ev. 151. V MIlani, V SOM dne 5. lullla 1924. Posamezna W stane 2 Din. LCtO LIL Naročnina za državo SHS: n« aesec ...... Din 20 *a »ol leta . , * . . .120 ielo leto .... a 240 ca inozemstvo: Bit ečno ....... Din 30 Sobotna izdaja: celoletno igoslaviji .... Din 40 v lozerostvu.... ■ 60 Cene inseralom: Eaosiolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Dki 2'—, večji oglasi nad 45 mtn višine po Din 2 50, veliki po Din 3 - in 4'-» oglasi v uredniškem delo vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust, Izhaja vsak dan irviemSJ ponedeljka in dneva pa prazniku ob 4. ari i jutra}, Poštnina mu v aolovtoL Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllct 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemalo. UredniStva telefon 50, upravništva 328. Uprave Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za lnserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. j. i Sv. Ciril in Vsi veliki evropski narodi zajemajo velik del svoje duhovne moči in vztrajnosti iz davnih domovinskih in verskih tradicij. Domovinske tradicije se tesno družijo z verskimi tradicijami, domovinska ljubezen se spaja z vero in verskimi spomini. Narodna, domovinska in državna zavest je tesno spojena z imeni in spomini verskih apostolov, buditeljev in domačih svetnikov. Celo pri narodih,, ki so že globoko okuženi po brezverstvu, se v dobi velikih prevratov in nevarnosti zbuja verska misel; v takih dobah zopet oživljajo davne in zatemnjene domače verske tradicije, prej prezirana verska misel se priznava kot važna moralna pomoč za rešitev domovine in kot odrešilna moč narodov. Ta pojav se je že večkrat ponavljal pri Francozih. V današnjih krizah se po vsej Evropi domovinska ljubezen druži z obnovo domačih verskih tradicij. Slovenci nimamo velikih domovinskih tradicij. A še bolj žalostno je, da naša skromna zgodovina ni ožarjena s spomini domačih svetnikov in da na oltarjih naših cerkva ne vidimo mož, o katerih bi mogli reči, da so izšli iz našega ljudstva, da so poznali našo ljudsko dušo, z njo čutili in trpeli. A v naši mračni zgodovini se blišči spomin dveh svetih mož, ki sta kakor bli-ščeč meteor za trenutek ožarila tužno zgodovino naših pradedov in povzročila tako veliko versko in kulturno gibanje, da ju polovica Evrope slavi kot svoja apostola. Naša domovina je posvečena po deiu dveh velikih svetih prosvetiteljev; naša zemlja je posvečena po stopinjah dveh velikih apostolov Kristusove blago-vesti. Našim pradedom v Prekmurju in v vzhodni Štajerski sta sveto vero oznanjala sv, Ciril in Metod. Sv. Metod je bil kot prvi panonski in moravski nadškof tudi vladika naših prednikov. Po naši zemlji sta sveta brata potovala v Rim, po naši zemlji je s trudnimi koraki stopal sv. Metod, ko je potoval v Rim, da se brani proti klevetam svojih sovražnikov, po naši zemlji je hodil, ko se je potolažen vračal iz Rima s potrdilom svoje pravovernosti, s priznanjem slovanskega bogoslužja in slovanske cerkvene organizacije. Naši pradedi so bili deležni prvih toplih žarkov slovanske krščanske prosvete in prvih uspehov slovanske krščan. književnosti. Versko delovanje sv. Cirila in Metoda je tako spojeno z našo politično zgodovino, da bi morali tej svetli točki v naši temni davnosti posvetiti več pozornosti, ako hočemo uspešno gojiti domovinsko in verske in domovinske vzgoje našega Ijud-dela svetih slovanskih apostolov, proslavljanje njunega spomina, češčenje njunega svetniškega zgleda tvori važno poglavje verske in domvinske vzgoje našega ljudstva; ako bi to poglavje prezirali, potem bi bili sami krivi, da bi se veri odtujevalo naše ljudstvo in naše izobraženstvo. Sv. Ciril in Metom sta naši kulturni in književni zgodvini vtisnila verski pečat. Ako hočemo, da naša prosveta ohran verski pečat, ne smeo prezreti spomina in dela svetih slovanskih apostolov in prosveti-teljev. Čas je, da našo versko zgodovino očistimo raznih legend, s katerimi je oglejski patriarhat utemeljeval svoje pravice nad našimi pokrajinami. Vrnimo se k sv. Cirilu in Metodu, katerih delo in življenje se toliko sijajneje blišči, kolikor bolj napredujejo znanstvene raziskave. Delajmo, da bomo sv. Cirilu in Metodu postavili dostojne oltarje v srcih našega ljudstva in da bo ljudstvo moglo tudi na oltarjih naših cerkva gledati kipe in slike velikih naših apostolov, ki sta tako globoko ljubila slovansko ljudstvo, toliko žrtvovala in trpela za krščansko vero in prosveto med Slovani. Sv. Ciril ln Metod sta .velika glasnika vesoljne krščanske ljubezni in edinosti vseh narodov v eni krščanski Cerkvi, Po visoki ideji vesoljne krščanske edinosti v dobi nastajajočega cerkvenega razkola, po izredni kulturni delavnosti in po junaški svetosti spadata med največje može svetovne zgodovine in najodličnejše svetnike katoliške Cerkve V dob! velikih političnih bojev ne smemo pozabiti visokih verskih idej, ki so zmožne pomirjevalno in blažilno vplivati na razprte narode, Zato slavimo sveta solunska brata z globoko željo, naj bi vsi na- rodi, ki jih druži sveti spomin slovanskih apostolov, vzljubili eno Mater Cerkev in se zedinili v veri in ljubezni sv. Cirila in Metoda. Proti koaliciji s samostojnimi demokrati. PRITOŽBE RADIKALNIH ORGANIZACIJ PROTI SAMOSTOJNIM DEMOKRATOM. — PRITOŽBE ARANŽIRANE? — RADIKALI MISLIJO KRIVDO ZVALITI NA DEMOKRATSKE ZAVEZNIKE. Belgrad, 4. julija. (Izvir.) Izvrševalni odbor radikalne stranke je imel danes daljšo sejo, ki so se je udeležili vsi člani. Pretresali so poročilo o položaju vladnih strank v posameznih pokrajinah. Izvrše-valnemu odboru so bile predložene mnoge in zelo ostre pismene pritožbe s strani posameznih okrožnih odborov radikalne stranke, ki obdolžujejo samostojne demokrate največjega strankarskega postopanja, posamezne voditelje pa osebnega ko-ristolovstva, ki tako rušijo državo in še radikalno stranko. Zahtevajo, da se čim preje prekine s koalicijo. Obtožbe postajajo v vrstah radikalne stranke vedno ostrejše. Posebno ostre so obtožbe iz križevske in poževske županije ter Vojvodine. Proti koaliciji so protestirali tudi slovenski radikali, ki so izročili protest Pašiču na Bledu. Zahtevajo prekinitev vseh zvez s samost. demokrati, ki so v Sloveniji po njih poročilu postali objestni. Povodom teh pritožb se je začela živahna debata in se bo nadaljevala na jutrišnji seji. Smatra se, da so ta seja izvrševalnega odbora in pritožbe aranžirane, da bi se dobil povod za prekinitev zvez s samostojnimi demokrati. Na ta proces razkrajanja vladne koalicije se gleda v vseh krogih z velikim zanimanjem. Belgrad, 4. julija. (Izv.) Z Bleda ni nič vesti, ki bi mogle potolažiti pristaše strank s fašistovskimi metodami. Pašič ne da od sebe nobene besede in zato radikali v precejšnji negotovosti ne prenehajo s širjenjem vseh mogočih novih rešitev, med katerimi se vedno najbolj govori o koali- ciji z Jugosl. klubom v sporazumu z opo-zicionalnim blokom. To naj bi bila predhodna doba za razčiščenje do končnega sporazuma. Vsled takega nastopanja radikalov so policajdemokratje vse bolj vznemirjeni in danes se je govorilo, da bo šel na Bled Svetozar Pribičevič, da pospeši dosego volivnega mandata. Toda Pribičevič ni odšel. Samostojni demokratje vedno zatrjujejo, da imajo od Pašiča podpišem sporazum- glasom katerega bodo oni z njim skupaj vodili volitve. Ta sporazum da so podpisali, ker so dobili zagotovilo, da je g. Pašicu volivni mandat zagotovljen. To govorjenje obsqjajo najbolj previdnejši demokratje sami, ki se boje, da bi uničilo to pri merodajnih faktorjih še ono malo kredita, kolikor ga pri teh faktorjih sploh še morejo imeti. Samostojni demokratje se zanašajo zdaj na neodgovornost izvenparlamentar-nih faktorjev, pozabljajo pa, da bo suverena volja naroda naredila s samostojnimi demokrati obračun in z njimi pomedla iz javnega življenja; zato je umljivo, da se na njih nobeden ne more naslanjati. J Proti taki izzivalni praksi demokratov so zelo nastopili tudi na današnji seji izvrševalnega odbora radikalne stranke. Na njih račun so padle precej ostre besede. Zdi se, da bodo z njimi radikali obračunali in da bodo vso krivdo za sedanje razmere zvalili nanje, da bi si vsaj navidez rešili ugled parlamentarne stranke, ki je začel med starejšimi borci radikalne stranke v Srbiji vsled sedanjega neparla-mentarnega stanja zelo ginevati. DR, KOROŠEC NA POTI V BELGRAD. Zagreb, 4, julija. (Izv.) Danes se je peljal skozi Zagreb v Belgrad načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, da se udeleži seje opozicionalnega bloka. Vašemu dopisniku je dr. Korošec izjavil, da do volitev ne bo prišlo iz razloga, ker so duhovi v državi vsled terorja parlamentarne manjšine tako razburjeni, da obstoji možnost krvavega obračuna o priliki volitev. IZJAVA DR, MAČKA. Zagreb, 4. julija. (Izv.) Danes sta se odpeljala v Belgrad dr. Maček in dr. Kr-njevič na konferenco opozicionalnega bloka. Dr. Maček je izjavil Vašemu dopisniku približno sledeče: Zadnji čas so od strani naših strankarskih nasprotni, kov, ki so obenem tudi nasprotniki sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, prihajale trditve, da opozicionalni blok ne •more več računati na našo pomoč. Naš odhod na konferenco v Belgrad jc najboljši dementi teh trditev in obenem tudi dokaz, da smo mi ostali pri dani besedi, da bomo pomagali opozicionalnemu bloku pri njegovi akciji. Na vprašanje, če se bo na konferenci razpravljalo tudi o novi obtožbi proti Ra-diču in tovarišem, je dr. Maček odgovoril, da se konferenca ne vrši radi te obtožbe. Če se bo o njej kaj govorilo, se bo vršilo to le mimogrede, UGIBANJA ZAGREBŠKIH LISTOV. Zagreb, 4. julija. (Izv.) Današnje opozicijsko časopisje piše, da po avdienci dr. Korošca pri kralju izgleda, da se je politični položaj presukal na korist opozicionalnega bloka, četudi nc proti radikalni stranki kot taki. Po avdienci pri kralju, o kateri je bil natančno obveščen tudi Ljuba Davidovič, je bil dr. Korošec nujno pozvan v Belgrad, da se udeleži seje na- cedonijo. Predvsemi je prestavljen v Belgrad voditelj NSS g. Deržič. (S temi premestitvami bi dr. Žerjav rad pridobil NSS za se. Nekatere premestitve so bile preklicane že pred to deputacijo. Ur.) Italijanski zastopnik se opra-viču je. Belgrad, 4. julija- (Izv.) Povodom incidenta pri Podbrdu je tukajšnji odpravnik italijanskega poslaništva obiskal pomočnika zunanjega ministra Panto Gavriloviča in je v imenu svoje vlade izjavil sožalje nad incidentom ter dal zagotovilo, da bo italijanska vlada uvedla strogo preiskavo. Kljub temu se v tukajšnjih krogih na uspeh preiskave ne verjame in se misli, da z naše strani ni pričakovati ostrega nastopa in to z ozirom na zadnje dogodke pri Uncu, kjer se preiskava z naše strani ni pokazala dovolj stroga. Javnost zahteva, da se nastopi ostro. ODPRAVA FIDEJKOMISOV NA ČEŠKEM. Praga, 4. julija. (Izv,) Senat je danes sprejel od parlamenta odobreni predlog, da se fidejkomisi ukinejo. čelnikov opozicionalnega bloka, ki naj bi definitivno sklepala o eventualnem sodelovanju z radikali, vendar ne s Pašičetn kot predsednikom tega kabineta. »Večer« piše, da je po izjavah nekega radikalnega poslanca, ki se mudi v Zagrebu, Pašič pristal, da se sestavi koncentracijska vlada iz radikalov, demokratov, SLS in muslimanov. Stavil pa je zahtevo, da mora v to vlado tudi Pribičevič, četudi on sam kot zastopnik samostojnih demokratov. Po razpoloženju v Jugoslovanskem klubu sta oba nasprotna temu, da bi Pribičevič vstopil v koncentracijsko vlado. VELIKANSKI SHOD SAMOSTALNIH DEMOKRATOV V BELGRADU. Belgrad, 4. julija. (Izv.) Za nocoj so Pribičevičevi demokratje sklicali velik javen shod v slovensko gostilno «Triglav». Reklama za ta shod je bila velikanska, ven dar se je po dolgem čakanju zbralo samo par prečanskih branjevcev, katerim so govorniki obetali, da bo Pribičevič izdal na-redbo, da se premesti glavni trg za branjev ce iz takozvane «Velike pijace» na cZeleni venac», ki se nahaja poleg gostilne «Tri-glav>. Prešteli smo poslušalce: bilo jih je z gostilničarjem Križnarjem vred 11. Od Slovencev, ki jih je v Belgradu okoli 3000, je bil navzoč sanio dr. Druškovič, bivši inti-mus dr. Žerjava, ki je moral vsled znane afere z amerikanskimi izseljenci zapustiti državno službo in je sedaj ctrgovec>. Radi prevelike udeležbe se ni mogel izvoliti pol noštevilni krajevni odbor. Največ upanja za predsednika odbora samostalne demokratske stranke za ta del Belgrada ima dr. Druškovič. ŽERJAV PRITISKA NA NARODNE S00IALCE. Belgrad, 4. julija, (izv.) V Belgradu se mudi posebna deputacija železničarjev iz Slovenije —- pristašev NSS, ki je prišla, da protestira proti številnim premestitvam železničarjev južne železnice. Ker je sedaj pri južni železnici glavni faktor dr. Žerjav, je predlagal, naj se prestavijo vsi njemu nesdmpatični železničarji v Srbijo in Ma- Borzna poročila. 