. (i ) watce& » ta ®pr«Tn1ikt fl. UvBdtk A^ LBTO-TIABHV Can« litin GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Offlnt of P^bealisei Sooth Lnwndnl* *v* HcMkw.ll Cklcaf, 10., četrtek, 8. decembra (December 8), 1932 r«u of Do.Ut« ororidodTor to »ctlon 1103. Act of Oct S, 1917, aathortsod on Jane 14. H Jutui M. IM«. ti Mm AA W Onim «rf Mmk «. IIW. hub««rl|»uoi, m.oo ŠTEV.—NUMBER 289 ici kongresu priporoča davek aa blago* Muk- fiio vladnih stroškov, zaiian je plač, reorganiziran Je banč-nega sistema, kooperacijo z drugimi driavami ln uravno-vešenje budšeta federalne vlade. ProMbicijo in druge voš-ne probleme, ki čakajo rešit-ve, je Hoover Ignoriral Sodnik Wiftorson oo ] ustrašil opozicijo Apeliral je na predsednika, naj umakne njegovo imenovanje RISIIZ1JE 0 JA-, PONSKO-KITAJ-SKEM SPORU Voleteado- VVashington, D. C„ 7. dec.—V ivoji poslovilni poslanici, ki je bila včeraj prečitana v kongre-io je predsednik Hoover pripojil davek na blago, redukcijo plač v zvesnih departmentih in Szne drugo načrte varčevanja v svrho uravnovešanja budieta. Informiral je kongres, da bo budžet za prihodnje fiakalno leto katerega bo danes predložil kongresu, vseboval razne propo-tfcije glede redukcije vladnih izdatkov v vsoti 880 milijonov dolarjev napram proračunu za tekoče fiskalno leto. Apropriacije, katere so bile odobrene za teko-fe leto, znašajo $4,800,000,000. Dalje Hoover obljubuje, da bo v kratkem pričel z reorganizi ran jem administracij skega de-partmenta v sogissju z načrtom, ki je bil sprejet na zadnjem zaleden ju kongresa. V svoji poslanici se Hoover povečini bavl z ekonomskimi problemi, ki jih je prinesla na površje depresija. Kongresu svetuje, nsj podvzame tri večje akcije, katere so po njegovem mnenju potrebne v svrho požlv-1 jen j a ekonomskih aktivnosti. Te so: f 1. Redukcija Izdatkov federalne, državnih in mestnih vlad in uravnoviešenje federalnega budieta. 2. Reorganisiranje bančnega sistema, da se odpravijo hibe, ki so deloma odgovorne "za pretres našega ekonomskega življenja." 3. Sodelovanje z drugimi narodi, da se odslranijo trgovinske ovire in pojačijo cene potrebščinam. Demokrati so sprejeli pred aednikovo poelanico hladno, ne kateri republikanci pa hvalijo priporočila, ki jih poslanica vsebuje. Nekateri člani kongresa smatrajo poslanico, v kateri Hoover ne omenja prrihlbiclje, farmeke odpomoči in drugih važnih vprašanj, za labodjo pesem "hrome-ga račjaka", ki se umakne v pokoj 4. marca. Vprašanja revizije vojnih dolgov no je Hoover deloma dotaknil v izjavi, v kateri pravi, da ho bili apeli evropakih dolžnikov glede suspendiranja plačil odklonjeni, toda on bo priporočil kongresu metode, ki bodo olaj- Chicago, 7. dec. — Korespon denca med predsednikom Hoover jem in federalnim distrikt-nim sodnikom J. H. \Vilkerao-nom, v kateri slednji apelira na predsednika, aaj ne predloši nje-govega imenovanja za člana zveznega apelatncga sodišča ponov no senatu v odobritev, je blls včeraj objavljena v VVashingto-nu. •Predsednik v odgovoru obša-luje, ker se je Wllkerson izrekel za to akcijo in hvali sodnikovo dosedanje delo. Wilkersonovo pismo kaže, da se je odločil za ta korak zarad izjave demokratskih voditeljev ki so jo podali po predaedniških volitvah in v kateri naglašajo, da ne bodo odobrili nominacij o-seb, katere je Hoover imenova na visoke pooiclje, a jih senat še ni potrdil. Boj proti promociji VVilker-sona so vodile železniške bratovščine, ker so v sodniku videle sovražnika organiziranega delav-stvs. VVilkerson je namreč leta 1922 izdal draatično injunkcijo proti železničarjem in tako preprečil generalno stavko. VVilkerson je uvide!, da senat ne bo ddobril njegove nominacije in to je vzrok njegove kapitulscijo pred opozicijo. Naše ssMriikih zš ■ikov Dohodki zdravnikov kot vssh drugih poklicev so padli v te krisl . Washlngtoa, D. C. - (FP) -Manj kot $1*00 eo znašali dohodki 15 odstotkov ameriških zdravnikov 1. 1929, ki je bilo leto proeperitete. To pokazuje Študija komiteja o stroških zdravniške oskrbe, ki je nedavno objavil svoje poročilo. 60 odatot-kov zdravnikov jo imelo isto leto $8,800 dohodkov sli manj. U gotovljeno je bilo, da ao dohodk zdravnikov v primeri z drugim profesionalnimi grupami naj-I nižji. Ko je nastopila depreaija, so dohodki pričeli še bolj padati. L. 1980 so se znižali sa 17 odstotkov, lansko leto za 25 in v tem letu so padli še bolj nizko. Dr. Maurioe Loven, ki Je ee-»tavll poročilo, naglaiša potrebo raki delegat oposarja, da je obstoj Lige narodov v nevarnosti. Dr. Tsn obtošll Japonsko kršenja mednarodnih paktov Ženeva, 7. dec. — Liga narodov je včeraj ponovno pričela razpravljati o poročilu Lyttono-ve komisije, Id se nanaša na ja-ponako-kitajski konflikt v Meniš uri j i. Z vseh strani so se slišala svarila, da obstoj Lige narodov in morda tudi svetovni mir savisi od odloka, katerega mora isreči o tem vprašanju. 6varilni glasovi ao prihajali povečini iz ust representantov malih narodov, katerim je načs-oval Joseph Connolly, irski delegat ■ "Ako bo moralna sila Lige narodov sdrobljena pri reševanju tega vprašanja", je dejal Con-nolljr, "tedaj je Uga, kot je aedaj konatituirana, zapiaana smrti, kar je tudi prav. Liga, ki ne sna reševati perečih problemov, nima pravice do življenja." Mali narodi bodo imeli vseka kor teško delo, da prepričajo Veliko Britanijo, Francijo in dru gs velesils, da je obstoj Lige narodov v nevernosti. Zastopnik malih nsrodov zshtevsjo, da liga odobri prvih osem poglsvij Lyt tonovega poročila, v katerih se obsoja japonsko milltaristične kampanjo v Madžurlji. Japonski delegat Yoeuke Mat-suoka jo v svojem govoru poudarjal, da kltsjsko bojkotiranje japonskega blags ogroža svetovni mir, in pobijal točke v Lyt-tonovem poročilu, v kaUrih ee ■■■■■■■■lot napadal-ko. Kitajski delegat dr. Yen pa jo nasprotno posval Ligo narodov, naj poda deklaracijo, da je Japonska kršila Kelloggovo mirovno