potrošnika?
To bi bil res skrajni izhod, zadnja rezerva. DDV je dober za izvozna podjetja, na splošno pa poslabša gospodarsko situacijo in najbolj obremeni prebivalstvo.
Ste za obvezno članstvo v obrtni zbornici?
Vedno sem bil za prostovoljno članstvo. Obrtniki so se na referendumu odrekli obveznemu članstvu. Res je bila nizka volilna udeležba, vendar je treba spoštovati odločitev ljudi in v tem primeru je to referendum.
Bo Durs 15. aprila objavil seznam podjetij, ki niso izpolnila svojih davčnih obveznosti?
Zdi se mi, da bodo posledice negativne in da bo objava povzročila veliko gorja. Morda bi morali uporabiti kak drug ukrep, da bi izterjali davke. Menim, da je Slovenija zidala preveč lepih zgradb in povečevala število gospodarskih kriminalistov. Čeprav po moje dobesednega gospodarskega kriminala ni, saj gospodar sam sebi ne krade. Ne rečem, da to ni bil problem podjetij, ki so bila v državni lasti. Tu so se vodstvene strukture spajdaši-le s politiki in je lahko prihajalo do velikih
mahinacij. Če je podjetje v zasebni lasti, ni kriminala, saj sam sebi ne moreš krasti. Je pa res, da bi potrebovali poleg kriminalistične usmeritve močno finančno policijo, da bi izterjale davke.
Omenjali ste že tudi bolj pozitivne spodbude.
Mogoče bi veljalo uvesti enotne davčne blagajne, da bi izdajali račune, ki bi jih lahko nadzorovali. Veljalo bi razmisliti o uvedbi bonusov in nagrad, predvsem pa bi bilo treba povedati, da je davek namenjen javnim storitvam. V tej smeri bi morali spodbujati državljane, ne pa razpravljati samo o tem, kaj in koliko se krade. Od tega preprosto nihče nima nič - niti javni sektor niti ljudje. Zdaj, ko ukinjamo carino, bi jo lahko usmerili v finančno policijo, torej za redno plačevanje in pobiranje davkov. In poskrbeli še za motivacijo, da pisanje računov ni kazen.
S tem bi se verjetno zmanjšala siva ekonomija?
Zagotovo, pa tudi občutek ljudi, ki plačujejo davek, bi bil drugačen. Danes o davkih razmišljamo v smislu, da ti država nekaj krade. Morali pa bi razmišljati na način, da s tem plačujemo javne storitve. In če hočemo imeti dobro zdravstvo, šolstvo ..., moramo nekaj dati. Seveda je treba tudi vedeti, kam gre ta denar.
Kaj si želite, da bi se zgodilo po letu, ko boste z vlado šli po zaupnico?
Da se ustvarijo boljši pogoji za nastajanje novih podjetij, da ohranimo čim več delovnih mest, da z vsemi razpoložljivimi viri, ki prihajajo iz Evrope, ustanavljamo nova delovna mesta in višamo dodano vrednost. Samo to lahko Slovenijo popelje iz krize.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
Obtožbe, ki priletijo »pravi čas«
»Danes lahko ovadbo poda vsak in to kadarkoli. Podobno je bilo s to ovadbo, le da je zanimivo, da so se te obtožbe znova pojavile v času, ko sem bil kandidat za ministra. Še enkrat: naše podjetje nikoli nobenega denarja, ki ga je dobilo od države, ni nenamensko porabilo,« odgovarja Stepišnik na vest, da kriminalisti PU Celje zaradi suma nenamenske porabe državnih subvencij preiskujejo tudi Emo Orodjarno.
»Tudi lastniki, 14 nas je, nismo nikoli vlekli denarja iz podjetja. To sem že večkrat povedal. Nekdo si je izmislil in pisal, da smo nenamensko porabili sredstva, čeprav smo predložili vse dokumente, nobenih napak ni bilo, vsak lahko pregleda dokumentacijo. Vse to je povzročil sindikalist, za katerega še nisem slišal, vse skupaj pa je precej zmanipulirano. Nenamensko uporabljena sredstva naj bi izvirala iz časa Pahorjeve vlade. Ko ni bilo dela, naj bi se delavci usposabljali za višji nivo v podjetju. Menda delavci niso bili na čakanju doma, temveč so morali prihajati na usposabljanje. Kje drugje pa naj se usposabljajo kot v podjetju? Sindikat bi moral to spodbujati, ne pa očitati. Ravno iz tega primera vidim, da so ali premalo naravnani v prihodnost ali da ne razumejo gospodarske strategije. Žal so tudi nekateri mediji na precej nizki ravni. Prepričan sem, da če se ne bodo sami spremenili in začeli spodbujati ljudi k drugačnemu, ne samo kriminalnemu razmišljanju, bo šlo vse skupaj samo še navzdol. Je pa res, da ne vem, ali je tako negativno naravnana politika ali je narobe kaj drugega. In še nekaj: v Sloveniji vsi govorijo o plagiatorstvu. Doslej je bil mir, šele ko sem bil kandidat za ministra, je nekdo spet sprožil to vprašanje. To pa je zame plagiatorstvo.«
46
PODLISTKI / GOSTUJOČA MNENJA
ZGODBE IZ KAMRE
AUkamra
www.kamra.si
Termalno pivo -novost na tržišču
Simon Kukec - podjetnik, pivovar in hmeljar (3)
V	Laškem je uveljavil novo vrsto piva in prvo pivsko znamko - termalno pivo, ki v nekoliko drugačni obliki obstaja še danes. S številnimi poskusi je ugotovil, da termalna voda pivu izboljšuje okus. Variti ga je začel kot svetlo in temno pivo (oboje je bilo močnejše od navadnega) ob jasni zavesti, da je nove kupce mogoče pritegniti le z novostmi.
V	glasniku Gostilničarske pivovarne je takole najavil novi izdelek: »Druga specialiteta, ki bo presenetila pivopivce, je termalno pivo, s katerim bomo prišli v svet. Varjeno bo iz znamenite termalne vode v Laškem ter bo popolnoma podobno plzenskemu pivu, tako glede okusa kakor glede barve.«
Ob termalnem pivu je Kukčeva pivovarna varila tudi ležak, pivo češkega izvora. Kakovost mu je omogočila izvoz v Egipt in Indijo, kasneje pa tudi v Budimpešto, kjer sta po pričevanjih prevladovala bavarsko in dunajsko pivo. Razen porterja sta okoli leta 1900 v Laškem izpričana še marčno in bavarsko pivo. Pivo Porter, s katerim so laški pivovarji hoteli
Letak za temno pivo Porter
konkurirati unionskemu pivu Bock, so Lašča-ni kasneje zaradi jezikovnih pomislekov preimenovali v temno laško pivo. Bilo je izredno močno, danes bi v njem namerili malo manj kot 18 odstotkov ekstrakta v osnovni sladici. Kukec je z lastnikom laških toplic Theodor-jem Gunklom sklenil pogodbo za redno dobavo termalne vode, ki so jo vozili s posebnimi sodi naravnost v proizvodni proces.
Laški Nemci in nemškutarji so se iz Kuk-čevih poskusov norčevali in govorili, da prihaja iz njegove produkcije »Zaubergetränk« (čarobni napoj). Po časopisih so pisali, da tudi voda iz njegovih studencev ni čista, da je pomešana s talno glinsko, da mu bo Gunkl odpovedal dobavo termalne vode ..., samo zato, ker je bila pivovarna narodno zavedno slovensko podjetje, ki je uspešno kljubovalo nemški konkurenci. Trdili so, da ima pivovarna s termalnim pivom samo izgubo, da ji grozi polom ... Toda njegovo pivo je postajalo vedno bolj kakovostno, kar so priznavali tudi nemški letoviščarji, ki so z vseh strani prihajali v Laško.
ZKŠT Žalec
Rubriko pripravlja Osre dnja knjižnica Celje.
Delavci žalske pivovarne leta 1898 z Ano in s Simonom Kukcem
Povzeto po: Gradivo za digitalno zbirko Simon Kukec - podjetnik, pivovar in hmeljar je prispeval ZKŠT - Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
Združene pivovarne Žalec-Laški trg na gravuri
GOSTUJOČA MNENJA
Sistem ni idealen, a potrebuje izboljšave in ne korenitih sprememb
»Problemi, s katerimi se sooča Slovenija danes, ne izhajajo iz volilnega sistema. Bolj pomembno je, da se v politiki oblikujejo prave vrednote in visoki standardi, da se sprejema politična odgovornost in da se kaznujejo nepravilnosti, napake in slabo delo. Strankam, ki se s tem ne bi soočile, ne bi smela pomagati nobena sprememba volilnega sistema,« pravi Jakob Presečnik iz SLS.
V zelo mladi demokraciji, kot je Slovenija, ni nobene potrebe po radikalnih spremembah volilnega sistema. O volilnih sistemih je bilo v naši državi prelitega že veliko črnila. Sodobna demokracija pozna kar nekaj različic, čeprav jih v grobem delimo na proporcionalne in večinske. V Sloveniji imamo nekoliko popravljen in prilagojen proporcionalni sistem, kjer naj bi predstavniški mandati v parlamentu še vedno ustrezali osvojenim glasovom na volitvah - torej kolikor odstotkov stranka dobi na volitvah, toliko sedežev si v enakem razmerju razdeli v parlamentu.
Ta sistem zagotavlja, da se v parlamentu sorazmerno, lahko rečemo tudi pravično odraža volja vseh volivcev. Ker imamo v naši ureditvi tudi raz-
JAKOB PRESEČNIK
delitev volilnih enot v okraje, tak sistem zagotavlja razmeroma enakomerno zastopanost prebivalstva v slovenski politiki, čeprav so volilni okraji po številu volivnih upravičencev še vedno precej različni.
Ni prav, da bi »zmagovalec dobil vse«
Že ves čas od osamosvojitve se pojavljajo težnje in pozivi
k uvedbi večinskega volilnega sistema, predvsem ker naj bi bil enostavnejši in lažje razumljiv. Bistvena in tudi nekoliko bolj poenostavljena značilnost večinskega sistema deluje na principu »zmagovalec dobi vse«. V primeru enokrožne-ga večinskega sistema je iz določenega volilnega okraja avtomatsko izvoljen izključno tisti, ki je prejel največ glasov, vsi ostali glasovi se izbrišejo. Štejejo samo zmagovalci okrajev. Zmagovalcu volitev torej večinski sistem omogoči nadproporcionalno večino zastopnikov v državnem zboru in s tem praktično zmagovita stranka prevzame oblast v državi, čeprav je lahko dobila tudi manj kot tretjino vseh oddanih glasov na volitvah.
Tako se v parlamentu seveda ne odraža razmerje političnih sil v državi, ena stranka,
ki ne potrebuje nobenega koalicijskega partnerja, pa kaj hitro lahko začne to moč tudi izrabljati. Zato so najglasnejši zagovorniki ureditve v smeri večinskega volilnega sistema vedno tisti, ki si od spremembe sistema z vidika politične moči v danem trenutku tudi največ obetajo.
Je Slovenija kot izredno mlada demokracija že pripravljena na večinski sistem? So etično-moralne vrednote v vseh strankah že dozorele v smeri, ko so stranke sposobne samokritike, samonadzora, notranje demokracije, pometanja pred svojim pragom?