4 julija [1934. ZAGREBŠKA RORZA. V pricetku današnje bor/.e so tečaji na deviznem in valutnem trgu padli, blaga je, bilo veliko na razpolago, tendenca slaba. Ob zaključku borze pa je postala tendenca zopet čvrsta in ta tedenca se je obdržala tudi po borzi. Blaga je bilo zopet le malo na razpolago, — V Curihu je os'al kur z dinarja nespremenjen na 6.65. — V efektih promet slab, čvrsti* so bile samo Slavonija, Industrija šečera in pa vojna odškodnina. Devize in valato. (V oklepaju tečaji z dne 3. julija.) Dunaj 0.1173—0.1193 (041757—041955)', Italija 3.567—3.597 (3.597—3.627), London 362—365 (361.75—364.75), Newyork 83.25 do 84.25 (83.30—84.40), Pariz 4.25-4.30 '4.252 do 4.402), Praga 2.451-2.481 (2.4525—2.4825), Curih 14.835—14.935 (14.875—14.975), efekt.: dolarji 82.50-83.50 (82.125—83.125). Vrednostni papirji. Hrvatska Eskomptua banka Zagreb 127, Hm slav. zem. liipot. banka, Zagreb 65—66, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 920, Jugoslaven-ska banka, Zagreb 116, Slavenska banka. Zagreb 110, Srpska banka, Zagreb 139—140, Di-oničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 122.50, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb' 1060—1070, Narodna šumska industrija, Zagreb 82.50—90, Našica 87—90, Slavonija 10JJ do 103, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 580, Združene papirnice, Vevče 454 (ponudba), 7-odstotno drž. inv. posojilo 66.50 do 67, Vojna odškodnina 127—130. CURIŠKA BORZA. (V oklepaju tečaji z dne 3. julija.) Beograd 6.65 fG.65), Budimpešta 0.0068 (0.0070), Berlin 1.34 (1.3425), Bukarešta 2.25 (2.25), Italija 24.05 (24.15), London 24.30 (24.33), Newyork 561.52 (561.75), Pariz 28.55 (28.95), Praga 16.50 (16.50), Dunaj 0.00793! (0.007935), Sofija 4.05 (4.10). DUNAJSKA BORZA'. Dunaj, 4. julija. (Izv.) Efekti: Živnosten-ska banka 820.000, Alpine 410.000, Grom i t/, 135.000, Kranjska industrijska družba 725.000, Trboveljska družba 430.000, Hrvatska es-komptna banka 102.500, Leykam [175.000, Jugoslovanska banka 27.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 55.500, Avstrijske tvomice za dušik 220.000, Gutmann —, Mundus 845.000, Sla-vex 210.000, Slavonija 85.000. Devize: Belgrad 842 -846, Budimpešta 0.8250-0.8850, Kodanj ,(0.980—11.020, London 307.000—308.000, Milan 3034-3046, Ne\vyork 70.395—71.185. Pariz 3652—3668, Varšava il3.550—13650. Valuto: dolarji 70.460-70.860. angleški funt 305 tisoč 200 do 306.800, francoski frank 3635 dr> 3668, lira 3045-3065, dinar 841—847, češkoslovaška krona 2077—2093. PRASKA BORZA. Praga, 4. julija. (Izv.) Devize: Lira 116.7!% Zagreb 40.8250, Pariz 174,75, London 147.30, Ne\vyork 34, Dogodki v Italiji. KORUPCIJA V FAŠIZMU. Rim, 4. julija. Vsak dan postaja jasnejše, da so imeli prav tisti, ki so menili, da je fašizem za normalizacijo, za razvoj v demokracijo sploh nesposoben, ker je po svojem postanku in svojem bistvu zgolj teroristična organizacija brez vsake životvor-ne ideje. Ali se mora odpovedati samemu sebi in razpasti ali pa iti po sedanji poti dalje, dokler bo to italijanski narod prenesel odnosno dokler se z zločini in korupcijo sam ne konča. To pa tembolj, ker so, kakor je dokazal uspeh dosedanjih preiskav povodom Matteottijevega umora, obremenjeni po korupciji v upravi in mnogih težkih zločinih domalega vsi vidnejši fašisti in po sokrivdi nerazdružno zvezani s temnimi fašistovskimi elementi, ki so bili neposredni »izvrševalci« višjih ukazov in za preziranje vseh zakonov, za hladnokrvno požiganje, zlostavljanje in ubijanje naravnost izšolani. Med odstopivšimi ministri sta bila Carnazza in Corbino zapletena v financiranje Rossi-Filippellijevega glasila >Giornale Italiano« in v kupčije s petrolej-eko družbo »Sinclair«. Prav tako so bili obremenjeni tudi vsi odstopivši državni pod-tajniki, katerih mest Mussolini ni mogel popolniti iz prvotnih fašistovskih vrst, ker ni najti v njih »čistih« ljudi, ampak se je moral zateči k bivšim pristašem drugih strank, ki so šele kasneje pristopile k fašizmu. Mussolini sam je z neraztrgljivimi verigami prikovan na fašizem prvotnega lika, ki ga je po velikem delu vzgojil sam in je za vse njegove čine vsaj moralno odgovoren. On ni svoboden v svojih odločbah in ne more ravnati po svojem morebitnem boljšem prepričanju, marveč se mora trklanjati volji večine v stranki. Zato tudi svojih najodločnejše napovedanih izpre-merab v režimu in stranki ni nikoli izvršil in zato je tudi po Matteottijevem umoru, ko je pojenjal prvi vihar doma in v inozemstvu, začel oklevati ter je kralju ob izročitvi odgovora obeh zbornic položil v usta navadno limonado o spravljivosti, do-čim je dežela pričakovala vse drugačnih iziav. Opozicija si je vsaj rešila dostojanstvo s tem, da se izročitve ni udeležila po nobenem svojem zastopniku. V to svrho je popolarski poslanec Rodino odložil tudi zbornično podpredsedstvo. ZAPRISEGA FAŠISTOVSKE MILICE KRALJU, ki je bila prvotno napovedana za 6. in potem za 13. t. m., je odgodena do konca julija. To se je zgodilo na pritisk milice same, ki je 2. t m. imela v Bologni svoj glavni raport. Ob tej prilild je generalni poveljnik Italo Balbo poslal Mussoliniju brzojavko v starem fašistovske mslogu. Devetdeset tisoč črnih srajc stoji na straži za vodjo in fašizem. Za 20. ali 27. t. m. je napovedano zborovanje fašistovskega narodnega sveta, katerega se po vsej priliki udeleže tudi zastopniki in župani občin, ki so v fašistov-f1 ih rokah. CEKA ZOPET NA DELU. Vidnejši nasprotniki fašizma so zopet *ačeli dobivati grozilna pisma. Taka pisma sta prejela italijanski poslanik v Parizu grof Sforza (zaradi govora v senatu) in tudi proslavljeni »zmagovalec« pri Vittorio Ve-netto general Caviglia. Senatorja Bergaminija je pa nedavno ponoči nekdo poklical na telefon in mu rekel: »Senator, vi ste v senatu glasovali proti vladi. Mislite na to, kar smo vam že enkrat storili. Pazite !< Fašisti so bili pred par meseci napadli vilo senatorja Bergaminija ter je Bergamini tedaj ušel smrti ali vsaj težkemu zlostavlja-nju le vsled svoje prisotnosti duha. Ko so sedaj povodom Matteottijevega umora zaslišali tudi senatorja Bergaminija, je le-ta na predloženih fotografijah spoznal dva svoia atentatorja, a to sta Dumini in Fillip-pelijev šofer. PROTI »AVANTIJU«. Povodom izročitve odgovora obeh zbornic kralju je milanski socialistični »Avanti« imenoval kraljev govor ljudsko-šolsko domačo nalogo ter povdaril," da se da kriza rešiti le na en način: da odstopi Mussolini s celim svojim kabinetom. Naslednji dan je bil »Avanti« zaplenjen, a prekasno, tako da je bilo večina naklade že razprodane. Oblast je nato odredila zaplembo po posameznih mestih. Mnogokje so oblast preliiieli fašisti, ki so pobraii »Avantije« in jih sežgali. DISIDENTI PROTI FAŠIZMU. Na Napolitanskem z velikim uspehom nastopata proti fašizmu disident Forni in kapitan Padovani. POTEK PREISKAVE. Rim, 4. julija. Preiskava o Matteottijevem zločinu poteka dalje. Zaslišali so te-lefonistinjo v uredništvu »Corriere Italiano«, njena izpoved je znova zelo obremenila Filippellija. Sedaj išče oblast nekega delavca, ki se je tudi udeležil zločina. V hiši enega izmed zaprtih fašistov so našli spomenico, ki zelo ohtežuje razne fašistovske prvake, posebno Finzija in De Bona. Dognali so, da imata Filippelii in Ma-rinelli v Credito Italiano shranjenih vsak za več milijonov vrednosti. NOV ZLOČIN. Rim, 4. julija. Fašisti v Fossalti (provinca Modena) so udrli v dom socialista Vignando, ga pretepli pred očmi družine in nato odpeljali. Vignando je od strahu zblaznel in so ga morali oddati v umobolnico. FAŠISTOVSKA MILICA BO PRISEGLA. Rim, 4. julija. (Izv.) Uradno objavljajo, da bo fašistovska milica morala še ta mesec priseči zvestobo kralju. ZMAGOVITA ITALIJA. Rim, 4. julija. (Izvir.) Iz železniškega parka bivše Avstrije je prisodila repara-cijska komisija Italiji 58 lokomotiv in 1000 vagonov. • ^ Nemčija za Bawesov načrt. Berlin, 4. julija. (Izv.) Nemška vlada se je danes posvetovala z ministri zveznih držav zaradi Dawesovega reparacijskega poročila. Vsi ministri zveznih vlad so se strinjali, da je najbolje, da Nemčija na Dawesov načrt pristane. BELGIJA ZA DAWESOV NAČRT. Bruselj, 4. julija. (Izv.) Parlament je danes soglasno odobril politiko vlade, ki odobrava reparacijski načrt Dawesov. FRANCIJA IMA PROSTE ROKE. Pariz, 4. julija. (Izv.) Minister vnanjih zadev je izjavil v zbornici, da program londonske konference Francije ne veže. Francija ima v vseh vprašanjih, ki se bodo obravnavala na tej konferenci, popolnoma proste roke. Zločini za »nacijo«. Ni dolgo tega, kar je demokratski tisk z ogorčenjem protestiral, ko smo jugoslovanske »nacionaliste« označili za fašiste, ki gazijo pozitivne zakone in nekaznovano izvršujejo nad sodržavljani najhujše zločine. »Slovenski narod« je takrat slovesno zatrjeval, da je »jugoslovenski nacionalizem legalen, praven in kulturen«, da »hoče točno veljavo zakonov, spoštovanje ju-goslovenskega pravnega reda in pozitivno kulturno delo.« (Št. 145.) 3. julija tega leta pa se je izvršil na Viču zločin, kakoršnega te vrste v Sloveniji ne pomnimo. Orjunaši so ponoči na cesti napadli delavca, ga zvezali, mu zavezali oči in izvršili nad njim pravi pravcati zločin inkvizicije, kakor je bila pred stoletji v navadi v glasoviti kaznilnici na Spil-bergu, kjer so politične kaznence strahovito mučili. Drugi dan zjutraj pa je izšel v »Jutru« članek, v katerem se pisec strahovito zgraža nad »nekulturnostjo klerikalizma«, ker je v Žužemberku kaplan Križman v pridigi baje ljudem pripovedoval »izmišljeno povest« o neki javni grešnici, katero so svcbodomisleci na francoskem postavili na oltar, potem ko so sneli monštranco, ki so jo prodali na javni dražbi. Kakor da se to ni v resnici zgodilo! Vsakdo razun «Jutro-vega« pisca ve, da so francoski svobodo-misleci 1. 1793 katoliško bogoslužje odpravili, cerkve spremenili v plesišča iu skladišča ter v Notre-Danm v Parizu postavili na oltar javno žensko, ki so jo častili za »boginjo pameti«. Cerkveni bogo-služni predmeti pa so se razprodali na javni dražbi. Če se to s prižnice ljudstvu pove, je to v očeh demokratskega tiska seveda nekulturno, niso pa uekulturni zločini, katere izvršujejo člani Orjune nad mirnimi državljani, ki jim ustava in pozitivni zakoni jamčijo nedotakljivost življenja. Za »Jutro« namreč napad na ljubljanskega odvetnika ni graje vreden zločin, ampak le »mučen prizor«, ki ga v isti številki beleži z radostno škodoželjnostjo. Dan za dnem nam pripovedujeta demokratska dnevnika, kako je »klerikali-zem, ki je v mestu Krško, — ti gospodje dajo raje denar bankam in trgovcem, da dobe večje procente irn da je potem dobiček večji. In gospodje liberalci, dosedaj občinski odborniki v občini Krško, dobro vedo, kaj se godi. Dosedanji otbčimski odbor, ki je gospodar nad občinsko hranilnico, ni genil z mezincem, da bi se denar v resnici dajal tistim, odkoder je prišel, namreč kmetom. Taka je velika ljubezen liberalcev do nas kmetov, ki danes vsled groznih davkov lezemo v dolgove, da nam še posoditi nočejo. — Hodili emo drugam po posojila kot n. pr. na Rako. Raška posojilnica je razmeroma majhna, a vendar je v teh današnjih stiskah zadnjega časa kmetom dala posojil 370.000 Din. Celo v krški občini (pri sv. Duhu), kjer so tri hranilnice, iima nad 100.000 Din. Če bi Raška posojilnica ta denar naložila v barake po 15 in še več procentov, kakor delajo v krških, bi odborniki imeli kaj deliti. Kje bi potem ubogi kmet dobil potrebno posojilo? — Nikjer! Zadrgnili bi ga zasebni oderuhi ob prvi nezgodi. Drugi slučaj, na katerem bomo pokazali veliko ljubezen liberalcev do kmeta, bodi tale: Leta 1922 je sklenil krški občinski odbor, da naj se popravi občinska cesta Lesikovec— Raka. «Modro» so razdelili stroške takole: do, mača občina (predvsem so seveda mislili gg. fcrški liberalci nase) naj plača šest šestnajstin oibčina Raka sedem šestnajstin in občina Cer-kjlje tri šestnjstine. — Torej občima Krško pri tem največ — ozir. recimo — gg. liberalci bi pri tem najbolj profitirali! Bivši raški župan Šribar je menda iz prevelikega rešpekta do krških «gospodov» odbornikov ta sklep podpisati. Odobrili so ga tudi odborniki SKS. ■Vsi so 'imeli dosedaj večino. Toda