pogodbo ln druge mednarodne pakte ter zahteva, ds Japonska umakne svojo armado is Mandžurijo. OGROMNI DOLGOVI MMJO ANE RI$KI NAROD Na podlagi oUtlotlke pride ne vsako ooobo v Združenih Uvak $1,400 dolga New York. — (FP) — Ameriško ljudstvo stoka pod breme nom dolgov, ki znašajo 171 milijard dolarjev. Ako bl se voe breipoeelne, katerih je nad IS milijonov, saposlllo, mali mesdo tekstilnega klsrskega delseva, no b šek vseh teh krU letnih obrsstl na U dolg. Ako delaveo dela pot j in pol dneva v tednu, gre zaehi-šek enega dneva sa obresti na dolgove in niti cent ss redušmijo dolga. Dr. Royal Meekor je ugotovil, da snsša dolg na poeemssno o- obonem pa tudi ss ■•*> J1'4®0'Stmo **** Arn ia treba« naneti vse po pet odstotkov na dolg 171 ml-K ldsUi^pwTln lah- ( Hjard snsšajo $8*1,000,000. kih vin. ColUer Jo dejal, da bo Ootovo j6i ^ ^ ^ig^ij na kongrea glasovsl o tem vprašs- u dolff n# ^ njkdw, poravnan, Idjub temu pa to breme pošra o-gromno vsoto skupnih narodnih dohodkov. njo o vega zakona_j VVashington, D. C., 7. dec. — Legaliziranje piva Ih vina na tekočem zasedanju kongresa js po-stalo cilj kampanjo proti prohl-biclji. Kampanja oe bo otvorila danee, ko ae prične zaslišanje o zakonskem oenutku, katerega je predlošil v nišji kongreani sbor-nici James W. Oolller, demo-krataki kongresnlk ia načelnik odseka sa pota la srsdstvs Njegova predloga sahteva mo. difikacijo Volstoadoveira zakona v svrho legalialranja piva do 176% alkohola ln lahkih vin. Demokratski voditelji. ki sku šajo izpolniti obljube, Id so jih dali v zadnji volilni kampanji, ln mokrači v republikanskih vrstah smatrajo poraz Oarnerje-ve resolucije glede odpoklice o-aemnajatega anaondmenta za težak udarec, obenem pa tudi ss Mehiška država bo sterilizirala Idiote Mexlco City, 7. doc. — Novi zakon o porodni kontroli v državi Vera Cruz predvlduje eterili-zlranje Idiotov, slaboumnsžev in žrtev neosdrsvljlvlh socialnih bolezni. Trije sdrsvniki se morejo zediniti o potrebi sterilisi-ranja vsakega slučsja. nju pred bošlčem. Ns sasllšanju pred odsekom nižje sbornloe bo nsstopllo 42 prič, ki bodo saešepale antipro-hibicljsko stališče,1' Roprekentl-rall bodo medlkalno profesijo, pivovarnarjo, domače ln suns-njs vlnorejcs, steklarne, dolov-sko unije, aeoclaoU« hotelirjev in druge grupe, ki agltlrajo ss legallslranje piva la vina. Na nasprotai atranl pa se je še prijavilo šest suhsških orga-nizacij, ki bodo poslsls svoje sa-stopnlke v Wsshiagton, ds ns-stopijo na sasllšanju prsd od- imkniariff"' "T? rff"' Collierjeva predloga pradvl-dujo pet dolorjev davka na aod vina in 80 centov na galon piva. Pivovarnarji bodo morali dobiti poaebno dovoljenje sa Isvršsva-nje svoje obrti, kar bl odprlo vladi novo vire dohodkov. Collier meni, da bi letni dohodki vlade iz teh virov snašall $800,000.000, Letalo bres kril la propeler jo Madrid, 7.doc. - Ignsclo No-vln, španski IsumltelJ, Js konstruiral lstalo bres kril in propelerja, ki so lahko dvigs in spušča navpično v srak, nazaj ln na-prsj in se ga lahko poljubno krmari. Avtoritete pravijo, da jo izum veliko važnosti ss letalstvo Zvezni poljedelski department Je cenil vrednost amsriških farm 1. 1989 $48,000,006>,000. Drastične deflseija cen ss poljsko pridelke tekom depresije je resulti-rala v padcu vrednosti farm. Veliko število farmarjev no more plačati niti obresti na dolgove, ki znašajo $7,600,000,000. Hišni possstniki v testih oo tudi utrpeli ogromno iagube v tej depresiji »dnost hiš Ju padla ln banke tor zavarovalno druftbe, ki laotujejo hipoteko v vsoti 22 milijard dolarjev, bodo tudi veliko lagtAile pri prodajanju zadolženih hiš. Skupni dolgovi predstavljajo 75 odstotkov sedanjega narodnega bogastva na podlagi statistike, ki jo Jo sestsvil dr. Georgs F. Warrsn, poznan ameriški e* konom. On pravi, da velik dol tega dolga ne bo nikdar Isterjsn, TI kolosalnl dolgovi, ki stalno rastejo vsled deflacijskih proee-sov, davijo kapitalistični svet. Da-lt bodo bsnkrotl, defladjs a-11 revolucijo likvidirali dokove, jo odvisno od rasvojs dogodkov. Opozicija proti priznanju sovjetov Reakcija pričela pritiskati aa Rooaevelta, da prepreči akcijo Woahingtea, D, C. — (FP) — Ameriška svesa jo U dni apelirala na novoizvoljenega prsdsed-nlka Rooeevelta, naj so posvetuje s "fathrom" Walshem, Wol-lom, kongrssnlkom FiShom in drugimi nasprotniki sovjetske Buslje, prodno podvzame kakšno skeljo sa priznanje sovjetske vlade. Zaeno je reakcija razvila veliko propagando v javnosti, da Rooeevelt ustavi diskusije o tem vprsšanju. Willlam T. Pago, bivši klerk spodnjo kongresno sbornloe, je podpisal apel kot podpredesdnik Ameriške svooo. Pago ima tesne stike s antiradikalnimi organU ssoljami, ki ddblvajo denarno podporo od upokojenih častnikov ameriško armado in mornarice, mllltarlttlčnlh selotov, u-radnic organizacije Hčerko ameriško revoli*ije ln drugih reak clonarnlb skupin, ki pobijajo "rdečo" nevarnost v Ameriki ln so posnanl kot velik! sovrašniki aovjetake Rusije. Mod temi jo tudi Anaoonda Copper Mining Co., ki jo šo večkrat sahtevala razglasitev .pmbarga na sovjst-ske produkte, ln belogardisti, ki Imajo vladno slušbs v VVashington u. Ekonom proti MM Ma Oa pravi, da bi delavotvo a tem nlšooar aa pridobilo Now Yeik. — (FP) - F, A, Henson, onsn skonom, Je posval ameriško delavstvo na odločen odpor HITLERJEVA SE IZOGNILI ODPR-TEMU KONFLIKTU S svojo taktiko oo aavlekU glasovanje o komunističnem pred-logu, da parlament Izreče ao-zaupnico Sckloleherjovi vladi. Fašist tavoljsn sa predsedal-ka sbornlcf__ I Borila, 7. doc. — Hitlerjevi fašletl, ki so prišli na otvoritveno ssjo parlsmenta v svojih uniformah, so ss Isognill odprtemu konfliktu s kancelarjem Sohlei-cherjem. Močan blok, ki ga tvorijo fašisti v parlamsntu, je uspsl, da jo bilo glMovank o komunističnem predlogu, ds se Igračo nesaupnlca novi vladi, odgode-no. Fašistično akcijo nekateri smatrajo sa snamonjo, da bo psrlament