Moč je v preglednosti
Moč učinkovitosti in pravičnosti v demokraciji je v transparentnosti in nadzoru nad delom politike in njenih funkcionarjev. Težko bi rekel, da si v teh časih, ko imamo pravo krizo etičnih in moralnih vrednot, lahko privoščimo manj državljanskega nadzora in več podeljevanja moči zmagovitim političnim strankam. Bistveno je, da ima
vsak posameznik možnost, da se politično udejstvuje, da je izvoljen ne glede na to od kod prihaja; iz mesta, obrobja ali z vasi.
V Slovenski ljudski stranki nikoli nismo trdili, da je sedanji volilni sistem idealen. Vsaj po mojem prepričanju bi morali bolj težiti k neposredni demokraciji, da bi lahko državljanke in državljani imeli več vpliva na osebni izbor kandidatov in ne bi bilo toliko odvisno od izbora strankarskih kandidatnih list. Tu se veliko omenja možnost uvedbe preferenčnega glasu, ki se je že izkazal kot koristen na lokalnih in evropskih volitvah. Verjetno bi morali tudi bolj izenačiti število volivcev v posameznih okrajih. Med skrajnima proporcionalnim in večinskim sistemom obstaja veliko vmesnih možnosti oziroma kombinacij, ki so se že izkazale za dobre; recimo v Nemčiji in Avstriji. Prav bi bilo, da tudi mi razmišljamo
o tem in ne silimo prehitro v neko skrajnost v to ali ono smer, za katero zelo težko ocenimo, kaj bo prinesla.
Problemi so drugje
Problemi, s katerimi se sooča Slovenija danes, ne izhajajo iz volilnega sistema. Bolj pomembno je, da se v politiki oblikujejo prave vrednote in visoki standardi, da se sprejema politična odgovornost in da se kaznujejo nepravilnosti, napake in slabo delo. Strankam, ki se s tem ne bi soočile, ne bi smela pomagati nobena sprememba volilnega sistema.
V Slovenski ljudski stranki se zato zavzemamo za iskanje določenih izboljšav trenutnega volilnega sistema, predvsem da bi bil ta bližje ljudem, da bi jim bil bolj razumljiv in da bi se zato v večji meri udeleževali volitev. Potrebujemo takšen volilni sistem, kjer bodo imeli ljudje dober občutek, da tudi njihov glas šteje.
Kakšna je pripravljenost za spremembe obstoječega volilnega sistema v posameznih strankah in zlasti, kakšen naj bi bil ta, da bi bil najbolj pravičen, če že ne idealen za Slovenijo, smo preverili med poslanci s Celjskega. Doslej smo že objavili stališči poslanke SDS Sonje Ramšak in poslanca SD Srečka Meha, danes objavljamo stališče poslanca SLS Jakoba Presečnika, v prihodnjih številkah bosta sledili še stališči dveh strank (PS in DeSUS), ki sta bili v državni zbor izvoljeni leta 2011.
PISMA BRALCEV
47
V spomin
Branko Godnik
Branko Godnik se je svojemu poklicu zapisal davnega leta 1966. Kot mladenič, ki ga je zanimalo praktično vse, kar je povezano z elektriko, se je po končani srednji šoli najprej zaposlil v podjetju Elektro-signal. Tam se je tudi prvič srečal s kinom, saj so v Me-tropolu prenavljali elektro-inštalacije. Začarala ga je operaterska kabina, polna znanih in neznanih aparatur ter električnih napeljav. Branko, že takrat navdušen radioamater, se ni ustrašil niti velike količine mehanski delov takratnih projektorjev, kar lahko mirne duše povežemo z njegovimi sorodstvenimi vezmi. Verjetno vsi Celjani poznamo urarstvo Godnik...
Brane je verjetno Celjan, ki je videl največ filmov, a njegov poklic je bil takšen, da jih je gledal z druge strani projektorja. Vedno pozoren na ostrino in pozicijo slike, podnapise ter glasnost se je le stežka posvečal vsebini filma. Ki-
nooperaterstvo je bilo precej fizično, saj je bilo veliko dela treba opraviti ročno oziroma na »handgetrib«, kot je rad rekel Brane.
Čeprav zelo skromen je bil znan po tem, da je znal reševati navidez nerešljive stvari. V časih, ko ni bilo rezervnih delov za projektorje oziroma so bili za odpis, je moral marsikatero stvar narediti sam. Pri tem sta mu bila v veliko pomoč radioamatersko znanje in ljubezen do spajkanja. In zadeve so delovale.
Še eno čudovito lastnost je imel Brane. Radovednost. V 60. letih po končani šoli ni vedel, kako deluje tranzistor, v 80. letih letih se je prvič srečal z integriranim vezjem in
s prvim osebnim računalnikom, zadnja leta pa se je ukvarjal s kompleksnimi računalniškimi mrežami z najnovejšo tehniko in s projektorji. Pred kratkim si je za hobi omislil celo daljinsko voden helikopter!
Najbolj pa bomo pogrešali njegove duhovite pripovedi. »Spomnim se, da smo vrteli napovednik za film Emma-nuelle, ki je bil v sedemdesetih pravi hit. Predfilm je vseboval vroč prizor, ki ga v filmu kasneje zaradi cenzure ni bilo. Ljudje so nas izžvižgali, ker so praktično vsi v kino prišli zaradi tega prizora. Rešitev se je ponujala kar sama. V roke sem vzel škarje in lepilni trak ter filmu dodal manjkajoči prizor iz predfilma, tako da so gledalci dobili tisto, kar so želeli .«
Zadnje tedne smo se nanj spet navezali, saj nam je s svojimi izkušnjami in zgodbami polepšal dneve, ko je popravljal stare njemu tako ljube projektorje in navdušeno svetoval pri izbiri novega digitalnega projektorja.
Brane, za vedno boš z nami!
Ekipa Mestnega kina Metropol

UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
šola prijaznih ljudi
UPI - ljudska univerza Žalec je bila izbrana kot ena izmed 15 izvajalcev projekta Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja (UVNPZ) v izobraževanju odraslih od 2012 do 2014.
A
Projekt UVNPZ Savinjska
je namenjen ugotavljanju in vrednotenju neformalno pridobljenega znanja, veščin in kompetenc, ki jih imamo odrasli, ne glede na to, kje in kdaj smo si jih pridobili.
UVNPZ Savinjska je namenjen še posebej brezposelnim (širi možnosti zaposlitve), zaposlenim (večja fleksibilnost na delovnih mestih), udeležencem v izobraževanju odraslih
(skrajša izobraževalni proces) in priseljencem (ovrednotijo že pridobljena znanja in veščine). Udeležba v postopku UVNPZ je BREZPLAČNA. Več informacij o projektu UVNPZ Savinjska lahko dobite na www.upi.si (zavihek PROJEKTI-UVNPZ Savinjska-Aktualno), oziroma na telefonski številki 03 713 35 76 (Stanislav Žlof) ali 03 713 35 65 (Mihaela Anclin) ali na elektronsko pošto stane.zlof@upi.si ali mihaela.anclin@upi.si
Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«
Odmevi
Tudi na podeželju pomoč vse bolj zaželena
V 15. številki NT je bil objavljen članek o delovanju župnijske karitas in RK Do-bje. Ker so bile informacije podane zelo pomanjkljivo, mislimo, da je prav in pošteno, da objavite malo bolj celovito sliko.
Škofijska karitas Celje poskrbi, da dobimo vsako leto hrano iz EU, dva- ali trikrat letno razdelimo po nekaj sto
kilogramov moke, riža, testenin, zdroba, mleka, včasih tudi olje. Ker je v stiski vedno več ljudi, je tudi zanimanje veliko.
Za veliko noč in božič običajno dobimo dodatne izdelke kot priboljšek za tiste, ki so v največjih težavah. To potem sami razdelimo in razvozimo po domovih. Obiščemo in obdarimo približno 20 družin ali posameznikov. Ni treba posebej poudarjati, da jim naredimo veliko veselja.
Zato smo lahko še posebej hvaležni Škofijski karitas Celje, ki nam ob praznikih priskoči na pomoč, saj sami
poslujemo dobesedno brez finančnih sredstev in si ne bi mogli privoščiti obdarovanja.
Župnijska karitas Dobje
Usoda lekarne še vedno v zraku
V članku z naslovom Usoda lekarne še vedno v zraku, objavljenem v Novem tedniku, št. 15, 14. 3. 2013, je objavljenih kar nekaj neresnic, zaradi česar je članek za javnost zavajajoč. Zato želimo kot upravnik objekta podati naslednja pojasnila in odgovore, ki jih objavite v naslednji številki tednika kot repliko na objavljeni članek:
Upravna enota Šmarje pri Jelšah je Celjskim lekarnam izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo novega prizidka k obstoječemu zdravstvenemu domu v Rogaški Slatini, katerega lokacija bi segala do meje s parcelo, ki je v lasti vsakokratnega etažnega lastnika objekta Vila Golf. Kljub temu, da gradnje torej ne bi bilo mogoče izvajati brez uporabe zemljišča etažnih lastnikov objekta Vila Golf, lastniki niso sodelovali v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Pri tem se je Upravna enota Šmarje pri Jelšah sklicevala na sprejet ureditveni načrt, katerega si ni pravilno razlagala, kar je pozneje ugotovil tudi pritožbeni organ pri presoji utemeljenosti dovolitve obnove postopka na pritožbo nekaterih etažnih lastnikov objekta Vila Golf. Nekateri etažni lastniki niso bili nikoli pozvani k izdaji soglasja za graditev objekta na mejo in so za to namero izvedeli šele po izdaji gradbenega dovoljenja. Posledično in za-
radi varovanja svojih koristi so nato tudi vložili predlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
V vmesnem času je bilo opravljenih tudi več sestankov med pooblaščenko etažnih lastnikov, predstavniki Občine Rogaška Slatina in upravo Celjskih lekarn. Etažni lastnik so tudi ponudili možnost poravnave v smislu podelitve stavbne pravice.
Res je sicer, da je eden od etažnih lastnikov postavil svoje zahteve, vendar se do danes nihče z njim ni niti pogovoril in z njim ni poskušal doseči dogovora.
Po mnenju etažnih lastnikov ni ovira samo ozek sporni pas, temveč odmik predvidenega
objekta od parcelne meje z njihovo parcelo, ki bi v skladu s prostorskim izvedbenim aktom moral biti minimalno 5 m, bližje pa le ob izpolnjevanju posebnih požarnih pogojev.
V članku je tudi zapisano, da so Celjske lekarne lastnik parcele, na kateri namerava graditi, kar ni res. Po stanju v zemljiški knjigi je lastnik parcel št. 434/5, 434/6, 434/7 in 434/8, vse k. o. Rogaška Slatina, na katerih naj bi stal nov objekt z lekarno in s pisarnami, Občina Rogaška Slatina, Celjske lekarne pa so od občine pridobile le stavbno pravico za dobo 33 let.
JOŽE FLUCHER, upravnik Vile Golf, ROGAŠKA SLATINA
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
INGRAD GRAMAT, d.d.-v stečaju,
Medlog 7, 3000 Celje, opr. št. St 647/2011, obvešča,
da je na spletnih straneh AJPES objavljeno
Vabilo k oddajanju ponudb za arhiviranje poslovne dokumentacije stečajnega dolžnika
(nezavezujoče zbiranje ponudb).
