Stev. 10.	V Ljubljani, dne 10. marca 1910.	Leto XXIII.
.ti______-__--------------r:,,--=====
Kaša politika.
Dva politična dogodka iz zadnjega fcasa moramo pribiti na tem mestu, ker sta — vsak v svojem oziru — zelo važna za naše ljudstvo.
1. Dober teden je, kar so na Dunaju Bodli skupaj naši in ogrski ministri, da tee pomenijo o trgovskih pogodbah z Romunijo, Srbijo in Bolgarijo. Našim bravcem je znano, da je proti glasovom poslancev naše stranke državni zbor na Dunaju potrdil pogodbo z Romunijo in dal za eno leto pravico vladi, da sme 'skleniti pogodbe tudi z drugimi državami, zlasti s Srbijo in Bolgarijo. To {je bilo vpitja o ti reči. Socialni demo-jkratje in liberalci so se drli na vse pre-Jtege, da so naši poslanci podražili kruh |n meso, ker so z obstrukcijo preprečili (imenovane pogodbe. Liberalni modrijani so kmeta zmerjali z oderuhom, !£eš, ko bi se sklenile trgovske pogodbe, bi se odprle meje, in vse bi bilo cenejše. Povsod so zanašali svoje laži. Tam, ikjer so mora kupovati žito in moka, .iso na vsa usta vpili: Poslanci so krivi, iker ne puste odpreti mejd. Obenem so pa na kmetih kričali: Cona živini bo padla, ker bodo poslanci meje odprli. Posebne brihtnosti ni bilo treba, da se ije spoznala ta res kruljava laž. Vendar so se pa nekateri ljudje, zlasti po mestih, dali zaslepiti ž njo in so res mislili, da bi naš državni zbor lahko draginjo olajšal, če že ne popolnoma odstranil.
Mi smo svoj čas v »Domoljubu« natančno pojasnili, kako je s to rečjo in smo rekli: Naša država sama brez Ogrske ne more sklepati nobenih trgovinskih pogodb. Na Ogrskem pa sedanji državni zbor vanje ne bo privolil; zato Je vse vpitje proti našim poslancem
prazno in brez podlage. V naši državni zbornici je ponehala po zaslugi naših poslancev obstrukcija; pogodba z Romunijo se je potrdila; vlada ima pravico skleniti pogodbo s Srbijo, Bolgarijo in Argentinijo. In konec! — Nič, prav nič. Ogrski ministri so pri skupnem posvetovanju izjavili, da ne morejo pritrditi nobeni pogodbi, marveč da morajo to vprašanje predložiti državnemu zboru, ki se ima šele izvoliti. Kdor ne otiplje zdaj vse hinavske gonje proti zastopnikom našega ljudstva, mu ni pomagati. Smili se nam ubogi so-cialno-demokrašld delavec, ki je upal, da se polajša draginja, ko se sklenejo omenjene postave, in ki zdaj vidi, kako kruto so ga nalagali njegovi listi. Naši bravci pa vedo, kako natančno in zanesljivo je naš list pojasnjeval ta važna vprašanja.
2. Koroški Slovenci imajo težke boje za najpreprostejše pravice. Zadnji čas so Nemci jeli celo proti temu huj-skati, če je kdo na slovenskem Koroškem, zlasti v Celovcu, zahteval v slovenskem jeziku vožne karte pri želez-nični kasi. V Celovcu, glavnem mestu dežele, kjer prebiva domala tretjina Slovencev, se res ni dalo dobiti žclez-ničnih kart v slovenščini. Par naših mož, ki s tem niso bili zadovoljni, so zaprli na rotovžu. Poslanec Grafen-auer je že vložil pred Božičem vprašanje na železniškega ministra v tem oziru, toda minister ni nič odgovoril. Zato je pa v zvezi s svojimi tovariši stavil ob sedanjem zasedanju nujni predlog, ki zahteva od vlade, da se ta nezaslišana krivica takoj popravi. Že to je pomagalo. Predno je prišel predlog v razpravo, je že naročila vlada, da se morajo tudi v Celovcu na slovensko zahtevo dajati vožne karte. Vendar je bilo pa potrebno, da se je predlog obravnaval, in da je tako cela zbornica
in ž njo cela di'žava zvedela, da Slo-* venci ne pustimo nikomur pometati s seboj. Zanimivo je bilo, ker so se v tem slučaju prvikrat združili vsi Slovani, tudi Poljaki. Vsi so podpirali Grafen-. auerjev predlog, ki bi bil gotovo dobil potrebno dvetretjinsko večino, ko bi na bili nemški socialni demokratje, ki se sicer tako radi bahajo, da so pravični, sklenili proti glasovati. Številke pri glasovanju so postale potem brez po-> mena, ker Slovani imajo pač navadno večino v zbornici; dveh tretjin, ki jih je za nujne predloge treba, pa ne spravijo skupaj. Zato je mnogo poslancev pred glasovanjem odšlo. Vkljub temu pa moramo reči, da so naši poslanci s svojim predlogom sijajno zmagali. Železniškega ministra stol je znatno omajan in vladi je izrečena resna beseda, naj pazi, da ne bodo njeni uradniki delali krivic in neumnosti.
Znamenito je dalje tudi to, da so nemški liberalni poslanci Korošec Do-bernig in Štajerc Wastian priznali, da je slovensko ljudstvo zadnja leta silno napredovalo, in da je zlasti njegova gospodarska organizacija močna in lepa. Dobernig je pozival celo Nemce na jugu, naj se slovenščine uče. V štirih sejah se je zbornica bavila z zadevo, ki se tiče koroških Slovencev, in je s tem pač pokazala, da smo dorasli, in da bo treba vladi in Nemcem z nami drugače delati, nego doslej.
Izmed slovenskih poslancev sta govorila Grafenauer in dr. Krek. Prvi je v dveh daljših govorih pojasnjeval razmere koroških Slovencev. Poslanci vsoh strank ga silno radi poslušajo, ker govori jasno, odkrito, od srca in se zna nepopisno lepo norčevati iz nasprotnikov in sicer tako, da se morajo nazadnje sami smejati. Celo voditelji liberalnih Nemcev hvalijo njegove zmožnosti in občudujejo njegov nastop.
Drugi govornik je pa povzel iz vseh govorov nemških poslancev proti predlogu bistvene ugovore in jih neusmiljeno raztrgal, če se zahteva v slovenskem jeziku v glavnem mestu dežele i<jer prebiva nad 100.000 Slovencev' karta v slovenskem jeziku, je to izzivanje. Če dotičnik s tem ni zadovoljen, in se vsled tega razburi, se to imenuje p r o t i p o s t a v e n upor. Ko vse to nič nc pomaga, se pa začne kričati, da se prezira zgodovinski razvoj razmer na Koroškem. Preden bi kdo smel zahtevati v slovenščini karto v Celovcu, bi moral menda napraviti na vseučilišču izpit iz zgodovine. Zgodovinski razvoj je bil sicer tak, da kmečko in delavsko ljudstvo ni nič pomenilo, danes ob času splošne volivne pravice pa mora to pasti. Noben stan nima nad drugim gospodstva, pa tudi nobeden narod nad drugim narodom ne. Delavno ljudstvo plačuje davke in daje vojake in ima pravice, ki mu jih nihče jemati ne sme. Ob gro-movitem smehu je govornik rekel: Če že hočete zgodovino študirati, pa sezite n. pr. 500 let pred Kristom nazaj v Perzijo, kjer je žalibog že umrli kralj Arta-kserkses vse svoje naredbe objavljal v vseh jezikih svojega kraljestva. — Slovencu, ki zahteva zdaj svojo pravico, se mu pravi, da hujska. Če je pa ne zahteva, pa brž Nemci zakriče, da je bilo vedno tako in se na podlagi svoje posesti branijo kasneje ustreči pravični želji.
Ob viharnem odobravanju je govornik z ozirom na očitek, da duhovniki hujskajo, izrekel besede: Svoj čas je prezirano slovensko ljudstvo imelo samo duhovnika na svoji strani; duhovnik mu ostane tudi zanaprej zvest, ne kakor njegov gospod, marveč kakor njegov služabnik.
Lepa in častna je bila naša razprava, in ker smo ob nji prvič pridobili vse Slovane, pomenja začetek nove, lepše bodočnosti.
Deželni zbor tajski.
Uvrstitev cest.
Vas Dol. Zemon prosi za uvrstitev občinske poti z Vrbovega skozi Dol Zemon do reške državne ceste med okrajne ceste Prošnja se je izročila deželnemu odboru, da preišče zadevo. Proš-
niVn , fu! PriP°r°čal poslanec Ravnikar. Ob toj priliki je izjavil
deželni odbornik dr. Lampe
sledeče: Deželni odbor ima nad pol-
ceTa Sč°PPI0ri Za UVrStitev ličnih cesta. Ce se boclo prošnje reševale na
mur^U!^01"-80 Se doslei se niko^ mu ne ustreze, m mnogi se bodo čutili zapostavljene. Uvrstitev cesta naj se izvrši v veliki meri. Najprej je treba preračuniti stroške, ki bi vsled tega na
sWoftrCiSkati je treba' katere IS
Bke^ceste se morajo sprejeti med okraj-
ne in katere okrajne med deželne ceste Predlagam: Deželnemu odboru se naroča, naj predloži sistematičen pregled o uvrstitvi občinskih cest v okrajne in okrajnih med deželne. (Odobravanje.)
Uravnava Gameljščice, Dobravice in Poljščaka.
Za upravni odsek je poročal poslanec Povše in predlagal: Prošnja va-ščanov iz Gamelj, Šmartnega, Skaru-čine, Vojskega, Vešče, Polja in šinko-vega turna za uravnavo Gameljščice, Dobravice in Poljščaka se odstopi deželnemu odboru, ki naj izposlujc pri kmetijskem ministrstvu, da bo državni urad za zagradbo hudournikov izdelal potrebne načrte in proračune. C. kr. vlada se pozivlje, da smatra uravnavo teh voda za nujno in izdelavo načrtov pospeši.
Dr. Šusteršič prav toplo pozdravi ta predlog. Z regulacijo bo pridobljeno nekaj vodne moči. Deželni predsednik naj stori vse, da se ta akcija v kratkem času izvede.
Zaklad za pokojnino dacarjev
se opusti. Nastal je bil vsled sklepa deželnega zbora leta 1894. Vanj se je stekal del nagrad, ki so sc dovoljevale da-carjem. Ta zaklad se je nabiral do leta 1900. Ker je bil denar obrostonosno naložen, jo narasel kapital do konca lanskega leta na 46.674 K 65 h. Do tega zaklada dacarji nimajo pravice. Dacarji, ki so izstopili iz deželne službe, so dobili že odpravnino, a ti, ki so še v službi, pa so zavarovani pri državni zavarovalnici za zasebne uradnike. Zaklad nima sedaj nobenega pravega pomena. Kar je pa dežela bivšim deželnim da-carjem še dolžna dati, se jim lahko da naravnost iz deželnega zaklada. Zato predlaga poslanec dr. Žitnik v imenu finančnega odseka: 1. Dacarski zaklad se opusti. 2. Bivšim deželnim da-carjem, ki so nad deset let zadovoljivo služili ter so podpore vredni in potrebni, se dovolijo primerne milostne pokojnine ali odpravnine. 3. V ta namen se odloči 4000 K iz deželnega zaklada. 4. Deželni odbor naj v tem smislu reši prošnje bivših deželnih dacarjev Kastelica, Pirnata, Kuntariča in Vodnika. (Sprejeto.)
Nato je poročal poslanec Povše o celi vrsti prošenj, ki se tičejo večjidel vodnih stvari, in sicer: 1. Občina Št. Jurij pri Grosupljem prosi za uravnavo potoka Št. Juršica. Se odstopi deželnemu odboru, da napravi ogled potoka in zamočvirjenih zemljišč in poroča deželnemu zboru.
,^™2'*,RaVno t0 se zS°di 3 Prošnjo »Kmečke zveze v Moravčah« za uravnavo Drtišce.
m J- J£nez Kolman v Begunjah za po-
g nT, ?b BeSun»i. Prošnjo co rešil deželni odbor.
4. Janez Adamič v Ponikvah želi IvilT Za, tr,bljenje PožirafnTov. Se 3ev! deŽelnemu odboru v ugodno
5.	Občina Preserje prosi za vodo* vod. Ako ga je res potreba, naj deželni odbor izdela potrebne načrte.
6.	Občina Črešnjevec tudi želi vode. Deželni odbor bo sklepal o tem.
7.	Franc Anžlovar in tovariši jg Mavrla žele imeti kapnico. Presodil bo stvar deželni odbor.
8.	Ker se posameznikom ne dajejo deželne podpore, sc zavrne prošnja Iv, Kobeja v Vukovcih.
9.	Andrej Maurer želi podpore za zgradbo mostu čez Savo pri Sv. Jako« bu. Prošnjo naj reši deželni odbor.
10.	Prošnja občine Radence za pod« poro k zgradbi občinske ceste pri Do], Radencih se odstopi deželnemu odboru, in ravno to se zgodi s prošnjo okv.i cestnega odbora vrhniškega za nak< nadni prispevek k cestnim zgradbam Polliovgradec-Zalog in Vrzdencc-St, Jošt.