toleriral 8ch!eloher-Jev rešim, vsaj nekaj tednov, kar naj bi preprečilo takojšen ras« pust parlamenta. Glavni elU fašistična Uktlks je bi! podaljlanjo življenja parlamentu, da bo lahko spre'ot predlog, ki so ga fašisti predložili. Predlog predvlduje imenovanje začasnega predsedniškega naslednika. Fallstl so bojo, da ns bi prsdssdnik Hindenburg podal raslgnsoljo la zdravstvenih raslogov, kar bl ustvarilo saple* tsno politično situacijo. NaoJJI skušajo na vsak način preprečit! Imsnovanjs kancelarja sa prsd-aednlks aH regenta, ki bf ugla-dil pot aa rosUvriranjs monarhije. JtltkrJovd h oče j 0^ da parlament s prsj me njihovo ki določa, da pr vrhovnegs Aale plačevanje obligacij. r medidne Iz raznih virov, ki so v ozkin (___ "tikih z Belo hišo, se doznava, da I odložili svoje w predsednik pogaja z evrop-, Br«qmeetoi |K^iozm svoj« skimi dolžniki glede uradltve ? vpraAanja vojnih dolgov in daj Waahington, V. U 7. oec. b.. V prihodnjih par dneh poelal, Armada tritUoč ^ovnih po-novo ..slanico, * bo voobavaU hodnikov^ k^Je^ in^iral. ka-njegova priporočila glede rešitve t., zadevo, kongreeu. Strogo nadzorstvo nad poštnimi uslašboacl , Chicago, 7. doc. — Poštni u-služln-nci so pod stalnim nadzor-"tvr m inšpektorjev, ko sortirajo Pi*ma, prodajajo snamko, isds-J»jm denarne nakaznice in izvr-iujejo druge poole. V višjih nad-■tropjih so posebne opazovalnl-v katerih so Inšpektorji skri-ti in opazujejo delo klerkov, ne »'i jih slednji opazili. Kljub ■trogemu nadsorstvu so včasi pri [ k*t i, ds klerk krade denar Iz m. a navadno je vsak tak hl-zapečen. Ta špionaia je uvodna v vseh poštnih uradih N« zke Hal t i mora, Md. — Fred 8ul-1 predsednik drUvnedeUvSke Prerija, pravi, da delavd, k! jposleni pri gradnji la po Povijanji oeot, prejemajo 17 r< ntov na are aH $1J7 sa enajst ur dela ns dan. pitol pred tremi dnevi, se je pričela krhati. Nekateri so že od-ili [t Washiniftons in niso p>-tovl, da-li je blU njihove miši js uspešna ali flasko. Včeraj so pohodniki priredil demonstracije, v katere ee poU-clja ni vmsšavala. To smatrajo za zmago, drugi triumf po so dosegli, ko sta podpredsednik Zdni-ženih držav Curtia In predsednik nižie kongresne sbornloe ln novoizvoljeni podpred^dnlkGar-„er sprejela njihovo dele^djo, ki Jima je predložilo svoje so-llLve Curtis je de^o.ka- teri Je načelo\al komunist Wiu ltam Rernolds, hlsdno eprejejla jo celo nahrulil. dočim je Gar nor obljubil, do bo upošteval i fcšgve brezposelnih, kstere vsebovala predložena peticijo. Chicago - Na podlogi uradne statistike pada ^jstvo otn k v Chicagu nopreetano še odleu 199$. Od tega leU do danes (padlo sa štiri odstotke. BACK V?J y s*, s. (Miklavž) (Narisal Jerger) ci v hotelu Waldorf Astorla. Cilj toga. načrta je raadoHtov dola mod večjo število delavcev, kar aaj bl ublašllo bresposslnost. To dejanje je Henson osnačll kot krlvloo, ker skuša nalošltl hromo depresije na rame sloju, čl* gar dogodki od bogaetva ao naj-ikJflft 'Bdlno revolucionarna lapra' msmbs obstoječega ekonomskega aistema po dolavdh, ki delajo s rokami la mošgani, lahko odpravi kaotično rasmsra," pravi Henoon. "Mi moramo uveljaviti drastično rodletribuoijo bogastva in soolalni načrt produkcije, ki mora biti basirsn na htevsh uporabo. Problem i ekonomijo Jo, kako rasdolltl potrebščine, katera lahko producl-ramo s našimi stroji v velikih količinah In s manjšim številom delovnih moči. Načrt, katersga zagovarjajo industrije!, ne mora rsšltt p*o-blems. paš pa lahko ustvar zmotne pojme, da razdelitev delo med vsčje število ljudi pomeni odpravo braapoeelnošti. M lahko preprečimo katastrofo ls sko posvetimo vse našo energijo gibanju sa ispremsmbo obstoje-čegs ekonomskega šlstems ln or-gsnizirsnju novega na kolektiv n! podlagi, ki mors zadostiti zahtevam ! a potrebam IJudaOva. To so lahko sgodl, čeprav ta načrt predvlduje temeljito rsvisi Jo naših zakonov In federalne ustave. Vprašanje sedaj al, dajo taka rovlsijs potrebna, tem-vaš vprašanje njene Isvodbe na način, k! naj priaeoe naj vsčje koristi smeriškemu ljudstvu." Krogle pregnale farmarja Elkhorn, Wis., 7. dec. - Ati-ri letni boj, koUrsga Js vodil farmar Mas Cichon proti prodaji njegove forme na Jsvni drs šbi, Je bil včeraj končan. Šerif James Mason s dvsnajetlml de-putijl js nsmrsč otvori! ogenj na fsrmsrjevo hišo, kor Ciehoa, I njegove šene In otroci also ho-i UU kapitulirati prod avtoritetami Krogle so prelukajals stre. ho fsnasudgve hišo, s todi Cl-I chon In njegovs šeaa eU oddala več strelov, toda ranjen ai bil nihče. Po dolgi bitki Je fonaar 1 kapituliral. Vsi se Mil potem s-1 ratlraal Irf odpolJoal v lučoju smrti ali cije Hindenburga, On! so . . čsni, da bo njihov prodlog spre-ot, nakar ss bodo vrgli v politično borbo. Ta borba bo dosegla višek v potok, ko bodo komunisti ponovno prodlošlll pro- posicljo, da ss Schjelchorjovi vla-I isreče nosaupnica. Kot sačasnl predsednik sbornloe je 88-lotnl general la fašist Kari Lltsman itsval vihar mod komunisti, ki so ga voškrat stavili v njegovem govoru. On jo prodssdoval sbornlc! na podlagi rsdicijs, da najstarejši Ban pa* lamsnts predseduje otvoritveni seji. Ko jo Litaman govoril o miao- riji nsmškegs ljudstvs in pouds- da Jo v mesecu oktobru sa-v Berlinu lavrlllo 189 ossb is rad i bei% so nlst! kričal!, da nI bl! med temi noben general, ki vleče mastno it j o od vlado. Velik hrap so ali komunisti, ko jo Utamaa pens issv poveličeval Hitlerja kot rešitelja Ni i^H 'emčij«.VH Pri poimensko« giasovssju, ki Ja. sledilo Mtzmsnovsmu go-roru, Jo bil Herman Wllbslm Goerner, Hitlerjeva desna roka, iavoljen sa predsednika zbornica. Za podpredsednike so bili IsVO-Meni Thomss Bsser, contrist; Hsns Rsueh, voditelj bavarske ljudske strsnks, In M. R. Loebe, socialist. Fašist! so podprli soeisllstlšal predlog, ds kancalsr predloši evoj program rekonstrukcije Nemčije na šsnašnji ssji parla-jg^rta. Komunisti so skušal! organi-sirati veliko demonstraeiis