Predmet arhiviranja je poslovna in gradbeno tehnična dokumentacija stečajnega dolžnika v obsegu:
-	530 tekočih metrov gradiva za hrambo do 10 let:
-	125 tekočih metrov gradiva za trajno hrambo, od tega 70 tekočih metrov gradbeno tehničnega gradiva nestandardnih dimenzij. Arhivsko gradivo se nahaja v Celju in Ljubljani.
Celotno arhivsko gradivo (z izjemo gradbeno tehnične dokumentacije) je standardnih mer in je razvrščeno v registratorje.
Pogoji ponudbe in način izbire najboljšega ponudnika so objavljeni na spletnih straneh Ajpesa. Ponudniki naj svoje ponudbe pošljejo s priporočeno pošto v roku 8 dni po objavi na Ajpesu na naslov upravitelja: Neos svetovanje, d.o.o., Štefanova 13a, Ljubljana, z napisom na ovojnici »NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA ARHIVIRANJE St 647/2011«.
Upravitelj Damjan Belič
Akcija
brez vstopnih stroškov V	J
na enkratna vplačila v:
-	ALTA SKLADE
-	ILIRIKA Krovni sklad,
-	KD SKLADE,
-	PRIMORSKE SKLADE in
-	sklad INFOND LIFE.
Akcija traja do 31. 3. 2013, Ilirika skladi do 18. 5 .2013.
Prospekti in ključni podatki za vlagatelje so v slovenskem jeziku na razpolago na spletnih straneh družb za upravljanje Alta, Infond, KD in Primorski skladi ter Ilirika DZU.
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si
Z utmti od mladosti do starostu
48
BRALCI POROČEVALCI
Obisk dijakov iz Bolgarije
Centrala učnih podjetij Slovenije, ki je umeščena v Ekonomski šoli Celje, je v preteklosti že sedemkrat organizirala in izvedla sejem učnih podjetij, ki je iz leta v leto privabljal poleg domačih razstavljavcev in obiskovalcev tudi veliko gostov iz tujine. Sejem je postajal vse bolj odmeven in cenjen v celotnem evropskem prostoru, saj se ga je vsako leto udeleževalo izredno veliko dijakov in učiteljev iz več kot desetih evropskih držav.
V času visoke brezposelnosti delodajalci kljub vsemu mnogokrat ne najdejo kadrov z ustreznim znanjem in kom-
petencami. Velikokrat smo tudi priče kritikam šolskega sistema, da je pretog, neži-vljenjski in da se premalo pri-
lagaja potrebam sodobnega gospodarstva. Prav tako vse prevečkrat poslušamo, da poklic ekonomskega tehnika ni več aktualen. V bistvu je resnica prav nasprotna. Znanja, ki jih srednješolci pridobijo v programu ekonomski tehnik, so temeljna za delo v podjetjih.
Da pa ne bi vse ostalo le pri teoriji, je poskrbljeno v učnih
podjetjih, kjer dijaki svoje teoretično znanje tudi praktično preizkusijo. Gre za simulacijo dela v pravem podjetju, kjer dijaki razvijajo občutek odgovornosti za opravljeno delo, sposobnost za timsko delo in komuniciranje, natančnost pri delu, občutek pomembnosti posameznih delnih nalog za celoto, pravilen odnos do sodelavcev, razvijanje podjetniškega razmišljanja ...
Letošnji sejem, ki bi moral biti 13. marca, je na veliko žalost vseh sicer že prijavljenih
udeležencev odpadel. Varčevalni ukrepi so posegli tudi na to po našem mnenju tako zelo pomembno področje izobraževanja. Ta generacija dijakov je prikrajšana za izredno veliko življenjsko izkušnjo. In ker je pristojno ministrstvo svoj negativni odgovor za sofinanciranje sejma poslalo šele mesec pred prireditvijo, so se v velikih težavah znašli vsi prijavljeni, še posebej tujci.
Dijaki in mentorji učnih podjetij iz Nacionalne srednje poslovne in finančne šole iz
Sofije, Bolgarija, so se odločili, da strokovno ekskurzijo v Slovenijo vseeno realizirajo. V Ekonomski šoli v Celju smo jim z veseljem in prijazno pripravili topel sprejem, kar nekaj časa po so imeli dijaki naših in njihovih učnih podjetij na razpolago za medsebojno komuniciranje in vzpostavljanje osnovnih poslovnih stikov. Tako so bili vsaj nekoliko doseženi cilji, ki bi jih sicer v mnogo širši obliki realizirali na sejmu.
VILJANA BRINOVEC
Gasilci in krajani v duhu tradicije
Pred gasilskim domom društva gasilcev Lokrovec-Do-brova so izdelali 21,5 metra dolgo butaro velikanko, ki so jo mlade gasilke okrasile z lepim cvetjem.
Sprevod tridesetih nosačev (gasilcev in krajanov, vključno z župnikom mag. Srečkom Hrenom) in mnogih spremljevalcev, dveh gasilskih vozil in mladega harmonikarja se je raztegnil po vasi proti župnijski cerkvi svetega Duha v Celju. Ustvarjalno izročilo je vse povezalo, saj so na mnogih mestih nosači počivali in povsod so jih krajani toplo sprejeli in jim postregli.
Pred cerkvijo svetega Duha je sprevod pričakalo mnogo radovednežev, saj je postavitev take velikanke zahteven projekt, ki je pod poveljstvom namestnika poveljnika Marjana Turnška potekal brez zapleta. Z dveh mest na strehi in z zvonika so gasilci družno dvignili veličastno butaro, ki s svojo višino zbuja spoštovanje in kaže moč, ki se razvije in raste iz sodelovanja.
Uspeh so okronali s prijetnim druženjem in pogostitvijo na župnijskem dvorišču v dobrem razpoloženju, ki ga ni skalilo niti skoraj zimsko vreme. Tovrstno ustvarjanje želijo nadaljevati in povezovati tradicijo in krajane.
JOŽE POČIVAVŠEK
10. D014. APRIL 2013 10th-14th APRIL 2013
>3 42 87 936, 03 49 25 081
in tiskanem mediju:

MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL INTERNATIONAL YOUTH CHOIR FESTIVAL
Podelitev diplom
V četrtek, 14. marca, smo v Narodnem domu pripavili 18. podelitev diplomskih in magistrskih listin diplomantom Fakultete za komercialne in poslovne vede Celje.
Diplomske listine je prejelo 140 dodiplomskih študentov, ki so zaključili programe komerciala 1, turizem 1 in poslovna informatika 1 ter 33 magistrskih študentov, ki so zaključili programe komerci-
ala 2, turizem 2 ter poslovna informatika 2.
Prireditev je vodila Mojca Krajnc. Program so popestrili plesni par iz Plesnega vala ter nastopajoči iz Glasbene šole Celje.	VD
BRALCI POROČEVALCI
49
Butara velikanka v zimskih razmerah
V Drešinji vasi so tudi letos člani domačega prostovoljnega gasilskega društva in Turističnega društva Petrovče izdelali veliko butaro.
Merila je nekaj manj kot 18 metrov, delali so jo dva dni, na cvetno nedeljsko jutro pa so jo fantje v hladnem in sneženem vremeni nesli k blagoslovu v petrovško baziliko. Za primerjavo, kako velika je glede na butare normalne velikosti, so velikanko s svojimi butarami spremljali štirje fantje.
Na veliko soboto, veliko noč in na velikonočni ponedeljek pa bo v dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi tradicionalna razstava velikonočnih jedi z naslovom Ko zacveti dren in zadišijo potice. Lani je na 40 mizah razstavlja 35 razstavljavcev s širšega celjskega območja.
TT
Društvo Gaja razstavlja
Marec je že tradicionalno rezerviran za kulinarično razstavo društva Gaja, društvo za ohranjanje slovenskih narodnih jedi in običajev občine Rogaška Slatina.
Društvo je razstavljalo že na različnih lokacijah, zadnjih nekaj let pa ima njihova kulinarična razstava prostor v Kulturnem centru Rogaška Slatina v prostorih nekdanje knjižnice. Na dan razstave
namreč pripravi v večernih urah občina za vse matere in žene proslavo za njihov praznik.
Na razstavi so prikazali jedi, značilne za različna obdobja. Za božični čas niso manjkali orehova potica in božično pecivo, za pusta krofi, flancati in prekajena svinjska krača, za veliko noč mlinčeva in orehova potica, bel velikonočni kruh, velikonočno jagnje iz umešanega testa, domača
Društvo Gaja Rogaška Slatina postavlja kulinarično razstavo na ogled že trinajst let.
šunka, pirhi, in hren. Na razstavni mizi nista manjkali jerpica in sirova zavihanka,
ki sta poleg mlinčeve potice značilni za ta kraj. Zaznati je bilo tudi pridih Prekmurja z
jedmi, pripravljenimi iz ajde. Vse skupaj so popestrili velikonočni aranžmaji, rožice iz
krep papirja in ročno vezeni prtički.
POLONA BERCKO
AKCIJA
srečnežev brezplačno na izlet
Bon za 50 evrov za vse naročnike, ki bi se želeli udeležiti Vesele karavane 6. in 7. aprila
Zakaj je Vesela karavana drugačna od ostalih izletov?
Zato ker se nikjer drugje ne zbere toliko veselih in družabnih ljudi, ki se znajo poveseliti, zaplesati, zapeti kakšno domačo, znajo potegniti iz rokava kakšno okroglo in znajo prisluhniti drugim. Na pot bomo šli že 25. leto, tokrat v Novi Vinodol-ski. Z nami bodo tudi odličen Ansambel Robija Zupana, humorista Jože Križnik in Gojko Jevšenak, evropska podprvakinja v igranju na diatonično harmoniko Natalija Hočevar.
Letos bo sonce v času našega izleta, 6. in 7. aprila, že kar precej visoko in sončni žarki nas bodo še dodatno ogreli ter nam dali novih moči. Na poti se bomo ustavili v zanimivem vojaškem muzeju v Pivki ter se preko Reke spustili do Novega Vinodolskega, kjer bo naš gostitelj hotel Li-šanj. Čakali nas bodo večerni program z igrami in s plesom, skeči, sobotni dopoldanski šov, pripravljamo krst novincev ... Z nami bodo animacijska skupina, foto spremstvo, prijetni šoferji avtobusov, košarica domačih dobrot, ple-tenka lanskega, presenečenja in drobne pozornosti.
Cena izleta, ki vključuje popolnoma vse, od prevoza (tudi iz Rogaške Slatine), polnega penziona s pijačo ob obrokih v hotelu Lišanj do kosila in vstopnin na poti, številne ekipe v spremstvu, je sicer 149 evrov, za naše zveste naročnike pa s kuponom samo 99 evrov.
Izžrebali bomo 5 nagrajencev
Novi tednik in Radio Celje ter agencija Ojla podarjajo še 5 izletov za vse srečne izžrebance, ki bodo sodelovali v nagradni igri (naročnina ni pogoj). Nagradno žrebanje bo na velikonočno soboto, 30.
marca, ob 10.15 v živo na Radiu Celje. Nagrajence bomo nato še isti dan o nagradah obvestili tudi po telefonu. Prav tako bo agencija Ojla pisno ali po telefonu obvestila vse tiste, ki boste želeli uveljaviti 50 evrov dobropisa za izlet Vesela karavana (velja samo za
naročnike) in vam v primeru, da boste izžrebani, odobrila celoten znesek 149 evrov.
Več informacij o izletu lahko dobite na www.ojla. si ali na tel. št. 031/ 790 083 med 9. in 17. uro.