možje Kmečke zveze, dasi v manjšini so nastopili tako odločno, da so vse te liberalne sklepe razbili, in celo gradbena direkcija, ki je žugala s prisilno naklado in razpustom odbora, je morala odjeaijati — župan pa je odstopil. Pri volitvah 8. julija bodo «odstopili» tudi vsi odborniki SKS s starim Mačkom vred, in stara liberalna trdnjava Raka se bo razsula v razvaline. Cerkljanski občinski odbor, obstoječ po večini iz enoumnih* pristašev Kmečke zveze (saimo župana imajo malo bolj «gosposke-ga»), je pa rekel: Kdor je podpisal, ta naj plača! Kmetje! Verjemite: Dokler bodo gospodarili nad vami liberalci, toliko časa boste imeli samo dve pravici in sicer: molčati in plačevati! — Sedaj je pa čas, da daste liberalcem sloves! Vrzitte vsi sedaj pri volitvah ikrogljice v skrinjico SLS ozir. Kmetske zveze! To bo dobro za vas, a slabo bo za krško gospodo! Kmetje, pokažite, da smo liberalcev siti!! Kmečk zveza, v boj za našo pravdo! Krški liberalci se ponujajo. Takole je zapisalo »Jutro«, da je rekel kmečki človek v navdušenju za krške »p u r g a r j e«: Mi smo vaši, vi ste naši. — Pa kako! Kmetje nosijo denar v krške gostilne, takrat so seveda prijatelji Krčanov. Se razume! In, kadar Krčani komandirajo so kmetski — namreč kmet-ski komandantje. Zato pa mi te komandante več ne maramo! Pravijo v »Jutru«, da plačajo naklade na vino Krčani dve tretjini, okolica eno. Kdo pa pride v Krško vino pit? Ali ne okolica? Kdo torej plača? Mi smo mnenja, da kmet. Ali mislite, da so Krčani tako radodarni, da to občini »šenkajo«? In meso, pravi »Jutro«, stane Krčane! Kdo pa je to naložil? Ali ne liberalni občinski odbor. Če je zadel reveža, zato se ni menil. Dopisniku »Jutra« pa je le za uboge gostilničarje Krške. Sicer pa v krčanske gostilne menda tudi okoličani in tujci zaidejo. — Kdor izmed okoličanov ima torej usmiljenje do preveč obloženih krških gostilničarjev, naj nikar ne hodi tjakaj vina pit in mesa jest. Volil pa bo vsak občan veleke občine Krško po svojem prepričanju. Vsi vemo, da nam od krških orju-našev preti samo pritisk in nasilje. Kdor ima močan hrbet in se mu zdi dobro in potrebno, da ga tepejo, naj voli z liberalci! Plačali mu bodo najbrž tudi nekaj. Smeti in krške dobičkarje bomo šteli pri liberalni skrinjici. — Možje pa bodo ponosno šli na volišče in oddali krogljice skrinjici Slovensko ljudske stranke. Vsi do zadnieaa aa volišče, da po- j kažemo, da se ne uklonimo nasilju, naj traja še tako dolgo in naj bo še tako nagnusno. — (Pripomba: Ali ste brali o novem zločinu Orjune? Ubogemu delavcu so zvezanemu štrli s stiskalnico tri prste. Med mukami je padel v nezavest. Kdor voli z JDS odobrava ta zverinski zločin.) Kočevje. Kaka živahnost je v našem mestecu nastala za občinske volitve! Prvo zastavo seveda nosijo advokati: dr. Sajevec, radikal, dr. Rajli, demokrat in dr. Arko — niladonemec. Da pa bo zmaga sigruruejša, so se zvezali po belgrajskem vzorcu liberalci in radikalni v skupno listo, ker vsaka stranka sama zase bi se presiromašno pokazala. Pri nas se tudi taktično ravna vodilna gospoda po belgrajski maniri. Pritik, denar, grožnje, baharija in fraze, to dela volitve! Kandidatna lista RS in JDS jo krožila kar po uradih, celo politična oblast (okr. glavarstvo) je dobila visoki obisk in padali so podpisi od šefa okr. glavarstva do komisarja in tako dalje. Ker gre za državotvornost, je seveda ubogi uradnik prej preštel svoje kosti, predno se je odločil za odklonitev podpisa. Tako je ta i oni škrtaje podpisal, a se je vdal — existenca. Pa so vsiljivci naleteli tudi na odpor, žal redek je bil tak slučaj. Demokrati so si v kočevskem in ribniškem okraju zamislili poseben način agitacije. Iščejo namreč najprvo podpise za stranko, na to pa sestavljati kandidatno listo ter pristavljajo, da nikdo od onih, ki so podpisali strankarsko polo ne sme podpisati kandidatne liste druge stranke nego njim samim, češ tako dejanje bi bilo kaznjivo po zakonu. To je čisto navadno sleparstvo, a kaj je danes demokratski klilci nedopustno! Kak pritisk se izvaja na premogovniku, pove samo to dejstvo, da se med kandidati radikalne stranke najde ime Biskupski, ravnatelj pre-govnika, zloglasen po svoji sirovosti, brezobzirnosti in zakrknjenosti napram delavcem. Tako se na premogovniku kar izda ordre: Vsi v pisarno dr. Sajovca in podpišite listo RS. In odvetniški koncipijent sprejema, ubogljive trpine in gleda zmagovitost svojih idej in nastopa! Biskupski naganja delavce, drugi pa uradnike, tako poje bič nasilja po hrbtih usužnjene jugoslovanske pare. Opozarjamo, da Biskupski ni naš di-žavljan, a vendar je kandidat. Večje ironije ni še videlo naše Kočevje! Drugi zopet gonijo svoje žrtve dr. Rajhu, čegar govorniški talent fascinira cele množice! Dr. Arko pa deluje pri Nemcih po svoje, a vsi trije advokati delajo zopet pod enim klobukom. Komu se ne bi zastudila taka ogabna igra s trpečim človeštvom od strani ljudskih pijavk. Vsi trije »voditelji« so že edini za boljša mesto. Dr. Sajevec dobi stolec župana, dr. Arko podžupana. Dr. Rajh načelnik glavnih odsekov, a tudi on že sili na stolček župana, po starosti mu pač prvemu gre. Bi-skupskiju je že namenjena lepa diploma, ker tako mojstrsko ustrahuje delavce. Ekonomsko mesto se že hrani g. prof. Poloviču, vsa brezplačna mesta pa prevzame sodni svetnik Hutter kot tudi oskrbo mestnih vpreg z več-številnimi konji. Za sodnika, dr. Šorvelja se kreira mesto podtajnika mosta Kočevje. Za vsak slučaj se pripravlja izgon iz države nekaj oseb, ki so ob svojem času optirali za Avstrijo, in so nevarne sanjavim načrtom mojsterskih politikov. Za one jih n9 doseže bič nasilja, so pa pripravljene lopo sorte dinarjev — vse za blagor domovine in preljuba korita! Kamnik. Dne 2. julija se je izvršila volitev župana. Za župana je bil izvoljen dr. Kar-ba s 16 glasovi, 9 glasovnic je bilo oddanih praznili. Predno se je pričela volitev občinskih svetovalcev, se je k besedi oglasil predsednik kluba občinskih odbornikov SLS Fran Bore ter podal sledečo izjavo: «V tej volivni borbi ste Vi od večinske stranke javno in privatno obdolževali SLS, da ni hotela v bivšem občinskem odboru nič delati, četudi jo je župan ob volitvi v gospodarske odseke v to pozval. To ste razširjali, četudi ste dobro vedeli, da je SLS že takrat, ko jo je župan pozval v odseke, izjavila, da radi tega ne prevzame ni-kake funkcije ter s tem tudi nikaike odgovornosti, ker so večinske stranke mandate občinskih svetovalcev razdelilo tako, da je dobila taiko/vana drvarska stranica na tri odbornike dva občinska svetovalca, liberalna stranka na deset odbornikov štiri svetovalce in SLS na devet cdobornikov nobenega svetovalca. Da se nam to tudi v bodoče ne bo očitalo, slavim sledeči pogoj: Ako nam večina da dva občinska svetovalca, eno mesto v upravnem svetu Mestne hranilnice in eno mesto v nadzorstvu. bomo z Vami vred složno delali po vseh odsekih za dobrobit volivcev davkoplačevalcev. Če pa ta nas pogoj prezrete, izjavim, da zopet ne bomo kot prezirana stranka prevzeli uukakega sodelovanja v odsekih, ter nam potem nikar hinavsko ne očitajte, da nočemo delati.» — Na to izjavo je dr. Karba izrazil velikansko začudenje, da ni dopustno in ne običajno, da bi se pred volitvijo starešinstva podala kaka izjava, ali stavili kaki pogoji. Takoj na to pa je izjavil, da je pri zadnji volitvi v odseke pozval manjšinsko stranko k sodelovanju. kar je pa odklonila, četudi ni pred volitvijo starešinstva stavila kakih tozadevnih pogojev. S lem je dr. Karba samega sebe udaril po zobeh, ker jc prvotno zamikal opravičenost staviti kake pogoje pred volitvijo starešinstva, potem pa se opravičeval za napade na SLS vsled brezdelja, ker ista ni stavila današnjim s ličnih pogojev za sodelovanje že pred volitvijo starešinstva. Na to se je izvršila volitev 6 svetovalcev, ki so bili izvoljeni s 16 glasovi vsi od večinske stranke, SLS pa je oddal prazne glasovnice. Klub občinskih odbornikov SLS tem potom obvešča svoje volivce, da zopet ne moremo v odsekih sodelovati, ker nam je v iste zaprla pot prevzetna liberalna stranka. Liberalci se bojijo pokazati svoje karte, hočejo pa, da bi ji,m delala SLS štafažo. Med volitvijo starešinstva so liberalci pridno streljali s t opici in se otročje neumno veselili, da se je izvršilo to, kar je vsak otrok v Kamniku vedel, da se drugače ne more izvršiti, kajti SLS v Kamniku v tej volivni borbi ni vodila nobene agitacije, ker je bila prepričana, če si pribori večino, kar ne bi bilo izključeno, bi ne izvolila župana, ampak gerenta, vsled Karba-Zerjavove intimnosti. — Šlo nam je samo za to, obdržati isto razmerje, kakor je bilo v bivšem občinskem odboru, to je, da liberalci nimajo kvoruma. In tega nimajo kljub vsemu naporu, terorju in zvijačam. O tem bomo še govorili. Ii Radovljice odmeva v včerajšnjem . Agitator za liberalno listo v Radovljici dr. Žerjav je prišel do sape. ' Pušeljc za svoj klobuka je prebolel in je zopet upal po svoje zavriskati. In vriska je treba, da se korajža ne izgubi. Ta vrisk bivšega ministra pa je — denuncijacija. Že drugič so obrali dr. Orla. Tega je treba še posebno. Dobrovoljec s solunske fronte, pa si upa voliti proti dr. Žerjavu, ki ima vendar ves jugoslovanski nacijo-nalizem v zakupu! pa bi bil še kdo razen pre-tepačsv Jugoslovan — nezaslišano! In še pri Orlih ima ta dr. Orel opravka. Tega ne prenese jugoslovanska država. Pa še več! Radovljica premore jugoslovanskega šolskega nadzornika in, slišite, — tej Radovljici sta si baje dva — premislite, kar dva — učitelja upala voliti proti volji dr. Žerjava, v mestu, kjer je sami oznanjal konec klerikalne, stranke! Če ti ne gredo v Macedonijo, kje je potem čast bivšega ministra! Samo to je pozabil Žerjav, ko je dajal po radovljiških negostilnah za vino, da se značaji ne udajo grožnjam, naj so tudi izrečene od predstojnikov podložnim, orli pa pred žerjavi sploh ne klonejo. — Uganke pa bomo v Radovljici še marsikatere razreševali! Eno smo že, ki ji pravimo: g. K. ali «vse za denar». StraiiUe pri Kranju. >Jutro; skoro v vsaki številki bere levite duhovnikom, češ da se vtikajo v politiko. Pred občinskimi volitvami je pa po Stražišču brusil pete in agiti-ral za »Gospodarsko (liberalno) stranko« duhovnik Janez Ambrož, čigar rdeli o v r a t -r i k tako živo spominja na zasluge pridobljene pri c. kr. avstrijski mornarici. Radovodni smo in čakamo, če bo tudi njegovo agitiranje in vmešavanje v občino, katera ga prav nič ne briga, »Jutro« obsodilo?! Najbrže ne, ker je agitiral za »Jutrovoc stranko in ker kljub rdečemu-zaslužnemu ovratniku ni nič dosegel. Menda je bilo tudi »pomotoma« v »Jutru« poročano, da je v Stražišču JDS dobila 95 glasov — pa resnici na ljubo bodi povedano, da je bila to »Kmetska Zveza« — JDS pa se je morala zadovoljiti kar z 61 glasovi. Tudi »rdeči« ovratnik ni mogel preprečiti polomije!