prod otvoritvijo parlamenta, kar pa jo policija, k! Jo obkolilo par^ lam« n ta r no palačo, preprečile. ; Vladna pŠsalca Washlngtoa, D. C,-a- Moka la 66*000,000 bušljev pšenice, ki je bila v skladiščih avesnegs fsras-skega tnitM.ra la katero jo koa-graa določil u nssUevanje bednih, Je bilo raodeljeaa med 000,000 ljudi. Tsko poroča John Barton Pajme, načelnik Ameriškega rdečega krtša. Da Jo deprooija allno udarila ameriški narod, pokaouje doj-atvo, da ismsd »,07t okrajev dr-šav smerMBa Unije jih ja kilo .i* samo 178, ki niso dobili te Ha* ne !p<"ii»'r«- PK 08VITA nrJZo Mo Mimo na aitTbi *tfkritiki cule vezali In Ali sami v Rusijo, da omUo prepričajo, kaj je rtiči V Č^mkarskih poročl&k 9 eiaLhiZetega ti kritiki ne are Lažje je fcitizirati. če*, t pi tako kot je prihodnje dni razpravljalo o ikonskih predlogih, kl Jih Je »kup«*«! dostavil V mprevo "branji minister. Gre Zs po- rravke volilnega zakona ln sa-pontična koria o združevanju v tir u Atva. ' " t»»m oanutku bl se število klancev v narodno akupšžino 7 na 360, ker določa ze v-*k okraj po enega poelence. ('l*'d<. kadidatnih list določa O-da Je dovoljena aamo tl->'* kandidatne liata, ki dobi po i» videz, pravimo, zakaj pri ntiih, zgoraj opisanih razmerah bo že zmerom skoroda nemogoče dobiti skupinam nekdanjih strank toliko podpisov, kot jih bo zahteval zakon. Drpgaiče bi bilo, če bi se rtekatere opozicionalne stranke združile k skupnemu volilnemu nastopanju. V tem primeru bi lahko sestavili svojo kandidatno listo. Drug nov Člen tega zakona predvideva, da dobi tista kandidatna lista, ki prejme, največ glasov v državi, tri petine vseh mandatov. Dosedanji zakon je določal, da dobi najmočnejše lista dve tretjini mandatov. Tu torej izprememba ni velika. .,, To so glavne določbe tega o-snutka volilnega zakona, ki ga je predložil skupščini v razpravljanje notranji minister. Dosedanje stroge določbe bi se s spre-jetkem tega osnutka nekoliko o-milile, u še vedno bi si bilo težko zamišljali pod takim zakonom svobodne volitve in še zmerom bi bilo daleč do nekdanjih političnih razmer. Notranji minister je obenem predložil skupščini osnutek, kako naj se izpremeni zakon o društvih in zborovanjih, ki je ozko zvezan z volilnim zakonom. Tudi tu se je nejvežnejše določbe spremenila tako kakor ieta določba volilnega zakona. To je: Organiziranje politične stranke se mora izvršiti tako, da mora imeti stranka organizacijo z najmanj 30 člani v polovici skupnega žtevila okrajev v državi in v najmanj dveh tretjinah banovin. Doslej je zakon zahte-vel 60 členov v vseh okraj Hi v državi! I Ce bodo torej nekdanje politične Stranke hotele oživiti svoje delovanje, se bodo morale •združiti v eno ali dve stranki, sicer jim Je obstoj oz. ustanovitev stranke nemogoča. Posamezne nekdanje stranke ne bodo mogle dobiti po najmanj, 30 članov v polovici vseh okrajev v državi. Tadva osnutka bosta torej stroge določbe nekoliko omilila, a vrata bodo ostala slej kot prej zaprta svobodnemu političnemu združevanju Jn delovanju. Treba pripomniti še, da se tu di tadve zakpna gibljeta v okviru ustave, ki proglaša narodno in državno edinstvo za osnovni temelj državpe In nacionalne politike. Notranji minister pa je zadnja ln edina instenca, ki sklepe o tem, kelpra organizacija bo delovale v okviru ustave. Duhovnik Pavlič vznemirja skupščino. Slovenski poslanec Pevlič Lojze jz Celje, izvoljen po višji volji v. laškem okraju, je sprva bil popolnoma na strani o-S ta lih režimovskih poslancev ln je i neketerimi svojimi nepre-mišl/enimi govori nepedel cerkev, ki je pe pritisnile nenj in se Je Pavlič takoj spokorU. Zdaj pe je že z nekej nastopi razbu ril režimovce v skupščini. Kader ime skupščina počitnice, se mu di Pevlič v Sloveniji, kjer ge ljubljenski znenci mende našču vajo, in ko skupščins spet začne e sejeml, ae jev! Pevlič k bese di in pove ksj tskegs in na Uk način* da se osteli poslencl rez-burjeje, nekettri hrvatski opo-zlcljonalci pa mu ploskajo. Pred mesecem Je nspadel politiko proevetnega ministrstva, kl prestevilo in pogneto iz služb mnogo profesorjev. Zadnje dn pa Je imel spet razburljiv govor in sicer Je nspedsl ostele slovenske p«"'«™* ,n P°*€bno mln'* stre dr. Krsmerjs. Zsradi čeaa ge Je nepadal, nl znano, ker ča-aniki o tem ne poročajo. Da pa je nastal velik krave!, to so javnosti sporočili. In skupščinski prerU« dnlk je Pevliče keznovel s ukorom, ker Je tlrel Uko dalje, de Je morala biti seje prekinja-na. Naalednjtgs dne ps se Je v skupščini oglasil k beaedl slo-venski poslenec Petmer ter v imenu eaUlIh slvseakih poslancev, zvestih pristašev Kramarja, prečita! zaupnico ministru K ramenu. Njegov govor je motil hrvataki poslanec dr. Nikič, ki ae je začel prepirati s slovenskim poslancem (nekdanjim klerikalcem) Cererjeni. Prepir med teme dvema je prišel Uko deleč, e aU se dejansko spopsdta. Drugi poslanci so tadva razjarjene peteline resdru|hi in seje je mor«* biti apet prekinjena. Spominjamo ae, kako ee režimski liati pisali ob lanskih volitvah, češ, to bo enoten parlament, kjer ne bodo ponavljali tinti grdi strankarski prepiri, ki ae et stopnjevali do pretepov in celt do streljanja in mrtvih (Radič, iasariček). In dasi so vsi sedar i poslanci Izvoljeni res na #> Ur isti listi z istim .programom, je v skupščini vendarle prišlo spet do pretepe. To je peč dokaz, da se s zakoni ne de spraviti s sveta razliko v zažiranjih. Da bi smatrali Pavličevo početje za kakršnokoli zdravo opozicijonalno delo, pa seveda ne gre. On govori, kakor gt jrime In kakor g» kdo naščuvS. tfihče gs ne jemlje resno. —JLiiiiiiai SI Samomor ts Strahu pred aed-nljo. — V Studencih, mariborskem predmestju, si je vzel živ-jenje letni kovinski strugal* Josip Wiesthaler, uslužben v de evnicah državne železnice. 1 Urez van ju je bil pred d vem mesecems ubit Železničar Kk mertčič; tega aboje so sumil Wlesthelerja, ki je bU zaradi t4-ga ves obupan in je ne] no govoril svoji ženi, da lien In da ge on nl uk se je posebne, de bi bH pri reš-previ obsojen, nakar bi seveda izgubil tudi službo, njegova dru žine pa bi stradale. Dne 17. novembre zvečer je prHW domoV ves potrt — nejbrž je v zadevi Izvedel kej novege, težkega 4-in je vpričo lene zgrebil ze bri Uv, de bi si s njo prerezel vrat Zene mu je britev istrgsle is roke. Komaj pa se je obrniU, jt Wiesthaler pograbil velik kuhinjski mož Ur si v hipu prer< zal z njim vrat. Zgrudil se je Us. Iz velike rane je v močn curkih Ule kri in v nekej tre-notkih Je izdihnil. Jevnost pri čekuje, de bo sodišše tem bolj ■t t m ill , a—i__M -a-a— rravma mm za mri Nepravilna, hrana uterne is-sveti resne bole«ni ne očeh. Teko trdi dr. Park Lewia, podpredsednik Narodnega društve za preprečevanje slepote v svojem poročilu v gleailu tega društva Ako v W%*i ni "vitamin A", na primer, pojavne se Ukozvana nočna slepota. To je, ko človek ne more videti ob slabi svetlobi. Te rdetivne slepoU je le ene ismed rasnih posledic slabe prehrane. j Sele v zadnjem četrUtoletju so preiskovanja rednih znanstvenikov razložila, kak vpliv ima U ali one hrana na Ulo. Tako na primer je sede j gnano, zakaj ao jetra dobra proti nočni slepoti ali zakaj sej jemo »vežo zelenjavo ln cltroitasto sadje aa zdravljenje škorbuU. Dandanes celo mesar, pek. jeetvinar, gospodinja ln vsak odjemalec Jestvin govori o "VI-Uminih", ne da omenimo adrtv-nikov in dietetKnih strokovnjakov. Sok pomoranče, ribje olje, riž in riba (ds ls omenimo nekoliko jedi) niso le upottevana kot hrana, marveč tudi kot jedi, ki vsebujejo neke sile, ki morejo rezvitl uljf ttničlti Ulo. Moderne mati zna, & ritye olje preprečuje mohkokostnost (ricksta). Celo banane, kl so jih maUre nekdaj smatrata kot škodljivo zdravju otrok, So vključene v dleto otrok kot Sdrava hrene. Nekdej amo sneli po izkušnji, de U ali ona Jed jt dobra ali škodljiva, da v nekaterih slučajih je priporočljivo vzdrževetl ae nekeUrlh jedi in zavživati ne-keUre druge. Dandanes znamo, zakaj je temu Uko in moremo zato znanstveno soditi, kake jedi so nejboljžc v dljeti v Um ali onem slučaju in kake škodljive. De je pomanjkanju nekaUrih hrenil pripieeti 'nekeUre bolezni, smo apesnall že poprej, kot v slučaju pelagre, berlberl, škor-bute itd. Dehdanes pe vemo, de ne le popolno poOienjkenje, am Pokojni dr. Jamee A ki je dobro poznaval razmere a-meriMUh prebivalcev v gorovju Kentuckyja, živečfh primitivno, je pripiaoval bolezni na gosUjše so vesti o i« talijanskem utrjevanju meje. Novejše poročila poročajo o utrjevanju iUlijanake meje ns Snežniku in okoliških gorah. V teh krajih je bik) letoe zgrajenih mnogo kilometrov novih oeet in poti. V zadnjem času ao baje prepeljali pod Snežnik v Komančo 200 železnih kabin, ki bodo nameščene na raznih krajih in predatevljsjo zatočišča za prebivalstvo v primeru plinskega napada. Za prevoz kabin so uporabljali težke traktorje Iz Avstrije, ker v Italiji Uko močnih traktorjev* ntmejo. Kebine težke do 50 ln tudi več ton. Pri prevežanju se je več manjžlh mostov porušilo in prebivalstvo je moralo na ukae v silni naglici dobaviti les iz svojih goedov, de so moeU takoj poprevlll Pod Snežnikom Je Izkopan dolg rov, v katerem je toliko proatore, da lahko prevažajo akosenj tudi velike topove. Zaradi tega je v rovu montirana tudi ieleanlška proga. V* Trnovem gradijo pet novih objektov^ sa topntčarski polk In mara biti ta kaaarne do spomledi gotova. V Ilirski Bistrici gradijo pet novih voješ-kih objektlg, Tu bo nastanje«* precej pehotnih vojakov. Fašistih* desetletnice v Ilir-aid Bistrici. I Kakor po vsej Iteliji ao Morali tudi v Prlmor- JU v 41 slave stične strici in Trttovtm so priredili ct-lo vrsto ceremonij. Ljudstvo oa kljub pritisku nl maralo sods-lovatl, pač pa so pokazali spet svojo opozlcljonslnost Ns neki opekarni v Mali Bukovlcl so o-beslli na dimniku rdečo sasUvo, Opssill so Jo šele, ko Js šla iz Ilirske HUtrice v Bukovico ph)» cesije. Rasen toga so slovenski fantje vrgli čas žice električne napeljave nekakšno žično pre-• - " stl-Iti u- radn« zgradbe In druge poalop-je svečano rassvetljena, je bil vee kraj v Umi, ker niao mogli tako hitro popraviti elaktrl-Čnega voda. Vae Ilirska Rlstri-ca Je bile 27. oktobra v Umi. Na vrath nekaUrih narodnih odpadnikov — Slovencev, kl ee vdin-jajo fašistom — pa so pribil! napise: "Smrt izdajalcem!" Take listke so našli ne vratih Dolfe-U Vslenčlča, po domsče JeJčl ča, dalj« lastnika brtvnlce Ko- _____________ _ se, ki ss js priselil sem s Goriš- jufoatovsnske drtevne sestave, ke In Je sveet fašist, in šs ns ^^ |m j# nMprgtns: v Msli vratih neksga bivšega učlUlJ|, gubici so neznani ljudje rezki se je priselil s goriške pletl. trl rdeče sestave, poleg L. Razumljivo Js, ds Js bils I- tegs js bil del Prlmorjs v Istih llrsks Bistrica s okolico nekaj ^^ (fešlstične proslave) kar dni po Um dnevu kar v neka pr*piftV|Jen s komunističnimi 1*-kem obsednem stanju. Kereblnl- uklTAretlranl so bili torej šlo-JerJl so pretaknili vaako h Ho, vcniki gomunlati tn antlfašlsti. vse preiskali, polsvedovali ln ne- ?a p«,tvorbe resnice glede do-zadnje nekaj ljudi poseorll: sina godkov v Primorju nl prva ne sa-kavernerje Milsns ftsjns, po dnje. Vsako priliko preganjanju domače Lovren^svegs, aUrege primorskih rojskov porebljo slo-2$ let. Ifcletsega Antone Tom-| venRki režimski listi sa nsksko P: r!Jf.U^r ht^ii. mu Je povrsUk sicer ob primi desetletnice fM- dovejjtn, tods takoj gs bodo a-» lullje. Tudi v» Ilirski Bl- rotirali ln obsodili. Teke so am- nestije v vseh diktatorskih dr-ževah. Tetovom In morivcem ee kasen lahko odipustl, najbolj preprostim demonstrantom ps no. 10 meeeeev ježe J« goriški kazenski stnat prisodil $04et-nemu Pavlu Freltttu ls Idrije, ktr jt rasžsUl dva fašistična obmejna miličnika. Pa št sodne stroške mora povrniti. I ali rde£a zasUvn. - Slovanski meščanekl Usti v IIP pogosto ^Hol»ČUje|u poročile Is Prlmorjs. PoroČsJo tu^i o sretscljsh sarsdi rssobe-šsnjs zssUv. Ti dnsvnikl nspUe-jo včesi, da so Slovsncl v Um in Um primorskem kreju rssobe-sill jugoslovansko drtavno sestavo In Je bilo mno$o eretlra-nlh . . . ali pe: razobesili so našo narodno sssUvo ... in podobno. Tsko ss Jt sgodllo tudi v po-ročllih glede zadnjih sretecIJ v Ilirski Bistrici tn okolici. Tudi v ttm primeru poročajo, ds SO S| reUrsnci obteženi « šiča, po domače (njegov oče Ims i _ Blatrki), | 2$-letnege linovege v Ilirski I GusUvaj irčeve-■sovi agitacijo Jug««»lovsnskege nacionalne, In v U namen porabijo tudi rdeče sastsve, k! JHK v poročilih aeveds lepremenljo v Jugoslovansko trobojnlco. Pubke fsžlstlžne glsalle zaplen-ga eins m srojasaega pomečnl- rww ^u^ ka FraneeU Derenšina, braU 1 ' ^ ^ ^ «u Cerriere Istrlano". ki IshaJs v Puli. alasllo Istrske federacije fašistične stranke. List se je takrat nspresteno ponašal s svojim "odlikovanjem". Te dni pe Je bil nensdome zsplenjsn. Kakor S| avl dekret o zaplembi. "Je ob-vJI članek, v keUrem ao bile veetl. katerih objeva je bile pre-povedsns." DrževnI tožilec Je odredil, ds se nemudome usUvl nadaljnje ekspedkijs lisU ln za-planljo vai izvodi. Ta dogodek pa vsekakor sgovorno priča o položaju lUlljanskege In celo feši-stlčnegs tlake pod Muasollnlje-vim režimom. Dekret nepobltno potrjuje, de so listi ebsolutno ve-senl na navodila odgovornih o-ki po nalogu ls Rima do-j ali pr*p""* kdar v svojem življenju ee že nl Uko podto-palo z menoj, ftkof ln moj oče sta bila osupla in presenečene. Poskusils sU razgovor obrniti na mimejži tir; ali Ernest je odprl oči, me pogledal ln obrnil glavo na drugo stran. Njegove ustnice so bile otrple ln IstoUko njegove oči; v njih ni bilo smehljaja. Kaj ml je mislil povedstl, s čim me je mislil kaznovati, nisem zvedela, ker Je v tistem trenotku žel neki mož po pežpoti, obsUl ln pogledal k nam. Bil je velik, bedno oblečen človek. Na plečih je nesel veliko težo lz trstja ln bambuea narejenih stolov ln rfežet. Gledal Je k hlžl, oboUv-Ijaje se, sli nsj vftogl ln poskusi prodati nekaj blaga. "Ta mož se Imenuje Jackson," reče Bmest. "Tako močan človek bl naj delal in ne kred-njaril," sem rekla kratko. "Poglejte njegov levi rokav," reče Ernest vljudno. Pogledam. Njegov levi rokav je bil prazen. "Kri iz tiste rame sem slišal kapljati izpod etrehe važe hiže," je dejal sopet aelo uljudno. "Svojo roko Je zgubil v Sierra-predilnici ln vrgli so ga na cesto, kot polomljenega konja, da Um pogine. Ako rečem "so", mislim direktorja In uradnike, katere plačujejo ekci-jonarji sa vodstvo tovarne. Bila je aesreča, ki ga Je doletela, ker Je hotel družbi režitl nekaj dolarjev. Prižel je v zobčaete bobne. Naj bl majhen kamenček raja puatil Um, kjer ga j« videl ležati med zobci. Polomilo bi le samo dvojno vrsto zobcev. On pa je segel po kamenčku. Zgfabilo ga je za roko ln jo raztrgalo od prstov do ramena. Bila je ndi. V tovarni se je delalo čezurno. Mastne dividende je dalo delo vsakega četrtletja. Jackeon je dale) mnogo in njegove mižiee eo bile utrujene, ' in so se gibale nekoliko prepočasi. Vsled tega ga je zgrabila malina. Zeno Ima ln tri otroke." "Kaj Je naredila družba zanj," ssm vprašala. "Nič. AU pač. Nekaj je naredila. Tožbo, kl Jo Je naperil Jackaon proti njej, ko je prižel ls bolnice, da se mu izplača odškodnina, je agubil. Saj veste, družba zaposluje dobre advokate." "VI niete povedali vsega," sem rekla s prepričanjem. "Ali ne posnete najbrž aami cele sadove. "Morda je bil mož nesramen f' "Nesramen! Ha. ha, ha!" Njegov smeh je bil vražji. "Veliki Bog! Nesramen! Z njegovo odrešeno roko! Ne glede ne to, bil je skromen in pohleven suženj in ni bilo nobenega dokaza, da bl bfl nesramen." "Ali sodnljs?" silim. "Stvar bl se gotovo ne odločila proti njemu, ako bl ne bilo še kaj drugega, nego to, kar ate omenili." "Kolonel Ingram je vodeči advokat družbe. On je bistroumen advokat." i Ernest me je gledal nekaj trenutkov napeto, nato je nadaljeval: "Povem vam, kaj naredite, Prejščlte slučaj Jacksona." "Zato sem se že odločila," sem rekla kljubovalno. "Dobro," je rekel razveseljen. "Povedati vara hočem, kje ga najdeta. Ali trepeUm pri miell na to, kaj vse potom Jacksonove rame odkrijete." In Uko ss je zgodilo, da sva oba, škof bi jaa. sprejela poziv E mostov. Odšli so skupaj in me pustili samo z nekakim bolnim čustvom o krivici, ki se je prizadela meni in mojemu razredu. Ta mož je bil satan. Sovražim ga in se tolažim z mislijo, da ni mogoče zahtevati drugačnega obnašanja od človeka lz delavskega razreda. Jacksonova rama Nisem mnogo razmišljala o ueodepolnl ulo-gi. ki jo Je Igrala JseUsonova rama v mojem življenju. Sam Jaikeoa ni napravil name posebnega vtisa, ko sem ga izpraševala. Našla sem ga na koncu močvirja v na pol podrti kolibL, Okrog kolibe eo bile mlakuže, katerih površje je bilo pokrito z zelenim gnijočim okrakom, ki je raZiirjal neznosen smrad. Po mojem opazovanju je bil Jackeon skromnejši in pohlevnejži mož, nego ga je orisal Ernest. Bil je zaposlen z nektm rogozovim pletenjem in je delal medtem, ko je z menoj govoril topoglavo svoj posel. AH kljub njegovi skromnosti in pcfolevnostl se ml je zdelo, da sem zapazila prve znake naraščajoče ogorčenosti, ko je rekel: ' '»Vsekakor bi mi lahko dali mesto čuvaja." ?Nisem mnogo zvedela o njem. Delal je vtis topoglarvega, dasi je spretnost roke, s katero je plete!, oporekala to topogiavost. To mi 'je vzbudilo neko misel. "Keko se je zgodila neereča? Ksko je mogla zgrabiti vaišo ramo?" Pogledal me je oprezno, zamišljeno ln zmajal z glavo. "Ne vem. Zgodilo se je pač." -•Neprevidnost," sem rekla zbadljivo. "Ne," je odgovoril. "Ne trdU bi tega. Delal aem Čez uro ln mislim, da aem bil nekoliko utrujen. Tekom sedemnajst let, kar eem delal v tovarni, aem prišel do izkuišenj, da je največ nezgod prav prad koncem dela. SUvil bi, da se zgodi veš neagod v zadnjih urah dela, nego ves dan. človek nl več tako uren, ako je cple ure naporno delal. Mnogo aem jih videl ran-trganlh in izdolbenih in celo rpzcefranih Uko, da jih ni bilo mogoče spoznati." "Mnogo," sem Vprašala. "Stotero (n stotero, tudi otroke." Razen strašnih podrobnosti je bil Jacksopov opis njegove nezgode takšen kakor aem ga že sližala. Ko sem ga vpražala, ali ae ni morda, ko je opravljal e strojem, ravnal točno po predpisih, je zmajal s glavo. "Sunil aem s desnico gonilni pas z gonilnega koleea," je rekel. "Z levico sam pe eegel po majhnem kamenčku. Nisem pogledal, ali je gonilni pas bfl v menici snet. Smatral sem, da je to storila desnica—kar pa ae ni zgodilo. Hitro aem segel tja, ali paa ni bil docela snet. In nato ml je odtrgalo ramo." "Zelo je moralo boleti," eem rekla sočutno. (Dalja prihodnjič.) s br-1 — Hudo mu je ... — Načebtvo tega ne dovoli. — Radi branjevca — je vpra- — Seveda-*' — j« zategnil šel kosavi. koze vi in, Sgvaje, odkril globoka. — No, de - je tiho odvrnil mna urtTz drobnimi, goetlmi skulavi. - Rojaka sU iz enega kraja. Pisma ls vaai je dobiva — Kaj se godi, — j« zopet I Jakovijov po branjevcu. Tudi vprašajoč povesil skulavi glavo nečakinjo je imel . . . JaljovlJev in gledaje »v ogenj, odgovoril je govoril: ^Končam slutto - m ^bi: zasnubim ..." A sedaj, vidiš ... — Lomi se življenje .. .||»J — Kaj hočemo — je surovo V temi ee pojavlja posUvs če-| odvrnil rujavi. trtega vojaka. ** - Hodi okrog ognja tiho, v šlro- 8. DECEMBRA. A kosavi je zazdehal, zmajal s pleči in potrdil glasno, z visokim glaaom: j" „ — Vojakova dolžnost je ubija, ti sovražnika . . . Prisegel je na to. Jakovljov je neustrujeno ko-1 oba ril v mraku, približeval se zdajci k ognju, zdajci se zopet oddaljeval. Ke so se začule rezke in ostre besede koaavega, so odmevi korakov izginili naen- kih krogih, kakor jastreb, pito puške Je stisnjeno pod duho; bajeaet povešen k *era-Iji, * pozibavajoč se blesti hladno, kakor *a iš«e, voha med u-ličnlm kamenjem. Iz penzenske gubernije. Vojak ae je krepko uprl brado ob prsa in tudi gleda ____ zemljo, kakor bi sledil zs giba- krat. njem Unkega in oatrega Jekle- — Slabega srca si, Semjon— nega roba. I Je pripomnil koeevi vojek. Rujavi se je pazljivo ogledal, _ Ce bi se branjevec puntal mračno poljšljal, nagubančil če-1 je odvrnil Semjon in zamah- 10 in silno fnižaje svoj glas, za- L^u z r0k0( hotel očevidno še govoril: I nekaj reči, ali rujavi je stopil — Mužik ... mar je on pes, a- tik k njemu in razdraženo, hri- 11 kej? Od lakote umira ... in tolJWVO MgoVoril: ni prijetno. f — A kako razločiti, kdčJ se — Gotovo — je odvrnil koza- L^ta? Vsi se punUjo . .. Strica yi vojak. , I imam, dvornika. Denarja ima Rujavi ga je surovo P°*ledal I kakih petsto. Spoštovan mužik in poučijivo nadaljeval: je blI — Dalo bi se prenašati — ži- Naenkrat *e je slišal nekjb bli-vel je mimo. No, če pa ni pomo-1 u §uh in ^^ zvok> podoben čl? Vidiš, Uko je človek pobe- gtpelu Vojftki m nasUvili pu-snel... Razumem mužlka ... ftke krepko stisnili s prsti hla- — No, seveds — je polglasno dne cevi. Stegnlvšl vratove so vzkliknil kozavi ln njegov obrazlbuijilt t temo, kakor oprezujoči se je radoatno raztegnil. — Vsi h^ Brki rujavega so v priča^o-Uko govora: Eden delavec jej Vanju migali, koaavi je dvignil na zemlji — mužik . . . Tudi ti- p^j*. v temi so enakomerno sti, ki se punUjo . . . govore ZVeneli koraki Jakovljova, ki je, ravno take . . . I ne podvizaje se, stopil k ognju, Kozavi je široko zamahnil z|ocri se po vseh z naglim pogle-roko okrog sebe ln nagnlvšl se dom ln zamrmral: k rujavemu, skrivnostno Vlkllk- ___ Vrata so se zaprla ali pa nil s tihim glasom: I je zanihala deska . — Mužik nima nobenega izho-l Njefovt uatntee ^ tesno štiri*-, . . ... n,rt„n/iI snjene. Na ostrem licu suho bli- — Samo .v vojake jih gonijoovglne> giv# oči ln vztrepe- *** notdrvi- pravil l9 ^ W * ^go dogorevajoča polena kopitom ob zemlje ln strogo K k vm1 nA zajček pred og- vnroinl: ' __ Kosavi vojsk je položil puško na pleča in odšel. \i — Pusti puško . ovirala te ka — je pripomnil rujavi. — Brez puške me je strah — je odvrnil vojak, izglnlvši v temo. Nad ognjem ae še vedno vrte, letajo snežinke; mnogo jih je že padlo na semljo; temno kamenje ulice se je že pobelilo. Somračno strme v noč slepa o-kna hiš, tonejo v mraku stene.1-Ogenj dbgoreva, cvilijp polena. ^»Troje v6jatfot in molče'strmi v žrjavico. (Konec jutri) dolgo , /v Zdravnik in kroj**. s Zdravnik vrne krojaču slabo narejeno suVnjfc 'Čez neldij' dni! se pa srečate na pogrebu zdrav nikovega pacijenU. — Gospod doktor, vi ste vendarle nesrečen človek — prav krojač. — Kako to? se začudi zdrav nik. — Ker vam vašega zavoženega dela nikoli ne vrnejo — odreže krojač. vprašal — Ali zakaj se punUjo meščani? — Razvajeni ao, seve — je njem. — Malov — je rekel rujavi z ukazujočim glaaom -r Idi po dr -11 b« i mrv.1 v» • • • Tam- *leJ» — DO****1 Je odgovoril komvi -^ Koliko mo-l ^ y tomo> ___ so pri bran- ramo mi radi njih pretrpeti. Ko- jevcu aloM wbojčki. llko lakote in* zime V *. . | ,,., . , , Makaim Gorklj—Iv. Vuk: PATRULJA Dolgočasno visi nad mestom mračno — hladna, nema tema ln tišina. Zvezd nl in nl vidno nebo. samo nepregledni mrak je kakor prisluhnil, zsmrl in Čsks nečesa . . , Lahke, suhe snežinke se vrte počasi po traku, ka kor da se boje upssti na temno kamenje pustih ulic. Mrzlo je . . . Noč je polna pritajenega stra hu; v tišini in v mraku, napoje-nem z mrazom, napeto, brerivo-čno trepeta nekaj slepega, mračnega. nevlovljlvega očem ln Ače treta srce z ledenimi iglami . . . ()d teme pridavljene hile ko ne sesedle v zemljo, postale nitje; v njih latemnelih oknih ni videti luči. Zdi se, da so se tam. za kamnitimi Mtenami. nepremično potuhnili ljudje, objeti od mraza In temnega strahu. Ne migajoč s trepalnicami, gledajo pred se s široko odprtimi očmi in s trudom zadrtavajočl trepet grose v srcu in brezupno