Odgonski sprevodniki
Kuppfer, Smrekar, Altman in pl. Novak dobe zvišane plače za 1000 K. Enako zvišanje sc naj izposlujc tudi od deželi nega odbora v Gradcu in Celovcu.
Prošnje, ki jih zbornica ne bo mogla rešiti,
se odstopijo vsled predloga poslanci dr. Ž i t n i k a deželnemu odboru v ie« šitev.
8000 K podpore
dobi Postojna za zgradbo in popravo bolnišnice.
Bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji,
kjer dobi toliko bolnikov iz Dolenjske« ga zdravniško pomoč brezplačno, ho dajala dežela letnih 20.000 K za bolni« ške stroške. Za razširjenje poslopja se dovoli 20.000 K, a 30.000 K se bicz< obrestno posodi.
Zdravniki deželne bolnišnice
prosijo za zvišanje dosedanjih nagrad in ureditev službenega razmerja. \\ imenu finančnega odseka je predlagal poslanec Pogačnik, da se prošnje odstopijo deželnemu odboru v prouče« vanje in poročanje v prihodnjem zasedanju. Poslanec dr. Oražen je žago-varjal prošnjo zdravnikov. Proti tonu se jc oglasil
poslanec Demšar,
ki se čudi, da prihajajo zdravniki s prošnjo, ker so se plače vendar uredile ' že z reorganizacijo deželnih uradov. Za zdravnike je primarijat najboljša j reklama za njihovo privatno prakso. Mi smo mnenja, da se je z reorganiza« jL cijo uredilo plačilno razmerje za dolgo 1 vrsto let. (Pritrjevanje.)
Jasna izjava	. I
načelnika kluba naših poslancev dr< »usteršiča naj bo vodilo deželnemu od« boru in deželnim uslužbencem. Izjavili je: Pred enim letom smo reorganizirali' deželne urade. Glede na službene raz« mere je stvar jasna. (Tako jel) Pri i'^ organizaciji deželnih uradov smo se mi postavili na kulantno, velikodušno sta*
dišče nasproti deželnim uslužbencem in tudi primarijem. (Res je! Odobravanje.) Ko se je enkrat sklenila reorganizacija deželnih uradov, mora biti stvar za daljšo dobo urejena. Najmanj dvajset let moramo imeti mir od te strani! (Tako je! Odobravanje.) Pri nas ne sme biti tako kakor je pri državnih uslužbencih, ko prihajajo razne kategorije uradnikov vsako leto s prošnjami. Tako se ne pride do konca. (Pritrjevanje.) •Mi smo bili prepričani, da je bila reorganizacija deželnih uradov potrebna, pa smo jo izvršili. Toda ko je enkrat .urejeno, potem dosledno odklanjamo itake prošnje, kakršne so se sedaj vložile. To naj si zapomni deželni odbor, pa tudi deželni uslužbenci. (Odobravanje.) Ko je bila reorganizacija v razpravi, sem jaz to mnenje zastopal in zbornica mi je pritrdila. Naša stranka se teg:a načela drži in se ga bo držaia. .(Odobravanje.)
Ko je še dr. Oražen zagovarjal Zdravnike in je zahtfeval za nje manj dela, pa višje pokojnine, je zbornica z večino glasov sprejela predloge finančnega odseka. In s tem je bilo seje konec.
DRŽAVNI ZBOR.
Državni zbor je sprejel vladno predlogo glede vojaških novincev tudi ,v tretjem branju. Za novince je glasoval tudi »Slovenski klub«, člani »Jugoslovanske zveze« se pa glasovanja niso udeležili. Slovenski klub je izjavil, da 6 svojim glasovanjem nikakor ne misli dati vladi kake zaupnice, temveč da glasuje za novince le, ker je to državna potreba. Sedaj je na dnevnem redu zbornice proračunska razprava, za katero pa ni posebnega zanimanja. O proračunu govori le malokdo, večinoma se čujejo same pritožbe v narodnem oziru. iGovoril je v tej razpravi tudi ministrski predsednik, ki je zopet govoril kaj lepe besede, iz katerih pa žal skoraj gotovo ne bo kaj prida. Obljuboval je, da bo vlada delala na to, da se narodni boji kolikor mogoče omeje, zlasti s pravičnostjo v upravi. Tudi glede sprave Čehov in Nemcev na Češkem si je delal najlepše upe. Kot glavno nalogo zbornico je omenjal socialno zavarovanje in finančno reformo. Obljuboval je tudi preureditev železniške uprave in omenjal tudi vladno predlogo glede laške pravne fakultete, slovenskih zahtev po vseučilišču pa seveda še omenil ni. Izrazil je tudi željo, naj bi zbornica, kolikor mogoče hitro sprejela za stalno izpremenjeni poslovnik, ker sedanja izprememba velja, kakor je znano, samo do Božiča. Mnogo zanimanja je zbudil nujni predlog poslanca Grafen-auerja glede znanih dogodkov na celovškem kolodvoru. O tem več v uvodnem članku. Vlada je predložila zbor-
nici zakonski načrt glede novega vinskega davka. Plačevalo bi se sicer nekaj manj od hektolitra, toda davka prostega je tako malo vina, da je davek nesprejemljiv. Koliko bi bilo to znižanje davka pri hektolitru koristilo vinogradnikom, spoznamo, če pomislimo, da bi donašal vinski davek ravno še enkrat toliko, kot dosedaj, namreč šest milijonov. Plačevalo bi se po 4 K od hektolitra vina, 3 K 60 h od vinskega mošta in 1 krona za sadjevec. (Sedaj znaša splošni davek za vino 5 K 94 h in 1 K 48 h za sadjevec.) Toda davka ne bi plačevali samo vinogradniki od svojega lastnega vina, ki ga porabijo doma za družino, in bi vsled tega finančni stražniki stikali za tem, koliko vina kdo spije. Davka prosto bi bilo tudi vino za jesih, žganje in poskušanje ter ono, ki ga porabi vinogradnik na potovanju. Večji davek bi bil na vino v steklenicah, in sicer za šumeče vino od 50 h do 5 K, kakor je vredna steklenica, za drugo vino pa po 4 h od 1 K vrednosti. Če se je vlada vdala pivovarnar-jem, da ni zvišala davka na pivo, bo morala upoštevati tudi težki položaj malih vinogradnikov, katere bi novi davek v prvi vrsti zadel. Bivši minister Schreiner bi se sedaj rad maščeval za to, da je bil tako nenadoma postavljen na cesto. Ponudila se mu je prilika, ko je naučni minister pozval deželnega šolskega nadzornika Leschanofskyja v Inomostu vsled njegove pretirane strogosti na nasvet tirolskega namestnika, naj prosi za pokoj. Schreiner je vsled tega spravil nemške nacionalce v ogenj, da so proglasili Leschanofskega za narodnega mučenika in sklenili glasovati proti proračunu naučnega ministra. Poslali so tudi deputacijo k Bienerthu, ki ji je vso stvar pojasnil, nakar so pričeli pogajanja z naučnim ministrom. — Vsi avstrij. svobodomiselni nemški poslanci so se sedaj združili v »Nemško narodno zvezo«, ki šteje sedaj 78 poslancev. — Gosposka zbornica je sprejela rekrutno predlogo in se bavila tudi z vprašanjem dalmatinske železnice, ki jo namerava ogrska vlada izrabiti na škodo naše državne polovice v svoje namene. Glede iste železnice je stavil dr. Šusteršič nujni predlog v državnem zboru, ki poziva vlado, naj pritiska na ogrsko, oziroma hrvaško vlado, da zgradbo pospešita. — Ta teden prične baron Bienerth nova pogajanja s »Slovansko Enoto«, ki je pa že izjavila, da ne namerava zapustiti svojega stališča, da morajo priti Slovani tudi v vladi do svojih pravic.
OGRSKO.
Khuenove »priprave« za volitve so že toliko napredovale, da namerava že 24. t. m. razpustiti zbornicg. Potem razpiše nove volitve in novi parlament namerava sklicati meseca junija. — Naučni minister je postal grof Zichy.
BALKAN.
Z zvezo balkanskih držav bo težko kaj, ker ji nasprotujeta Avstrija in Nemško. S tem je gotovo tudi v zvezi
potovanje kralja Petra v Petcrburg in Rim. V Peterburg gre kralj 22. t. m. Začetkom mu je car svetoval, naj poizkuša preje doseči sprejem na dunajskem dvoru, ker bi ga potem gotovo sprejeli na vseh drugih dvorih. V Pe-terburg potujeta v istem času, kot srbski kralj, tudi rumunski prestolonaslednik in črnogorski knez. Med Črnogorci in Srbi vlada sedaj prijaznejše razmerje, ker so Srbi izgnali one Črno-gorce, ki so pobegnili iz Črnegore vsled znanih bombnih afer. To je zahievai baje ruski car in sicer kot pogoj, da sprejme kralja v Peterburgu. — Doji ob turško-bolgarski meji so prenehali. Gotovo sta jih udušili obe vlati na pritisk velevlasti, ki so izjavile, da bi v slučaju, ko bi bilo vsak trenolek pričakovati vojske, storile vse, da jo preprečijo. — Govori se, da se misli grški kralj kmalu odpovedati prestolu na korist prestolonaslednikovega sina. V Atene je prišlo šest članov mladotur-škega odbora s Krete, da se pogajajo kako urediti dogovore Turčije in Gršk« glede Krete. — Grška zbornica je sprejela izpremembo ustave.
GETSEMANI.
Večerno solnce se je skrilo, v Getsemanu že mrak leži, Sin božji žalosten in zmueen v tem vrtu moli in kleči:
„Vse storil sem za rod človeški zapustil sveto sem nebo, prižigal svetu sem resnico, preganjal dušno mu temo.
Kot koklja zbira svoje mlade sem vedno zbiral ljudstvo to, z besedo božjo sem ga pital, napajal ga z ljubeznijo.
Ostal pokoren bom do smrti, kot bil sem Ti vse žive dni, nebeški Oče, Tvoja volja, no moja naj se zdaj zgodil"
Za rod človeški vse je storil v Getsemanu zdaj sam kleči, na Golgoto že v duhu gleda srce v bolesti mu ječi.
Pred sabo zre vse milijone, kako od križa proč beže, a zre že druge milijone, ki za tem križem se vrste.
Krvav mu pot na čelo stopa, na tla pa pada sveta kri in angel s kelihom se bliža, da mu tolažbo podeli.
Večerno solnce se je skrilo, v Getsemanu že mrak leži, po gori množica kričeča hiti s kolmi in bakljami . . .
Fr. PavM.
□£31
^nnnanaaaaaoaa"
LISTEK
DC3I
aaaanannnaa°an[:
Skrivnost najdenke.
Povest. — Spisal Reimmichl.
(Konec.)
»Tvoj oče mi je pisal nekaj pisem, ki so bila zame žaljiva — o tebi ni bilo v njih niti pozdrava, niti najmanjše besedice.«
»Jaz ne vem ničesar o kakih pismih, nisem jih ne pisala, ne čitala. Oče je bil po pravici nekoliko nevoljan, menda mu tega ne boš tako hudo zameril.«
»Toda to še ni bilo najhujše. Poslal mi je osem tisočakov za tvojo vžgejo v naši hiši, meneč, da se vse lahko poplača z denarjem. Kakor ti je znano, sem jih takoj vrnil. Ne maram takega denarja, dasiravno sem navaden kmet.«
»Tudi o tem mi oče niti besedice ni omenil,« je trdila grofica v zadregi; poznalo se ji je, da jo je sram tega očetovega ravnanja. »Moj Bog, veš, da bi ne bila dovolila, če bi bila vedela . . . Hudo mi de, da se je kaj takega zgodilo.«
Lokar je bil popolnoma presenečen. Milo se mu je storilo pri srcu, da je tako napak sodil o svoji ženi. Že je bil pripravljen, da bi jo prosil odpu-ščenja, ali tedaj mu je šinila nova misel v glavo.
»In ko jo prišel moj otrok na svet, sem prejel samo kratko in hladno naznanilo, kakršno so pošilja napol tujim ljudem. Nobene besede ne o tebi, ne o otroku, kakor bi mi ne smelo biti nič mar! Take sreče ob rojstvu prvega otroka bi ne privoščil niti najhujšemu sovražniku!«
Zopet sta zalili sram in rdečica grofičino obličje. Dokaj časa ni mogla dobiti primerno besede, slednjič je odgovorila boječe:
»Seveda, ko sem morala vse dopisovanje prepustiti očetu. Stari mož je vsled svojih bridkih izkušenj procej nezaupljiv in me čuva z neko ljubosumno ljubeznijo; napram tujcem ali manj poznanim je tupatam res nekoliko oso-ren, dasiravno želi v srcu vsakemu najbolje. — Prosim te, ne gnevaj se zaradi
l6iga • Pmv rada b' Poravnala kri-vico 1U ti jo je storil, in ti zato dajem
?aht°nZad°šeenje- Četi Je drag™ lahko vzameš otroka.«
otroka?« ^ ^Prašal mož presenccen m prestrašen. Zadelo "a ie kakor strela z jasnega neba ° J
»I katerega? Svojega!«
»Tilka, ali se šališ, ali je resnica?«
»Kaj se bom šalila, če ti pa rečem 1
PrG1T 'l1® Sem> le vze™ ga!« '
Molče je mož strmel vanjo in si še vedno ni mogel verjeti. Toda obenem se mu je stemnilo obličje in vprSt nekoliko nevoljno:	i^nje
»Torej ne maraš otroka, Tilka? Kako dn ga nimaš več rada?«
»Saj ga imam rada,« je odvrnila, »bolj kakor svoje življenje. Smiliš m ml, ker si tako osamljen, in imaš tudi nekaj pravice do njega.«
Govorila jo mehko, ljubeznjivo —
spravljivo ...	y . .