Naslov, e-mail ali telefon:
A)	Želim sodelovati v nagradnem žrebanju za brezplačni izlet.
B)	Sem naročnik NT in želim bon za 50 evrov za izlet Vesela karavana, v kolikor ne bom izžreban.
Kupone pošljite na Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, do petka, 29. marca.
50
OTROŠKI ČASOPIS
Mladi folkloristi na skupnem srečanju
V Rogaški Slatini smo 17. marca zabeležili že 5. mednarodno srečanje otroških folklornih skupin Na gregorjevo.
Na prireditvi, ki jo je organiziralo Kulturno društvo Spominčice VIZ II. OŠ Rogaška Slatina v sodelovanju s Turističnim društvom Roga-
ška Slatina, se je predstavilo sedem otroških folklornih skupin: Otroška folklorna skupina Vrelčki POŠ Kostriv-nica, Otroška folklorna sku-
pina umetniškega društva Študent Maribor, Otroška folklorna skupina Osnovne šole Markovci, Otroška folklorna skupina Val osnovne
šole Koper, Otroška folklorna skupina KTD Moščanci, Kulturni centar Gatalinka Vinkovci ter Otroška folklorna skupina Spominčice
VIZ II. osnovna šola Rogaška Slatina. Prireditev so dopolnjevale turistične tržnice domačih ponudnikov ter tržnice, kjer so se predstavile nastopajoče folklorne skupine.
ERNEST ARTIČ
Gledališki vrtiljak navdušil
Šmarski kulturni dom so v ponedeljek, 11. marca, preplavili mladi gledališčniki. Območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti je namreč pripravila območno srečanje otroških gledaliških skupin Gledališki vrtiljak.
S štirimi predstavami so nastopili učenci osnovnih šol Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek in Lesično, pri čemer je ena od skupin pripravila predstavo o Rdeči kapici celo v angleškem
jeziku. Občinstvo - otroci šmarske osnovne šole in vrtca ter varovanci varstveno-delov-nega centra - so uživali še ob predstavah Nenavadna poroka, Ljubezen je kot droga in O petelinu, ki je hotel znesti jajca. Srečanje je spremljal strokovni selektor Vojko Belšak, sicer dramski igralec, ki je po srečanju z mentorji in igralci opravil pogovor o predstavah.
AD, foto: Foto Blisk
Uspešni rokometaši s Polul
V	sredo, 13. marca, je bilo v dvorani Golovec finale medobčinskega prvenstva v rokometu za dečke in deklice letnik 2000 in mlajše.
V	finalu so sodelovali tudi učenci OŠ Frana Kranjca Celje: Klara Planko, Maša Jurkovšek, Lana Bavcon, Lea Klep, Alisa Kiker, Katarina Železnik, Zala Ana Zupanc, Glorija Štante, Tilen Udovč, Luka Lupše, Domen Klep, Filip
Rakita, Vid Rakita, Blaž Kodrnja, Tim Kroflič, Nik Srebot, Mike Koštomaj, Jaka Esih. Deklice so dosegle drugo mesto (prva IV. OŠ in tretja OŠ Ljubečna), dečki pa tretje (prva ekipa IV. OŠ, druga OŠ Ljubečna, četrta OŠ Hudinja).
Deklice so se z drugim mestom uvrstile na področno tekmovanje v rokometu.
METKA IRGOLIČ, JANEZ GORŠIČ
Noč branja
Marca že tradicionalno v Osnovni šoli Vojnik organizirajo poseben projekt branja, imenovan Noč branja.
Tudi letos so po nekajmesečnih pripravah, ko so učenci prebirali knjige in literarno ustvarjali, v sredini marca izpeljali zaključni del projekta. Poleg delavnic, ki so usmerjenje predvsem v širjenje bralne sposobnosti in besednega zaklada, so v goste povabili tudi najpopularnejšo slovensko mladinsko pisateljico, Deso Muck, ki jih ni pustila ravnodušne.
Letos je projekt potekal pod sloganom Vse to sem jaz, učen-
ci pa so se podrobneje seznanjali z literaturo na temo odraščanja in najstniških let. Izbor teme in gostja Desa Muck sta marsikaterega mladega bralca pritegnila, tako se je k projektu priključilo skoraj 60 učencev in učenk predmetne stopnje, ki so brali knjige Dese Muck ter knjige, obarvane s temo odraščanja. Poleg tega so napisali pesem ali pripoved na določeno temo. Napisano je bilo ob koncu projekta na ogled na razstavi in v elektronski obliki knjige.
Vrhunec zaključnega večera je poleg delavnic in nočnega branja v šolskih učilnicah, ki
so se za eno noč spremenile v »hotel s 5 zvezdicami«, vsekakor predstavljalo srečanje s pisateljico, ki je v uri in pol učencem odgovorila na marsikatero zanimivo vprašanje, njen komičen pogled na njeno odraščanje in življenje nasploh pa je vse prisotne navdušil. S svojo izpovedjo in z življenjskimi resnicami se je zapisala v srca vseh poslušalcev.
Projekt, namenjen branju, je eden od načinov, kako mlade bralce pritegniti k branju. V šoli z veseljem ugotavljajo, da so ga uspešno izpeljali in pritegnili veliko bralcev, pri čemer so obljubili, da bodo prihodnje leto ponovno izpeljali še eno nepozabno Noč branja.
BOB
Desa Muck med vojniškimi učenci
ŠTIRINOŽCI
51
TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED
Skupina vodnikov s psi se je odpravila iskat »pogrešane«.
Pripravljeni na pomoč in reševanje
V soboto je Kinološko društvo reševalnih psov Celje ob Šmartinskem jezeru pripravilo vajo iskanja pogrešanih oseb. Akcije se je udeležilo 12 vodnikov s psi.
Vaja območne enote za Štajersko, Koroško, Pomurje, Zasavje, Posavje in Dolenjsko z Belo krajino je bila namenjena
iskanju in orientaciji v naravi. »Prav za te namene policija ter uprava za zaščito in reševanje največkrat aktivirata člane enot reševalnih psov v Sloveniji,« je dejal predsednika društva in vodja območne enote Miloš Kužner.
Vodniki s psi so se razdelili v dve skupini. Ena je prei-
skovala vnaprej pripravljen teren, kjer je bilo treba najti osem »pogrešanih«. Istočasno je druga skupina na zemljevid vrisovala točke, do katerih je morala priti s pomočjo znanj orientacije v naravi. Pri tem so lahko vodniki uporabljali vse pripomočke, potrebne za orientacijo (zemljevid, kompas, GPS). Vodniki s psi so se zelo izkazali pri iskanju, saj so brez velikih težav našli vse »pogrešane«, medtem ko so
pri orientaciji imeli nekoliko več težav, a so vseeno uspešno našli vse iskane točke.
Na koncu so ugotovili, da so takšne vaje zelo potrebne za skupinsko delo, ki je podlaga za uspešen pregled terena in najdbo iskane osebe. Zaradi tega se bodo na takšnih in podobnih vajah srečevali tudi v prihodnje, je poudaril Kužner.
TC
Foto: arhiv KDRPC
Ustna higiena vašega ljubljenca - pomemben člen pri negi 2.
Plak je lokalni dejavnik, ki povzroči vnetje obzobnih tkiv. Najpogosteje se para-dontitis ugotavlja na zgornji čeljusti pri manjših pasmah starejših psov. Pri napredo-vani bolezni je najprej potrebna temeljita terapija v veterinarski stomatološki ambulanti.
Odstrani zobni kamen, zobni plak, poliranje in spiranje .... Če je gingivalni žep globlji, kot je normalno (1 do 4 mm za pse, za mačke 1 mm), se opravi tudi kirurška terapija. Pri tem sta potrebna dva obiska v ambulanti zaradi dolgotrajne terapije. Čez 7 do 14 dni je potrebna kontrola terapije v ambulanti.
Ko pride do vnetja dlesni, gingivitisa, postane ta otekla, edematozna in rdeča, količina gingivalne tekočine v gingivalnem žepu pa se poveča. Pri napredovanem gingivitisu se začne nabirati plak poddlesno, vidimo tudi zobni kamen. Pri paradonti-tisu poleg gingivitisa in zobnega kamna najdemo perio-dontalni žep in zakrvavitev dlesni pri nežnem pregledu s paradontalno sondo.
Anderson s sodelavci (1995) poroča o 25-odstotni prisotnosti srčnih šumov pri starejših stomatoloških bolnikih. Pri takšnih bolnikih so pomembni temeljit pregled srca, rentgen prsnega koša, hematološke in biokemijske preiskave krvi pred samim stomatološkim posegom.
Preprečevanje
Preventiva paradontalne bolezni je najbolj uspešna, če se lastnika živali dobro poduči o resnosti bolezni in o temeljitem izvajanju domače ustne higiene vsak dan.
Najlažje je to opraviti že pri prvem rednem cepljenju mladiča proti kužnim boleznim, saj se mladič hitro navadi na redno čiščenje. Pri starejših živalih pa je potrebna potrpežljivost in vztrajnost lastnika ter živali počasi navajati na vsakodnevno umivanje zob. Najprej začnemo ščetkati
mo gobec zaprt. Ko se žival po nekaj dneh navadi ščetkanja, začnemo postopoma z umivanjem preostalih zob v ustni votlini predkočnike in kasneje kočnike na lični strani. Šele nato, ko žival sprejme vsak dan ščetkanje z zobno pasto, začnemo ščetkati tudi po nebni in jezični strani zob.
Takoj po profesionalnem čiščenju v veterinarski stomatološki ambulanti se doma priporoča nadaljnja antibiotična terapija vsaj 5 do 7 dni (ki jo predpiše veterinar), in izpiranje ustne votline z raztopino
Številne študije veterinarskih stomatologov kažejo, da je še vedno najboljša preventiva nastanka mehkih zobnih oblog redno čiščenje z veterinarsko zobno ščetko ali napr-stnikom (mehka otroška najlonska ščetka je tudi v redu) vsak dan! Ščetko se položi pod kotom 45 stopinj na površino sklenine zoba in se začne ščetkati krožno od sklenine proti dlesni in nato proti sklenini. Vsako stran ustne votline se ščetka približno 30 sekund. Za čiščenje se uporablja posebna zobna pasta, prirejena za pse in muce različnega okusa, katero žival lahko požre: okus po perutnini, okus po sladkarijah ali pepermint okus (CET-pasta).
sprednje zobe - sekalce in grabilce, pri tem pa s palcem in kazalcem druge roke drži-
klorheksidina ter nato čez par dni ščetkanje z gelom (CHX-raztopina ali gel). Klorheksidin
Poleg vseh osnovnih zdravstvenih in kirurških posegov opravljamo tudi zobozdravstvene storitve za pse in mačke (plombiranje, ortodontna obdelava zob, digitalni zobni rentgen...)
Dole 9, Si-3230 Šentjur T: 03 748 91 10
V mesecu marcu 10-odstotni popust na čiščenje zobnega kamna pri psih.
Glede na lego plaka ločimo naddlesnega in poddlesnega ali v obzobnem žepu. Vnetju dlesni in paradontozi so podvržene živali z zmanjšanim imunskim odgovorom in/ali vnetjem ustne votline zaradi sistemskih bolezni (uremia, diabetes, kronična odpoved jeter, okužba s calici virusom, FelV, FIV, itd).
učinkuje protimikrobno, saj poškoduje bakterijsko celično steno ter se veže na mesta, kjer se vežejo glikoproteini iz sline in na njih bakterije in preprečuje nastanek plaka. Lepljivi gel se prilepi na dlesni in preprečuje, da bi ga živali pogoltnile ali izpljunile in tako podaljša delovanje klorheksidina za več ur. Pri tem pride do rjave obarvanosti zob, ki jo mehanično ščetkanje ne odstrani, ki se sčasoma razbarva (zaradi vpliva organskega materiala).