prislu-tavajoči, molče čakajo luči, rvo-kov . . . A s temnih ulic s slepimi očmi gleda v okna pohotna, črna t ver ln tudi čaka . . . Celi dan ao po meatu gučali topovi, suho in zlobno prasketale ' puške, na ulicah se valjals trupla. smrt se rsdoetno ln pohot, no naelsjsls v »toku ranjencev. Na eredi majhnega trga. kjer ss krttats dve ulici, gori ogenj. Atfrjl vnjski. kakor da to sivo fcsmenje stoje nepremično krog ajega; odsevi pismena se t repe- ml temnimi očmi. No, mnogo mi danes položili naroda, — vzklikne nenadoma s tihim glaaom kosavi, raz-tezaje uaU v široki smehljaj. In že tišje počaal vleče: — A-a-aj ... J Ginjeno žvižga surovo poleno., - ^ Nekje, zelo daleč, se je rodil tuj, PosUvo vojaka, vsdihujočl zvok. Kosavi in ruja-1 vljala v temi — je odvrnil ru- tajoč, plazijo po njih plaščln. ss no skozi nos. pihaje sneg z brk. Igrajo na licih, da ss sdl. kskor Četrti, suh in skulavi, ne ozi-da vae te štiri poeUve krčevito drhte in s čudnimi grimssa* mi pripovedujejo, nekaj vsi hkrstl drug drugemu. Bllščeč na bajonetih, teče plamen po jeklu, kakor kri; ostrina jekla se zvija, kipi kvišku v belih in rožnatih curkih . .i. . , Na ogenj ln vojake od vseh strani pritiska tema ... Eden is njih, nlsek, s koza-vim obrazom, Žlrokim nosom in drobnimi očmi bres obrvi, poprs-vlja z bajonetom polena na ognju ln ne dvignivši glave, tiho spregovori : — Mrzlo je ... Roj rudečih isker preplašeno vzleti v temo iA izgine. Kosavi vojak pogleda na bajonet in gs jame brisati s koncem plašča. Modrikast, topel dim je grl-teče planil vojakom v oči. Viaok. vitek človek brez brk na okroglem obrazin^stisnil puško pod pasduho ln odše\ vtaknlvžl roke v rokave plašča, počasi od ognja. Vojak s velikimi, žoltlml brki. čokati, rdečellčnl. Je odgnal z rokami dim In pripomnil a hripa-vim glasom: — A kaj. ako bl razbelU bajonet ln ga sunil komu v trebuh .. . — Tudi hladen ... (zboren ... — tiho odgovori kosavi. Njegove glava se je zamajala. Požirajo drva. laskajoče žvi-Iga ogenj; njegovi rasnobarv-nl jeslkl se svljsjo pohotno, lete kvftku ln spleUje se drug s drugim, gibčno klonejo k zemlji Bele snežinke padajo v ogenj. Rujavi vojak sope glasno ln sll- — Tudi greha . . . je polglasno posegel u besedo rujavemu skulavi vojak. A U< udarjaje s kopitom ujfeakt" svojim besedam, je govoril uporno in kruto: — To vse treba uničiti... bataljonski Je rekel pravilno. Nekatere pobiti, nekatere v Sibirijo . . . Na, živi, paa ji sin, tu t-maš eneg. In nič več . . . e Vrgel je pužko ni ramo in korakal s trdimi koraki okrog o-gnja. Skulavi vojak je zopet dvignil glavo in zamišljeno se smehljaje, rokel: j — Ako bl vso gospodo ... nekako Uko . . , vseh . .» Rekel je in vzdrgeUl, mrsze-če strsssl s plači, se ozrl ter na- -- Nocoj se mi je sanjalo o tvoji pokojni ženi. Stala je pred menoj kakor živa. — In kaj je dejala? — Niti besedice. — Torej ni bila moja iena. • , Nobene nevarnosti Kmet: Naša železnica je najvarnejša v vaej državi. Železnike neereča je pri nas izključe- Kako to? imaipo samo en vlak. NAJBOLJŠE CENE DOBITE Za MOKGAlE. nONDE ia certifikat« Oglasit« se as: 1Z4 N. U Bali, « rov« US, Chicsf«. Odprte ob vekrik _'__—(Adv.) - ornc*^ U«M»rtJ«| ,r«4 t, uti CENE SO ZMERNE SI DNI t>___ . <' Po sklepu t. redne konvencije ee ssžsj fceje eden. dvs eM M člane ls sns dri PROSVETA, SNPJ, «657 So. Uimžsk Ave, OMesge, ID. PrlMsae pollljem nsročnlne ss Ust Preevete vssšs S-- ________ČL Mtve M— le sa pHpilite k ei o Ji člsnev a* Držsvs.................... Ker naročnik. MODERNO raja se, gleda v ogenj z okrogli- daljeval otožno, čudno znižavaje ■ „1 ' . ' » "' ■ "d «ii " " 'Sm.mr ■ ' ' 'M. "r*i i" ! 4 •T1 A DRUŽBA zalaga plin in elektriko za sedemnajst okrajev * v bližini mesU Chicaga-območju 6000 kvadratnih milj, kjer glas: — Mraz je. Na zunaj me žge.| a v notranjosti ml je nuwfl Srce trepeče celo ... — Hodi — je rekel rujavi, ce-| petaje z nogami. ! — Glej, Jakovljov hodi. , Z zglbom glave je pokazal na I kl se je poja- živi nad milijon ljudi. vi poslužata. gledaje v temo. o-genj se igra na njih obratih In ušesa bojazljivo vztrepetevajo, lakaje še zvoka. — Da-a . javi glasno. Kozavi je vstrepetal ee oarl naglo. Tudi skulavi je naenkrat obrnil glavo, vprašujoče gledaje v Uce rujavemu. Nato je vprašal jx»ltfla*no: ~Ti...kaJ? Rujavi je pomolčal ln odgovoril: _ , • i — Tako . .. Tedaj je akulav! zamahnil naenkrat z obema trepalnicama in zagovoril polglasno in naglo: — Včeraj je penseaaki vojak od naše stotnlje videl rojaka ... Rojak mu je govoril: "Pri nas govori, se sedaj puntajo. Mušlkl, govori, palljo grajščake. Baje govore: Naj bo dovolj Napfll ate se naše krvi, eedaj pa — idite. Da. Zemlja al vaša. ona je Bo-govd. temi j s namreč. Ona. namreč. je sa tiste, ki jo lahko se-|al ml ohdelajej* Za mužlke je o. na . . . U Idite, govore, ako ne, vse P"šgamo.M Vidiš .,. — Tega se ne sme! — jo re- — Seveda kodi — se je naen-| krat akrepellt kozavi. ki je i dremal, oprt ne orožje. Skulavi vojak se je ozrl po Ja-I kovljovu in vzdihnivši, tiho pri-| pomnil: Smatrajoč za važno delo, je U družba bila vedno aktivna v pijo-nlrstvu s plinskimi in električnimi novimi napravami in flRfo*-močki na domovih. Imenik vseh teh bi bfl velik in znamenit. Ta vsebuje pralne stroje, gretje na vodo, vakuum čistilnica, avtomatične peči (štedilnike), hladilnice in plinske postaje. M| Vsako leto ae izdelajo novi pripomočki, delo-hranilni nove iznajdbe. Družba bo nadaljevala s preizkušnjami novih naprav, da tako lahko priporoča zboljiave svojim odjemalcem, ki so zmožni potroiiti in dodati take ugodnoeti v svpje domove. ic Service OF NOKTHBMt Vel sdc mimik eleeH U dmHs ie nsfkitr^ mnmmik s!< ne deo^j M le Mi Menile, (i) fe je neen*M spsislfene drntU iS nd ne Mndm m+rm Sm#e dmšše. (i) VeMns šihMmrjPB tM tmJmi—b Hfci»>»* ae.* (š) V* nfrmt mrmdmtki im nelnišenH Mes tmkmj. (4) Nj*mm ede^t«« ed mmmr*4lm in upravitelj. ji Ker: __