* GKnica pri Št. Vidu nad Ljubljano. V nedeljo, 6. julija, vsi na prijazno Glinico, kjer bodo posvetili tri nove bronaste zvonove! Ob pol 9 bo na prostem pred cerkvijo sv. maša, govor in posvetitev zvonov. Popoldne ob 3 na Glinici litanije, nato v Dolnicah pri Miklavu veselica s petjem, srečolovom, šaljivo pošto itd. Pri celodnevni prireditvi sodeluje pevski zbor iz St. Vida, pri dopoldanski tudi mladinska godba iz Ljubljane. — Na veselo svidenje! Hrastnik. V nedeljo 29. junija je priredila tukajšnja požarna bramba svojo veselico v gostilni Hofbauer. Človek bi mislil, da bo udeležba sijajna kakor nekdaj v minolih letih. Toda kaj smo to pot opazili. Hrastniški prebivalci, posebno delavci, so bojkotirali to prireditev. Razlogi za to so umljivi. V odboru požarne brambe so večinoma sami demokrat-sko-orjunski eksponenti, ki so med ljudmi brez vsake veljave, posebno v zadnjem času. Ti gospodje so se tako daleč spozabili, da so vlekli gasilsko društvo h konzorciju za zgradbo narodnega doma v Hrastniku. Ljudje so se začeli vpraševati, če se splača podpirati društvo, ki služi sedaj bolj orjunsko-sokol-skim kol gasilskim namenom. Zc v nedeljo popoldne okrog štirih smo videli, da bo z veselico velik fiasko. Kapelnik železničarske godbe iz Zidanega mosta, katera je sodelovala, je šel istočasno na izprehod. Veselični prostori pred gostilno so bili prazni. To je umljivo, ker je tam stalo nekaj orjunskih kolegov. Zvečer je nezadovoljstvo med članstvom prišlo do vrhunca. Valili so krivdo na tiste, kateri so s svojo politiko ubili prejšnji ugled požarne brambe. Zguba na prireditvi! je velika in člani zahtevajo, da jo poravnajo zato odgovorni voditelji. Sedaj pa ti pride demokratski eksponent, bivši avstrijski oficir, in pravi, da bodo začeli v požarni hrambi pometati, pa magari ostaneta samo dva pri njej. Torej s tistimi pometati, kateri v društvu ne marajo orjunske politike. Mi pa pravimo, da bo šlo in mora iti obratno. Čeravno je društvo po svojih pravilih koristno in potrebno, vendar ga Hrastničani ne bomo podpirali toliko časa, dokler ne odpadejo iz vodstva vs? temni elementi, kateri so ubili s politiko ves prejšnji ugled društva. — Zgoraj navedena dejstva dovolj jasno pričajo kako daleč škoduje demokratsko-orjunska politika. Tukaj se v zadnjih tednih opaža bojkot znanih or-junaških tvrdk. Zdravo in pravilno sredstvo, Znani orjunaš šolski Miha se jezi po »Jutru« in Domovini« nad kolporterji 'Slovenca«. Pa res, kakor je videti, ga prav veliko prodajo. Saj je edini dnevnik, ki zagovarja pravico in poštenje. Hrastnigkim demokratom-orjuncem pa povemo v brk, da je že prepozno. Njihov politični kazalec je 1. junija v! Trbovljah pokazal 12. — Kompromisne liste. V Mokronogu j« vložena ena sama lista za občinske volitve, Na tej je 17 pristašev SLS in 8 raznih nasprotnikov. Občina je bila doslej v nasprotnih rokah. Na kompromisni listi Lancovo pri Radovljici je 5 odločno naših in 2 nasprotna. Poleg tega je izvoljen še en naš pristaš in en nasprotnik, skupno torej 6 naših in 3 nasprotniki. — Poslanica dalmatinskih katoliških škofov. O priliki zadnjih konferenc v Dubrovniku so dalmatinski škofje izdali skupno poslanico na duhovščino in vernike, ki se peča z vsemi aktualnimi vprašanji. Poslanica objavlja 'List dubrovačke biskupije» v 6. štev. tek. leta. — Unirl je v soboto 28. junija g. Štefan Sakelšek, župnik v Št. Petru pri Grab- štajnu na Koroškem. Pokojni je bil štajerski rojak iz Podlehnika v Halozah pri Ptuju. V mašnika je bil posvečen leta 188S. Naj počiva v miru! — Obletnica po f g. kaplanu Jožefu Loc-Sinu bo v pondeljek, dne 7. julija 1924 ob S v Preserju. — Smrtna kosa med rojaki v Ameriki. V Ameriki je umrl slovenski rojak Ferdinand Cankar, stric prof. dr. Izidorja Cankarja. Ugledni in splošno spoštovani rojak je imel veličasten pogreb. — Na Evelehu je umrl rojak Jernej Intihar, doma iz Želiimelj. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otročičev. — Proslava sv. Cirila in Metoda. Apo« stolstvo sv. Cirila in Metoda je v proslavo slovanskih apostolov izdalo poljuden življenjepis solunskih bratov pod naslovom: »Sv. C i i ril in Metod, apostola svete vere in cerkvene edinosti«. Knjižica je doživela že tri izdaje in je vredna, da se razširi med našim ljudstvom. — Deklamacija in dramatski prizori so zbrani v knjižici: »Proslava sv< Cirila in Metoda.« — Priporočamo lepe razglednice sv. Cirila in Metoda, umetniško izdelane po sliki, katero je naslikal češki slikar Jan Kohler. Dobivajo se V. prodajalni K. T. I). (Ničman), v večjih mno-žiah pa naravnost pri Aposlolstvu sv. Cirila in Metoda. — Uradniške plače. '«Pravda» poroča, da je državna blagajna komaj izplačala uradniške plače za ta mesec. Državne blagajne sc-bile popolnoma prazne in če ne bi bila skočila državi na pomoč Narodna banka, i niki ne bi bili dobili ploč pravočasno iz čanih. — Oboroževanje Jugoslavije. V ar škem parlamentu je povedal poslanec Mi da izdelujejo Škodove tvornice na Češ ri;-vojni materija! izključno za Poljsko, Rom , jo in Jugoslavijo. Avstrijske municijske fe ke izdelujejo mitnici jo samo za tri države, teh fabrik je prejela Jugoslavija 1 milij. p sistema Mauser, 1. milij. pati on za puški 31 vagonov druge mmnicije. Dalje je preji, > Jugoslavija 12 vagonov avtomobilov, 24 v. go nov poljskih kuhenj in veliko število topo' in revolverjev. Jugoslavija je izdala za mutacijo 174 milijonov frankov, za aeroplane >;i 300 milijonov frankov. Poslanec Morel je pro i lagal, da Anglija ukine posojila zo one dri ;vi ki ves denar porabljajo samo za obor vanje. — Jugoslovanska izseljeniška kroia na«' ša po najnovejšem ameriškem zaikonu ;7! oseb letno. Iz Nemčije se bo smelo vsel:' i Ameriko letno 51.000 oseb, iz Italije p. 3800. — Agitacija med učitoljstvom za pret ut. ško organizacijo. Že zadnjič je Slovenec ročal o direktnem in indirektuem silj uradnikov in uradnic k Orjunu in samo oh sebi umevno, k demokratski stranki. Omenjeno bodi, da so nečuvena agitacija za pretepa-aka organizacijo, ki mori, muči in pretepa ljudi za «nacijo», z vso silo in z vsem pritiskom vrši med našim učiteljstvom. Da so posebno učiteljstvo Vi/.eii na piko, je razumljivo; kajti, demkrati na deželi nimajo nikake opore in ne vplica Lu zato, liajdi, slovenski učitelj, ti organiziraj]", ti drži hrbet za bodoče batine. — Posebno pridno agitirajo med svojimi stanovskima mlajšimi tovariši oni nadučiftelji, ki jih [e obsvetila večja ali manjša milost g.Gangla. Kakor doznaivamo, agitacije nimajo dosti uspe ha, ker učiteljevo pač uvideva, da ne gre našega ljudstva uvajati v teroristične organi-nacije. Trezno učiteljstvo samo že uvideva, da Ta nasilniiki samo izrabljajo in zlorabljajo. — Portret barona Žige Zoisa. Tržaški in-Žeoer Rusija je odkril pri družini Favetti v SkriJjah na Vipavskem portert barona Žige Zoisa. Menda je to edini Zoisov portret. Kako je došel portret v roke Favettijevih, je lahko umljivo: Zoisova hči je bila poročena z oskrbnikom grofov Attems v Sv. Križu na Vipavskem, a predniki družine Favetti so bili isto-tako oskrbniki Attemsovih posestev. — Promocija. Na brnski tehniki sta bila dne 28. junija promovirana za inženirja elektrotehnične stroke Slovenca gg. Ivo Tokavčič iz Ljubljane ki Ljudovik Fettich-Frankheim iz Postojne. — Zveza vojvodinskih mest. Na kongresu v Paneevu je bil za predsednika novoustanovljene Zveze vojvodinskih mest izvoljen novo-sadski župan dr. Žarko Stefanovič. Zveza si prizadeva, da se organizacija mest razširi na celo državo ter naj bi se prihodnji kongres vršil v Belgradu. — N pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice! V nedeljo, dne 13. julija, se vrši v Ljubljani pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice za Slovenijo. Na tem občnem zboru poda Pokrajinski odbor račun o svojem delovanju tekom postevnega teta 1923. Odbor poživlja tudi tem potom delegate vseh podružnic v Sloveniji, da se občnega zbora polrtoštevilno ude-elže. Delegati imajo polovično vožnjo na vseh železnicah. Pri nastcpu potovanja kupijo cel vozni listek, ki velja potem tudi za potovanje domov. Vozne olajšave veljajo od 10. do 16. julija. — Radiotelegrafske šole. Poštno in brzojavno ravnateljstvo otvori v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu, Subotici in Splitu radiotelegrafske šole. — Tudi to se primeri državnemu pravd-niku. Zagrebški listi poročajo o naslednjem slučaju, ki se je primeril neoženjenemu namestniku državnega pravdnika v Zagrebu. V zaporih sodišča je bil zaprt neki mož. Kdo ve, kaj je zakrivil, pa to tudi ni tako važno. Ljudje so zaprti, ker so ali kaj naredili ali pa ker česa niso naredili. Moža, ki je bil tedaj zaprt radi gorenjega vzroka, je preganjal zgoraj omenjeni neoženjeni namestnik državnega pravdnika. K njemu pride nekega dne žena zaprtega moža in ga prosi, naj ji moža Izpusti. Znano pa je, da so vsi državni pravd-niM sveta strogi možje, nepristopni in se vedno drže le zakona. To je predpisano v paragrafih, če ministri drugače ne odločijo. Žena je tedaj prosila za moža. >Nemogoče,« pravi državni pravdnik, »vaš mož mora ostati v zaporu.« — »Toda jaz moram imeti moža doma.« — »Jaz ga moram imeti pa tu radi preiskave in paragrafov.« — »Pa, vsaj ga imate lahko, četudi je doma, kdo bo pa skrbel za nas?« — »Obžalujem, ne morem ga izpustiti!« — Pa vi skrbite za otroka!« Pri teh besedah položi dojenčka, ki ga je imela seboj, na mizo in izgine skozi vrata. Predno se je državni pravdnik zavedel, žene ni bilo nikjer. Otrok se je pričel dreti in uganjati še dijige yeč ali manj duhovite navade na mizi državnega pravdnika. Državni pravdnik je bil v zadregi. Razgrajača zapreti ni mogel. To je sicer priljubljena medicina, pa v tem slučaju bi bila neučinkovita. Konfiscirati ga z rdečim Bvinčnikom — to bi tudi ne pomagalo v tem kričečem slučaju. Sploh v Zagrebu državni pravdniki niso tako vajeni rdečega svinčnika, vsled česar je gospod to misel takoj zavrgel, čeprav se mu je izprva vrinila. Medtem se že pokaže skozi vrata glava šefa vseh zagrebških državnih pravdnikov. Pa ta mož očivid-no ni bil tako hud mož, ker se je posmejal in svojemu mlajšemu kolegu čestital na dobitku. Privreli so skupaj vsi višji in vsi nižji, kar jih premore državno pravdništvo v Zagrebu — in teh ni malo — ter si ogledavali otroka neoženjenega državnega pravdnika. Pa neoženjeni gospod ni bil le državni pravdnik, ampak tudi človek. Usmilil se je otročiča in ga poslal domov svoji mami, da skrbi zanj, kakor je svoj čas skrbela zanj. Ampak odslej naprej ne sme v njegovo pisarno več nobena ■ženska z otrokom v naročju. — Nova jugoslovanska ladja. Jugoslovan-Sko-ameriško društvo v Londonu, ki so ga 'osnovali znani finančni velemožje Baburica, feanac, Petrinovič in tov., je kupilo nov pa-/irobrod cd 8300 ten, ki mu je dalo ime «Jugo-' Navija ». Ladja nosi jugoslovanski prapor. — Odlikovanje bokeške mornarice. Kralj Aleksander je občinski zastavi sv. Trifuna v Kotoru, ki nosi in M je obenem prapor bokeške mornarice trofejo Štefana Uroša II., podelil red Sv. Save III. razreda. Povodom izročitve odlikovanja se vrši v Kotoru dne 3. avg. i. L velika pomorska slavnost. — Samomor ali. uboj ali nesreča. Nič se fie ne ve, kaj je s slučajem, ki se je dogodil ▼ nedeljo v Kočevju, kjer so našli ob vodi pri Livoldu mladega ključavničarja vulgo Petersa iz Greanskih RavnL — Nesrečnika bo prepeljali v torek v Grčarce, kjer se Vruplo pokoplje. — čaruga in tovariši po obosodbi. — Iz fVsieka poročajo, da sta oba Carugina tovariša Mihaliovič in Selthofer. ki sta r njim vred obsojena na smrt, v zadnjem času izvedla stradalni štrajk ier sta več dni odklanjala vsako hrano. Končno pa sta se premislila in ju sedaj, ker sta bila oslabela, hranijo z mlekom in juho. — Čaruga sam je resno bolan in duševno zelo potrt. — Razsodba proti Čarugi in tovarišem je dovršena in obsega 180 strani e strojem pisanih. — Tatvina krave. V noči od pondeljka na torek je bila iz zapitega hleva ukradena lepa krava posestniku Markn Gnidicu v Dolenji vasi pri Ribnici. Zjutraj so našli vlomljena vrata hleva in mlado tele, krave pa nikjer. Navzlic skrbnemu povpraševanja se doslej še ni izsledila. Obnovimo zopet nekdanje močne straže po vaseh — vlomi in tatvine se množe. — Psa odvedli. Minolo nedeljo popoldne je nekdo izmed domačih ljubljanskih kopalcev na Savi pri Kresnicah odvedel psa tamkajšnjega železniškega čuvaja, čuvajeva družina psa nujno potrebuje, ker stoji stražnica na samoti. Kdor je psa odvedel ali kdor ve zanj, se prosi, da naznani svoj naslov čuvaje vi ženi Katarini Vertačnik, železn. postaja Kresnice pri Lazah. Pes je majhen, rjav, kratke dlake. — Chinoferrin kina železnato vino je najboljše sredstvo proti slabokrvnosti, boleznim v želodcu in najboljše okrepčevalno sredstvo pri rekonvalescenzi. Dobiva se v vsaki lekarni. Zahtevajte odino le Chinoferrin, kateri jo najboljši. Primorske novfce, p Goriški občinski svet za ohranitev zadnjih drobcev nekdanje deželne avtonomije. Goriški občinski svet je v svoji zadnji seji sprejel resolucijo, ki zahteva: 1. da se čim prej prične z gradnjo soških hidroelektričnih naprav v Solkanu; 2. da se zvesto čuva na-daljni obstoj goriškega »Monta« in deželne hranilnice, Id naj se spremeni v mestno; 3. da se goriški hipotečni zavod, čigar obstoj je zajamčen, v toliko povzdigne, da bo odgovarjal sedanjim velikim zahtevam po posojilih na nepremičnine. štajerske novice, š Demokrati in radikali se poslužujejo toče kot agitacijsko sredstvo. V mariborskem okraju sta toča in neurje uničila v velikem številu občin poljske pridelke. Poslanca Jugoslovanskega kluba Falež in Vesenjak sta takoj vladi naznanila, katere občine so najbolj prizadete in sta zahtevala pomoči. Demokrati in radikali iz Maribora pa so poskusih izrabiti nesrečo ljudstva v svoje nepoštene strankarske namene. Prirejali so po občinah shode prizadetih in popisovali škodo. Obljubljali so vsakemu, ki se zapiše v JDS oziroma NRS, da bo dobil denarno podporo in se mu ves davek odpiše. Take obljube so posebno dajali v Poljskavi, Morju in Framu znane politične kapacitete: Vekoslav Spin-dler, Rudolf Ozim, dr. Rudolf Ravnik, Janko Trost (tajnika radikalne stranke v Mariboru) in dr. Avgust Reisman, korespondent »Jutra«. Menda je nekaj lahkovernih ljudi res šlo tem ljudem na limanice. Davek pa bodo ljudje kljub tem obljubam še naprej plačevali. Demagoške in prazne obljube JDSarjev in Pašičevih hlapcev bodo nje same potolkle. š Društvo katehetov za lavantinsko škofijo ima v torek, 8. julija v Mariboru svoj občni zbor. Ljubljanske novice. lj Članice I. ženske podružnice Jugoslovenske Matice v Ljubljani naj pridobijo še veliko novih članic in prinesejo nabiralne pole na kratek sastenek, ki se bo vršil v torek ob pol 5. popoldne v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne, III. nadstr. in na katerem se bodo določile delegatinje za občni zbor Jugoslovanske Matice. lj Državni izpit iz glasbe je napravil g. Luka K r a m o 1 c pred državno izpraševalno komisijo, pod predsedstvom univ. prof. gosp. Goj. Kreka. lj Po orjunskem vzgledu. Gospa Čeme je stara 74 let in stanuje na ljubljanskem gradu. Je mirna in betežna in nikomur ne skrivi lasu. Ko se je vračala 2. julija t. 1. iz mesta, sta jo napadla g. J. in njegova žena, jo nakrulila, seveda pijana sta bila oba, z beračico i. t. d. Navzoči so bili mestni delavci. Nazadnje se je pa gospa J. zakadila v Černetovo, jo podrla na tla in jo prav po sedanjih občih navadah premikastila. Stvar ima v rokah že pristojno sodišče. Pa naj še kdo reče, da se posirovelost ne širi? Kako neki tudi ne, ko ima pa toliko zaslombe in zgledov. lj Gospod Čermak, lastnik špecerijske trgovine v šolskem drevoredu, prosi, naj ugotovimo, da dotični orjunaš, ki je napadel dr. Lemeža ni pri njem v službi, ker ga je že pred 3 meseci odslovil. NI POTREBNO, da Vag muči revmatizem in trganje v križu, ker »Reumatis« odstranjuje bolečine v najkrajšem času. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico je lekarna Leustek, ■ ■IHBBIIBHaalBBHBBSiOamiBHHII Pridobivajte novih naročnikov! ONMUflMMMailHnHBBBBaiia Zločin na Viču.- Ljubljana, 4. julija. Ko so ljudje brali včeraj naše poročilo o nečuvenem zločinu Orjunašev na Viču, so zmajevali z glavami, Slišali smo mnogo sodb, ali najznačilnejša se namje zdela sledeča: Umor delavca Fakina je bil zverinski čin, toda vsaj en moment je, Iti bi mogel težo tega zločina olajšati in to je okolnost, da se je izvršil v Trbovljah v času, ko je tekla malo prej že kri in je bilo razburjenje splošno. Na Viču pa so delavca brez vsakega predhodnega prepira muči!i na tak način, kakor bi to prisojali samo še ljudožrcem v osrednji Afriki. — Značilna sodba! Naš urednik je obiskal danes mučenega delavca Rudolfa Juvana v bolnišnici, kamor so ga prepeljali snoči z rešilnim vozom onesveščenega. Pri njem je bila njegova žena in njegovi štirje plavolasi otročički in par delavcev, ki so prišli obiskat svojega tovariša. Bil je zopet pri popolni zavesti. Ranjeno roko je imel v debelo naviti obvezi, iz katere je mcktl le začrnel palec. Mož, ki izgleda star 30 16 Din, telečje kože 25 Din. Od 1. t. m. so kože padle, in sicer težke goveje za 5 Din, lahke za 4 Din in telečje za 6 Din pri kg. To je imelo za posledico, da so tudi cene živini nekoliko nazadovale. Živinski trg v Italiji, tedenski pregled. Milan: Zivna se je v preteklem tednu podražila. Podražitveni minimum iznaša v pretekli sedmici 10 lir in maksimum 40 lir pri 100 kg žive teže in razmerno pri zaklani teži. Podražile so se posebno krave in biki. Precej velik vpliv na mesne cene ima amerikansko zmrznjeno meso, navzlic temu je povpraševanje po svežem mesu živahno. Po teletih je bilo veliko povpraševanja. Cene so se zvišale pri teletih la za 60 lir, pri Ha za 80 lir in pri lila za 110 lir pri 100 kg. Občuten pa je padec pri prašičih. Plačevalo se je 8 lir za kg, to je 2 liri manj, kot pretečeni teden. Dunajsko tržno poročilo. Na trgu je bilo skupno 12.595 prašičev, ki fo bili vsi prodani. Pretežna večina 9928 komadov je bilo peršut-nikov in 2667 komadov Špeharjev. Uvozile so: Poljska 9536 komadov, Jugoslavija 1240 komadov, Danska 920 komadov, Holandska 385 komadov, Romunska 377 kom., Ogrska 137 kom. Cene so vsled zopet prekoračenega normala ponovno občutno padle. Plačevalo se je: Ia debele svinje nak 19.000—20.500, Ha 17.000 do 20.000, stare 17.500-19.000, angl. mesnato 15 tisoč do 19.000. Cene so bile ca. nak 2000 slabše kot pret. teden. g Lesni trg 4. julija 1924. Zanimanje s strani inozemstva je slejkoprej zelo živahno, vendar naša lesna industrija radi visokih proizvodnih in transportnih stroškov ne pride na svoj račun. Padec dinarja, akoravno se splošno smatra začasnim, je vendar povzročil to, da se industrijsko delavstvo poteguje za zvišanje mezd, na drugi strani se pa cene stavbenemu lesu niso dvignile. — Italija popra-šuje zopet po bukovem rezanem lesu, ker se hoče velik del italijanskih lesnih trgovcev preskrbeti že sedaj za jesensko sezono, posebno veliko se poprašuje po bukovih plohih, debelin 38, 48, 58, 68 in 98 mm od 2 do 5 m dolžine. — Cene zadnjega tedna so bile približno naslednje: za 1 kubični meter frco vagon Postojna v ital. Urah: jelove deske 12 mm I., II., III. 230—250; jelove deske 12 mm I., II. 250—260; jelove deske 18 do 60 mm L, II., III. 200—215; jelove deske 18 do 60 mm I., II. 220—240; jelove deske 18 do 60 mm III. 170—180; morali I., II., III. 215—220; tesani les monte 120—130; sortirani tesani les 130—140; bukovi plohi neparjeni L, II. 260—280; bukovi plohi neparjeni I., II., III. 200—220; bukovi plohi par jeni I. 370—400. g Manufaktura. (Cene na debelo v dinarjih.) Šifon II. 14—18, I. 20—25; batist šifon 25—30j bela kotenina 18—21; molinos 4-4 Din 14—21; angl. šifon 16; madapolam 15 do 18; češki cefir I. 25—35; cefir enobarven 19 do 24; Rouge 18—20; češki cefir II. 18—24; črni klot II. 27—40, Ia 45—60; koton Cosma-nos 16—19; Delain 19—21; Tutankhamen 24 do 28; tiskovina Enderlin 19—21; hlačevina Ia 59-85, Ila 32—49. g Umetna gnojila. Rudninski superfosfat 16 odstot. Din 120, kostni superfosfat 18 do 20 odstot. Din 100, kostna moka bela, razkle-jena Din 160, tomaževa žlindra 17—18 odstot. Din 170, kalijeva sol 42 odstot Din 150, kaj-nit 12—14 odstot. 70 Din. g Vino. Situacija na vinskem trgu neiz-premenjena. Dolenjec stane Din 4.50—5.50, štajerske vrste lanski letnik Din 7.50—10, hrvatska vina Din 4—5, 11—12 odstot. Dal-matinec Din 4—5, Sremsko belo vino Din 4 do 4.50, Sremsko kmetsko, 10—11 odstot. belo Din 4.50—5, belo karlovško Din 5—6, kar-lovški 11 odstot. rizling Din 6—8, Vršačko črno (Otelo) Din 3.50—4.50. — Najhujša situacija je za vinogradnike v naši državi v Dalmaciji. Po zadnjih poročilih je samo v severnem delu okrog 120.000 hI nerazproda-nega vina. g Vinogradniške potrebščine. Modra ga-lica 9.50—9.75, žveplo 375 Din. g Blairovo posojilo. V Belgrad je prišel zastopnik Blairove skupine inžener Pollenz, da se dogovori o izplačilu zaostalih obrokov Blairovega posojila. Italijanski finančni krogi si prizadevajo, da nadalnje izplačevanje tega posojila preprečijo, ker smatrajo, da bi to posojilo utegnilo ovirati prodiranje laškega kapitala na Balkanu. Blairovo posojilo notira danes v Ameriki 86%. g Taylor v Franciji. Na drugem kongresu znanstvene organizacije v Parizu, ki je bil otvorjen pred par dnevi, je član organizacije g. Le Chatelier v globoko zamišljenem govoru obrazložil principe Taylor-jeve metode, ki ni v bistvu nič drugega kot ekonomična, največja produkcija po strogo znanstveni metodi. Dokazana stvar je, da je dosegel Taylorizem v Združenih državah, Švici, Belgiji in povsod drugod, kjer so ga upeljali, najboljše uspehe. Če ta racijonclna metoda ni uspela v Franciji tako, kot se je pričakovalo — pravi Chatelier — ni to nič drugega, kot napaka našega znanstvenega pouka, ki se preveč bavi z znanstvom in premalo s prakso. — Razpravljalo se je o raznih aplikacijah taylorizma in o posebno ugodnih uspehih, katere je doseglo s to moderno upeljavo Holandska v vseh javnih uradih. zlasti pa v carinarnah in davkarijah. g Nov drobiž v Avstriji. Dunaj 2. t. m. Avstrija je dala v promet nov drobiž kot nadomestek za papirnato krono. En šiling odgovarja nak 10.000, 1 >Štuber« je 100 papirnatih kron. V promet so prišli tudi še komadi po 2 in po 10 >Šti'iber<, ki odgovarjajo 200 in 1000 papirnatim kronam. g Izvozniški kongres. 30. in 31. oktobra letos se bo vršil v Belgradu kongres izvozničar-jev. g Za olajšanje našega izvoza v Španijo, Kakor je znano, je Španija že pred daljšim časom sklenila zakon, na podlagi katerega je obremenjeno blago, ki prihaja iz držav z tkzv. devalvirano valuto, poleg normalne carine s specijalnim carinskim dodatkom 70 odstot. Naša vlada je zopet intervinirala pri španski vladi in zahtevala, da so noše blago osvobodi pla-* čanja carinskega dodatka. ženski kongres v Helena Schen-Riesz pripoveduje: ČetrtiS po letu 1915 je sklicala letos mednarodna ženska zveza za mir in svobodo odposlanke iz vsega sveta k posvetovanju. Letos v Washing-ton, glavno mesto Zedinjenih držav. Ameriško odposlanstvo je bilo tudi na prejšnjih treh zborovanjih, v Haagu. Zurichu in na Dunaju, zmeraj najmočnejše; in tudi predsednica je bila Američanka, Janue Addams, gotovo ena najbolj priljubljenih, najbolj občudovanih in najplemenitejših žensk sveta. Med vojsko je z največjim pogumom stvar miru javno zastopala, tudi takrat, ko je bila ta stvar najbolj osovražena, Sovražili so jo in obreko-vali, kakor je pač v vseh deželah usoda prerokov in apostolov. In ne utrudi se. Zmeraj naprej vodi pogajanja z neomajno pravičnostjo, v trdni veri na bodočnost in tako materinsko, da je rekel nekoč ameriški državnik o nji: >Če pogleda s svojim madonskih obrazom, ničesar ji ne moremo odreči.< Zborovanje v Wasliingtonu je nazvalo svoj predmet z obširnim naslovom: Nov svetovni red. Že s tem je povedano, da so negativni protesti proti vojski zanič, da nas pasivni pacifizem ne bo nikamor pripeljal. >Vse vlade govorijo o pacifizmu, dovoljujejo pa velike svote za oboroževanje in ljudje morajo dati del svojega dohodka za uničevanje samega sebe. Prihranke spreminjamo v smodnik in dinamit in strupene pline.< Iz štiriintrideset držav so prišle zastopnice v Washington in vse so bile istih misli: Če bi ljudje vedeli, kdo jih pošilja v vojsko in kaj so pravi cilji, skriti za velikimi besedami, potem bi bila vsaka vojsko nemogoča. Sto je bilo zastopnic v Washingtonu, ra« dikalnih in konservativnih. Zanimiv je program radikalnih pacifistinj: članice naj obljubijo, da v vojski ne bodo podpirale svoje dežele ne z denarjem in ne z delom, da ne bodo oskrbovale ranjencev in ne podpisovale vojnega posojila itd. Konservatistke pravijo, da bi s temi radikalnimi sredstvi marsikoga odbili, ki bi bil sicer z njimi. Itd., itd., vsaka struja po svoje. Brez dvoma je pa najbolj učinkovito in morebiti edino sredstvo, da se približamo idealu svetovnega miru, vzgoja. Ta ne deluje od danes na jutri, zahteva potrpežljivosti in široko obzorje. In ravno to sredstvo imajo ženske v rokah, če le resno hočejo. Temu vprašanju so posvetile doseda? premalo pozornosti. Drugo čarovno sredstvo prijateljev miru je označenje vojske za zločin. Na neki večerni seji je znani senator Borah govoril zastopnicam in je rekel, da je edino sredstvo za dosego svetovnega reda zakonita izjava, da je vojska zločin. Šele ko bodo vse države v svoji ustavi vojsko označile za kršenje postave in jo kaznovale kot zločin, šele tedaj bo razorožitev mogoča. Vse bi bilo prav, če bi kakšna država hotela biti prva; nobena država pa no mara onih ljudi, Id silijo na vojsko, kaznovati kot zločince in veleizdajalce. Če bi le ena začela, pa bi šlo, je rekel Borah. A tudi on sam, prepričan in pošten prijatelj miru — saj je v senatu predlagal sprejem tozadevnega zakona —, si ne upa označiti vsake vojske kot zločin; omeji se na napadalno vojsko. Kdo naj pa odloči, kaj je napad in kaj je hramba? Dosedaj je še vsak rekel, da je bil napaden. Radikalne delegatinje so predlagale sprejetje tele resolucije: >Me smatramo vsako vojsko in vsako oboroževanje v vsakem slučaju za nekaj slabega. Poživljamo naše narodne odbore, naj v svojih deželah delajo za to, da se vojska označi za kaznivo in se prične s takojšnjo razorožitvijo, brez ozira na to, kaj dela vlada dotične države, in neodvisno od vprašanja, kako daleč je dospelo razoroževanje v drugih državah. Vsak odbor naj se potrudi za čast, da bo njegova dežela prva.