»Tilka,« je odgovoril moz ginjen, >*e žrtve ti nočem nalagali. Zadovoljen bom, če bom smel otroka tuintam samo videti in če mi ne boš zapirala vrat, kadar bom prišel.«
»Torej nočeš ničesar od mene? Mislila sem, kako boš vesel moje ponudbe.«
»Samo nekaj bi te prosil, če bi bilo mogoče — da mi vse odpustiš. Drugega si ne želim. O Tilka . . . !«
Zdrsnil je prednjo na kolena in z obema rokama stisnil njeno desnico. Grofica ga je lahno potegnila kvišku in Lokar je čutil, kako jc pri tem trepetala njena gorka desnica.
»Ali torej res nočeš otroka?« je vprašala iznova in sc skušala pomiriti.
»Iz srca rad — Bog mi je priča! Ali kaj boš revica počela brez njega? Smilil bi se mi črviček, ki bi pri meni no imel matere in bi ga morale dekle pitati.«
Tilka mu je nežno pogledala v oči in jo odgovorila z izpremenjenim glasom:
»France, kaj pa če bi še mati šla z njim?«
»Kaj si rekla, Tilka?« jc zahripal mož in si otrl solzo.
»Če bi šla z otrokom domov, na Lo-karjevino?«
»Na pose te, misliš?«
»Ne, France, da ostanem pri tebi
—	kot žena!«
Mož je strmel kakor okamenel. Ni si upal verjeti, da je prav umel njene besede. Pa saj so ga zrle njene oči tako zvesto in ljubeče. Najrajši bi jo bil objel krog vratu in goreče, poljubil, toda oplašila ga je njena vzvišena, očaru-joča postava in ostal je nepremično na svojem mestu. Tedaj se jc sklonila žena k njemu, ga lahko objela krog rame in ga nožno in iskreno poljubila. Le napol je čul njene proseče besede:
»France, odpustiva drug drugemu! Naj bo odslej vse pozabljeno!«
Segla mu je v roko in zdaj sta si v svoji prekipevajoči ljubezni vedela toliko povedati, da ni hotelo zmanjkati sladkih besedi, da so jima vrele iz srca, kakor vre studenčnica iz neusahljivega vrelca. Slednjič ga je vprašala žena kar naravnost:
»France, kdaj pojdeva domov?«
»Kadar hočeš, dušica, danes, jutri .. . kar reci . . .1 Ne, ne, poprej ti moram doma pripraviti, da boš sprejeta, kakor so zate spodobi!«
»Srček, čemu to?« je ljubkovala žena, »saj ne potrebujem drugega kakor tvoje ljubezni . . .«
»Tilka,« je odgovoril presrečni mož v skrbeh »pozabila si, da je tudi mož
-	grofka IT* ^ ^ Si U visokcga ^du
»Da sem le tvoja žena, to mi je naj< ljubša čast . . .«
»Ali kaj bo z očetom? Za Boga, kaj bo dejal na to?« ga je zaskrbelo vnovič, »I kaj bo dejal? Moja sreča je njo, gova sreča . . . Ljubi me tako iskreno, da mi ne bo odbil nobene prošnje. Si-cer sva pa že zdavnaj dogovorjena, kaj bi bilo potem, če bi me ti prišel iskat,« »Kaj? Govori, prosim . . . !« »Postavil bo na Zlatem brdu poleg tvoje domačije vilo ali gradič, kjer bo. mo bivali skupaj v miru in sreči. Se< veda bova še vseeno lahko gospoda-rila kakor poprej.«
»Ni mogoče! Kar misliti si iib upam o tem, Tilka . . . Oh, kako si do. bra in skrbna! Zdi se mi, kakor bi bil začaran pastir, ki ga je lopa kraljičina povišala v svoj plemeniti stan . . . Kal;c naj ti povrnem tvojo ljubezen? Vdac ti bom vse žive dni kakor pokoren hlapec . . .«
Sklonil se je ponižno pred njo tei skušal ujeti njeno desnico, da bi jo poljubil. Toda žena mu jo je odtegnila ir pripomnila resno:	*
»France, tudi zdaj naj ne bo med nama nobeno razlike. Kakor sva si bila poprej, tako ostaneva v bodočo . . .«
Nato jc vstala od mize, ga lahno poljubila na čelo ter smuknila iz sobe Topot se jc vrnila takoj — prinesla je dete in ga položila možu v naročje. Iz oči ji je žarela tiha in blažena materinska sreča. France je vzel dete in ga dolgo, dolgo ljubkoval, božal in po< ljubljal . . .
Popotnik, ki je prišel čez leto dni po dolini mimo Zlatega brda, je uuln-dal na griču poleg Lokarjevega doma nov, ponosen gradič, ki se je videl daleč naokoli. V njem je stanovalo troje srečnih ljudi in dvoje nedolžnih ange!j< čkov. Prvi je bil star šele poldrugo leto, a je že čul, čc si zaklical njegovo ime: Lorenzo — drugega pa so pred kratkim položili božji krilatci na zemljo in mu jc bilo ime Francek.
□oocpactoDaaaaaairjnl
--M
lueri

»Od česa si tako utrujen?« vpraša pobožnega samotarja njegov opat. Ta mu odgovoril »Slediti moram dvema zajccma, loviti dva sokola, voditi dva skobca, enega zmaja krotiti, enega leva brzdati in streCi enemu bolniku.« — »Kdo ti jo pa ukazal tako Čudne stvari?« vpraša opat. — Na to odgovori samotar: »Zajca sta moji nogi, ki ju moram odvračevatl od pre-naglenih korakov, sokola sta moji oiesi, k' vedno previsoko letata, skobca sta moji roki( katerima moram braniti, da ne posežeta v pravice bližnjega, zmaj je moj jezik, lev moje srca polno napuha, zavisti, sovraštva in jeze, in boN mk, kateremu moram streči, to je moje telo-Ali jo torej Čudno, Ce sem utrujen?«	J
. . .
dva *celata dV& nai101 norca skuPaJ> postaneta,
RAZGLED PO DOmOVINI

Naš listek. V današnji številki se končuje povest: »Skrivnost naj-ld e n k e « ; povest smo dali ponatisniti in se dobiva kot lična knjižica, izvod za 60 v. Naroča se v Katol. Bukvar-tni v Ljubljani. V 12. številki začne-imo prinašati krasno in zanimivo po-ivest: »Črna želi a«; snov je vzeta jjz Reimmichclnove povesti »Črna žena«.
Liberalci — Masarykovi častilci. Liberalno dijaško društvo »Prosveta« ihoče tudi na deželi med počitnicami Osrečevati naše ljudstvo s »poučnimi« predavanji in knjižnicami. Kak duh vlada v tem društvu, priča dejstvo, da priredi »Prosveta« v proslavo češkega profesorja Masaryka v Ljubljani v Mestnem domu predavanje. Kdo pa je ,ta Masaryk? Rojen katoličan, ki pa je odpadel od katoliške ccrkve in prestopil k protestantizmu. V duhu svojega »spreobrnjenja« tudi širi med dijaštvu svoje svobodomiselne nazore. Če gre »Prosveta« za njim, tedaj je pokazala, kak duh vlada v njej.
»Slovenski Narod« se silno jezi, da se zavedni katoliški Slovenci ne morejo ogrevati za Ciril-Metodovo družbo, plasti mu je hudo, da se tudi Korošci odtegujejo. Če bi vladal v družbi krščanski duh, brezdvomno bi bili vsi Kanjo. Da pa so je družba odtujila, so ikrivi liberalci sami, ker so jasno pokazali, da jim je le za liberalizem in nc Za drugo.
V skrajno nizkotnem tonu jc začel fcopet »Slovenski Narod« svojo pisavo, odkar je izjavil dr. Tavčar da ni on urednik, ampak le nadzornik. Brez vsega sramu napada knezoškofa in mu očita stvari, kot goljufije itd., ki so samoposebi popolnoma zlagane. Da kdo tako pisanje obsoja, ni potreba, da bi bil naš pristaš. Nadzornik »Naro-d<ov«, dr. Tavčar, vse to pusti, dasi-ravno dobro ve, da »Narod« laže.
Župan Ivan Hribar v Ljubljani je zbolel in se podal na Dunaj, da ga operirajo.
Dvoboj. Dolgo se dela na to, da bi
postava odločno prepovedala dvoboj v vsakem slučaju. Zgodil se je zopet nov slučaj, ki priča, kako plitvo je umeva-nje časti, katero se hoče doseči s kru-•tim sredstvom dvoboja. Na Dunaju sta se sprla dva uradnika. Vsled razpora •je prišlo do dvoboja, ki se je končal s (tem, da je eden uradnik drugega ustrelil do smrti.
Po nedolžnem obešen. Leta 1902 se Je izvršil umor na nekem Amerikancu. Osumljena sta bila Hrvata Kokovič in Petrovič. Kokovič je bil obsojen na vislice in je bil tudi res obešen, Petrovič e bil pa obsojen na 20 let ječe. Sedaj ele po osmih letih se je sodniji nazna-
nil sam neki Vastelo ter priznal, da je on umoril Amerikanca. Ta dogodek priča, kako peče človeka vest, če tudi se umakne svetni pravici, priča pa tudi, kako pomanjkljiva je vsaka svetna pravica. Dobro, da vodi ljudi vsaj zavest, da je nad nami pravičen Sodnik, ki v6 tudi za naj skrite j še pregrehe in krivice, ki se god6 na svetu.
Ptice selivke se zopet kot nazna-njevalke spomladi vračajo z juga. Race so v velikih jatah te dni letele preko Ljubljane ter se konečno izgubile v severni smeri. Tudi druge ptice selivke prihajajo. Pomlad trka na vrata.
Nagrado za rešitev življenja, 25 K,
jc dobil Janez Snoj iz Tacna. Rešil je Lovrenca Malcnška iz Šmartnega z nevarnostjo lastnega življenja.
Kranjska vinarska deželna zadruga je vložila protest na finančno ministrstvo proti nameravanemu vinskemu davku. Želeti je, da bi jo posnemale v tem vse vinarske zadruge, občine in druge korporacije v vinorodnih krajih, kajti novi vinski davek bi naše vinogradnike, kateri so vsled vinske krize že itak v skrajno slabem položaju, popolnoma uničil.
Za duhovnika se izdaja 35-letni vrtnarski pomočnik Ivan Frakelj in pobira milodarc za uboge otroke in za cerkev sv. Jožefa v Celju. Navihanec je obrit, oblečen podobno duhovnikom. Ker je verjetno, da sc še marsikje pojavi, naj sc ga izroči žandarmeriji.
Pobegnila sta od dela pri hotelu »Tivoli« prisiljenca Otilijan Magorin in Jožef Zachur. Prvi je iz Istre, drugi iz Češkega. Oba sta ušla v prisiljeniški obleki.
Odlikovanje. Finančnemu svetniku Francu Zajcu v Ljubljani je izreklo finančno ministrstvo ob priliki njegove vpokojitve priznanje za njegovo dolgoletno uspešno delovanje.
Žhrinorejska zadruga se je ustanovila v Poljanah nad Škofjo Loko.
Zastrupljanje lisic se sedaj splošno vrši s strupom, ki se imenuje strihnin. Lovci se ga vsepovsod poslužujejo; toda vpraša se, ali tako pokončavanje lisic ne provzroča več škode, kakor koristi. Prvič lovci streljajo ptice, da jih zastrupijo in imajo za vabo. Že na ta način se pokonča veliko koristnih ptic, ki pridno uničujejo gosenice in druge škodljive mrčese. Še več škode se pa napravi, ker od zastrupljenega mesa in zastrupljenih ptic ne jedo samo lisice, ampak tudi druge koristne živali, k£-kor psi, mačke in zlasti koristne ptice pevke, in jih tako na stotine pogine. Poleg tega se lahko pripeti, da se s
steljo strup zanese v hleve, med svinje itd. Prosimo naše poslance, da se v tem oziru kaj pametnega ukrene.
g Iz Smlednika. Smlejci smo zelo potrpežljivi ljudje. To nam potrdi marsikdo, posebno pa še naša poštarica Ciuha. Skrajno potrpežljivo hodimo po tri- ali štirikrat s kako denarno pošil-jatvijo gledat pred poštni urad, če so morda vrata odprta, a dostikrat se je treba tudi tretjič in četrtič vrniti ali pa čakati po pol ure ali še delj na mrazu in snegu na milostno, da se ponižajo, priti v urad, dasi so uradne ure. Vemo, g. Ciuha, da ljubite šport, da se radi drsate, napravite kak izlet itd., nimamo nič proti temu. Samo to-le zahtevamo od Vas prav odločno: 1. Da ste med uradnimi urami v uradu, in 2. da postopate s strankami tako, kot se spodobi z ljudmi! Red hočemo imeti na pošti, in če ga ne bodete napravili in držali sami, bomo skrbeli, da ga bodo napravili drugi. Ali ni škandal, da stranke rajši nosijo na pošto eno uro daleč v Medvode, kot pa na domačo pošto? — Ob tej priliki si dovoljujemo tudi vprašati, kaj je s selskim pismo-nošem za Trboje in Zapoge. Od ravnateljstva je dovoljen, sedaj je spet vse zaspalo. Prvo kot drugo treba spraviti v red!
g Tržiške novice. Tržiško kaplanijo jc posetil pretekli teden tat. Obiskal je obe sobi gg. kaplanov ter iz vsake odnesel nekaj kronic. G. Čadežu je odnesel tudi britev. Postrcžnica ga je pre-< podila opoldne, ko je hotela v sobo. Še isto noč se je moral vrniti zopet v kaplanijo, ali je bil pa njegov spremljevalec notri. Zjutraj je bilo okno na župnijsko dvorišče odprto na stežaj. Uzmovič je bil skočil skozi okno in ube-žal. Trije orožniki so hiteli za njim v sredo popoldne, a skril se jim je naj-bržc v gozd. Gotovo je bil tat isti Poga-čar, ki je izvršil že več tatvin po kranjskih župniščih in kaplanijah ter je par dni preje pobegnil z nekim drugim jetnikom iz celovškega zapora. Prišla sta najbrže čez Ljubelj. — Vreme imamo pomladansko. Snega skoro nič. Tcloh, trobentice in druge pomiadanske cvetlice že cveto po vrtovih in logih. — Predstava, katero je priredilo društvo sv. Jožefa, je izborno izpadla. Občinstva je bilo polna dvorana. Tamburaši, pevke in pevci so vrlo dobro rešili svoje vloge. — Nagle smrti je umrla pred par
5'
ledni soproga pekovskega mojstra go spa Lassnig. Naj v miru počival
,r Bohinjska Srednja vas. Prihodnjo nedeljo, 13. t. m., se vrši III. redni občni zbor našega izobraževalnega društva »Savica«. Obenem bo tudi kratko predavanje. Na sporedu je poročilo tajnika, blagajnika in volitev odbora. K obilni udeležbi vabi odbor. -Umrl je v Srednji vasi dno 4. t. m. znani vodnik nemškega planinskega društva Lovrenc Skantar. Naj počiva v miru' Lotos je to že osemnajsti mrlit v naši župniji. — »Na Gorenjščem jo fletno, k' so vsoče gore, pa bistri studenci in bele ceste I« — poje znana narodna pesem. Zal, da za našo dolino nc velja kaj posebno, ker ravno naša voda in naše ceste delajo pri tej lepi pesmici večkrat zelo neprijetne izjeme. Ob zadnjih nalivih, ko se jo posebno zraven še močno tajal sneg po gorah, jo prihajala v vas po studencih čisto bela in rjava voda. Vodnjak je v celi vasi cn sam, a ob suši sc še ta posuši. Da taka voda, kakršna prihaja v vas ob podobnih prilikah, ni posebno okusna in zdrava, se samoobsebi razume. Če jc kak posebno hud naliv, se sploh vsi dotoki zamaše s peskom in blatom, tako da vode sploh ni. Jasno je, da je v takih razmerah neobhodno potreben vodovod, ki bi sc dal napraviti z malimi stroški in z izvrstno pitno vodo. Prod časom so že obetali, da pošljejo inženirja, ki bo stvar premeril in ogledal, a »njega od nikoder ni«. — Gledo cesto smo že tudi moledovali in prosili — glede naše in koprivniške, ki je šc prav posebno potrebna, in ne bomo nehali. Upamo, da naši poslanci nc bodo pozabili naše dolino, ki gre vedno kakor on mož zanje v boj pri volitvah. Drugod so mnogo stori v povzdigo tujskega prometa in za razne športe — nikar naj se ne pozabi v prvi vrsti na domači promet in na to, kar je v prvi vrsti potrebno za blagor domačega ljudstva! — Na tisoče in tisoče hlodov (»Stokov«) roma vsako leto, kar točo nova železnica, iz naših gozdov. Seveda si polnijo z našim losom žepe v prvi vrsti razni lesni prekupci in špekulanti. Pač si domačini služijo lepe denarco, toda mislečega človeka mora vseeno napolniti to ravnanje s strahom, ako le nekoliko pogleda v bodočnost. Ako se bo ravnalo z lesom in gozdi tako nadalje, bodo naše gore v
^ ?vPUStoScn Kras in potem -ubogi Bohinj! - Ali res tu ni nobenega
varstva in pomoči? Prav umestna hi
bila v tem oziru stroga postava ki hi omejevala nepremišljeno" sckan% goz-
g Iz selške doline. Častne oh č a n e dr. šusteršiča, dr. Kreka, Evg Jarca m Fr. Demšarja, izvoljene v oli črnski sej dne 7. januarja t. 1. v Zelnikih, je deželni odbor z odlokom z dne 28. februarja potrdil. Hud je bil bol
Zf ,Drkl;at ie prišel komisar, poslan od deželnega odbora, preiskavat vso stvar v Železnike. Konec vsega je deželni odbor jih je potrdU o1
in sedaj jih - hvala Bogu-
imamo vk IJ u b vso m u li beralnemu terorizmu. Vsi liberalni upi so šli po vodi, ostala sta jun samo še dva. Prvi jc, da bo upravno sodišče potrdilo njihovo laži, kar jo pa popolnoma izključeno, kajti šc je na Dunaju pravica. Drugi in zadnji up pa jo, da sc bodo častni občani sami odpovedali. Toga pa no bodo storili, ker nikakor ni nečastno biti častni občan v občini, ki je po ogromni večini v taboru Slovenske Ljudske Stranke!
g Selca. Zadnji čas razširja neki napol pečeni liberalec po Cešnjici in Studencm vesti, češ, da so selški Orli strankarski. Imamo tudi fante iz Češ-njice in Studcnega, ki so pridno udeležujejo telovadbe; vprašajte te, ali jih ločimo od drugih Orlov, in potom govorite! Sicer nam je prav, če sc nam nasprotuje, saj nas to šc bolj utrdi in navdušuje k delu. Vendar si zapomnite, da se je treba boriti z uma svitlim mečem, ne pa s slamo v glavi in s figo v žepu! — Orel.
g S Trate v poljanski dolini. V 7. številki »Gorenjca« so je zaletel nek dopisun »hribino glave« v propadle konsume, v cestni odbor in v županstvo na Trati. Zmeda sicer nc zasluži odgovora. Vendar zaradi jasnosti nekaj besedi. Ustanovitelj in načelnik dobravskega konsuma je bil neki »Siškar«, ki se pa ni razumel na kupčijo. Ko je videl, da nc gre, jo je od-kuril doli proti Žabji vasi, v zadrugi pa pustil nered. Njegov naslednik, neki »Kovač«, je zadrugo vodil približno po Siškarjevem receptu; ko je tudi ta kmalu dovršil svoje poslovanje, se je pokazalo nad 4000 kron primanjkljaja; če tudi jc prej »farbal«, da jc toliko dobička, ki ga bo treba prikriti pred oblastjo radi tega, da ne bo preveč davka. Oba ta dva načelnika sta bila pa pristna liberalca prej in sta šc dandanes. Takrat pa sta sc iz gotovih namenov za kratek čas lo navidezno spreobrnila, da so ju ljudje volili v vodstvo. Tako jc prišla zadruga v dolgove, iz katerih jo ni bilo mogoče rešiti. Tako je stvar, a dopisun hoče vso krivdo zvaliti na »Zadružno zvezo«. — Ravno tako jc s ccstnim odborom.Novi cestni odbor, ki je podedoval od starega eol kup dolgov, čudežev delati nc more V
Tnoo1^ nc morc snc^a odstraniti na 10.):^00 km obsežni deželni in okrajni cestni črti. Morda bi to izvršil vsega-mogočni »Gorenjcev« dopisun, samo vprašanje je, če bi znal prijeti na pravem koncu za lopato. Ni resnica, da so nastali dolgovi radi preložitve klanca v Podgori stroški tega dela znašali so
lrTlCl 3,1 058 K 92 vin" torei »e tisoč lo h Ji v,' k0t 4?°Pis«" fdi. Pozabil pa jc k tem stroškom
SK^stvF^
katere pa deželni	% I)rik,ado'
ni mogel dovoliti. Dopisun je pač sla, bega spomina, ali pa je morda pozabiV da je bila tista obstrukcija s kravjimi' zvonci v rokuh liberalnih poslancev, in ravno ti so takrat onemogočili dcloVa-nje. Deželni zbor je tudi dno 14. maja" 1904. pooblastil deželni odbor, da snio okrajnim cestnim odborom, kateri no morejo z 20 % doklado izhajati, dovo, liti višjo, a ne nad 50 '/o presegajočo doklado. Pa tej ponudbi sta se odzvali samo dve občini. — Radi opozoritve I da po gostilnah in šnopsarijah ni vse v ' rodu, izjavljamo, da je tako v pretežni večini po liberalnih gostilnah! Poskrbeli bomo, da se v prihodnje dopisniku v tem oziru ustreže in glede dovolitve licenc, plesov itd. najstrožje postopa. Upamo, da nam bo slavna c. kr. žan-darmerija šla na roke. Prav, vso v bla-gor ljudstva!
Dobrova pri Ljubljani. V nedeljo, dne 13. marca, sc vrši redni občni zbor našega izobraževalnega društva. Ker jo to društvo že nekaj let jako malo delovalo, bo ta občni zbor pomenil začetek novega dela na društvenem polju. Zadnji čas pač vneto deluje telovadni odsek Orel, ki se je ustanovil v majni-ku lanskega leta. Za nadalje so je sklenilo, da se sprejmejo tudi ženske v organizacijo, kar naj zavedne Dobrov-čanke vpoštevajo! Prihitito v velikem številu na občni zbor, da se po Orlu pričeto vztrajno delo razširi po celi Dobrovi! Bratje Orli, storite svojo dolžnost in agitirajte za obilen pristop k društvu! — Naša požarna hramba obstoja tudi menda samo zato, da so tri besede več na Dobrovi. Zadnji čas jc, da stopijo za to sposobni fantje in možje skupaj in ukrenejo vse potrebno gledo dela. V kratkem sc namerava sklicati občni zbor. Naj ne bo samo glas upijo-čega, požarna bramba jo vendar pov-od potrebna, saj nesreča nikoli ne počiva!
g Kranjskogorske novice. Občni zbor posojilnico v Kranjski gori sc je vršil zadnji četrtek. Posojilnica lepo uspeva; ima tudi obsežen delokrog. Čistega dobička izkazuje lani (1909.) 2035 K; vsega rezervnega fonda jc sedaj blizu 24.000 K. Dalo sc je pri tej priliki več podpor raznim dobrodelnim in občekoristnirn društvom; med temi tudi gasilnemu društvu v Kranjski gori. Vendar je občni zbor soglasno sklenil sledečo resolucijo: »Občni zbor posojilnice v Kranjski gori najodločnejše obsoja strankarsko in proticerkveno stališče, ki ga jc zavzelo imenovano društvo s tem, da sc po inicijativi in agitaciji njegovega načelnika ostcnlativno ni udeležilo procesije sv. Rešnjega Telesa, in dovoli naprošeno podporo lc pod tem pogojem, da se razmere pri gasilnem društvu izpremene.« — Gospod Joško, struna je napeta, samo še enkrat udarite ob njo, pa bo zabrenčala, da vam bo šlo skozi ušesa in še komu drugemu ali kaki drugi. Svaka sila do vremena! Doslej smo molčali, ker srno imeli obziro, -1 pa vse do gotove meje! Ce je vam prav, — nam tudi! — Snega smo ime11
tos dosti. Kidali smo ga, da je bilo eselje. Pa smo tudi zaslužili. Takole akih 8000 K nam je padlo v žep. Že-eznica in državna cesta sta nam jih ali. Pa vedno še mislimo, da pride ov. Smo pač v kranjski Sibiriji. Za en el bo prav, za enega pa ne. Nekateri ravijo, da je pri nas devet mesecev ima, tri mesece pa ne. Te ljudi bi radi a laž postavili. Vsaj za letos. Sedaj d najkrasnejši dnevi. Da bi tako osta-o. — Kap je zadelav četrtek na lašem kolodvoru bivšega mlinarja šenka. Izstopil je zvečer ob 7. uri na tolodvoru, da bi šei Podkoren, napravil je par korakov in se nato zgrudil mrtev. Ponesrečnec je bil star 65 let, jdoma iz Britofa pri Kranju. Klicali so Zdravnika, ne pa duhovnika. To ni pravi V podobnih slučajih ne izgubite glave! — Pokopali so ga v nedeljo v Kranjski gori. — Mnogo naših nelavcev dela v Dobrači na Koroškem. Vozijo les. Začetkom zime je bila jdovolj slaba, ker je bilo premalo snega, Sedaj je bolje. Če bo še dolgo tako ostalo, ne bodo prišli prazni domov. — jSodnija se je podrla, tako so pisali pred kratkim liberalni časniki. Stlarsikomu je jelo že veselja utripati Srce, vsaj onim, ki imajo pravde, pa ne prav čisto vesti, češ: saj v »maruško« Jtte pridem. Pa je že zlomek: tako sod->iija kot »maruška« še stojita. Podrlo Se je pa res sodnijsko gospodarsko po-Islopje pod preveliko težo snega. Zmcč-(kalo je nekaj voz, stare bukve, ki so friotri na varnem, se pa sploh ne dajo fcmečkati. Kdor ima veselje, naj pride fotografirat!
O	amjaaaeaoaaacannaa	
u a D	Dolenjske novice	u □ D
o	aiLJC ]nm inannaaaac	ia
d Na Vačah nekdo s tinto zamorca Kttniva. Kar je zadnji čas »Domoljub« [dokazal, tega se varuje kot maček vre-16 kaše. Samo drugam hoče pozornost Ibralcev obračati. Tega ne pove, da bi bil pri nas lepo mir, če bi le učitelj Blagajna nehal šariti. Ko je napravil zgago pled posestniki, začel nam je s svojim »Sokolom« kugo širiti med neskušeno mladino. Če bi mi takega početja ne jpobijali, nismo vredni, da nas je kedaj Slovenska mati moliti učila. Kadar jdolg cviren prede, se zateka pod varstvo umazanega »Slovenskega Doma«. Ko je lani radi silne agitacije ob volitvah imel sitnosti, je ta zakotni listič (pisal, kako je pri nas obče priljubljen Jsa narod in kmeta velezaslužni učitelj. ' tTa »zavedni kmet« zopet zadnji čas bli-|§Bči kot naš ljubljenec in dobrotnik v :ltem listu, ki od laži živi. Pa kake kitajske besede dopisnik piše: servirati, afera, imuniteta, metoda itd., ki jih kmet he razume! Proti nam ničesar ne dokaze, pač pa še »Čukcu« ne prizanese. Kadar bomo mi mladino na balo vozili ter do ranega jutra plesali, se pa oglasite! Če smo za drag denar iskali
v najem prostorov, smo bili bolj pošteni, kot on, ki je cele tedne v š o 1 i kar na svojo roko »Sokola« pripravljal. Povemo mu še, da se nam ne gre za posamezno osebo, pri nas ni nihče nenadomestljiv, tudi župan ne. Liberalci vo-dite^ie osebno politiko. Kolikrat smo slišali na shodih ,da Slovenska Ljudska stranka ne pozna nadvlade duhovščine. Duhovniki delajo složno z drugimi stanovi za pravi blagor ljudstva. Bere naj oni ne oponašajo, ki jo nič ne dajo. Kolikor so jo naši dedje pred več kot sto leti dajali, jo tudi mi brez očitanja dajemo. Mesto, da bi nam povedal, kako se gospodari z denarjem pri njegovem gasilnem društvu in kmetijski podružnici, pa hujska z neKdanjo delitvijo podpor pogoreiceni, ki so bili razen enega vsi zadovoljni ter prejem podpisali. Kačun se hrani, a ga do danes ni nikdo zahteval. Kateri Zupan na svetu pa plačuje za občino iz lastnega žepa? Za lansko birmo je prejšnje županstvo na raznih mestih postavilo in plačalo pet slavolokov za malenkost 15 kron, ki jih je sedanje pod učiteljevo strahovlado črtalo. Tudi Blagajna je dobil smreke na županski račun, črke za napis v župnišču, zelenje so mu prinesli otroci. Če je kupil žebljičke, je imel en groš vseh stroškov. Pa on, ki v cerkev ne hodi," bere in razširja liberalne časopise ter kot tak gre škofu dve pesmi zapet, očita drugim hinavščino! Lahko ga jezi, če se razsodni kmetje muzajo njegovemu silnemu prilizova-vanju. Dokaže naj, s čim jim je koristil! Razun električne luči, žage na špirit in mlina na sapo nam lahko pokaže samo še drevesnico, ki je taka, da nas je sram mimo iti. Pri zadnjih občinskih volitvah je on zelo agitiral. Še živijo ljudje, ki so jih liberalni agitatorji noč in dan nadlegovali in jim vse mogoče in nemogoče obetali. Še je živ mož, ki so ga namenoma tako z žganjem napojili, da ni mogel k volitvam; še živi oni, ki so ga z vozom pripeljali na volišče. Mi nismo nikogar napajali in sle-parili. Koliko je s tem kmetom koristil? Prej je bilo 56 procentov občinskih do-klad, sedaj jih je pa 78. Kaj se to pravi? On je najprej liberalen agitator in šele potem od davkoplačevalcev plačan učitelj. Zakaj pred občinskimi volitvami, na dan sv. Elizabete še šolske maše ni bilo? Kaj bi počeli, če bi imel pri nas več kot deset pravih zagrizenih pristašev? »Domoljubovih« trditev z dokazi ni mogel s sveta spraviti. Kaj si izmisli prekanjeni lisjak? Dobiti od kmetov par zaupnic. Predno je ljudem prišel v roke zadnji »Domoljub«, jih je bilo treba prenagliti. Zakaj ni čakal nedelje, da bi se bili razgovorih, zakaj se gre? Prava reč je že, če se podpišejo najprej najožji pristaši, da je Blagajna dober učitelji Slišimo, da se je ta in oni bal, da bi ga ne imeli za »Domoljubove-ga« dopisnika, ako bi se branil podpisati. Zopet drugi imajo otroke v šoli itd. Koliko je taka zaupnica vredna, bi se lahko prepričali. Če bi zapisali, da ga nimamo radi, bi dobili gotovo skoro vse tiste podpise in koliko še drugih.
d Z Vinice, f Radeckyjev veteran. 28. februarja 1910 je umrl Iv. Simonič na Novi Lipi pri Vinici, ki je bil rojen 12. marca 1825. Leta 1846 je bil potrjen k 9. lovskemu bataljonu. Vojskoval se je na Gornjem Laškem. Prvo bojno polje je bilo: Padua-Monte-velo, zatem Piacentija, Goite, Montaro, Verona itd. Pri Mantovi je vjel laškega častnika in mu vzel sabljo. Častnik ga je prosil, naj ga izpusti in mu ponujal 400 gld., a on je odvrnil: »marš Est-rajh« in ga tiral k polkovniku. Bil je 16krat v ognju. Pravil mi je, da je bilo najhujše pri Santa Luciji. »Stal sem v prvi vrsti pri svojem stotniku, kar pri-« de mimo nas Njega cesarska visokost Franc Jožef; slišal sem Radeckega, ki je opozoril Njega cesarsko visokost, naj se ne podaja sem, v tako nevarnost, a v tem hipu pade sovražna kroglja pred me, dvigne se in leti preko moje glave, pade med prve noge konju, na katerem je bil Nj. cesaraska visokost, zopet se dvigne in pade na drugi kraj, kjer se je razpočila in razletela.« Takrat (leta 1848) je bil Iv. Simonič odlikovan s srebrno kolajno II. reda. Leta 1849 se je bojeval pri Novari, bil zadet od sovražne kroglje v členek desne noge, ki so mu jo izsneli šele čez tri mesece. V tej bitki je bil odlikovan z veliko srebrno kolajno. Leta 1851 je bil odpuščen iz vojne službe. Zadnja leta je imel tri vojaške ustanove, tako da je dobival s svoto, ki mu jo je nosila velika sre-> brna kolajna, na leto 619 K 96 h. Njegova brata Mihael Simonič, rojen 17. maja 1828, in Jožef Simonič, rojen dne 14. marca 1832, sta služila pri c. kr. pešpolku št. 17 ter sta bila oba v vojski ranjena, Jožef je bil nekaj časa ujetnik na Francoskem. Imenovana sta umrla pred nekoliko leti, zdaj počivajo vsi trije bratje junaki — patentalni in-, validi — mirno v hladni zemlji.
Sodražica. Izobraževalno in pevsko društvo »Glas« je imenovalo na občnem zboru dva za društvo zaslužena moža, preč g. župnika Fr. Travna in g. župana in deželnega poslanca Frana Bartola za častna člana. — Hranilnica in posojilnica je imela preteklo leto 465.227 K 58 h denarnega prometa.
d Vinarska zadruga v Metliki je razprodala, kakor čujemo, precejšnjo množino vina po celi Kranjski. Vinogradniki oklenite se je!
d Iz Tržišča na Dolenjskem. V tem letu smo imeli že drugi roditeljski sestanek v tukajšnji šoli. Predavanje je bilo nad vse zanimivo in današnjim alkoholnim časom zelo primerno. Gosp. nadučitelj Skulj je zelo poljudno in zanimivo predaval o škodljivosti alkohola. Predavanje je pojasneval s skiop-tičnimi slikami. Najprej nam je gosp. predavatelj razlagal, kako alkohol škodljivo vpliva na najvažnejše organe človeškega telesa. Za tem nam je kazal v raznih prizorih družino, katero je nesrečno storil »kralj alkohol«, kateremu je bil vdan družinski oče. Mnogoštevilno občinstvo je napeto poslušalo pre-potrebne nauke o škodljivem alkoholu, Dal Bog, da bi to predavanje obrodilo
71
kaj sadu pri naših Dolenjcih! Pa to bo menda šlo počasi / Zakaj po predavanju je šla cela truma veseljakov v gostilno, kjer so pili baje alkohol do ranega jutra Čudni ljudje I Najprvo poslušajo, kako škodljiv je alkohol, potem pa gredo »probat«, Ce je res tako nevaren. Ti ljudje nočejo videti, da je pogubni strup alkohol tudi v vinu in ne samo v žganju. Ne varajte same sebe!
d V Radečah pri Zidanem mostu sc svoječasno v »Domoljubu« objavljeni kmetijski tečaj od 14. do 16. marca t. I. preloži na nedeljo dne 13. marca, in to vsled vojaškega nabora. S predavanjem sc prične točno ob 8. uri dopoldne, in sicer predava gosp. državni kle-tarski nadzornik Fr. Gombač o kletarstvu, trtoreji in sadjarstvu. Popoldne pa predava gosp. prof. Pengov o mlekarstvu in živinoreji. Ker se bode predavalo izključno o tem. s kojimi kmet-skimi panogami se pečajo kmetovalci našega okrh.ja, vabi najuljudneje vse kmetovalce k obilni udeležbi »Kmetska zveza«.
g Iz škocijana pri Dobravi. V živo jc zadel »Domoljub« že s prvim kratkim dopisom iz škocijana. »Metodarje« jc kar vilo; tako namreč pri nas imenujejo ljudi, ki so ubrali tako »metodo« ali »vižo«, da bi zbrali skupaj vse, kar po liberalno in brezversko leze ino gre. Za pripomočke niso izbirčni. Glejte! Da bi njih gonja vsaj videz poštenosti dobila, so se poslužili Ciril-Meto-dovo družbe, nad katero se koroški Slovenci sicer bridko pritožujejo. Za škofov in župnika Bohinjeca hrbet se skrivajo, češ, ljudje le vkup, saj sta tudi naša. Gosp. Benedičič, zakaj ste moško zamolčali metodarjem v »Slovenskem domu«, da sta delovala za družbo, dokler je bila samo slovenska; odkar so jo v Bohinju naredili liberalno strankarsko, pa ne več? Saj vam je župnik to v obraz za sebe povedal. Da bi pa z metodarsko gonjo soglašala, je lc prazna želja in lažnjivo zavijanje, zato pa po obeh bijejo! Mačka spredaj liže, zadaj pa praska! G. Bcnedičiču mimogrede na uho povemo, naj svojim put-kam pripoveduje o § 115. šolskega reda in o svojem dopustu in predpustnem zaprtju šole, razsodnim ljudem pa naj ne zamolči in kratko pove, kje jc dopust dobil in če se nima morda on že za cel krajni Šolski svet in če želi še Kaj paragrafov, ko se je pripravil odgovarjati v »Slovenskem domu«. Laž metodarjem dobro služi: o bolnici na kvartopirska metodarska bratovščina zopet laže; stvar pa jc bila ta-
L;n+°r^-nC/a <lne ^Poldne so dvakrat hodili duhovniki mimo bolnične hiše, ker sta bili na bližnjem Stopnem dve sv. maši, in nihče ni vprašal ™ zakramentih. Popoldne pa pride mož ° Škocijan, da bi sc šlo podelit boln J
sveto poslednje olje. Kaplan Florjančič
e odšel v Ljubljano, drugi je, prišedši iz šole popoldne šel k bolni S In kvar topirska bratovščina laže, da jc umrla brez sv. zakramentov! Počasi se bomb spoznali in ljudem odkrili vaša načela
o	'
po katerih ravnate, ker »Domoljubu« se gre za javno poštenost in ne za osebe, ker osebe vidimo doma in nam ni treba še-le pisati in brati, kakšne da so. Če imate pa veliko blata v zalogi, ga ne mečite proti vetru, da nc pade na vas! — Fantom in dekletam pa,= ki imajo dobro voljo, pa povemo to-le: Knjižnica se že izpopolnjuje in potem se prične redno izobraževalno delo v izobraževalnem društvu. Pokažite več poguma, kot tisti, ki so iz strahu zlezli pod klop! Za javno varnost se bo že skrbelo, zabavljačem pa pametno besedo ali nič!
d Mladeniški tečaj v št. Rupertu
bode 13. t. m. Vabi se mladeniče iz vseh bližnjih fara.
d Črnomelj. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Črnomlju ima svoj redni občni zbor dne 13. marca i. 1. po večernicah. Veliko veselje je zavladalo v Črnomlju dne 2. marca, ko jc od blag. g. deželnega glavarja in državnega poslanca pl. šukljeja prišla brzojavna vest, da železniški minister potrdi progo: Rudolfovo-Crnomelj-Metli-ka. Vsebina brzojavke se je zvedela po vsem Črnomjlu, še predno jo je dobil v roke g. župan Skubic, na katerega je bila naslovljena. Veselje je bilo sj loš-no. Zvečer so se hiše razsvetlile, požarna bramba se je vrgla v parado, mestna godba je v veselih zvokih dala duška splošnemu veselju. Lep je bil obhod po mestu. Železnični svet je imel slavnostno sejo. — Advokata imamo v Črnomlju. To ni že več novo. A naši liberalci so se na njem pokazali, kakšni da so. Advokat g. dr. šturm je namreč pristaš S. L. S., a kot advokat se ni hotel mešati v nikake strankarske prepire. Liberalci so upali, da ga dobijo zase, a ker se jim lo ni posrečilo, so mu pokazali — kremplje. V »Narodu« in »Slovenskem Domu« so ga napadli in pozivali ljudi k bojkotu. Po gostilnah in trgovinah sedaj odvračujejo ljudi od njega. Zato jc naša dolžnost, da g. dr. Šturma našim somišljenikom priporočamo, ako rabijo pravne moči bodisi v Črnomlju ali Metliki ali Novem mestu ali kjerkoli. Kdor jc z nami, bodimo še mi z njim!
Z gregorskih višav je sicer to pismo, toda poročilo je pa iz prijaznega zatišja škocianske doline pri Turjaku Ondi so bile od 1. do 3. marca duhovne vaje. Pa ne zarad duhovnih vaj je to poročilo, ker bi sicer spadalo v Bogoljuba, temveč nekaj drugega je, kar je ostalo ze preveč dolgo časa prikrivano. Ze pri slovesni sklepni sv. maši smo bili presenečeni, ko se jc oglasila godba na koru, opoldne pa smo se naravnost i K, je nast°Pila pred župniščem deset članov broječa godba na pihala. Orjaški boben in druga glasbila so dajala izraz veselim čustvom ob koncu tako dobro izvršenih duhovnih vaj Len Pogled na kmetiške fante, ki navdušeno izvajajo težke točke. Toda ne samo ari Je so pri godbi, ne, poleg l5fetncga
mu ie S? ^letnega moža, ki^ei mu je iskrilo oko, ko je krepko pritis-
kal navdušene koračnice. Kdo bi pričakoval, da se pripravlja tam v škocijan-skem zatišju godba naši Orlovski organizaciji. In kdo mislite je vse to zasnoval in izpeljal? Skromni domači župnik Jan. Jereb. On se ni strašil no truda, nc stroškov, ampak pogumno je nastavil črtalo in lemež v trdo ledino iu zdaj sc veseli lepih sadov. Velikonočni pondcljek se ondi ustanovi izobraževalno društvo z Orlovskim odsekom. Slavnosti se udeleže vsi sosednji Orli, naznanjenih je več govornikov, ško-cijanska godba pa bo nastopila ta dan svoje navduševalno delo v naših društvih, sosebno pa v organizaciji naših Orlov. Gospodu župniku Jerebu vsa čast in hvala za neprecenljivo uslugo, ki jo je storil s svojimi vrlimi škocijan-ci naši organizaciji!
□□□□□□□□nnnnaaaao
j notraiiiske nouice j
ciaannadaDnaaadnDD
n Novice iz cerkniške doline. Dve
nagli smrti. Mrtvega so našli 63-lotnega posestnika Jakoba Turšiča iz Podslivnice. Prodajal jc leseno robo po Krasu. Ko se je vračal domov, je nad Otonico v gozdu oslabel in umrl. — Vi nedeljo, dne 27. svečana, pa so v Cerknici našli mrtvega ubožca Petra Mlakarja iz Planine. — Odpovedal se jo načelništvu gospodarskega odseka v Cerknici g. Matija Obreza, ker mu ni hotelo iti vse po volji. Na mesto njega jc v ta odbor vstopil namestnik g. Fr. Gostiša. — Osebne vesti. Odšel jc notar g. Rohrman v Kostanjevico. Na njegovo mesto je prišel k nam notar iz Žužemberka g. Završnik. — Za krajne« ga šolskega nadzornika je imenovan sodni adjunkt g. Jurij Gregorc. — Za predsednika krajnega šolskega sveta v, Cerknici je bil pred novim letom izvoljen gospod kaplan Jernej Pavlin, v, Begunjah pa posestnik g. Andrej De-> bevec. — Mrtvo so prepeljali na Rakek gospo Hildo Lavrič, soprogo lesnega trgovca, ki je pred par meseci umrla v Trstu. Pokopana je bila dne 21. svečana na Rakeku. — Zaradi obrekovanja obsojen je bil navdu-i šen Sokol Anton Meden, po domače Kr« tačarjev Tone, na tri dni zapora ali 30 kron globe, ker je obrekoval predsednika Orlov g. kaplana Podbevška. Pritožil se je zoper obsodbo, pa ni nič oprai vil. Pri vzklicni obravnavi se je poka« zalo lc, da bi moral dobiti najmanj e« mesec, ako bi domaČi sodnik ne bil uporabil najmilejšega paragrafa. --Se m e n j sv. Matija dan je bil zelo velik. Živine se je kar trlo. Toliko je že mnogo let nismo videli na našem serai nju. Tudi kupcev je bilo precej, vendafl niso mnogo kupili, ker se jim jc zdela, lepa živina predraga. .„ Z Vrhnike. V »Slov. Narodu« z dne <53. februarja t. 1. so se vrhniški sokoli pohvalili s svojo knjižnico, češ, da šte« je ta knjižnica okrog 450 samih dobrih knjig, ki so bile deloma podarjene, dei
loma kupljene, ter, da so sokoli tekom 8. mesecev že prebrali 1831 knjig in končno so še tudi povedali, da jim je »Grudnova« ali kmetska posojilnica na svojem letošnjem občnem zboru darovala 100 K za njih knjižnico. Usojamo bo vprašati našo liberalno kmetsko ali Grudnovo posojilnico, katera životari le od kmetskih žuljev, zakaj nobeno leto na svojem občnem zboru ne podari ničesar v kmetske ali kake druge občne koristne namene? Ali se ne sramujete bogati gospodi delničarji te posojilnice, da niti vinarja ne daste od svojih ogromnih letnih dohodkov za občinske reveže in za v resnici koristno in človekoljubno tukajšnjo požarno brambo? Ali se še spominjate, ko se je pred leti naša mlekarna, ko je bila še v denarnih stiskah, k vam zatekla za pomoč? Ali ste ji kaj dali? Ničesar! Eden vaših gospodov delničarjev, katerega ime za danes še zamolčimo, se je celo izrazil: »dokler bodo farji in kmetje pri mlekarni komandirali, ne bomo nič dali«. Seveda vaše geslo je podpirati le iste ljudi, ki so strogo liberalnega mišljenja kakor sokole, ki berejo same protiver-Bke knjige in katerih največja dušna paša je le »Slov. Narod«, »Rdeči prapor«, »Svobodna Misel« itd. Če podpirate liberalni in brezsrčni mogotci vrhniške kmetske posojilnice le ljudi vaše vrste, tedaj samo take, ki so strogo protiverskega mišljenja — potem tudi tedaj, kadar ste v denarnih stiskah, ni potreba laziti okoli naših kmetov, ter jih nagovarjati, da naj v vaši liberalni posojilnici, katera kmetu še nikdar ni ničesar dala — nalože svoje težko prislužene prihranke. Ne farbaj-te ljudi, da se v vaši posojilnici ravno tako dobro obrestuje naloženi denar kakor v »Katoliškem domu« ali pri »občinski« hranilnici. To je laž. Vprašamo vas tudi, to pa radi tega, ker se eadnji čas, ko vam že nekoliko voda v g*lo teče, kar naenkrat tako hlinite in Prilizujete našim kmetom, zakaj ste pa do Časa, dokler ni priskočila hranilnica v »Katoliškem domu« kmetu na pomoč, računali ubogemu kmetu od posojila 7 procentov od sto? Mogoče iz Človekoljubja? Da iz človekoljubja do Bornega sebe! Svetujemo vsem našim somišljenikom, da vsem agitatorjem pokažejo vrata,ter jih zapode k njihovim liberalnim in socialnodemokratič-l|tm bratom — vrhniškim sokolom!
n Vrhniške novice. Dne 28. februarja je umrl v Verdu tovarnar Fran Kotnik v 35. letu svoje dobe. Glavni dedič njegove bogate zapuščine je Ciril-Metodova družba, ki je dobila nad 400.000 kron. Vsa Kot-nikova posestva, vredna nad par milijonov kron, je kupil njegov svak Lenarčič nekaj ur pred smrtjo za nizko
(no 400.000 kron. Pokojni je bil sicer ieralnega mišljenja, a dobrega srca
reveže. Njegovega pogreba se je leležilo na stotine domačega in tuje-, ljudstva. — Odkar je pričel farma-vt Gradišnik mazati po »Slovenskem imu« o vrhniških razmerah, pošiljajo
m
I 1
to cunjo v celih kupih na Vrhniko. A žalibog zadene ta »revolverski list« ista usoda, kakor novorojeno »Jutro«, kamor tudi imenovani lekarniški uslužbenec odklada svoje produkte. Oba morata romati nazaj! Gradišnik hoče na dan s posameznostmi »prototipa klerikalnega trga«. Ravno pravi se je oglasil. Pa bo res smrdelo — pa ne o vrhniških klerikalcih, ampak o nekom drugem; smrdelo tako, da se boste za nos prijeli, pa tudi še kaka druga »ljubeznjiva, ki je kriva«! — »Slovenski Dom« v6, da ne bo na Vrhniki več gospodinjske šole. Od kdaj je Gradišnik v kuratoriju te šole? Za danes povemo le to, da se drugi letnik te šole prične s prvim aprilom t. 1. O priliki več. Domačini, ne pozabite všolati svojih domačih hčera! Velikega pomena gospodinjske šole se danes morda še ne zavedamo zadosti! — Podučni tečaj za Orle smo imeli dne 27. februarja. Govorila sta dr. Pogačnik in Terseglav. Orlov se je udeležilo tečaja 40, popoldne pa je bilo ljudsko predavanje z veliko udeležbo.
n Iz Logatca. Osebne vesti. Zadnji čas je bilo precej izprememb med našim učiteljstvom in uradni-štvom. — V Dol. Logatec je namesto gdčne. Antonije Goderer, ki je odšla v Šmarje pod Ljubljano, prišla gdčna. J. Suša iz Vipave; namesto v Planino od-išle gdčne. Ivanke Smole pa gdčna. lirna Rozman iz Ljubljane. — Službi sta zamenjali gdčna. Lujiza Delak iz Gor. Logatca in gdčna. Ana Hočevar iz Postojne. — Davčni kontrolor gosp. Strmole je odšel za davkarja v Cerknico, na njegovo mesto je prišel gosp. J. Šiška iz Ljubljane. — Menjala sta se davčna praktikanta g. Ivan Vidmar iz Logatca in g. Fr. Habe iz Idrije. — Živinorejska zadruga za sodni okraj Logatec se je osnovala dne 6. marca. Ob tej priliki je imel zanimiv govor o pomenu živinorejskih zadrug zadružni inštruktor g. Fr. Krištof iz Selc. Pristopilo je 34 članov. Načelnikom je bil izvoljen g. Fr. Istenič, posestnik iz Gor. Logatca. Več o tej pomembni zadrugi v eni prihodnjih številk. — Občni zbor »Ljudske posojilnice v Gor. Logatcu« bo v nedeljo, dne 13. marca, v posojilniških prostorih v župnišču, na kar se vsi udje s tem opozarjajo.
n Žirovske novice. Tukajšnji pis-monoša, ki raznaša pisma po okolici, je še mlad fant in vnet pristaš Sokolov. Na svojih uradnih potih agitira za ničvredni list »Slovenski dom«. Za danes zamolčimo njegovo ime, ker mu ne maramo odjedati kruha. Za naprej naj v6, da je njegovo opravilo raznašanje pisem, ne pa agitiranje za liberalno časopisje. — Sokoli našim Orlom pošiljajo vabila na njihove veselice. Presneto so na slabem, da se morajo v naše vrste zatekati po pomoč. Mi jih odganjamo od svojih veselic, ker jih ne potrebujemo; oni pa nas vendarle snubijo. Pa iz te snubitve ne bo poroke. — V nedeljo so imeli Sokoli veselico.
Veste, koliko je bilo udeležnikov? Celih 53. Dober teki Trgovec Primožič, po domače Tone s pošte, je daroval poleg vstopnine še cekin povrhu. Naša dekleta, ki nosite čipke prodajat v Ziri, pazite, da se iz vaših čipk ne bodo kovali cekini za »Sokolski dom«.
n Idrijske novice. Izgubila se j e dne 28. svečana, ob 7. uri zvečer od doma Frančiška Rejc, žena rudarja Andreja Rejc. Kljub iskanju orožnikov in poizvedovanju po vseh znanih krajih, žene do danes še niso našli. Ali se ji je zmešalo, ali kaj, se ne v6. Pa menda vendar ne bodo socialni demokrati zopet dolžili klerikalce, da so krivi, ker je omenjena žena izginila iz Idrije. — Dobro kupčijo je napravil ve-leposetnik g. Premerstein v Jeličnem vrhu. Prodal je v posekanje del svojega gozda za 60.000 kron lesotržcu g. Kaste-licu iz Logatca. — Popravljati bodo pričeli letošnjo spomlad preje deželno, sedaj državno cesto iz Idrije do Kalcev pri Logatcu. Okoli 170.000 kron je določenih za popravilo. Za ta denar se bo že nekaj naredilo.
n S Slapa pri Vipavi. V noči od 25. do 26. februarja t. 1. umrl je na Slapu g. Ivan Gvardjančič, večletni oskrbnik pokojnega g. grofa Lanthierija ter tudi njegovega zeta barona Levetzovv. Bil je pokojni jako vesten in natančen v izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti ter dober oče svojim otrokom. Slabotnega zdravja že prej, nalezel se je v svoji službi neizprosne sušice, katera ga je spravila v prezgodnji grob. Zapušča vdovo in šest nedoletnih otroči-čev. Pogreb, kateri se je vršil v nedeljo, 27. februarja, je bil jako lep in velik. Med drugimi smo opazili tudi barona Levetzow iz Gorice, kateri je pokojnemu položil lep venec na grob, katoliško slovensko izobraževalno društvo spremilo ga je kot svojega člana z društveno zastavo na zadnji poti, pevci pa so mu zapeli tri žalostinke v slovo. Naj v miru počiva!
n Erzelj na Vipavskem. Tako šmentano zmedenega župana, kot ga imamo mi, ga ne dobiš pu naši lepi Kranjski, če ga iščeš z lučjo pri belem dnevu. Danes razglasi eno stvar, jutri ali pa v osmih dneh jo pa prekliče, da ni bil razglas pravilen, torej vse neveljavno. Pred štirinajstimi dnevi je dal razglasiti, da je imenik za občinske volitve osem dni pri županstvu vsakemu na vpogled. Tako je bilo potem tudi nabito na šoli. A naenkrat mu pade v glavo, da je stari imenik pravomo-čen in da se ima na podlagi starega voliti. Takoj vzame imenik v svojo kan-clijo, jo zapre in zaklene, sam se poda na Vrhpolje po opravilih, na mizi v predsobi pa pusti dne 26., torej dan pred obrokom veljavnosti razglasa, naslednje zares »kunštno« naznanilo, napisano na četrtinki pole: »Vsem tistim p. n. vojivcem, ki pridejo gledati vo-livne liste, v vednost, da so isti že pra-vomočni in je razglas z dne 20. t. m., v katerem se na novič oklicuje, da so volivni listi na vpogled, neveljaver
8?
Župan L. Terčelj.« - Ali jo vidiš kunštno glavico 1 Prej, ko oklic zgubi Jvo o moč je že imenik v žaklju. Cez noč je prišel dober svet, predno je neveljavnost razglasa oklicana, je že imenik pravomočen! Da, gospod župan, pravi galimatija ste! Kaj pa poreče k takim strelom c. kr. okrajno glavarstvo bomo videli! — Se nekaj! Gospod Vovko, koliko časa že ni bilo nikakega občnega zbora za podružnico? Kje imate račune in v kakem stanju so? Na dan z barvo! Za nos voditi se ne pustimo' — Zavedni in radovedni Erzeljci.
n Borovnica. K. st. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 13. t. m. predavanje s skioptičnimi slikami o »Rimu in Vatikanu«. Člani izobraževalnega društva imajo prost vstop; drugi plačajo za sedeže po 20 vin., za stojišča po 10 vinarjev.
naonnnaaDaaoanaoD
o □
, U zkmih brafeu
C! L
la vrednosti skupaj okrog 200.000 K. In s temi jo je naposled odkurita. — Frančiška Le ban in Jos. Gašpe-rini, o katerem se je pisalo, da sta sežgala dva otroka, sta bila izpuščena na svobodo, ker je sodna preiskava dognala, da jc vsa stvar neresnična. — Iz T rs t a n a D u n a j v zrakoplovu. Inženir Straka je iznašel načrt vodljivega zrakoplova, s katerim bo možno priti iz Trsta na Dunaj v enem dnevu. — V I' u-1 j u so otvorili brezžično postajo.
Tržne cene
za 100 kg. Ljubljana
V Ljubljani, dne 8. marca 1910.
D □
D
Slovensko katoliško izobraževalno
društvo »Siraža« na Dunaju. (VI, \Vall-
gasse 27.) Opozarjamo, da se služba božja od 13. sušca naprej vrši vedno ob 3. uri popoldne v cerkvi sv. Antona, XV, Pouihongassc 10. Prosimo tem potom vse člane in članice »Straže«, da skrbe za številno udeležbo in da opozo-re na to izpremembo tudi svoje znance in prijatelje, ki niso člani »Straže«. Upamo, da se bo s tem udeležba zelo pomnožila; predvsem bodo lažje uriha-jali tisti, ki so bili doslej zaradi prezgodne ure zadržani. Vsi Slovenci-ka-toliki na Dunaju — vsak mesec enkrat gotovo v eorkev sv. Antona! — Prihodnja slov. služba božja se vrši 13. sušca 1910, druga na Velikonočno nedeljo, t. je 27. sušca, in tretja dne 10. malega travna, vedno ob 3. uri popoldne. Po vsakokratni službi božji je v društvenem lokalu prijateljski sestanek, kamor Vas vljudno vabimo. Opozarjamo na slovenske časopise, ki jih dobite v društvu in na knjižnico; člani si vsako itedeljo zvečer od 0. ure dalje lahko izposodijo knjige na dom, - Že sedaj opozarjamo člane, da nameravamo v mesecu maju prirediti zabaven večer izven društvenih lokalov. Natančen spored se naznani v prihodnjih vabilih, ki ,llh razpošljemo v začetku maja.
Trst in Istra. Dunajski nad-
lk.0{T ~ ^oadiulor dr- Franči-?,e s. N a g \ (bivši tržaško-koperski skof) je že zapustil naše mesto —Pre S t o 1 o n a s 1 e d n i k Franc Ferdinand je došel pretekli mesec na Brionske otoke. Med tednom si je ogledal razne znamenitosti mesta Pulja. — V B a na h je ustrelil orožnik Lang Andreja Resiča , ki je takoj umrl. Zakaj je orožnik napravil ta čin, ni še pojasnjeno — Lep k šef t jc napravila te dni neka napovedovalka prihodnjosti v Trstu Prihodnjost je sklepala le z dragocenosti in je velevala prinesti svojim klijen-tom razne dragocenosti, tako da jxj ime-
Oeželnl pridelki:
PJenlca ......
m .........
Ajda........
Ječmen......
Oves........
Pro.o belo. . . . Proso rumeno Koruza stara . . K>ruia nova ■
Le, a ......
Grah.......
Lareno seme . Gradca . Domača detelja Gorenjska repa Fižol R linifitn fižol Prt peliCar fižol Mandalon Čebula
Krompir......
Zelje veie Zelje kislo brez
Rodu......
Repn sveJn . . Kera kisla brez
soda......
Brinie.......
Kumna.....
Orehi.......
Gobe ,.uhe . . . .
Ježlce......
Zel. d .....
Smrekovi storži.
Seno........
SI ma.......
Stelja.......
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana JU Teleta težka . . HM Teleta mala . . . HM)
Praiičl......| I.H
KoStrunl . . . . I 106
Kuretninain drugo:
Našlo kuhano ,
nd K ilill — do " | 2S0 M.islo surovo od
K SUlr— du . . Slanino sveta
Upeh)......
Slanina prekn-
jena .......
Mast svinjska .
Loj.........
Jnjca 100 kom Hlsancl ...
Golobi......
Raca.......
Gos........
Kolonija
jaino blago na čebelo
Rit Rangon od
Kje do ... . Kova Santos od K ni - do
Sladkor ......
Petrolej......
•JIM
•JIH) 2(0 HIO (I I
B l)
I
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Zbral in uredil A. ICa-lan. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Vsebina: Oče in sin. — Berač s stopnjic pri Sv. Roku. — Kovač iz Antvverpna. — Vojakov rejenec. — Pokora. — Iz bolezni alkoholnega norca. — V snegu. Cena 80 vin., trdo vezani knjigi 1 K 20 vin. — Takoj, ko vzamemo knjigo v roke, obrne našo pozornost nasG lepo izvršena slika, ki nam predočujc dogodek iz povesti »Berač s stopnjic pri Sv. Roku«. Kar se tiče vsebine, je ista za naše ljudstvo prav srečno izbrana in so vse povesti zanimive, da vežejo čitateljevo pozornost do konca. Največ vredno pa je to, kar diči mnogoštevilne publikacije marljivega gosp. izdajatelja, da hranijo vse povesti v zanimivi pripovedni obliki posebne važnejše motive velikega moralnega vtisa. Tako imajo mnogi spisi blažilne vzgojne momente za podlago, drugi pa nam odkrivajo zopet globok pogled v razne značaje človeške duše, vsem pa so lastne duhovite misli, katere odkriva zanimiva in
cSniem "m TV SV°jhn boSaUm
i S T Naše 1judstvo bo veselo 1Upatno- da "am nakloni gosp. izdajatelj v kratkem nove zvezke.
Laški, nemški in slovenski p0g0.
vori s kratko slovnico slovenskega jezika, sestavil Josip Premru. 7. nalis. Cena 2 K.
SODBA
Izkušene gospodinje i
SKathreiner ZKneippova sladna Icava je vsakdanja pijača, katera povečuje delavno fi.^i mojega moia in mu ohranja dobro vo Ijo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim. cVr/itega nam ta kava vsakdan čudovito tekne.
Smešnice.
čanlkarsko naznanilo. »Včeraj zvečer 1» poskušal nek človek očitno na cesti napasti neko osebo. Stvar se je srečno končala, ker s« je ponesrečila!«
Zagovor. »Kako pa, da nič no zadcneS, kadar streljate v tarčo7« — »Imam tako oči, da liarv no ločim. Merim v črno, pa plavo 7,- de-nem t«
Novo razlaga. A.: Kako si razlagaS reki I)r mortuis nil' nisi beno — O mrtvih no povort nič razun dobrega?« — 11.: »Tako, da smemo samo čez žive zubavljatil«
Glavobol, omotica, pritisk krvi in ti-
ščanje v pršili so pojavi, katere najčeščfl provzročajo prebavne težkoče. Naravna Franc Jožef-ova grenčica odstranjuje hitro in brez bolečin počasnost prebavnih organov in provzroči s tem izdaten odvod valovanja. »Franc Jožef-ova" grenčica ne izgubi tudi pri daljši vpo-rabi svojega točnega, vedno osvežujočega vpliva in ne provzroča nikakih nadležnih postranskih pojavov. Dnevna količina: '/a kozarca na tešče.	^
Eašljajoče osebe opozarjamo n®
oglas o T h y m o m e 1 scillae, je preparat, katerega zdravniki večkrat priporočajo.
Liverpool, 22. febru«
očila o »MauretaniJi*
Brzojavka.
arja 1910. Poročila o »Maureuiu>j\: absolutno neutemeljena, parnik je b" v ponedeljek opoldne 304 milje ofl Oueenstona; na ladji vse zdravOj »Campania« se pelje domov in je * brezžični zvezi z »Mauretanijo«,
Vaše zdravje dosežete! Vaša slabost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo, Vaše spanje postane zdravo, Vaša dobra počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feller-jev fluid s z. »Elsafluid«. Dvanajslorica za poskušnjo 5 kron franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg 16 (Hrvatsko).
Izvid g. dr. Iv. M a 11 y j a, ravnatelja avstro-ogrške nacionalne bolnišnice v Carigradu, delegatavišjegamed-narodnega zdravstvenega sveta. G. J. S e r r a v a 11 o
v Trstu. Na podlagi večletnih izkušenj Vam z veseljem potrjujem, da je raba Serra-vallovega kina vina z železom ob malokrvnosti in nevrasteniji vedno pokazala zadovoljujoč uspeh, kakor tudi ob prebolelosti po težki bolezni.
Zato pa tudi prav pogosto bolnikom, ki jih jaz zdravim, odrejam ta izdelek, ki ga vsi, zlasti pa otroci zaradi blagoslastnosti radi uživajo in lahko prebavijo.
V Carigradu, 29. dec. 1903. _Dr. Iv. M a 11 y.
Opozarjamo na oglas M. P o d -
krajšeka v Ljubljani.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 2. marca: 17, 39, 84, 15, 6. Gradec, 5. marca: 62, 16, 22, 79, 36. Dunaj, 5. marca: 10, 6, 70, 54, 79.
Za zonetno hitro pridobitev polnih moči po prestani mrzlici
In drugih slabilnih boleznih napravi SCOTT-ova emulzija izkušeno najboljše učinke.
SCOTT-OVA EMULZIJA
prijetnv diši, je lahko prebavna in jo radi vživajo celo tisti, ki vseh drugih izdelkov ne morejo prenašati. Zatorej je tudi
Scott-ova emulzija
na široko najbolj učinkujoča. Kar se tiče čistosti njenih sestavin in zanesljivosti v učinku, je Scott-ova emulzija popolnoma vzorna in splošno priznana za neprekosno »kita vzor-emulzijo.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobi se v vseh lekarnah.
tria le s to imko — rl-
Proda se ali da v najem
«3	nova hiša 2-1
I kavarniškim obrtom blizu šole in cerkve. VeC se Izve pri lastniku na Olincah pri L|ubljani St. 206.
--Ustanovlleno 1831. .
i zmlete s stroji na|nove]Se sestave, prekašalo vsako | konkurenco po finostl, ki omogočilo z |ako majhno ) množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Hdolf Hanpfmann, Ljubljana
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneZa, laka In steklarskega kle|a. Zaloga slikarskih ln pleskarskih predmetov.
Ilustr. ceniki se dobe brezplačno.
Esenca za želodec.
izdelek iz Avgs-burea pri J G.
Kiesow.
Izbomo preizkušeno, lek vzbujajoče in preb;ivo pospež. sredstvo, urez recepta v vseh lekarnah v i steklenicah po K l in K 2 40. Svarilo: Zahtevajte izrecno ime
Klenow 1 Zaloge: Ljubljana lekarna pri zlat jelenu, pri zlatem orlu: Celje: lek pri Mariji Pom., Maribor:
lekarnapri Mariji Pomagaj. Httf«	i
katari, oslovski kašelj, influenca
se skrbno odstranijo na najugodnejši način s
SIROLin ,Ročke*
75 ki |e že nad 10 let prelsknien.
SIROLIN „Roche" je prijetnega okusa in se ga lahko zavžije. Zahtevajte izrecno v vseh lekarnah SIROLIN izvirni zavoj .Roche" po po K 1'— steklenico in zavrnite odločno ponarejanja. (Zdravniški predpis).
Slrolln brošure HII zastonj In poitnlne prosto od
F. Hoffmann-la Roche & Co.,
Dunaj III/l, Neulinggasse 11.
Izjava.
Prekličem ln obžalujem besede, izgovorjene proti gospodu Ivanu ČrniCu, potovalcu »Vzajemne zavarovalnice" v Ljubljani in se mu zahvaljujem za odstop od zasebne tožbe.
Matevž Vesel,
622 1-1	dacar v Velikih Laščah.
iT
Ti
v Litiji
priporoča svojo veliko zalogo moškega sukna, volnenega za ženske obleke v najnovejših vzorcih, nadalje cajga, batista itd., vsake vrste tudi najnovejši vzorci svilnatih rut, ter se toplo priporoča za mnogo-646	brojni obisk.	3—1
?840
Preklic.
Podpisana Marija Jelene p. d. Jorceva, po-sestnica v DražgoSah pri cerkvi St. 2 ter nje sin Tomaž Jelene preklicujeva in obžalujeva, da sva Jakoba Smid-a, p. d. Vrbanovca iz Dražgoš pri cerkvi St. 1 obdolžila krive prisege, jaz Nace Jelene pa, da sem z njim grdo ravnal, in se mu zahvalimo, da nam je odpustil.	692
V Škofjiloki, 25. svečana 1910. Marija Jelene, Tomaž Jelene, Nace Jelene.
Posestvo na prodaj
ima MATEVŽ CflMPfl, Jesenice pri Št. Hu-pertu.	465
Dražba v Klopcah.
Dne 29. marca 1910 ob 9. uri dopoludne
se bode prodalo Gregoretovo posestvo, n|ive, travniki, gospodarsko poslopje, vrt, ki obsega i oral 4 u sežnjev, na katerem je mnogo adneqa drevja, Kakor tudi sušilnica za stfdic. Velike važnosti je dobro Idoč škrllolom, ki se bode pr dui v popolno last. - VeC pove g. Janez Gregorln v Klopcah, p. Dol pri L)ubl|ani.	(31 2—1
Saj bi bilo smešno — da ni tako žalostno!
Sedem dni sem se trudil s katarjem, za-užival sem vse -mogoče in sem si samo želodec temeljito pokvaril. Pa si nazadnje kupim Škatlico Fayevih pristnih sodenskih rudninskih pastil za celih K 1'25 — pa je vsa muka kakor odpihnjena. Da mora človek vselej nazadnje priti na najboljšo misel! Na Fayeve pristne sodenice pa sedaj trdno verujem in nikdar mi več ne poidejo. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Tli. Guntzert, o. in kr, dvorni dobavitelj, Dunaj IV/1, Grosse Neugasse 17,
Vino istrijansko na prodaj.
Josip Antonac, vinski trgovec in posestnik, poŠta Livade, postaja Livade, San Stefano,
Istra priporoča svojo zalogo raznovrstnega vina. Cena vinu: belo, črno, I. od 100 1 naprej K 21'—, od 100 1 naprej K 22--; belo, črno, II. od 100 1 naprej K 23--, od 100 1 naprej K 21*-; vino si-lacovo od 1001 napr. K 22 —, od 100 1 napr. K 19'-; vino muškatelec, sladko, od 100 I. naprej K 15'—, od 100 1 naprej K K)" -; vino refoško sušeni za steklenice od 56 i naprej K 80 —, od 150 1 naprej K 70'—. — Kupci naj pošljejo svoje sode. — Nepoznanim osebam se pošilja po povzetju. 600
ičsr Kašelj
nastopa pri osebah vsake starosti
Hnčni krči, kateri otroke slabe in motijo poklic odraščenih, se olajšajo in pomirijo pri vporabi
Thymomel Scillae
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika!
i steklenica K 2-20. Po posti Iranko proti naprel poSlljatvi K 2-90. 3 steklenice proti naprej po-šlljatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej poSiljatvl20K.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-ja lekarni
c. i. kr. dvor. dobavitelja Praga-IIL, št. 203.
Dobiva se v vseh lekarnah. Poior >i i no iretfstva. Izumi-
telja In ilriluno znamko,
fih
agenti r i II Agente
I v vseli krajih monarhije I dobf visok zaslužek s prodajo izde kov Hrunoj. Jzdelovalnice leserin 2/istlrul i« zatvornic
Hollmann & verkel Biunov, Češko.
Krasne novosti vezenih lil tkanih zastiral,
vešče in solidne sprejme proti najvišji proviziji za svoje dobro rcnomirane izdelke v lesenih zastl-rulili in zatvornicah,
Ernesi Gw, Bruno i Mo.
Hiša se proda v Strugah
pri farni cerkvi, v sodnijskem okraju Ribnica, pripravila za vsakovrsten obrt.	»» Prostovoljna dražba vrSiia se bo na licu mesta dne 20. marca 1910 ob 3. uri P°P°ldne.
Več pove Jos. Čanipa iz Brež pri Sibnici.
Na"prodaj je cnonadstropno 597 3-1
šolsko poslopje
zelo pripravno za trgovino, stoji sredi vasi pri deželni cesti in blizu farne cerkve. - Več pove Občinski urad Sv. Jakob v Rožu na Koroškem.
Smrekove sadike
3 in 1 letne, nepresajene, sc oddajo za spomladiio saditev 1000 komadov za 1 K na licu mesta. 629 Graščinsko oskrbiiištvo Hmeljnik, p. Novomesto.
dame z vef)im kro"
vnoiiit. g0tn znancev
išče v vseli mestih Kranjske in Koroške za prodajo vezenin za perilo, vezenih oblek, bluz, robcev itd. po vzorčili. Krasne novosti in spe-cialitete. Najnovejša pariška moda. Visoka provizija. Blago se dostavi franko prosto carine. Cene v kronah in vinarjih. Dopisuje se slovensko. Ponudbe pod „Z. G. 707" na Hudolf Mosse, 635	St. Gallen, Švica.	1-1
j
En uta z3dostQi6
d? se prepričate o neizogibni poirebnosii in dobrotljivosti.
2e 10 let se ie Izkazalo meCilno vlnčno mazilo, tako-zvono praško domačo mazilo kol zanesljivo sred-stvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja In bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. l^a" Razpošilja se vsak dan. 'itn
I pušlca 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 1 pu- --.------ ■
Žice, za K 7*- pa iU pušic pošt-	■ . '
liine prosto na vsako poslajo
avstro-ogrske monarlilje. V v." &&
Pczor 110 ime Izdelka, iz- "' deiovateija, ceno in varstveno znamko Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga 2960 20—l
BJRUIEI, c. in kr. dvorni dohiteli
lekarna „Pri črnem orlu"
, ittstrana, vogal Nerudove ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah ftvstro-Ogrske.
vinarjev 0 vinarjev
sline kocka za en kozarec pripravljenega čaja 7. rumom in sladkorjem ali citrono ali kavo
z mlekom ali sladkorjem 8 vinarjev 406	dobi se povsod. io-l
Izdelovalnioa živeža, Praga 1-884.
v Zgornji Šiški St. 107 se ugodno proda.
Več pove g. Babnik Zgor. Šiška št. 32. 633
Kdor kupuje gvantno blago za moške In ženske, najde jako veliko lzber in zelo ugodne cene
515 pri domači tvrdkl 20-1
R. Miklauc. Ljubljana
ijStrltarieva (Ssitalska) ul.
T TT T ^TTTT T^T ▼ T TTTTTT JTTJ TI
Lase
strižcnc In zmešane kupim po najvišji ceni. Sprejmem tudi po pošti
M. Podkrajšek
027 frizer 10-i
Ljubljana. Sv. Petra c. 32
v Levčevl hiši.
Proda se tako) p0SESTVO
iz proste roke * v ' — « - w itiev, nod kozolec z 11 oddelki, kaSča, lilcv zn prn.iCe, zemlje je "koli 65 i0,l0Vi vse v dot,rem stanju, na leocm kraju. Cena nizkn. Pioda se vse skupaj ;i|| posamezno. Vec pove JaKob Hupntk. ZahradlS 3, p.Sp. HruS ca.
Budilka
s stolpnim zvoncem, la kakov , ,7i, ur IriiiCu, ki bije ure n polure ti r imt glasen fcud. zvonec, s svetlogliidkun okvirjem, 3<» cm v premeru, kazalnik s steklenim vložkom s ireml uteži, S letnim pismenim jBmstvon samo K 6*60 samo
S ponoči sveteclm kazalnikom K 7 20, Kikak rlzikol Zamena dovoljena ali denar nazall lin/pošilja prM> po-vzelju ali prejvposlatvl denarju Prva tvornlci. ur v ltn,*u
JAN KONRAD
c. In hr. dvorni založnik
v Brl)xu štev. S70 (Čeiko).
Bogato ilustrovan cenik z nad 3"00 podobami pošljem na zahtevo zastonj in franko.
. i A. 1 LAAJlA AJ. k LkX Ld
MNOGO DENARJA
prihrani tisti, ki o potrebi vporabnih reči in daril vseh vrst
ZA5ETEVA
moj "lavni cenik s flOOO slikami, katerega pošljem
VSAKOMUR
zastonj in franko. C. in kr. dvomi založnik
JAN KONRAD
vBriixtt št. 998. (CaSko).
t S
B
/i
Johnov
rJolMoparni"
pralni sfrol
je postal cenejši
h
Ako ste doseila) čakali z naroČilom, ne mudite se zdaj vet. Noben Izdatek se Vam ne lio tako izplačal. Johnov »Polno-parni" pralni stro| pere perilo blešCeJe belo, qn o iranja na dosedni še nedosežen naCin In pri porabi tega stroja Sled te Cas. delo In denar za ■ ef knknr 75"'„ VeC knkor 17IUKKI gospodinj rabi .Polnoparni". Dajemo on na poskus. Plačilo na obroke pripušCeno
J. H. John D. D., Dunaj IV1.
Frankenberggasse 4/144.
Na žel;o sc imenujejo trgovci, ki prodajajo stroje v vašem kraju.

U
|BMMBBi
3E==idi^3E
A prijetno dolžnost mi je, se slav. občinstvu najprisrčnejezahvaliti za skozi toliko let mi izkazano naklonjenost.
Obenem si usojam najvljudneje naznaniti,
da sem oddala svojo trgovino gg. bratoma Josipu in Juliju Kobč v najem
katera jo bosta popolnoma neizpre-menjeno vodila dalje.
Prosim vljudno slavno občinstvo, da ohrani svoje, tej trgovini do sedaj izkazano zaupanje tudi mojima naslednikoma.
Priporočam se velespoštovanjem
628	M. Seidl.

Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno naznanjava, da sva prevzela staro In dobro znano
trgovino s špecerijskim in delikates. blagom M. Seidl v Novem mestu v najem,
ter slavno občinstvo vljudno prosiva, da ohrani svojo, tej trgovini do sedaj izkazano naklonjenost tudi v bodoče.
Imela bova v zalogi vedno sveže in ravnotako blago kot do sedaj, stregla si. občinstvo solidno in po nizkih cenah ter se potrudila, da kot domačina cenj. odjemalce v vsakem oziru zadovoljiva. Priporočava se velespoštovanjem
Brata Kobč.