Lastnikom živali svetujemo, da ne uporabljajo humanih zobnih past ali sode bikarbone ali kuhinjske soli, ker jih njihov ljubljenec pogoltne. Presežek natrija, ki se s tem doseže, pa lahko občutno vpliva na srčno-žilni sistem. Tudi naj ne uporabljajo fluorovih preparatov, ker so zelo strupeni za njihovega ljubljenca. Humane zobne paste se močno penijo, kar pa pri mesojedih negativno vpliva na želodec (draži želodčno sluznico) in prebavo.
TOMAŽ PUST, dr. vet. med., Veterina Jagodič, d. o. o.
Četrtek, 28. marec: Pred vami je bistveno bolj harmoničen dan od predhodnega, strasti se bodo pomirile in pridno boste prijeli za delo. V veliko spodbudo bo lep trigon Merkurja s Saturnom, ki zagotavlja zbranost in konstruktivnost. Večerna konjukcija Sonca z Venero bo prinašala zadovoljstvo na čustvenem področju.
Petek, 29. marec: Luna bo že v nočnih urah vstopila v znamenje škorpijona in dodajala dogajanju močno čustveno noto. Harmonija in zaupanje bosta lahko na preizkušnji, saj boste nagnjeni k sumničavosti. Ne naredite si po nepotrebnem škode! V večernih urah lahko v medsebojnih odnosih zaveje nekoliko hladna energija zaradi konjukcije Lune s Saturnom.
Sobota, 30. marec: Energija v tem dnevu bo pono-tranjena, zato boste lahko v svojem domišljijskem svetu doživljali izredno veliko. Vprašanje je, koliko bo resnično. Zaposlitev z rutinskimi deli vas bo sprostila in zamotila, da ne boste zašli v kakšno skrajnost.
Nedelja, 31. marec: Luna bo že v nočnih urah vstopila v živahnega strelca in vnašala v ta dan pozitivno energijo. Dopoldanske ure bodo lahko sicer nekoliko napete zaradi kvadrata Venere s Plutonom, kar velja zlasti za ženski spol. Vendar bo v kasnejšem času Venera v sekstilu z Jupitrom, zato bo morebitna slaba volja že preteklost in veselili se boste preživljanja tega časa.
Ponedeljek, 1. april: V tem dnevu bo prisoten napet kvadrat med Soncem in Plutonom, kar lahko povzroči nezavedne blokade in strahove in zato blokira energijo. Usoda lahko močneje vpliva na določene dogodke. Prisoten bo pozitiven aspekt med Luno in Marsom,
kar bo povečevalo energijo. Sekstil Sonca z Jupitrom prinaša lepe okoliščine in dobro energijo, ki bo razblinila napetosti.
Torek, 2. april: Luna bo v jutranjih urah vstopila v znamenje kozoroga in prinašala odgovorno in prodorno delovanje, veliko energije bo usmerjene v zastavljanje ciljev in potrpežljivo delovanje. V zgodnjih popoldanskih urah bo Luna v dobrem odnosu z Neptunom, zato bo prisoten pridih zasanjanega in nedoločnega, kasneje pa lahko sproži s kvadratom z Uranom kakšne nepredvidljive okoliščine.
Sreda, 3. april: V jutranjih urah bosta Sonce in Luna v kvadratu, nastopil bo zadnji lunin krajec v kozorogu. Nasprotovali si bosta moška in ženska energija, interesi se bodo težje usklajevali, zato bo treba v delovanje vnesti več potrpežljivosti in modrosti. Luna bo tudi v kvadratu z Venero in Marsom, zato bo potrebne še več previdnosti, predvsem na finančnem področju in v medsebojnih odnosih. Reakcije bodo lahko preveč sunkovite, premalo taktnosti bo lahko naredilo veliko škode.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologinja Cordana
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.sl
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 1. aprila do 12. ure.
f
28 ČE	cvet do 13. ure, od 14. ure korenina
29 PE	
30 SO	
31 NE	
1 PO	list
2 TO	plod
3 SR	plod
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
52
ZA ZDRAVJE
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman.
Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja. deucman@nt-rc.si
Celje prihodnji teden v znamenju zdravja
Rdeča nit svetovnega dneva zdravja osveščanje o skrbi za zdravje
Bliža se 7. april, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija leta 1948 razglasila za svetovni dan zdravja. Čeprav mora biti skrb za zdravje naša vsakdanja popotnica, je svetovni dan zdravja zagotovo dobra priložnost, da tej temi namenimo še posebno pozornost. Mestna občina Celje in Javni zavod Socio, projektna pisarna Celje zdravo mesto bosta svetovni dan zdravja že tretje leto obeležila s številnimi brezplačnimi aktivnostmi. Vrstile se bodo ves prihodnji teden, vrhunec pa dosegle v soboto, 6. aprila.
Različni deli Celja bodo prihodnji teden v znamenju zdravja, za kar bodo poleg glavnih organizatorjev tudi letos poskrbeli številna društva, klubi, združenja in nevladne organizacije, šole, vrtci, zdravstvene ustanove, krajevne skupnosti, mestne četrti, vojska, policija, gasilci, ekološke kmetije ... Dogodek je namreč, kot pravi direktorica Javnega
zavoda Socio, koordinatorja vseh aktivnosti, Suzi Kvas, vzoren primer medsebojnega odličnega sodelovanja, ki ga z obiskom stojnic, predavanj, preventivnih pregledov in koncertov ter s sodelovanjem na športnih dogodkih nadgradijo še številni občani in obiskovalci iz okoliških krajev.
Za vsakogar nekaj
Pretekla leta je bil vrhunec dogajanja v petek, letos pa bo najbolj pestro dan pred uradnim svetovnim dnem zdravja, v soboto, 6. aprila. »V soboto dopoldne je večina prosta in tako bodo lahko prav vse generacije prišle v mesto. Marsikaj bo mogoče videti, spoznati in preizkusiti,« pravi Suzi Kvas. Mestno središče - Prešernovo ulico - bodo dobesedno preplavile stojnice. Na njih bodo mimoidoči dobili informacije o najrazličnejših boleznih in poškodbah, pomenu preventive, zdravi prehrani, telesni aktivnosti. Naučili se bodo dajati umetno dihanje
Posebna pozornost bo tudi letos namenjena osveščanju osnovnošolcev o pomenu zdravja, za katere pripravljajo delavnice. Učenci se bodo sicer v soboto ob še številnih nastopajočih predstavili tudi na odru v mestnem središču in z bogatim glasbenim in plesnim programom poskrbeli za dodatno zabavno dogajanje. Zvrstili se bosta še plesna in lutkovna predstava, svoja vrata pa bo odprlo tudi nekaj umetniških ateljejev.
Le 54 zdravih let življenja
Evropski statistični urad Eurostat je objavil podatke o kazalnikih zdravega življenja za leto 2011. Podatki za Slovenijo niso najbolj spodbudni.
Slovenija je po pričakovanih zdravih letih življenja ob rojstvu med državami članicami Evropske unije na predzadnjem mestu, slabša od nje je le Slovaška. Kot kažejo podatki, lahko moški v Sloveniji, rojeni leta 2011, pričakujejo le 54 zdravih let življenja. Za ženske je napoved še nekoliko slabša, saj lahko ob rojstvu pričakujejo le 53,8 zdravih let življenja. Povprečje v Evropski uniji je pri približno 62 letih. Pri-
čakovana življenjska doba v Sloveniji je bila pri moških leta 2010 70,7 leta, pri ženskah pa 79,3 leta.
Rojeni na Slovaškem lahko ob rojstvu pričakujejo le nekaj več kot 52 zdravih let življenja, najbolj spodbudni pa so podatki za Malto, kjer lahko moški ob rojstvu pričakujejo 70,7 zdravih let življenja, ženske pa 70,3 leta.
HUJSANJE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
J2/252 32 55,01/519 -3-5 P
www.pirnat.si

Dr. Pimat d.o.o.. Razlagava 29, Maribor
in uporabljati defibrilator, izmerili si bodo lahko sladkor v krvi in krvni tlak, preizkusili bodo svoje reflekse, pa tudi kaj zdravega prigriznili. Zdrave in doma pridelane hrane bo na pretek tudi na mestni tržnici, kjer bodo svojo ponudbo med drugim predstavljale eko in zeliščne kmetije, pa tudi čebelarji.
Šport za ohranjanje in krepitev zdravja
Dan zdravja seveda ne more miniti brez športnih aktivnosti. Kot izpostavlja vodja projektne pisarne Celje zdravo mesto Alenka Avguštin, ne bo manjkal že tradicionalen in v preteklih letih zelo dobro obiskan sobotni medgenera-cijski pohod, ljubitelji plesa se bodo lahko učili plesnih korakov, pripravljajo tudi prikaz nordijske hoje, najmlajši pa bodo lahko svoje spretnosti preizkusili na posebej zanje pripravljenem poligonu. Ne le mesto, prihodnjo soboto bo zaživelo tudi Šmartinsko jezero. Tam se bosta zvrstila že peti tek ali hoja v boju proti debelosti. Ker bodo lahko sodelujoči izbirali med 2-, 4- in 8-kilometrsko progo, je dogodek primeren za prav vse generacije in tako za bolje kot slabše kondicijsko pripravljene. Ob tem ima humanitarno noto, saj bo startnina namenjena pomoči mladostnikom, obolelim za rakom. Številne športne aktivnosti, kot so joga, telovadba za starejše, zumba za otroke, balinanje in pikado, bodo tudi v posameznih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Svoja vrata bo odprlo tudi nekaj športnih društev.
O povišanem krvnem tlaku
Redna telesna aktivnost je zagotovo eden od načinov, kako preprečiti povišan krvni tlak. Prav hipertenzija, kot se strokovno imenuje, je v središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva zdravja in pozornost ji bodo namenili
Utrinek lanskoletnega dogajanja ob svetovnem dnevu zdravja v mestnem središču (Foto: SHERPA, arhiv NT)
na strokovnem posvetu, ki bo prihodnji četrtek v celjskem Narodnem domu. Kot zagotavlja koordinatorica projekta Celje zdravo mesto prim. asist. Jana Govc Eržen, bodo na posvetu »Ali smo dovolj učinkoviti pri obvladovanju bolezni srca in žilja?« dobrodošle informacije in nasvete dobili tako strokovnjaki s področja zdravstva kot širša javnost. »Dobili bodo informacije o razširjenosti posameznih dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih bolezni, poleg povišanega krvne-
Poučna predavanja v počastitev svetovnega dneva zdravja pripravljajo tudi v celjskih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Vrstila se bodo vse od torka do sobote, večina med njimi pa bo osrednjo pozornost namenila temi svetovnega dneva zdravja, povišanemu krvnemu tlaku. Ob tem se med drugim obetajo še predavanja o težavah z očmi, skrbi za jetra, demenci, odpravljanju bolečin v hrbtenici ... Na številnih si bodo lahko obiskovalci tudi izmerili krvni tlak, holesterol in sladkor v krvi.
ga tlaka bomo spregovorili tudi o debelosti in kajenju, slišali pa bomo še izkušnje dela in obravnave bolnikov v referenčnih ambulantah,« napoveduje Govc Erženova, ki dodaja, da bo posvet mi-
nil tudi ob pregledu rezultatov, izkušenj in priložnosti, ki jih je podal Nacionalni program primarne preventive bolezni srca in žilja, ki je bil vzpostavljen pred desetletjem.
Ste vedeli?
Mednarodni projekt Zdrava mesta je zaživel leta 1986 v Lizboni.
V mrežo zdravih mest je vključenih več kot 1.600 mest, ki si prizadevajo, da postane zdravje skrb vseh, tako v javnem kot zasebnem sektorju, ki lahko kakorkoli vplivajo na zdravje posameznika in s tem družbe kot celote. Celje je v mrežo zdravih mest vključeno že od leta 1991.
Kot obvešča MO Celje, bo program Svetovni dan zdravja 2013 v starem mestnem jedru na območju Prešernove ulice, mestne tržnice in Savinjskega nabrežja. Zato bo v soboto, 6. aprila, od 9. do 13. ure veljala začasno spremenjena prometna ureditev. Zapora Prešernove ulice in popolna prepoved parkiranja bosta veljali v večernih urah od 5. aprila 2013 do 13. ure 6. aprila 2013.
NA KOLESIH
53
Takšni prizori so na naših cestah prepogosti.
Leto 2013 se na področju varnosti cestnega prometa v Savinjski regiji ni začelo spodbudno. V prometnih nesrečah je namreč v dobrih dveh mesecih umrlo pet ljudi, v enakem obdobju lani nobeden. Tako Javna agencija RS za varnost prometa kot celjska policijska uprava pozivata k ukrepanju.
Za lastno varnost in varnost drugih v cestnem prometu moramo udeleženci največ narediti prav sami, predvsem z dobrim poznavanjem in spoštovanjem predpisov, še kako pomembna je tudi prometna kultura. Skrb in odgovornost za čim večjo varnost na cestah pa vendarle nista izključno na plečih voznikov, kolesarjev, motoristov in pešcev, pač pa, kot poudarja v. d. direktorja Javne agencije za varnost prometa Franc Pojbič, tudi na plečih policije, občinskih re-darstev, vzdrževalcev prometne infrastrukture, izobraževalnih ustanov in navsezadnje zakonodajalca - države.
Posodobitev izpitnih centrov
Pojbič, ki funkcijo vršilca dolžnosti direktorja agencije opravlja od sredine februarja, je prepričan, da agencija
pri svojem delu doslej ni bila dovolj učinkovita. Pravi, da je »škripal« predvsem nadzor, ki ga praktično ni bilo. Kot pravi, bo agencija v prihodnosti sprejela vse potrebne ukrepe, s katerimi bo izboljšala koordinacijo organov na državni in lokalni ravni, oblikovala bo celostne preventivne programe, prav tako pa Pojbič napoveduje ukrepe na sistemski ravni. Pri tem izpostavlja predvsem strožje pogoje in zvišanje norm za pridobivanje vozniških dovoljenj ter posodobitev organizacije izpitnih centrov. »Nedopustno je, da kandidati v Sloveniji še dandanes opravljajo teoretični preizkus znanja cestno-prometnih predpisov po pravilniku, ki je veljal v bivši Jugoslaviji. Ima le novo glavo, vsebina pa je enaka. Ob tem imamo teste, ki jih znajo že tudi nepismeni na pamet, nimamo pa še na
»Uvedli smo status mladega voznika, ki ga po pridobitvi vozniškega dovoljenja čaka še obvezen ponoven preizkus. Kljub temu ukrepu mladi povzročijo veliko prometnih nesreč, zato se sprašujem, koliko je ta sistem učinkovit. Ali smo s tem mladim povzročili le dodatne stroške ali pa bo dolgoročno res dal kakšne rezultate? Smo ena od petih držav v Evropski uniji, ki to imamo. Vprašanje je, kako dolgo še to obdržati in kdaj morda ubrati kakšne druge poti,« pravi Franc Pojbič.
primer inteligentnega sistema preverjanja testov, zato zdaj vendarle uvajamo elektronsko preverjanje,« pravi Pojbič in ob tem napoveduje tudi prenos določenih izpitnih kategorij iz okolij, kjer infrastruktura ni primerna za opravljanje vozniškega izpita za to kategorijo. »Ne moremo nekomu dati izpit v kraju, kjer ni nobenega semaforja, nobenega krožnega križišča in druge nujno potrebne infrastrukture, potem pa ga s tovornjakom poslati vozit v Trst. Proizvajamo kamikaze na cestah in to je izredno neodgovorno,« meni Pojbič in dodaja, da bo treba število izpitnih centrov zmanjšati in delo tistih, ki bodo ostali, bolje nadzirati.
Le krivda voznikov?
Vodja oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije Policijske uprave Celje mag. Elvis A. Herbaj pravi, da so policisti na celjskih cestah dovolj aktivni, kar po njegovih besedah med drugim dokazuje število obravnavanih prekrškov, ki je večje od povprečja v Sloveniji. Poudarja, da samo s policijskimi ukrepi nikakor ni mogoče preprečiti najhujših prometnih nesreč. Ob tem izpostavlja, da bi bilo treba pri prometnih nesrečah iskati ne le odgovornost voznikov, pač pa tudi morebitno odgovornost še koga drugega. Sprašuje se, ali bi letošnje tragične prometne nesreče v Savinjski regiji res zahtevale življenja petih oseb, če bi na primer odgovorni za upravljanje in vzdrževanje prometne infrastrukture svoje delo opravili tako, kot bi morali. Pravi, da ena od voznic morda ne bi umrla, če pod težo avtomobila ne bi popustila ograja, zaradi česar je avto pristal v po-
»Vsi plačujemo zdravstveno zavarovanje, pri čemer deluje sistem vzajemnosti. S tem ni nič narobe. A zakaj bi morali vi plačevati zame, če jaz ne spoštujem prometnih pravil, ali obratno? Medicina se je razvila in danes lahko reče, da bi posameznik v prometni nesreči utrpel za na primer 30 odstotkov manj poškodb, če bi uporabljal varnostni pas. Zakaj kritja teh 30 odstotkov stroškov zdravljenja ne zaračunamo temu posamezniku? Zakaj zavarovalnica tega ne zahteva in zakaj mu v tem primeru kasko zavarovanja enostavno ne upošteva, kot je to praksa pri alkoholu?« se sprašuje Elvis A. Herbaj.
Kako izboljšati varnost na cestah?
Zaskrbljujoče stanje cestnega prometa v Savinjski regiji - Zahteva po sistemskih spremembah
WQDQUODDSSfMOV® ®BÜD@VGI
wm
ICflTIURcic.no DobretinJko «7 SflMRJE R«90/ka ee/to 16
'/03)746 11001
d.a.i
Več kot S® let
z vami.
toku, še eno življenje bi morda lahko rešil primerno označen in osvetljen prehod za pešce, tretjega pa morda pravočasno spluženo in posipano cestišče. Čeprav nova zakonodaja predvideva tovrstno odgovornost, pa v sodni praksi zakon še ni zaživel.
Vseživljenjsko izobraževanje
Herbaj je prepričan, da bi bilo treba za izboljšanje varnosti na cestah preventivne programe varnosti poleg vrtcev in nižjih razredov osnovnih šol vpeljati tudi v višje razrede. »Potem ko naredijo otroci izpit za kolo, se izobraževanje zaključi in do 18. leta, ko se mladostniki najbolj
Policist Elvis A. Herbaj pravi, da bi moralo zasilno kladivo z nožem za razbijanje šipe in rezanje varnostnega pasu postati obvezen del opreme vozila, saj lahko v določenih primerih tudi reši življenje. Policijska uprava Celje je zavarovalnice in prodajalce avtomobilov na Celjskem povabila k sodelovanju pri preventivnem projektu, kjer bi promovirali in delili ta pripomoček, ki stane dva ali tri evre. Kot pravi Herbaj, se ni odzval prav nihče.
formirajo, se nihče več z njimi ne ukvarja. Ne gre samo za učenje prometnih znakov, pač pa za prometno kulturo in učenje medosebnih odnosov,« izpostavlja. Pomembno je tudi vseživljenjsko učenje, saj se, kot opozarja Herbaj, tehnologija na cestah in predvsem v avtomobilih nenehno izboljšuje. Večina aktivnih voznikov se v avtošoli ni učila vožnje v krožiščih, večina jih je vozila v avtomobilih, ki še niso imeli na primer tempomata, ABS-zavor, sistema aktivne zavorne
Odgovornosti za povečanje varnosti prometa se zavedajo tudi v občinskih redarstvih. Po besedah predsednika Komisije za občinsko redarsko službo pri Skupnosti občin Slovenije Boštjana Omerzela okoli 50 občin še vedno ni vzpostavilo občinskega redarstva, čeprav bi po zakonu to že morale storiti.
asistence ali sistema pomoči pri speljevanju navkreber »hill holder«. Herbaj zato meni, da bi morala država vozniška dovoljenja izdajati le za deset let, potem pa bi jih bilo treba obnoviti ter opraviti zdravniški pregled, kratek tečaj v šoli vožnje s seznanitvijo novosti in uro ali dve vožnje na terenu. Stroške bi morala po Herbaje-vih besedah sofinancirati država, tako da bi voznik za vse plačal največ 30 evrov. »Ko se bo to zgodilo, bomo imeli na dolgi rok zagotovo manj prometnih nesreč, kar posledično pomeni manj poškodb, manj delovno odsotnih ljudi in večji dobiček, tako posamezniki kot država.«
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA (arhiv NT)
54
RAZVEDRILO
ANEKDOTE
Začetnika francoske monarhije, kralja Francoisa I., je dvorni norec hudo razžalil in so ga zato obsodili na smrt. Kralj, ki je upošteval njegovo dolgoletno službo, mu je milostno dovolil, da si sam izbere način smrti. »Če mi res dopuščate pravico, da sam izberem način, kako naj umrem, me pustite, da umrem zaradi starosti.« Kralja je bister odgovor razveselil in res mu je podaril življenje.
Zadolžena za športnike leta
Dean Šuster: »Špela, imaš veliko dela?«
Špela Ožir: »Zakaj? Je spet kakšen športnik leta kje?«
Imamo prevod!
V prejšnjem Novem tedniku smo vas pozvali, da predlagate, kako bi enostavno v dveh ali treh besedah poenostavili razlago našega sogovornika o tem, kaj počne. »Po dolgoletnih izkušnjah na področju integriranega komuniciranja se je posvetil kataliziranju trajnostne rasti na ravni posameznika, podjetja in družbe, skozi krepitev ustvarjalnosti in temeljnih vrednot, razvoj voditeljstva, organizacijsko transformacijo, evolucijo komuniciranja in metamorfozo blagovnih znamk ...« Naš novinar Brane Jeranko je pred dnevi obiskal Soržev mlin in njegov lastnik Oton Samec, ki je naš zvesti bralec, je očitno »zmlel« naslednjo rešitev: naš zapleteni sogovornik je verbalni vagabund ali besedni klatež. Odlično!
MODROSTI
Najbolj učeni ljudje (Geoffrey Chaucer)
niso tudi najpametnejši.
Spraševali smo vas, zakaj vas vabimo k sodelovanju v akciji Za manj bolečin.
Pravilen odgovor se glasi: zbiramo za ultrazvok v pro-tibolečinski ambulanti celjske bolnišnice.
Majico Novega tednika in Radia Celje bo za pravilen odgovor po pošti prejel Alojz Volavšek, Gorica pri Slivnici 14, Gorica pri Slivnici.
NAGRADNO VPRA7ANJE
V časopisu je stran namenjena tudi našemu »zvočnemu bratu«. Kako se imenuje?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 2. aprila, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico Novega tednika in Radia Celje.
Na kvizu
Mujo na kvizu odgovarja na vprašanje za 100.000 evrov. Vprašanje se glasi: Katero je glavno mesto Hrvaške: a) Knin, b) Zagreb, c) Sisak, d) Split?
Mujo razmišlja in reče: »Poklical bi pomoč, svojega prijatelja Sulja.«
»V redu,« reče voditelj. »Halo, Suljo? Tukaj voditelj kviza Milijonar. Vašemu prijatelju se je zataknilo pri enem vprašanju. Imate 30 sekund za pomoč.«
»Zdravo, Suljo, kako si?« vpraša Mujo. »Kako so Fata in otroci, je kaj novega?« In tako se pogovarjata, dokler ne mine 30 sekund. Mujo ga ni uspel vprašati, katero je glavno mesto Hrvaške.
»In zakaj svojega prijatelja niste vprašali, kakšen je pravilni odgovor?« se začudi voditelj.
»Kaj bi ga spraševal, saj vem, da je Zagreb. Ampak nisva se slišala, odkar je šel v Avstralijo ...«
Za koga navijaš?
Mujo: »Haso, kaj bi ti naredil, če bi te lovil medved?«
Haso: »Splezal bi na drevo!«
»Kaj pa, če bi on šel za teboj?«
»Splezal bi še višje!«
»Kaj pa, če bi tudi on šel višje?«
»Jaz bi šel na vrh, na najtanjšo vejo!«
»Pa če bi še on splezal na vrh?«
»Pa Mujo, za koga ti navijaš, za medveda ali mene?«
Sami dobitki
Mujo stoji pred avtomatom za kokakolo. Vrže vanj kovanec in ven prileti pločevinka. Vrže še enega in spet prileti pločevinka. In tako nadaljuje, dokler se ne oglasi nekdo iz vrste za njim: »Oprostite, gospod, ste že končali? Tudi mi smo žejni.«
Mujo pa odgovori: »Dokler Mujo dobiva, Mujo igra!«
Šalo nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Njegov križ
Na veliki petek je mož ves dan delal in prišel domov šele pozno zvečer. Žena se ga je razveselila, bila pa je tudi presenečena, ker jo je objel in poljubil. »Kaj ti je danes, menda se nisi na veliki petek napil?«
»Kje pa! Nisem mogel k obredom v cerkvi, pa sem si rekel, da bom kar doma poljubil svoj križ.«
					4	5		1
	3	8						
					5	9		
	5	2		1				8
			4				9	3
4	6			2			5	
	8	6						
		1	9					
			1	3		4	2	
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Snežna nedelja pred dnevom
Če nam že pust letos ni prinesel pomladi, bo pa menda to storila vsaj velika noč, nas je večina upala še v začetku preteklega tedna. Kljub temu, da se sama sicer gospodinjskih opravil lotevam takrat, ko je »treba«, in ne takrat, kot zapovedujejo v ljudske navade ukoreninjene zapovedi, sem v prihod pomladi verjela tako močno, da sem se na vrat na nos vrgla v čiščenje oken. Da bo pogled v prebujajočo naravo bolj jasen, sem se tolažila, ko steklenih površin kar ni in ni zmanjkalo. Sem menda pretiravala, so mi kasneje sporočale boleče mišice povsod po telesu - še tiste, za katere sploh nisem vedela, da jih imam, so se tokrat oglasile. A je bil pogled na vrt bolj jasen natančno dva dni, potem pa se je pooblačilo in z neba se je spet vsu-lo ... na bleščeče steklo pa so se zaprmej spet zarisali grdi madeži.
Podobno so verjetno razmišljali tudi po občinah, ko so se lotevali organizacije vsakoletnih spomladanskih akcij čiščenja okolja. Celjani so se odločili, da je minuli konec tedna najprimernejši čas, sploh ker se te dni začenja velikonočno praznovanje, potem pa bodo že z obema nogama pri svojem občinskem prazniku. Če bi odlašali v drugo polovico aprila, bi menda narava že naredila svoje in se ne bi cvetoče grmovje prav nič elegantno prepletalo z ostanki polivinila, zveriže-nimi plastenkami in zbledelimi pločevinkami. Rokave je bilo torej treba zavihati minulo soboto. Prav veliko zavihanih rokavov v soboto dopoldne sicer nisem videla na terenu, zato pa je marsikdo pod zaščitnimi rokavicami imel še tiste ta prave, ki so vsaj malo grele premrle prste. In kljub dokaj pozni odločitvi o tem, kdaj se bo čistilo okolje, je za delo poprijelo kar precej ljudi. Med zbiranjem navlake v vreče so se - tako ob Šmar-
42
2	7	4	5	1	8	9	6	3
8	9	3	6	2	7	1	5	4
5	1	6	4	3	9	7	2	8
6	8	1	7	5	3	2	4	9
3	2	7	9	4	1	5	8	6
9	4	5	8	6	2	3	7	1
4	3	2	1	7	6	8	9	5
1	6	9	2	8	5	4	3	7
7	5	8	3	9	4	6	1	2
tinskem jezeru kot okrog mestnih blokov - našli tudi takšni, ki so v roke zgrabili grablje in metle. Da bo res »popedenano«, tako kot je treba! Jih je bilo sicer nekaj takšnih, ki so opozarjali, da bo menda že na večer zima spet zamahnila s svojim repom in da se prav natančen ne splača biti, saj bodo po travi spet polomljene vejice in veje. A je prevladalo stališče onih, ki so racionalno utemeljevali, da ničesar, kar je enkrat že narejeno, ni treba več delati.
Sama se sicer s tem ne strinjam. Vsaj za večino manj prijetnih opravil namreč velja, da jih je treba kar naprej ponavljati. Tako na primer me okna spet kličejo ... A sem potiho vseeno upala, da so se vremeno-slovci morda zmotili in bo po delovni soboti naše okolje čisto in urejeno pričakalo cvetno nedeljo. Da bi ta postala še cvetoča, namreč kljub dolgi in mrzli zimi ne manjka veliko. Jarice so celo že odcvetele, zvončki se te dni pozibavajo v družbi trobentic in tu in tam kakšne marjetke, narcise so večinoma tik pred tem, da zacvetijo, le nekaj več časa še manjka tulipanom .
Pa kaj, ko v nedeljo vsega tega ni bilo videti. Je sneg poskrbel, da smo imeli namesto cvetne snežno oziroma belo nedeljo. K vragu zdaj s tistim, kar so me učili v otroštvu: da je namreč bela nedelja prva po veliki noči. Letos to že ne drži. In mimogrede, če še niste pomislili na to: prihodnjo nedeljo tudi velike noči ne bomo imeli - pač pa velik dan. Prav v noči s sobote na nedeljo bomo namreč premaknili urine kazalce za uro naprej, kar pomeni, da se nam bo s prehodom na poletni čas za eno uro skrčila noč, zato pa podaljšal dan!
Narobe svet? Zagotovo! Čeprav morda za vsaj malce uravnoteženosti skrbi uresničitev starega pregovora, češ da zeleni božič prinaša belo veliko noč...
ISTA
radiocelje
',^95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
Križam Ke &
uganKe
TISOČI DELENOTE
SREDISCE VRTENJA AVTOMOBILSKA OZNAKA SLOVENIJE
Mislim, da morava več časa preživeti s svojimi otroki. Koliko pa jih ...
GLAVNO MESTO SICILIJE
ZGORNJA OKONČINA
DOLGOREPA PAPIGA
ZGODBA VSLIKAH
POŠKODBA ZARADI MRAZA
KRVNA SIROTKA
KOS POHIŠTVA STREMI SEDEŽI
12
BLAŽILNIK PRI AVTOMOBILU
ZDRAVNIK (ZASTAR.)
OZNAKA PEVKA IZRAELA PRODNIK -
MESTO VGRUZIJI
IGRALKATKACEV
VRSTA NEKDANJI
VTlČNFra ŠVEDSKI VTICNEGA PREMIER
(OLAF)
KLJUČA
SLOVNIČNA 7 KATEGORIJA GLAGOLA
HERCE-GOVEC
ČRNOGORSKO LETOVIŠČE 4.IN1. ČRKA
MAJHNEOCI (EKSPR.)
r
Počakajte malo. On je pravnik. Mogoče bi bilo dobro, da si ...
ERMIN RAKOVIČ
PRIPRAVA ZA VKLEPANJE
IZGINJENJE, IZGINITEV
ULIČNA PRODAJNA HIŠICA
OBLIKOVALEC
10
STROKOV-NJAKZA METODIKO
SLOVENSKI TEDNIK
NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK
PTICAZ DOLGIM KLJUNOM
IGRALKA
RINA SEVERNOAMERIŠKI INDIJANCI
VISLICE (ZASTAR.)
GLASEN POLJUB ANGLEŠKI PISATELJ (HERBERT)
SREDNJE-INDIJSKA NAREČJA
NEKDANJI FRANCOSKI TENISAČ (RENE)
TOLKAC
AMERIŠKI IGRALEC DOUGLAS
REKAV AFRIKI
IZVRŠNI SVET
KOMUNALNI DELAVEC NIZOZEM-SKO-BELG. ENOTATEŽE
DRŽAVA V JZ AZIJI
RIMSKA
105 KARSE VPLETE V KAJ
KARTONSKA EMBALAŽA
JEZERO (ŠKOT.)
RASNI MEŠAN EC MESTOV SZ ALŽIRIJI
BABILONSKA BOGINJA PRIPADNIK SEKTEV ZDA
14
URANOV SATELIT JUŽNOAMERIŠKI INDIJANEC
NAGIB, SPODBUDA
PIANIST BERTON-CEU
ANDRAŽ VEHOVAR
TROPSKI VIHAR
TISA (UUD.)
PISATELJICA PEROCI STROŽJA DISCIPLIN-SKAKAZEN
GOSPODARSKI RAZCVET
PESNICA ŠKERL
ŠPORTNIK,
KI GOJI KOŠARKO
DEL TELESA
SLOVENSKI NOVINAR MILIC
KANTAVTOR SMOLAR VLADE DIVAC
AMERIŠKI
IZDELOVALEC MIKROPROCESORJEV
RIBIŠTVO (STAR.)
OLGA GRAP PAPEŽEVA KRONA
SLOVENSKI PSIHOLOG (VINKO)
IGRALKA ZIDAR
DELITEV LETA NA DNEVE, TEDNE, MESECE
MESTOV NIKARAGVI
NESTROKOVNJAK
GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE, ENAKOST
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
3.	nagrada: majica NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 2. aprila.
Rešitev nagradne križanke iz št. 16
Vodoravno: OTKA, ZGUBA, OPRAH, FOSIL, STEČAJ, DALI, LIMA, UTRDBA, EMA, ELAN, OS, DU, GNITJE, JESSICA, ATOM, ROK, OBI, SLIKA, ZDROB, VLOM, KOLOR, VERB, BUČNICE, ELO, RK, ICIKA, ADENIN, SLONIČ, VU-HRED, ŠI, TEKST, VALILNIK, TOAST, OPOJNOST, ETAN, MIAMI, ALAH, KRN, KRST, JG, OM, SITULA, IDIOT, NOJ,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19					
Ona: Poslovni dogovor se bo prevesil na stran, kjer ne bo dobička ne za vas ne za vaše partnerje. Vse prepozno ste se zavedli, da ni vse v denarju, ampak je potrebno posvečati pozornost tudi obrobnim rečem...
On: Privoščite si krajši počitek in razmislite o dosedanjih ljubezenskih podvigih. Marsikaj se boste naučili. Pustite avanture na miru in se raje posvetite resnejšim opravkom.
Ona: Ne ženite si preveč k srcu, da ste se ob prevroči juhi opekli, to bi se lahko zgodilo tudi drugim. Brez tveganja pač ni uspeha. Svoj pogled usmerite v lepši jutri, ki vsekakor prihaja - počasi, a zanesljivo!
On: Zavedajte se, da bo vaša trenutna osebna odločitev vplivala na ljudi, ki so vam najbolj pri srcu, zato se nikar preveč ne zaletite. Trezen premislek vam bo vsekakor koristil pri odločitvi na ljubezenskem področju.
DVOJČKA ^
Ona: Vse v vašem ljubezenskem življenju se bo začelo počasi postavljati na pravo mesto in le še vprašanje časa je, kdaj vam bo uspel velik met, ki si ga tako želite. Potreben bo le malo bolj odločen pristop.
On: Neko povabilo bo sicer zanimivo in obetavno, a vendar to ni edina pot, da si zagotovite njegovo prijateljstvo. Sprejmite povabilo, četudi boste v začetku nekoliko zmedeni, predvsem zaradi nekoga iz preteklosti.
TR, VODILO, REŽIJA, REKAR, SARDINIJEC, EMILIJA, COLORADO, MATADOR, INARI, IB.
Geslo: papež Frančišek prvi
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za tradicionalno kitajsko medicino in majico NT&RC, prejme: Doroteja Krofl, Petrovče 171, Petrovče.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Marija Tovornik, Škofja vas 52h, Škofja vas.
3.	nagrado, bon za pico, prejme: Marjetka Kravina. Škar-nice 26, Dobje.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti, razen druge nagrade, ki jo lahko v mesecu dni prevzamete na oglasnem oddelku Nt&RC.
»pni TEMATSKI
siiituviiir v
Ona: Pogovorili se boste s partnerjem in tako v večji meri razrešili nesporazume, ki so zadnji čas kar na dnevnem redu. Vse bo odvisno predvsem od vas, saj imate vsekakor veliko več poguma, da pridete z besedo na dan.
On: Napako, ki jo boste naredili, vam bo prijatelj sicer odpustil, vendar bo med vama ostal trpek priokus po nezaupanju. Le zakaj se spuščate v stvari, za katere tako ali tako veste, da jih ne morete obvladati?
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Ozrite se okoli sebe in se poskusite vključiti v dogajanje. Vaša depresija vam lahko prinese resne posledice, zato bi bilo dobro razmisliti o krajšem oddihu, ki bi zanesljivo izboljšal vaše psihično stanje.
On: Spomnite se nekoga, ki vam je nekoč že veliko pomenil. Kdo ve, mogoče bo iz tega nastalo še kaj več kot le prijeten spomin. Toda pazite, da tega ne bo izvedela tudi vaša partnerka, saj bi to vse skupaj precej zapletlo.
eheze
Ona: Ne razmišljajte toliko o globini in pomenu nekega prijateljstva, ampak živite raje tako, kot vam narekuje srce. Nasprotnik, ki vam greni življenje, vas samo podžiga pri prizadevanjih, da bi čim prej dosegli cilj.
On: Nekdo vas bo precej kritiziral, vendar boste v njegovi kritiki našli tudi kanček resnice, kar vam bo pomagalo odpraviti nekatere pomanjkljivosti. Na koncu bosta postala celo prijatelja.
STRELEC
Ona: Podali se boste v raziskovanje širše okolice, pri čemer vam bo prav rad pomagal znanec, ki si že dlje časa prizadeva pokazati svoja čustva. Nikar ne bodite tako zadržani, ampak poslušajte glas svojega srca.
On: Presneto presenečeni boste, saj takšne reakcije pač ne boste pričakovali. To vam bo vsekakor dobra šola za prihodnost. Pravijo, da vsaka šola nekaj stane, kar velja tudi za vas. Prihodnjič bodite previdnejši!
KOZOROG
Ona: Teden pred vami bo kar nekako pust in zaspan, tako da se boste počutili odveč. Toda to še ne pomeni, da se ne bo pokazala možnost za prijetno ljubezensko avanturo, ki vam utegne precej popestriti prihodnost.
On: Kritična presoja situacije vam bo omogočila narediti potezo, ki vam bo odprla marsikatera vrata. Proti koncu tedna lahko pričakujete telefonski klic, ki vam bo le še polepšal že tako idealen teden.
Ona: Najprej vam sicer ne bo šlo vse po načrtu, kasneje pa se boste v poslu znašli kot riba v vodi. Poslušali boste nasvet prijatelja, ki vam bo želel pomagati, in to se vam bo pošteno obrestovalo.
On: V vašem srcu bo nastopila pravcata pomlad, posledica tega pa bo, da se boste kar preveč razcveteli. In nekdo bo ta cvet prav z veseljem tudi utrgal. Toda ostaja vprašanje, ali ga bo znal tudi dobro negovati...
DEVICA
Ona: Nekomu ne bo čisto prav, ko bo izvedel, kako ugodno ste prodali prvotno njegovo zamisel. Še najbolje, kar lahko storite, je, da pohitite in čim prej poberete vsaj svoj del zaslužka... ali še kaj več.
On: Od partnerke boste odločno zahtevali pojasnitev preteklih dogodkov, ona pa vam bo v tem tudi ustregla. Ko boste izvedeli resnico, vam bo odleglo, saj vas je strah, da je vsega konec. Resnica je ravno nasprotna.
VODNAR
Ona: Pozabite malce na službene težave in se posvetite svojemu partnerju, ki vas zadnje čase že kar pogreša. Precej morata nadoknaditi. Tako tudi ni nobenega strahu, da bi vama lahko bilo dolgčas. Čaka vas obilo zabave.
On: Nikar se ne zanašajte na govorice, ampak poglejte raje vase in kaj hitro boste videli pravo resnico. Je že tako, da se na koncu izkaže, da je človek sam sebi najboljši prijatelj.
Ona: Nekdo vam bo vztrajno pošiljal nedvoumne znake o svoji naklonjenosti, vendar se nikakor ne boste mogli odločiti za konkreten pristop. Nikar ne bodite tako sramežljivi, saj vam lahko to naredi več škode kot koristi.
On: Ne spreminjajte življenjskih navad, kajti v kratkem boste naleteli na človeka, ki vas bo prav zaradi tega koval v zvezde. To bo samo voda na kolesa vašega mlina. Torej se vam obeta prav prijeten in zanimiv teden.
2
3
4
6
5
8
13
9
11
18
16
19
15
17
56
RUMENA STRAN
V snegu obrezali šentjursko trto
Vse kar je prav, je v brado zarobantil mestni viničar Jurij Malovrh (na sredini), ko se je v gostem metežu lotil obrednega reza trte - potomke mariborske stare kavčine. Glede na to, da sta mu ob strani stala gospodar trte, šentjurski župan Marko Diaci in nekdanji prvi viničar Aci Urbajs (levo), bo trta v novo rastno sezono stopila brezhibno pripravljena. Rodovniški potomki bosta odslej rasli še pri vinogradniku Francu Pevcu ter ob železniškem muzeju Mihaela Bučarja. Tokratna rez je seveda imela vse od visokih gostov do kulturnega programa, kljub temu pa si jo bomo najbolj zapomnili po rekordno hitro opravljenem delu. Za lepše vreme ob trgatvi so se namreč zbrani priporočili kar v notranjosti Ipavčeve hiše. Če so tokrat nazdravljali s »kuhančkom«, pa iz Šentjurja ne poročajo.
OS
Foto: občinski arhiv
Najhitrejše glasbenice: pevka Irena Vrčkovnik, Špela Osterc iz Pihalnega orkestra Zarja in Maja Dušič iz Godbe Zgornje Savinjske doline
Absolutni zmagovalci veleslaloma: pevec Tomaž Malešič, Matija Seli-šnik iz skupine Kačji pastirji in Boštjan Mežnar iz ansambla Spev
Vijugali in se zabavali
Na Golteh so se tudi letos družili in tekmovali slovenski glasbeniki. Pomerili so se v veleslalomu, kar počnejo že 18 let.
Tokrat se je zbralo več kot 100 glasbenikov zabavne in narodnozabavne glasbe. V veleslalomski tekmi jih je sodelovalo 60, ostali pa so svoje spretnosti pokazali v družabnih igrah na snegu ali pa samo navijali. Absolutni
zmagovalec letošnjega veleslaloma je Matija Selišnik iz Radmirja, član skupine Kačji pastirji. Med ženskami je bila najhitrejša Špela Osterc, članica Pihalnega orkestra Zarja iz Šoštanja, ki je lani premočno premagala celotno žensko elito na svetovnem smučarskem prvenstvu glasbenikov v Schladmingu.
ZG
Koncert Poklon glasbenim legendam so oblikovali številni glasbeniki.
Poklonili so se glasbenim legendam
Celjski glasbeniki so se na nedavnem koncertu v Celjskem domu poklonili svetovnim glasbenim legendam. Poleg prave glasbene poslastice je imel koncert tudi dobrodelno noto.
Pobudnik koncerta je bil glasbenik Marjan Petan, ki se je prelevil v John-nyja Casha, njegova žena Majda Petan
pa v Mahalio Jackson. Na povabilo za sodelovanje so se odzvali še trije glasbeniki, ki prav tako neizmerno uživajo ob petju pesmi legend glasbene scene 20. stoletja. Jana Kvas je dvorano napolnila z glasbo Edith Piaf, Janez Goršič z največjimi uspešnicami Louisa Armstronga, Uroš Perič pa s pesmimi Raya Charlesa. Glasbenikom je pri organiza-
ciji koncerta na pomoč priskočil Zavod Celeia Celje, koncert pa je bil odlična priložnost za dobrodelnost. Denar od prodanih vstopnic - nabralo se je 2.320 evrov - so namenili otroškemu oddelku celjske bolnišnice, ki je tako korak bližje nakupu analizatorja izdihanega zraka.
AD, foto: GrupA
Pomlad vsaj na modni stezi
Kaj bomo nosili v pomladnih in poletnih dneh? Upamo, da ne bund in plaščev. Otoplitev bo prinesla tudi spremembo v garderobi in na tradicionalnih Modnih navdihih v Celju smo videli vrsto privlačnih oblačil ustvarjalcev s Celjskega.
NC, foto: GrupA
Trojica, ki je že 15 let tesno povezana pri pripravi Modnih navdihov: modna oblikovalka Jolanda Thaler, frizerka Darja Kocmut in organi-zatorica Vladimira Skale.
Vedno lepo urejeni in elegantni: Marija Marolt, nekdanja ravnateljica zdravstvene šole, in Aleksa Gajšek Krajnc, pred leti nepogrešljiva v županovem kabinetu v Celju