« Sprejetje resolucije je kongres odklonil s 33 glasovi proti 25. Eno najzanimivejših predavanj je bilo predavanje gospe Emilije Balch, profesorice nacionalne ekonomije. Znana je po svojem delu o problemih Balkana. Govorila je proti ne-sveti zvezi nacionalistične politike z industrijo financo. Narodno in mednarodno organizirane skupine, ki izdelujejo vojni material, ali pa ki se drugače okoristijo z vojsko, so povzročiteljice vojske; hujskajo narode drugega proti drugemu in prisilijo svoje vlade, da zaradi niih iščejo Strateeičnih koristi in varnosti. Go- vorila je proti potnim listom, carini in enakim omejitvam proslega prometa, zavzemala se je 7.a mednarodno koutrolo vodnih cest, ne samo Donave in Rena, temveč tudi Dardanel, Panamskega in Sueškega prekopa. Itd. Zelo živahna je bila razprava o evropski tvezi držav. Nemke so jo zagovarjale in rekle, da bi bila taka zveza edina rešitev starega sveta; Holandke, Francozinje in Britanke se pa niso strinjale z njimi in so dejale, da bi to pomenilo boj med kontinenti in bi bila la zveza ovira na poti do velike svetovne zveze vseh držav. Kongresu so bili predloženi trije predlogi *a novo svetovno uredbo, francoski, britanski in ainerikanski. Francoska sekcija, podpirana od devet drugih odborov, predlaga, naj se sedanja naronda zveza nadomesti z resnično r.vezo narodov, Angležinje hočejo reformo konstitucije in revizijo mirovnih pogodb; ameriški načrt pa oriše veliko svetovno zvezo vseh narodov, Amerika naj bi sklicala konferenco, ta naj bi začrtala svetovno konstitucijo in n£y bi jo nasvetovala raznim vladam, da jo sprejmejo. Zborovanje je trajalo cel teden, od zgodnjega jutra do poznega večera, pa vendar so Sss iimega sveta. Zgled fašistovskega junaka. Priimek >11 valoroso« — pogumni, si je nadel urednik fašistovskega glasila gospod Filippeli. Po umoru poslanca Mateottija je pa posvetilo časopisje bolj globoko v življenje pogumnega gospoda urednika in je prišla pred javnost marsikatera skrivnost. Pogumni Filippeli, sin srednje bogatega trgovca, se sploh ni udeležil vojne, ker mu je nekaj manjkalo v nogah, zato pa je po vojski 1. 1919. postal delaven član milanskega fašistovskega komiteja za pobijanje komunizma. Filippeli kot mladič prijetne zunanjosti je zelo uspešno nabiral denar za komite, a se mu je zgodila neprijetnost. Pri obračunu je manjkalo 180 tisoč lir, to je vsota, ki je nekaj pomenila 1. 1019. Filippeli se je dolgo izogibal reviziji, končno pa je solzan in na kolenih prosi! usmiljenja radi neomadeževanega imena svojega očeta. Tudi je velikodušno ponudil takrat komiteju kot nadomestilo za 180 tisoč lir — svojo uro in zlato cigaretno dozo. Žali-bog mu je komite pustil prostost, ker se je bal škandala. Filippeli se je preselil v Rim in nabiral oglase za fašisiovski >Popolo d^talia«. Znal se je prikupiti diktatorju Mussoliniju in postal glavni ravnatelj novega lista :»Corriere Itali-ano«. Bogati milanski tovarnarji in genovski brodarji so poklonili Mussoliniju za ta list dva milijona lir. Filippeli kot pomočnik Rossija, takratnega vodje tiskovnega urada in notra njega ministrstva, je sijajno uredil list. Povsod v tujini je imel »Corriere Italianoc svoje poročevalce. List ie bil bogato ilustriran. Notranje ministrstvo je dajalo vse najnovejše vesti, Mussolini pa je inspiriral in včasih osebno pisal zunanje politične uvodnike. Fašistovska društva so v potu obraza razširjala list. Uredništvo je kupilo za več sto-tisoč lir senzacijski roman Guido de Verrona, znanega ljubimca italijanskih služkinj in dam, katere so vnete za njegovo napeto in porno-grafično pripovedovanje. List je zahteval ogromno denarja in stal tekom 10 mesecev do d?, milijonov lir. Vse to je hasnilo signoru Fi-lippeliju ,ki si je kupil štiri avtomobile, hišo v Milanu in vilo v Rimu, prirejal razkošne gostije in sploh slovel kot mogotec. Žalibog je prekinil Mateottijev umor to sijajno življenje. Kdo ve, koliko takih pogumnih poštenjakov se danes klati po ljubljanskih ulicah, ki imajo iste ialente in iste želje kot pogumni fašisiovski signor >il valoroso« Filippeli. 16. esperantistlčni kongres. Esperanlo je že zelo močan. V petnajst srednjeevropskih mestih je bil že esperauti-stieni kongres, letos bo na Dunaju in sicer v drugem avgustovem tednu. Se že dobro pripravljajo. O razširjenosti te nove strnje nam pove lahko udeležba: ne samo vse evropske dežele bodo zastopane, temveč tudi prekomorske, tako Avstralija, Mehika in Kitajska. V jeseni mislijo v vseh deželah otvoriti kurze za trgovske začetnike in tako polagoma prihraniti študij šestih ali sedmih jezikov v mednarodnem trgovskem prometu. Gotovo bi bila to velikanska dobrota za mladino, preobloženo s toliko nepotrebnim spominskim balastom. V nekaterih okrajih .Južne Kitajske, kjer tekmujejo Rusi, Francozi, Angleži, 'Nemci in Indijci skupaj s Kitajci, je esperanto že tako razširjen, da je postal v ljudskih šolah obvezen učni predmet. Takih uspehov v Evropi sicer ne bo imel, vendar so pa na Nemškem, Češkoslovaškem in v Romuniji ustanovili že državne izpitne komisije za novi svetovni jezik; v drugih deželah pa opravljajo delo teh komisij trgovske zbornice, tako na Angleškem, Francoskem in v Italiji. Dosedaj je za Dunaj priglašenih že 3000 esperantistov; upajo pa na še več, zlasti, če bo Nemčija znižala previsoke takse za potne liste. To upajo tem-fcolj, ker bo tudi Nemčija poslala uradno zastopstvo, kakor ga bodo poslalo Ttalija, Finska, Romunska, Češkoslovaška in Turčija. mogle odbornice se vseh predlogov in nasvetov, prihajajočih iz vseh delov sveta, komaj dotakniti ,kaj šele jih izčrpno obravnavati. Glavna vrednost takih sestankov obstoji pač v priložnosti, da se osebno porazgovorimo, se okrepimo v delu in upanju, ko vidimo, da gre ves svet z istim zaupanjem in islo požrtvovalnostjo za istim ciljem. In iz tega čuta skupnosti, močnejšega kakor so vezi krvi, naj nastane to, kar so apostoli miru vseh časov in narodov hoteli iz zemlje napraviti: domovino za vse, ki so dobre volje. Predsednik Coolidge je zastopnice kongresa sprejel in Waschinglon, najlepše med modernimi mesti sveta ,je obleklo svojo naj-mikavnejšo spomladansko obleko da jo bilo odbornicam bivanje tam kar najbolj prijetno. In ko zažari zvečer Kapitol v tisočerih lučih, da se ti zdi začaran, grad, in ko sedijo tam notri senat in poslanci, se nehote vprašaš: > Ali so ti mžoje, ki vladajo Ameriko in svet, tudi tako razsvetljeni, kakor je njih zboroval-nica?« Da bi bilo tako! Potem bi te svetlobne sanje svetile človeštvu na njegovem potu v boljšo bodočnost. O \Vashingtonu, glavnem mestu Zedinjenih držav in morda najvažnejšem mestu sveta, bomo pa posebej pisali. 10. avgusta bo veliko propagandno zborovanje, izključno reprezentativnega značaja. Trije dnevi prej so določeni za strokovna zborovanja, po poklicih ločena; obravnavala bodo kakšnih '20 različnih strok. Govorili bodo sicer v esperautu, namen pa ni razširjenje esperanta, temveč dosega direktnega stika med posameznimi trgovskimi in industrijskimi panogami raznih narodov. Za svetovno trgovino bo to seveda izrednega pomena. Za zabavo bosta skrbeli dve predstavi Raimundovega »Zapravljivca« v moščan-skem gledališču; pod vodstvom ravnatelja Wavra bo nastopilo 24 dunajskih poklicnih igravcev, govorili bodo seveda v esperantu. Vrhutoga bodo ves teden v dvoranah Olim-pije kabaretne predstave, vse zopet v novem svetovnem jeziku. Posebni izleti v Wackau, na Semering In v Mariazell ter velika vrtna veselica v Schonbrunn-skom parku bodo zborovanje zaključili. Radovedni smo na udeležbo s strani Jugoslavije in posebej še, če se kdo v naši ožji trgovini za ta kongres zanima. Trgovci! * * , ker gre o njej glas po deželi, da se vselej ustavi pred smrtjo kake- ga stanovalca tiste palače. Resnico te ljudske govorice je nedavno tega ura zopet potrdila. Čez več let se je ura zopet ustavila in nekaj ur pozneje je odšla v večnost stara gospa, ki je v palači (Hampton Court Palast) prebivala. Naslednji dan je pa ura zopet šla in strokovnjaki si niso mogli pojasniti, kako je ura zopet začela iti. Kakor poročajo londonski listi, se je ura zadnjič v kratkem času dvakrat usta vila in vselej je kmalu nato kdo v palači umrL — Novi zobje stoletne starke. V litvinskem zdravniškem listu >Litova Štelo« poroča neki zobni zdravnik naslednjo zanimivost. V vasi Lankuvi živi starka, ki je prekoračila 100 leto in ni imela že več let v čeljustih nobenega zoba, niti škrbe. Zadnja leta pa so ji jeli iz-nova rasti zobje, ki so tako trdni, da ji je moči ž njimi treti orehe, tako kakor je to lahko delala v svojih mladih letih. — Vaje s poštnimi golobi v gorovju. Pošiljanje poročil s poštnimi golobi se je obneslo tudi v zadnji vojski. Žica in radio odpove, golob pa pride skoz, ne moti ga ne oddaljeost, ne streljanje, ne plin in ne naravna ovira. Vsaka armada mora imeti stalne in potujoče golobnjake, ki jim po potrebi odvzame golobe. Ravno v visokem gorovju je pa golob še najbolj potreben. Zato se za golobjo pošto posebno Švicarji zelo zanimajo. Zadnjič so napravili neko takšno poskusno vajo. Nazvišja točka jungfrauske gorske železnice je Jungfraujoch, 3457 metrov. Tam so spustili ob pol desetih dopoldne dvajset golobov, ki so bili doma v Bernu, ležečem globoko doli v ravnini. Visoko gorovje je bilo brez oblakov, nad švicarsko planoto je pa valovalo gosto in kalno oblačno morje, robovi so segali noter v gorovje, enkrat na-padujoč, nato se umikajoč. Sedemnajst golobov se je dvignilo takoj visoko v zrak in so šinili naravnost v smeri proti Bernu. Trije sc niso takoj orientirali, a čez četrt ure so tudi oni odleteli v isti smeri. Dvajset minut čez deset je prišel prvi golob v Bera, porabil je torej za zračno črto, dolgo 60 km, 50 minut. To je veliko, a je najbrž vreme nagajalo. Ob pol enajstih je bilo pa že vseh dvajset golobov v domačem golobnjaku. Leteli so visoko nad meglo in so prodrli v sive oblake natančno nad Bernom, niti eden se ni zmotil. Ta vaja je iznova pokazala, da je golob še zmeraj dober; če se tudi vse drugo pokvari, on nese poročila tja, kjer je doma. Pa so ga nekateri že popolnoma zavrgli. Zanimivosti, HAREM. Peter Prior nam pripoveduje sledečo globoko zamišljeno dogodbo: Sabin ben Šur je bil mlad trgovec v Damasku. Imel je nesrečo v kupčiji in je zgubil vse svoje premoženje. Moral se je omejiti, če je holel spet opomoči si; zlasti je moral odpustiti več služabnikov, in tudi njegove žene so mu delale veliko preglavico. Štiri mlade žeue je imel, vse so ga imele rade bolj, kakor je sicer po haremih navada. In ko je Sabin ben Šur jim neki dan povedal, da bo moral tri odpustiti, s6 začele tarnati in jokati in niso se mogle pomiriti. S solzami v ooeh so ga prosile, naj jih nikar ne proda, niso jim mar ne darila in ne okraski, samo da smejo ostati pri njem. Vesel je bil Sabin ben Šur, da so ga imele tako rade. A ni jih mogel obdržati. Njegovi upniki bi mislili, da ima denar in da ga jim ie utajil. Kajti harem šiirih žensk je drag. Šel je torej k Monelisu, modrijanu, znanemu daleč naokrog. Povedal mu je, kaj ga teži, in izkušeni mož mu je rekel, naj pride prihodnji dan z vsemi štirimi ženami k njemu. In je prišel, in temno so bile zastrte. >Torej, ve se nočete ločiti od Sabina, vse ga imate enako rade iu vse ste mu enako zvesto?«, je začel. >Da,< so odgovorile vse štiri naenkrat, >samo smrt nas more ločiti od njega.« >Zakaj ga imaš pa tako rada?«, je vprašal Monelis najstarejšo. Ljubim ga, ker ima tako lepe oči.c t In ti?S ie vprašal drugo. »Ker ima tako lepo postavo.« i Kaj pa ti?/, je vprašal tretjo. >Ker je tako dober in velikodušen.« -»In ti, zakaj ga imaš pa ti rada?«, je vprašal četrto. In se je začela jokati in rekla: >Jaz ne vem, zakaj ga imam tako rada.« Pa je poklical modrijan Sabina na stran in mu je rekel: >Zapodi jih obdrži samo četrto. Samo ta te ljubi«. GOSJE PERO. Ker so postala pisalna peresa tako zelo draga, si pomagajo mnogi ljudje zopet z gosjimi peresi. Če je pravilno nrezan, ga lahko prav dobro uporabljamo. Saj je vendar pisalo človeštvo z njim več kot tisoč let in koliko dragocenih knjig je bilo z njim napisanih. Toda, kdaj je prišlo gosje pero na površje, pa ne vemo. V prastarih časih so pisali ali s trdim kamenčkom na mehkejšo podlago (vosek) ali pa so prenašali skozi ozko cevko barvaste tekočine na podlago. Prve sledove uporabe gosjega peresa so zasledili v Španiji, mogoče na gotskih tleh in pri Anglosasih. Teodoriku Velikemu, kralju Vzhodnih Gotov (500 po Kr.) piše Anonymus Valesii, da je šabloniziral njegovo ime skozi pločevino, s peresom. Kakšne vrste je bilo to pero, ne vemo, toda že nekoli- ko časa pozneje (okoli 1. 650.) se omenjajo peresa pelikanov in gosi. Tudi orlovska, kro-karjeva in vranja peresa so uporabljali in do začetka 16. stoletja celo trst. Najnavadnejše pisalno orodje je pa bilo gosje pero in ko so pričeli v 19. stol. (1. 1834.) izdelovati jeklena pisalna peresa, jo bilo gosje še do 1. 1880. v rabi. Tako n. pr. ni pisal znameniti pisatelj Aleksander DUmas nikoli drugače, kot z gosjim peresom. Tudi nemški prirodoslovec Her-mann Masius (1818—1893) se ni mogel sprijazniti z jeklenimi, bleščečimi peresi, ZEMLJO.TEDCI. Akoravno so okusi zelo različni, vendar si težko predstavljamo, da eksistirajo ljudje, ki jedo zemljo. V Sudanu in drugih delih Afrike, v Južni Ameriki in v Zapadni Indiji ne jedo prsti samo otroci, ampak tudi odrasli ljudje. Od Nila naplavljena prst velja za slaščico in vsled tega jo prodajajo v obliki naših lectarskih izdelkov. Posebno slabokrvni možje in žene jo uživajo, ker se smatra prst kot zdravilo proti slabokrvnosti, akoravno se doseže s tem ravno nasprotno (prst pospešuje slabokrvnost). Ta navada se pričenja že pri majhnih otrocih. V Laos, francoskem protekto-ratu Zapadne Indije, se naravnost tako marljivo posvečajo uživanju prsti, da se smatra za enako strast kot uživanje alkohola, nikotina in opija. Ta slaščica se pripravlja po sledečem receptu: ilovico, ki jo dobivajo iz rek, posuše na solncu, jo meljejo in zopet namočijo. Nato jo pokrijejo z vejevjem in zemljo in jo žgejo kot oglje. Po tem procesu dobi barvo čokolade in se prodaja na trgih kot pri nas sadje. Reveži, ki si te dobrote ne morejo privoščiti na trgu, jo jemljejo kar iz rek in jo jedo brez posebnih predpriprav. DELO ČLOVEŠKEGA SRCA. Recimo, da udari srce vsako minuto 70 krat. Na uro pride 4200 udarcev, na dan 100 tisoč 800, na lelo pa 36,792.000. Sedaj pa računajmo, če postanemo stari 70 let. Delo srca je torej velikansko. Vsak udarec požene >10C gramov krvi v obtok, na minuto torej 7 litrov, na uro 420. litrov, na dan pa čez 10 ton po 1000 kg. Kri je v obtoku samo '24 sekund; tekom dneva napravi torej kri pot po telesu 3000 krat To da na leto več kot 3900 kilometrov, v 70 letih pa okoli 268.000 kilometrov. Obod naše zemlje meri 40.000 km, razdalja od zemlje do meseca pa znaša 384.000 km. IZ ČESA SESTOJI ČLOVEK? Človeško telo sestoji iz 42% mišic, 18%' kosti, 17% masti, 8% droba, 8% krvi. 4% kože in 3% živcev. MALI BERLINČAN. \ Od kolodvora Werder pelje v notranji Berlin še zmeraj konjska železnica, lep spomin na lepe pretekle čase. Otroci, vsi navajeni na električno železnico, kar zijajo, če zaidejo v ta del mesta, in ne morejo nič govoriti, tako začudeni so. Eden je pa po kratkem premišljevanju le spregovoril in je rekel očetu: >Ti. oče, konj mora biti pa električni železnici zela na potu.« KOLIKO POJEDO ŽUŽELKE. To vemo,, da razmeroma dosti več kakor človek. A vendar se začudimo, ko beremo o nekem Amerikancu, ki je opazoval križastega pajka, koliko je pojedel v enem dnevu: 1 stri-galico, 1 hrošča, 1 veliko modro muho in 120 majhnih nuišic. To je ravno toliko kakor če bi pojedel človek v enem dnevu: 1 krokodila, 1 jagnje, 1 mlado žirafo, 1 ovco in :120 golobov-Dober tek! VELBLOD V AVSTRALIJI. Pred približno tridesetimi leti so pripeljali prve kamele v Avstralijo. Tu so se prav ugodno udomačile, se razmnožujejo in uporabljajo kakor v Zapadni Aziji in Severni Afriki kot vprežna in prometna živina. V notranjosti Avstralije, kjer se goji v veliki meri reja ovac, prevažajo kamele ogromne zavoje ovčje volne v pristanišča. Za vodnike so najpripravnejši Afghani, ki se morajo lton-traktno zavezati za dobo petih let in ki se vračajo po preteku tega časa z bogatimi prihranki v svojo domovino. Karavane kamel nadomeščajo torej v Avstraliji manjkujoča prometna sredstva popolnoma. ŽVIŽGANJE V GLEDALIŠČIH. Navada izražati v gledališču nezadovolj. nost z žvižganjem, ni tako stara. Pričeli so žvižgali šele koncem 17. stoletja v Franciji Prvikrat se je to zgodilo pri premijeri Fon-tanellove tragedije >Aspar« 1. 1680. To j« učinkovalo tako novo in presenetljivo, da so omenjali to celo v satirični literaturi tistega časa. Ohranjen nam je epigram Ra-cina, ki pravi, da je publika pri delih Boyera glasno zehala. Pradon je bil prvi avtor, ki so ga obmetavali z gnilimi jabolki in jajci. Fon-tanellu pa gre čast, da so ga prvega izžvižga-li. Ta navada se je jako hitro vdomačila. Le-ta 1686. so pri uprizoritvi komedije >Baron Fontaneški« (Thomas Comeille) že prav krepko žvižgali. OPOMIN. Ženin in nevesta prideta na urad, da s' civilno poročita. Uradnik ju grdo gleda, prepozno sta namreč prišla, in reče: »Sicer so moje uradno ure že pretekle, pa bom naredil izjemo. Prosim Vaju pa, da sta drugič bolj točna U SLOVENEC, dne 5. JuHJa 1921 Cerkveni vestnik. c Na Rožniku bo jutri ob 9. uri »v. maša b pridigo. Popoldne ob 5. pete litanije. Obakrat darovanje za cerkev. c Apostolstvo sv, Cirila in Metoda je v vse župnijo razposlalo knjižico »Kraljestvo božje*, ki naj služi v ta namen, da se more ta važna apostolska bratovščina poživiti, kjer je bila že vpeljana; kjer pa doslej še ni bila razširjena, naj se ob letošnjem prazniku sv. Cirila in Metoda gotovo vpelje. Sprejemnice, nabiralne pole in druge tiskovine se dobijo brezplačno v Apostolstvu sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Rožna ulica 11. na veliko razdaljo, in večkrat j« treba galo-pirati 300 metrov daleč za njo. Udarjajo jo z dolgimi prožnimi kladvL Zedinjene države so Francijo sijajno premagale, no samo vsled večje hitrosti konj, temveč tudi vsled večje spretnosti jezdecev, ki so znali žogo v najhitrejšem diru izborno zadevati. Končni izid je bil 13 :1. Eden ameriških igralcev, g. Hitchcock, je bil od množice posebno navdušeno pozdravljam G. Hitchcock ni samo mogočen atlet, temveč tudi izboren jezdec in zrakoplovec. L. 1916. je bil star 16 let in je hotel vstopiti v ameriško legijo prostovoljcev. Ker je bil še premlad, so ga odklonili. Tedaj je pa odpotoval v Francijo in je vstopil v francoski zra-koplovni polk. Po osemdnevni vežbi so mu dali letalo. Odletel je nad nemško bojno črto na lov in čez dobro uro se je vrnil ter se izrazil čisto flegmatično: >Enega sem zbil«. Mislili so seveda, da se norčuje, toda dva dni pozneje se je dognalo, da je res s.estrelil nemškega letalca. Tako jih je pozneje še več. Neki dan pa se mu je motor nad sovražnimi postojankami pokvaril. Nemci so ga ujeli, toda pobegnil je iz ujetništva. Nadaljeval je nato svojo službo v francoski avijatiki in je bil drugič ujet. To pot so ga pa Nemci vtaknili v ječo in priklenili z verigo, šele konec vojne mu je prinesel, kakor marsikateremu drugemu revežu, zaželjeno svobodo. Naravno ie, da so ga Francozi, ko se je vrnil v njih deželo kot kapetan ameriškega polo-moStva, sprejeli z velikim navdušenjem. Plavanje. V plavalnici Tourelles v Parizu pridno trenirajo tuji plavalci, ki so že do-epeli v Pariz. Najzanimiveje je gledati priprave Japoncev. Čeravno so majhni in videti slabotni, jih vse občuduje radi njih vitkosti in vztrajnosti. Tudi Francozi se vežbajo vsakdan, plavalci, potapljalci in igralci water-pola. Streljanje. Po verifikaciji tarč se je dala prednost v streljanju s prostim orožjem Ze-dinjenim državam s 676 točkami, Haiti in Francija sta imela enako število 646 točk, a po ponovni tekmi je prišla Francija na drugo mesto. Štirje strelci za vsak narod so tekmovali za 19 narodov na strelišču v Mourmelou-le-Grand za olimpijski šampionat na 600 metrov; lega je dana prosta, dvajset zaporednih krogel s tremi poskusnimi. Maksimum: 100 točk; čas omejen na 45 minut. Vsi strelci so si izbrali ležečo pozicijo. Tekma med prvenci je bila izredno ostra. Pivo, drugo in četrto mesto so si priborile Zediniene države, tretje Danska, peto Haiti, šesto Francija. Splogna klasifikacija narodov v strelski tekmi je sedaj sledeča: 1. Zedinjene države 33 točk; 2. Francija 15.5 točk; 3. Danska 9; 4. Švica 7; 5. Haiti 6.5; 6. Finska 4. Poizvedovanja. Kdor pogreša zavitek. Dne 19. junija 1924 je prišel na glavnem kolodvoru v Ljubljani mod naše zavitke blaga tuj zavitek v katerem so nahaja med drugim 6 majic za moške. Kdor ta zavitek pogreša, naj se oglasi pri Kmetijskem društvu v Trebnjem, r. z. z o. z. Meteorologijo poročilo. Ljubljano 30» m n. m. vis. Normalna barometerska višina 736 mm. (Jas op&so-mnja Barometer v mm Termometer t O Paihrom. ditoreuoH v C Neti o, vetrovi 1'adavina ▼ mm Polo. Na krasnem zemljišču za jezdni polo Saint-Cloud-Caintry-Cluba se je vršila prva polo-tekma, ki ji je prisostvoval bivši grški kralj s soprogo in cela vrsta drugih 7oa-nih osebnosti. Tekma se je vršila med francoskim in ameriškim moštvom. Igra je zeto zanimiva, kajti konj in jezdec tekmujeta v gibčnosti in spretnosti. Težka bela žoga leti •asno J. zahj KORESPONDENT možen reprezentacije z večletno prakso v iraportni in eksportni stroki, z dobr. referencami, perfekt. zmožen sloven., srbohrvatskega (cirilice), nemškega, italijanskega in angleškega, v kon-verzaciji tudi češkega in ruskega jezika, dober knjigovodja in kontorist, IŠČE nameščenja v trgov, ali denarnem zavodu. Dopisi pod »LJUBLJANA«: na ALOMA COMPANY, Ljubljana. Proda se nova plišasta garnitura: divanček, 2 fotelja in mizica. Naslov nove uprav-ništvo Slov. pod štev. 3782. TRBOVELJSKI PREMOG in DRVA dobavlja Družba «ILIRIJA«f Kralja Pelra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220. Priporočamo tvrdko vsako množino Srečko Potnik in dru Ljubljana Metelkova ulica 13. okrog 30 k. s., polnojarmc-nik 700 mm, rabljen, takoj vporabljiv ev. celo žago kupim. Ponudbe na Teh. pis. Gorupova 17, Ljubljana. — Planino ras PmI: dam za 12.500 Din. — Naslov v upravi pod št. 3791. Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. NftfiDsneišl nafeap nogavic, žepnih robcev, brlsalk, klota, belega In rjavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojaže, Sollngen in za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. NAJCENEJŠA NAJUSPEŠNEJŠA NAJBOLJŠA REKLAMA Bodite prisrčno zahvaljeni vsi, ki ste molili in nas sočutno tolažili, zlasti pa še vsi, kt ste bili tako častno spremstvo, ko smo nesli počivat utrujeno telo naše preljube matere Naslov pove upravni-štvo pod štev. 3788. Sprejme se trgovsko na. obražena gospodična, samostojna moč, izurjena V Zgornjih Pirničah štev. 82 se bodo prodala na prošnjo lastnika Ivana K o b a i a, posestnika od tam, na prostovoljni javni dražbi dne 6. julija ob 2. popoldne HIŠA s skednjem, vrtom in 3 njiva-mL Izklicna cena 75.000 Din. Dražbeni pogoji pri notarju Aleksandru HUDO VERNIKU v LJubljani. 3568 so oglasi v »Slovencu«, Stavbišče na lepi poziciji pri kemični tovarni na prodaj. Leži med dvema cestama pripravno za obrt. Naslov v upravništvu lista. vešča nemške in slovenske korespondence in strojepisja za stalno namestitev. Plača po dogovoru, nastop 1. avgusta. Prošnje s spričevali in curriculum vitae je poslati na Peter Kobsl, veletrgovina, Kranj. 3720 V zanesljivo QSKRB0 oddam 5 mesecev staro deklico. Oskrbnino plačam po dogovoru. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Otrok«. Vi verujete v blaženo večnost teb, ki so se v Kristusu od na« lofiili, in v občestvo svetnikov verujete. O, verjemite tudi, da Vam bodo naša plemenita mati Vašo ljubezen povrnili! VrhnlJca-Ljubljana, 5. julija 19*24.- Dr. Mihael Opeka, njegovi trije bretje ln dve eea tri. dobro ohranjeno, več slik tel> nekaj stolov radi pomanjkanja prostora poceni naprodaj. Vpraša se od ene do treh pop. Naslov v upr. pod 3702. MEBLOVANA SOBA, s posetnim vhodom in elek. razsvetlj. se odda z 11, jul. na Dunajski c. 61. Več v pi-sarni Hranilnice kmečkih občin od 8 do 2, pozneje v hiši. iščem r^SaSr*^ DRAŽBI sredini Ljubljane, če možno IfcffSaS^fc.fafrJni« z domačo hrano. Sem miro- V nodoljo 6. julija ob treh ljubna, velesolidna gospa — popoldne se bodo prodajale državna uradnica. Ugledne stavbne parcele pod Rožni, reference! Prijazno obvestilo kom. Cena nizka — lega pod: »Državna uradnica« na krasna. Več se izve v Re- upravo lista pod štev. 3784. stavraciji v Rožni dolini. 50 vagonov I a bukovega, suhega, vilanega franko vagon Zagreb za ceno od Din 10.600, se takoj proda. — Franjo Kambič, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 18. Delniška glavnica: 50,000.000 Din Rezervni zakladi ca 10,000.000 Din podružnice: Brežice, Celje, CsnnomelJ, Gorica, Kranjj, Maribor, Metkovič, Plovi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trsi Se priporoča za vse v banCno stroko stpadajoCe posle Uo«. Lavtižar: S karavano skozi puščavo Golf. (Konec.) Po južnih krajih, posebno v Egiptu in Arabiji, služijo za prenašanje tovorov eno-grbe kamele, ki jim pravijo dromedarji. V Srednji in Vzhodni Aziji pa so bolj po-rabne dvogrbe, ki se ločijo od afriških v tem, da imajo na hrbtu dve grbi ter daljšo in temnejšo dlako. Kamela je kakor nalašč ustvarjena za stepe. Že njena pešče-norjava barva je taka, da se popolnoma strinja z barvo puščave. Ako leži žival mirno na tleh, je ne moreš od daleč razločiti od peska. Prav tako ima noge popolnoma prilagodene za hojo po puščavi. Kamela se kljub lastni teži in kljub težkemu tovoru na hrbtišču ne pogrezuje v pesek, ker ima na parkljih trd podplat razširjen v podporno ploskev, ki brani, da se noga ne vdira. Žival dela radi visokih nog dolge korake ter prehodi na dan velike daljave. Močnim kamelam nakladajo do 300 kg teže. Sicer so pa trmaste in rade ugrizejo ali brcnejo svojega spremljevalca. Karavana je imela prvi teden tako lepo vreme, da je prehodila okrog 40 km na dan. Mnogo slabše je bilo drugi teden, ko je začel od juga vleči močan veter in nositi pesek v oči. V mongolski naselbini Šibetu je čakala, da je vihar nekoliko ponehal, potem pa je zapustila to rodovitno dolinico ter šla naprej. Ponoči je bilo mirno, a drugi dan dopoldne je nastopil silen vihar. S peskom je medlo kakor pri nas pozimi s snegom. Vse je bilo zagrnjeno v sivo pešče no meglo, da se je komaj videlo par korakov naprej. Vrtinci so nosili pesek vkup in ravana. Straža je vzbudila poveljnika in mu naznanila, kaj so je zgodilo. Kervan-baši ni bil posebno vznemirjen, saj ta roparski napad ni bil prvi na njegovih potovanjih skozi puščavo Gobi. V pesku je ležalo marsikako okostje razbojnikov, ki jih je kervan-baši v silobranu poslal na oni svet. V zavesti, da je njegovo spremstvo dobro oboroženo, se je v naglici oblekel in zaklical s krepkim glasom: >Vsi orožje v roke in železne oklepe okrog sebe!« Tu se je videlo, koliko premore združena moč s pogumnim poveljnikom. Kervan-baši je skočil z mačjo spretnostjo na svojega belca, prav tako bo hlapci zajahali konje. Francelj, Nedeljko in Jerič pa so bili določeni za stražo v taboru. Noč je bila toliko svetla, da so se lahko razločili napadalci. Po voditeljevem zgledu se je zagnala vsa četa na roparsko drhal in začel se je divji ples, pri katerem je veljalo pravilo: ti ali jaz. Kmalu je sledila krvava odločitev: cDržimo se skupaj k je vpil kervan-baši. Streli so sledili drug drugemu, konji so besneli, tuintara se je slišal kak vzdih, potem je bil konec. Trije razbojniki so obležali mrtvi v pesku; žal , da sta ostala tudi dva hlapca karavane na bojišču. Zjutraj so ju pokopali, roparje pa pustili ležati, za šakale in hijene. Naslednji dnevi so potekali brez posebnih dogodkov. Karavana se je pomikala vedno naprej in kervanbaši je bil z njo zadovoljen. Osemindvajseti dan po odhodu iz Urge so prekoračile kamele mongolsko mejo ter stopale po pristno kitajskem ozemlju. Lepo je bilo videti 50 kamel, za njimi 20 konj in množico ljudi spremstva. Res dolga vrsta živine in uslužbencev, lepa ga zopet razmetavali naokrog. Kjer je bil poprej hribček, ga je pometel veter, da je nastala ravnina. Kamele se niso vznemirjale preveč, saj so bile navajene takih naravnih sil v puščavi. Huje se je godilo konjem, ki so hoteli kar podivjati; psa sta cvilila, stiskala se k ljudem in iskala skrivališča. Najbolj je nemiren konj, ki ga je jahal kervan-baši. Hrkal je in stresal pesek iz gobca, vzdigoval ušesa, vihal rep, postavljal se na sprednje in zadnje noge, toda jezdec — vsa čast mu — se je držal na sedlu, kakor da bi bil zrastel z njim. Popotniki so zavijali glave v vreče in odeje, da bi si obvarovali oči pred peskom, ki je kakor z bičem pretepal po njih. Ako ne bi bilo postavljenih visokih drogov na obeh straneh pota, ne bi bil nihče vedel, kje se nahaja. Na krajih, kjer ni bilo drogov, si je pomagal kervan-baši z magnetno iglo, ki mu je kazala jugovzhodno smer proti Kalganu. Na večer istega dneva se je začel po-legati vihar. Peščeni metež je prenehal, prikazalo se je zahajajoče solnce ter se prav kakor na morju spajalo z nebom in zemljo. Kervan-baši je uvidel, da se nahaja na pravi poti, vendar pa je morala njegova četa prehoditi še nekaj kilometrov, da je prišla do prenočevalnega prostora. Ljudje so se najprej otresli peska, ki se je bii vsilil v žepe in se nasul sploh na vse prazne prostore. Potem so osnažili živino ter si pripravili večerjo. Po večerji je objel potnike nočni počitek; le straže niso smele zaspati. Kar se je okrog polnoči zaslišal vrišč v obližju. Psa sta z divjim lajanjem naznanila obisk tujih gostov. Roparji na konjih so obkolili tabor, v katerem je počivala ka- seveda za oči, ampak izmučena, da je že težko pričakovala konca. Puščava se je še 'vedno širila na vse strani, toda kazala so se znamenja, da se bo utrujena četa kmaln poslovila od strašne pustinje. Semintja se je pokazal kak potoček, ki pa je hitro izginil v pesku. Tuintam je samotarila vrba, ki je naznanjala, da je zemlja vlažna. Karsikak pritlikav borovec je stal ob potu in iskal tovariša, ki ga ni bilo nikjer. Prikazovale so se tudi oaze (zelene ravnine), ki pa so bile zelo redke. V daljavi so se vzdigovale gore. Poznalo se jim je, da niso gole, ampak nekoliko obrastle. Kratko: popotniki so imeli upanje, da ne bodo gledali več samega peska in kamenja, temveč da pridejo zopet v obljudene in rodovitne kraje. Ker jih je tolažil tudi kervan-baši, da se bliža konec trpljenja, so postali boljše volje. Predzadnji, to je 34. dan, je prišla karavana do močnega zidovja, ki se je vleklo čez hribe in doline, kamor je neslo oko. To je bila tista glasovita ograja, ki jo pozna zo imenu ves vet, ograja, ki so jo stari kitajski cesarji sezidali ob severnem delu države. Kitajski zid! Ko je karavana prikorakala skozi zl-dovje, je bila vsa pokrajina odeta s pomladanskim zelenjem in cvetjem. Slovencem se je zdelo, da so se prebudili iz težkih sanj in da se jim je odprl raj na zemlji. Vsa družba je došla, 35. dan po odhodu iz Urge v mesto Kalgan. Kervan-baši je ostal zvest svoji obljubi ter dal '20. junija 1918, ko je karavana dovršila svojo pot, našim trem znancem vsakemu 80 kitajskih dolarjev za svesto službovanje skozi puščavo Gobi. TRGOVSKA BANKA D. O. - LJUBLJANA PODRUŽNICE: 3 Maribor Novomesto Rakek Sloven)gradec Slovenska Bistrica Dunajska cesta 4 - (v lastni stavbi) KAPITAL IN REZERVE DIN 18,300.000"— Izvršuje vse bančne posle najfočneje in najkulantneje. Braofavl: Trgovska Telefoni: 139, 146, 4SS EKSPOZITURE : Konjice Meža - Dravograd v ,Slovencu' imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom so tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Ta način reklame se je izkazal ie vedno HARMONIJ, Hov amerikanski sistem z 12 registri, 5 manuali, 3 for-te, 1 vox humana, prodam. Cerklje št. 94. pri Kranju. ŽLICE, "VILICE" kuhinjske in žepne nože, jedilno orodje, pipce, škarje, žepna ogledala, ustnike za cigarete, pipe-mornarice — merila (pošeti). »Ilirija« in cJadran« čistilo. — Leščilo, mast in apretura za usnje, olje za šivalne stroje, črnilo in gumi-arabikum — na debelo pri tvrdki OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Ja-Jakoba trg št. 9. 3154, Prvovrstne premoge po najugodnelfiih cenah in plafillnlli pogojin dobavlja Dom. Cebln trgovina s premogom LJubljana. Wolfova i;n. BUKOVA DRVA kupi vsako množino Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 8. 3740 vsako množino, smrekovo, zdravo, suho, letošnje — kupuje J. LAMPREHT, izvoz lesa — MARIBOR — Slomškov trg št. 16. m$l podgane, ženice in šCurfti morajo poginiti, ako uporabljate naša preizkušena Bred-Btva; proti mi im m podganam Din 7-SO, za ščurke D 10 za stenice Din JO, za molje f> Din, proti mrčesa 3 in 7'50 Din mast proti ušem 5 Din. mast proti ošem v obleki 7 S0 Din, proti mravljam 7'50 Din, Bo-tor 7,a čiščenje madežev 7 Din Pošilja po povzetja. »Artes« nem. laboratorij, M. JOnlrer, Zagreb 39, Peirinjska ulica 3/III. APARATI REX STEKLENICE za bonzerviranfe sadga in soCivia Edina zaloga H JllLI) MEEIM ^ Sajut^ljasia zaloga stekla in porcelana Cenj. interesentom naznanjamo, da smo svoj vodovodno inštalacijski oddelek razširili tudi na inštalacijo centralnih kurjav, parnih kuhinj in sušilnic. Kakor za vse druge oddelke, razpolagamo tudi za centralno kurjavo s prvovrstnimi monterji ter izkušeno tehničnim vodstvom. Naročila se izvršujejo točno, solidno in po najnižjih cenah. »JUOO^ETALIJA« r. z. z o. z. splošna kovinarska industrija Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 18. Telefon 729. Telefon in HARMONIJE na obroke: Bosendorfer, Forster, Stein-way etc. Vse instrumente za bleh- in štrajh - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije. Stavbeno podjeiie N O Ljubljana Pisarna: Gruberjevo nabrežje 8. — Telefon št. 426. se priporoča za vsa stavbna dela, ter nudi po konkurenčnih cenah vseh vrst stresno in zidno opeko iz lastne opekarne franko poljubna postaja. — Zaloga cementnih cevi. Zahtevajte ponudbe I Zahtevajte ponudbe) Strojno mizarstvo in podjetje Konkurenčni odbor za popravo župnišča v Gorenjem Logatcu oddaja pri popravi župnišča v Gorenjem Logatcu. — Načrti in pojasnila se dobe v župnišču v Gorenjem Logatcu vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne. — Ponudbe je vložiti do 15. julija 1924. LJubljana, Gosposvetska c. 2, priporoča svojo bogato zalogo pisalnih strojev »ADLER« in »URANIA«, dalje ŠIVALNIH STROJEV za rodbine in obrt ter voznih koles: STYRIA - DURKOPP, OROŽNO kolo (Vfafleirad) Ceniki zaslon! in Iranko. 50 komadov motorjev za vrtilni tok 220 380 voltov 3, 4, 5 P. S. najboljši izdelek, 2 letno jamstvo. Globoko pod dnevno ceno. ELEKTRO - COMPANY, d. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 25, MATEVŽ GOGALA na Bledu. Naznanjam, da je ravnokar došlo večje število 3W" KOVINASTIH KRST. Zaloga vsakovrstnih rakev od priprostih do najfinejših, kakor vseh zraven spadajočib predmetov. — V slučaju potrebe sc»prrporočam. — Z odličnim spoštovanjem M. Gogala. imm mjhimev in pianinov najboifših tovarn BoseisHorčer, Erlibar, CzapKa, noizl, $cliweigliofer, Sfingi Itd TUDI NA OBROKE SEK3CA ISIJBAD, rol. Dolent ljub. nnserleva J Nail Line Kr. angleška poštno-parobrodna linija. GenaraL zastopstvo 2a kraljevino SHS; Zagreb Trg I. štev. 17. Redni potniški promet Hamburg—Cherbourg—Southamplon v Novi Jork in Kanado Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo. Odprav« potnikov t, Z 3. razred«, _ Kthine 3. r«z. r S in « posteljami Udobnost — Sigurnost — Brzin* Podzastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4. Brzojavni n««Iov za vsa gornl« podzastopstva „ROYMAILPAC". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gražu. Naslov e« brzojavke: Prometna bank«. Dopisovanje v vseh jezikih. Pozor! PO ZNIŽANI CENI se prodaja: moderne spalnice, jedil' niče, kuhinje, pisalne mize amerikanskega sistema in drugo pohištvo. Sprejemajo se naročila. — ANDREJ KREGAR. strojno mizarstvo, Vižmarje — Št. Vid nad Ljubljano. — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2850 v hiši Zadružne zveze Dunajska cesta 1132 Ediiil pnpilarno varen mod kmečkih cbčin, kjer nalagajo tudi sodišča in občine denar nedoletulh, skrbljeacev, preklicancev, ustanov, ubožnih in dragih Javnih zakladov, varščin, zapuščin itd. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje, vezane vloge po dogovoru. — Za varnost vlog jamči 21 večjih kmečkih občin — ustanoviteljic z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Vložne knjižice vseh drugih denarnih zavodov sprejema hranilnica kot gotov denar in se obrestovanje ne prekine. — Vse davke vlog plača zavod sam, — Špekulacija z vlogami izključena, ker je hranilničuo poslovanje v smislu pravil pod nadzorstvom vladnega komisarja, Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vis 4 vis hotela ..Union"). Telefon št. 57 in 470. Račun poštno-čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080. Podružnice: CELJE, DJAKOVO, MARIBOR, NOVI SAD, SARAIEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BlEO. Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000*—. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papige, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložile knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod uajugodnejšimi pogoji Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. Izdaja konzorcij >Slovencae, Odeovorni urednik: Franc Krcmžar v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani«