STEV.—NUMBER 288 BIC PODJETNIŠKIH INTERESOV PADA PO DELAVCIH v montani odpuščajo ru darje in jim trgajo mezdo. AiTELI 80 960,000 80CLALI TICNIH GLASOV, KOLIKO JE PA UKRADENIH t ; New York, N. Y. — Tukai po-I romajo, da je Eu«r«ne V. Deba, prodsodniAki kandidat aoclaliattf-no stranke, prejel 9. novembru pi-HUUno 950,000 kIhhov, to je ve* kot jih kdaj prej imel »oeielisttf-m kandidat 1 m predsednika v «K<>dovini Zdru&niih dršav hi 4e enkrat toliko kakor pri sadujili volit vali. — (Toliko glaaov je na-ftetih, porodilo pa ne pove, da je najhrie ravno toliko ioeiaHpttMt • tfgov ukradeuih.) Podjetniki so se tako privadili vi. gokega prof ita, d* n« popuste oen-ta od njega. de oa bančni interesi ii t vedejo, bodo ple&ale Je. Vlada tffet fee ko vpofeoveJa nikakrftnega pogajanje, dokler ne kapitulirajo letaki voditelji, lil yodijo oborolsso vatajo proti An- N« drugI »treni je prUMa veet is Dubline, da MiheeJ Cotlines, e-den ukatremtfnih atnfejnnveklh tidrov%|h pogajanj. Collina je UJa-fl vil, de je OTIanegenove brsojev ' ka Llojrdu Georgu njegove pri-vatna sedava; poobleetil ga nI ni-Me. Collin« svari irnbe n*puhlica ne, da jih mleti Anglija speljati v peat ,1« katere ee ne bodo ie vlekli, Kdlnl pogoj miru je neodvisne imks republike in ispresnitev ir-akega oidke. toda Angleii ne bodo aprrjell tega pogoja, dokler ne bodo tepeni. Boj se tnpra nadalje-veti. Artfmr H*n ministri se v etrebu. da Lloyd fleorge moMa popueti, a ko ae pade v pogajanja a alnfej novel, In tatu ae mu segmsili. da rt-slgni rs Jo, ako pokala eno aagi* »lametij«* popuatitva v Irskem vpreftanje • Cork, Irska, * ds* — Claai en* glatfta dela vek« misije, ki preiskujejo raemcrr na Irskem, se fts Mil prl*e mnogih nemirov In ^e-I »a do v Hfio^i ao videli, kako ao vojoftki polielatl strel Je li ne nli-eeh la pobijali lipe na okntti- Ne* ki trgovee, ki Je povebll delavske raatopnike, de al egladajo njsgo ve prodajalno, katero ao pol Malt deloma razdejali. Je bil srotlrsn Im Araomjsvel lo ge pretepli. Na prbtarfevgnje miaije Je bil Je lemaMea Neki etorica in bankirji žele, da se usta-novijsklad s $30,000,000, ki naj "■luži" finaaciranju živinorejcev. Bankirji in mesarski baroni pravijo, da j* nameij Belo blagohoten, stvar sama pa zelo dobra. Farmarji so seveda neverni Tomaži, kajti skušnje zadnjih let jih uie, kolikor manj bodo verjeli bankirjem, denarnim menjalcem in truatovcem, toliko bolje je zanje. Te miljone za sklad bi podpisali bankirji v Chicagu, Nevv Yorku, Bostonu in St Louisu. Sklad bi upravljala Live Stock Financing korporacija. Bankirji bi prejemslf Jr^enja apin^nog Ministarstvn . . ... Z . v . . , ,., . Trgovine i Industrije od 10 no vernih ra 1919 god. t s Poslanik, ' (podpia) S. Y. Gruič. Priloga pa se glasi: t; ' • .i; ' ^ -i Beograd, 8. maja 1920. Ministaratvo Inostranik Dela Kraljevim Srba, Hrvata i Slo; venaca KT Broj 1408. Kousularno Trgovsko Odelenjo Kralj. Poslanstvu Vaaington. S pozivom na pismo "Jugoslav Kepubliean Allianog? n Cikag^j / 111-3637 - 3641 W. 20th Str. od 10, novembra 19111, , upueeno« Ministarstvu Trgovine i Indu atrije a aa mofcbu istog, M in is Ur po osem od sto obresti, farmarji in živinorejci bi pa plačevali korporaci ji po deset od sto obresti. Načrt je torej izdelan v prilog denarnim interesom. Osem in deset od sto so torej prav čedne obresti in ponekod pravijo, da so take obresti oderuške. Kaj pa je vzrok, da nameravajo ustanoviti sklad za financiranje živinoreja? Dobrosrčnost ni motiv, radodar-nost tudi ne, to govore že visoke obresti. Pustimo govoriti prizadete farmarje, pa spoznamo, kaj se skriva za tem notim finančnim projektom. • Farmarji pravijo, da je velik del živinoreje na sa-padu že zdaj odvisen od posojila mesarskih trustovcev. Padanje cene za klavno živino mogoče ugroža posojila, ki so jih mesarski trustovci posodili živinorejcem na za- padu. Iz tega sledi, pravijo farmarji, da kočejo s trideset SEitJZ miljonskim skladom podpreti posojila mesarskih trustov-cev na zapadu, ali pa pomagati mesarskim trustovcem, datodo se bolj trdno držali živinorejce v svojih rokah Voditelji farmarskih organizacij so se udeležili konference v Chicagu, toda izrekli so ss proti načrtu, ko so spoznali nevarnost, ki ugroža farmarje in živinorejce, ako se Izvede. To tega prepričanja so prišli toliko hitreje, ko so nekateri zagovorniki tega načrta hoteli izigrati potezo, ki je že enkrat odskodovala precej občutno farmarje v tfkozvantjm koruznem pasu. To se je zgodilo pred enim letom in zategadelj je ta poteza farmarjem še v dobrem spomnim Takrat so pripravili farmarje v koruansfi pasu, da so vzeli voli s zapadnih pašnikov v rejo. In kaj se je zgodilo? Farmarji so imeli izgubo, živinorejci z zapada so pa prejeli toliko za voli, da so plačali dolgove, zanje pa ni ostalo ničesar. Ko so zagovorniki tega načrta prišli s to potezo na dan, so farmarji hitrd spoznali dobrohotnost denarnih interesov in mesarskih trustovcev in odklonili so, vljudno, toda odločno, pomoč, ki jim jo ponujaj. « Za industrijalnega delavca je ta dogodek zelo po-dučljiv, ker mu govori, da sta farmar in živinorejec ravno tako sužnja privatnih denarnih in industrijalnih interesov, kot je delavec. Farmar in živinorejec, če nimata svojih denarnih sredstev sa kmetovanje, sta že na slabšem od industrijalnega delavca, ker nositatpoleg še riziko, da prideta ob vse, če nista ponižna napram tistim, ki jima pri-hajajo z denarjem na pomo&^^HHj^Mgfl Koliko poniževalnih korakov mora napraviti farmar ali živinorejec, če ne more vrniti posojila ali če ne more plačali obresti? Laziti mora od Poncija do Pilata, da mu ni faftna prodana. Dogodilo se je, da so živinorejci na zapadu pustili kmetijo kar na cedilu, ako jim je bolezen podavtla živino, ker sanje ni bilo upanja, dt se kdaj izko-bacajo iz jame, v katero so padli. Posamezni farmarji in živinorejci so si res opomogli. Tega nihče m zanika. Ali vprav te izjeme potrdijo splošno pravilo, da posebni privatni interesi ravno tako izkoriščajo farmarja in živinorejca kot industrijalnega delavca. t»či*pot«»*liat. ker h»ik v narodnem P«* je bil opeavtfgn do «Hploma*ičue-ga potnega ikta. 14 dni pred Kristanovim dom v demo vino prejeli smo ka belgram iz »Ljubljane, da je, dobilo poslaništvo v WasMngtonn nalog, da vda Kristanu cMoma-ttfni potni Uet. Sedaj, ko je Kristan že trfkorc pol lete v domovini in ko ga js narod zopet fevolil v ostavotvor-no okujpiSino, upamo, da prejmemo od poslaništva v Waabing-tonu dotvfai f*>Up list sli pa vaaj odgovor na naSa piama. Pa da, a Srbiji ima vremsna, puno i na butare! Slava vifoje-gorskega polla #a je atatemnila n arefel Jngo^ovaai, ki imajo tako etrafemsko bitrol delujoč vladni ustroj, ki nikamor na g»-ne, vkljsb temu, da morata kmet in delavce * znojem in potom maaati njegovo kolesovjc, ki ni nkf boljše od aUro avstrijskega paragrafarstva. V lobiti * HPujJpljeno, ki je pa t u- athku kiada in di pnimslo dUgo. Iz kopriv Se ni o katerik govf- naredilo Je nikoli dobre«« WaKU da človek pO- Jaz le ne vem, kaj je z naai> vla----^-^^do? Ali noče ali pa a« mu* u*- |draKi- Pismo z vzhoda. Pošteno povem cenjenim rojakom, da aem se navetičai pisati vam« za "Big Bosa". Vem, da se t>ado cenjeni rojakt^udili, ali ra-sameli me bodo, ie jim poveš*, da sem zdaj ikot sveta trojica ono bkje t trsmi imeni — Jan«« Kopriva, Janez Kopriva z misli mi ušesei in Pater Zgaga- Vogo^e postane kmalu štiripereana detc-ljk%a, kar smo v dobi ičudeicv iu dubov, ki bodijo po sveta in motijo nas uboge grešnike, ki za rad toga prav lahfko še po vriru dobim ime Peter Zgaga z dolgimi u šesi in pa kaj drugega podobne Prepričan aem, da se bodo korit ar ji in "Bi« Bos" na vzbodu jezili, ko bodo čitali, da sem prijel pisati v dnevnik v Chicagu, ker. je ta ii«t zmešal marsikateri-krat štreno, ko so bili koritarji na vzbodu prepričani, d« se njib najnovejši mrtvi sa lov na dolar je tako imenitno otonese, da se enkrat napolni tudi korito na vzhodu, o katerem vrabci čivkajo na strobab, da nima dna. Stvar je prišla tskob*. V&sai imam "ripgl-špil" v glavi in takrat, ne vem, kaj delam. Ta slaiboat me večkrat popade, posebno od takrat, od; poslanstvo da izvoli aaop- ^ mj je i^fa obljubil 'Wlaao' stiti Upravi Jngoalav Republican Enjgka, katerega Lojzu ni po- AmenBan, da jo Munatanatvo Tr- giai? čeprav acm jaz _ Peter Zgags tako feljno ri>datavnlk zadruge obrati, na Miniataret vo Finan.si.irt radi ure-djenja avik carinakUi pitanja ko-ja »u u vosi sa trangportovanjem robe. Po naredjenju Minmtra, Načelnik Tfrgovinakog Odelenja, Hsmsdanovie, s r. Gori« pavcu.. ♦ — Ruski bariton bo deportiran, so namignili dneVnlkl. Ljudstvo pa vpraftuje, če je "fovft" zapc), ker ga je doletela taka kazen. Kam gtoš? — Tako so Ispraievsli Vrangla njegovi sUbni oficirji, ko js bežal i Krima in jih prepustil milosti makih boljievikov. Ne želimo aicer, kritizirati alo-tdli piaem, niti pravilnega Hlovnišnegp aevtava. ampak mi »lili mno napraviti kolek to sa nov 7>iftalMi stroj, ki bi imsl vsaj nekaj vejic, pik in *nke "6", "Š" in "ž" ter ga poalati arlMkerou poslaništvu v Wsabington, da na bodo y hrvaškem in slovenskem j miku idaana piama sgladala tako apakedrana. Ko bo bo opravljeno, potom bomo napravili apel na HSbako vlado v Ba^prad, da ae Klov«a«et vaaj toliko uemiii, #e jih fte prav nW' ne upošteva, da bi v«tj pri vaftnejttti poslaništvih n Sata vili kakega Klovsaea v znak, da ao v Jugoslaviji tudi slovanei in ne ssano muslimani in Siti , Tri najet mesecev jo vzeto, da smo prejeli odgovor. Vlada osiao-ma miniatnrtvo je inviaševala s « h »govorom 6 msssrav, poslaništvo v Wasbingto«a pa je dišalo •Mlgoror 7 nsraeeev. In in aa bi prišlo '9t, kdo kaj zinil čez klet i prečne to^no ob sedmi uri zvečer. «tranko ali poslanec, bi l.il Kdor se ne udeleži te sejo, bJ*"Vve*ji hudodetec. Enkrat aem kaznovan po pravilih. Izvzeti sojg1" podobnega akuail. - samo bolniki in oai, ki imajo ka- IWwnik. | ko izredno vaino oprayi)o. Posebno še oposarjam bolniške obiskovalce, da se udeleže ie seje in dn poročajo o stanju bolnika, katere South Bange, Meh. ^ Ker mi c nemogoče vsakemu poaamc-zm-mu, ki me je vprašal ko 1 M sp^obinkali. - John Stramar, |™zmere v tukajšnji okolici, lago ffcitajfcg* društvo "Banka" z iravno Mim parnikom kot je bil gNPJ napredaje fc pbo tnoj zaboj. Toda ta organiocija U)Jwb tGJr^ ^ ^ ^ wkaj jo nalešeln t »Uri domovna »aL^j ^^ 8c)ili v naprilHce, na kakomne niso druge jp]na ker ^ vsak vp#u> da tvrdkc, ki so pošiljale blago. bo služili v ^v^ mestih. »Torej neki ljudje fe pi-azuo sla- gmo kg^bili i/ mp mlatijo in h tem hočejo oble- L^ ilanico dru titi A'. J. C. B. Lt., s tem pa sme- Uva Hestro Margareto Dolar, ki ' 'je bolehala še dalje časa na neki notranji bolezni, namreč na crčni Hjo 1« sebe.,< Drugi zopet pišejo, da je naj-bolje poalati denar. In tudi to ni najboljše, kajti kot mi piše brat, so tam zelp teffko dobi 4)lago za nmikc obleke ali gg pa sploh še zadobiti ni. In ako ae dobi jc zelo slabo ali pa popolnoma za ntf. Zato vsalkiJo najbolje narodi, kdor pošlje blago, Da bi se ps voeili is mesta do mesta, pa tudi vemo, kako je v t«j draginji, ki je; v stavi domovini. Kake tmt-mrro vladajo v stari (domovini, naj pa pojasni pismo mojega bra ta, iz katerega povzamem sledeče pPfeoledol' Rsjheriburg. —. .. Tukaj imamo ie zdo hudo zimo in voda v potokih ie emrzuje. In sušo imamo Se tudi dalj časa Poljske pridelke smo že vse po-sprav H i. Sedaj pripravljamo samo še steljo bi drva V Jugoslaviji je sedaj delavec pravi sušenj. Za njega je seda, samo dffo in delo, plat* pa na ravnost; sramotna. (1ovek mora (šnvpati, ako bo {lo tako dalje 0'Hginja'caate vsaki don, a sa slaick pa vedno enak, niti tolfko. da bi ae človek vsaj pntteno preživel. l>a bi se pa kak krajcar na stran dat u stara }eta, je pa Še Mploh bresmisefno misliti. Ako primerjamo sedanje čase s časi pred vojno, smo bili takrnt srHI-ni ZaakM je bil beraški, tod» se je vendar ie kaj dobilo za denar. kar je sedaj sploh nemogoče Ako je delavne zaslužil »*no ali dve kroni as dan. je pa tudi še H en m«*v dnbrega suknje-nega lUaga m K 1.H0. as kar na rs sedaj plnša«! nad tristo kron 2»da dsbasga Unga p« še npU* napaki. Nekaj tednov pred smrtjo se je preselila a nvojin-i sorodniki v Muskegon Hethgtfi.. Truplo p^vkojniee so pripeljali v tukajšnjo naselbino in dnmivo 'Da uiea" ji je priredilo kno-n no jrre^), katerega oe je članstva udeležilo v polnem številu. Pokojni-ca zapušča soproga, dve InVHki in enega sina, tor dva »cta. »i so vsi člani SNP* — Ka U Ifc Vkr vicn.— A4 ' .V, « Oft» - V zadnje si mojem dopjan, v katerem sem po-jasni! nekatere zadrve, glwle pokojnega Blaž ČefeKim. se je pri-pet i bi neJji*a pomota. On jr •padal k postaji število 371 in m 811, kot ja bSn pomotoma poro-lano. — ML 'MS. Osmp Shnmwaf, Oolo. U SOi ameriških funtov je* M ki-Agramov. Torej je vsš naboj t«*-tal v starem kraju okrog dvs funta ve*. — *v TRMI4OT4VBA. L» Angales, Oni. - Na Alam.- dint eemj ne je aruHIa sprnlni« stena trinsdstropne hiše ■ ' ' . .k mil i i« » ' iohs Darby je nntreIH svojegs .joos Hhermda h» obstrelil sv-|ega aeta ta flbfansia > btvršil na jnv«i esnU %H» Osk-Innds. tmijf. Spremenil bo tudi r. P voia^i ▼ Carigradu rfcatr KanStantiBoro t« napa-Hdli poslani*** plebiscit jm bi* STBJUtm. l vlada jo br»uj*viia faivfts-Lju Kouštanumi- d» se naj C printola v prid svojemu rejšcmu sinu. Viadn pravi, I mora Konštantin zadovolji-vdiko popularnostjo, katero L pri ftšfceA ljudstvu — kot Jm\ plebiscit aadnjo nede-in zato se naj žrtvuje za ij(, katero bodo zaareanflti fi-J,o bojkotirali, ako se on vr- mj v Atene. , mjš.....tig iripra«!. 7. dee. — Danes ao v ('arijrradtt velike grške de-atm-ijt' proti Konštantin u. u vojaki in civilisti ho n®pad-rtnike, iki eo zvesti kralju ki pustošili ve« gostiln, v katero se zatekli knjdjevaei. De-itrantjc so na ulicah 'trgali juntiuovo sliko in jo potep-Maori miki oficirji, ki so rti Venizelosa, ' prosijo za w v francoski armadi, ^z. 8. dee. — Novejša poro-o gi*em plebiscitu se »lase, je Konstantin dobil 93 odatofc wh oddanih glasov. Volitve L bile zelo enostranske. Veni-j Be niso udeležili volitev in Lu 80 samo kreljevaši. K krajih sploh ni volil ni- svoj Ko Vari* 8. doc. — Houorio i rr«dttu, w j« ZSpUStli ||p ia&Lopu Ar- Kentinije iz lige, j« aaiiwt ^oapel v Pariz in je aranžiraj zaupni s«, »tanek z ameriški« senatorjen! ileCormickom. Na tem sestanku se bo nedvomno govorilo e novi Zavesi držav" pod skrijem A aierike. Berliu, 8. dee. — "Vonvacrts", glasilo vefcnekib socialistov, pife: "Uga ne rodov, ki se je porodih* v Vcrsaillesu, je mrtva. Živela zve/a narodov, katera ae organi* žira pod vodstvom Združenih dr-šsv!" u Affl^riČLo 1/OCtt Hhm lM>ffM^ in d* i* daruje takoj pro Igli C VvijII« po poroki d**et \\nof dolarjev hi ko io je sodnik vpsaAal. de ki m ne pun*-ila, s4ou • Wilson doki nagrado $40,000. Kopeukagea, 8. del L I illiip^ Mj '4 L T* ' 1 .1 1 I' 11 <1 V- V"1 «1 » ŽENSK V AMERIŠKIH STA VOD A J AH. PO- ■■PH jv na odgvv^irila. stamu kmalu zamikalo denarja in 4* ne dobli ved poapjUa, je prodala pohištvo i^ avtoi^uliil in se od njtico poslovila i>o francosko. , . Vse satire ua sveiuat a^kona iu da w zakoni Kklenjeui v nebeaUi uiruda ni, kot je ta dogodek. BOMBAŽNA PRODUKCIJA U Narodaa , l.fl.1- K II) Podporni Ji i • pi*1,1 1-'? glavni itaNi assr-aa ta lawndalx cmicaoo, ilunois UvrŠavalni odbor. uma viti ooean. i Ipi MA ftian i ii a r^ M« eHam r^ m. MMN ^ imhf. Bm IH. Orm, Washingtoh, D. C. — Kdo Mm-aien,- tajnik Mednarodne 1 zveze Strokovnih unij, obifče Ameriko v prihodnjem letu. Njegova*vini»ija je, da govori na delavskih shodih Iti poseti konvencijo Ameriške delavske federacije v Dcnverju me. euca junija v svrho, dn seznani ameriške delavce • z delovanjem amsterdamske internacionsle, Fimmenova glavna naloga je, da dokaže ameriški'mu strokovnemu delavstvu, da je (iompers storil veliko napako, ker je pivtrgal Vladna kriza aa #inekem,. ^ike z internacionalo pod pretve-Stoekbolm, 8. de«. — Finska vo, da zadnja preveč eoeialistič vlada je podala ostavko, ker jefna bila poražena v parlamentu glede predloge proti radikaliumu. VI a-•da j^ predložila zakon, ki ima ta-k o rekoč zapreti finske meje komunističnim agitatorjem, ^bonii-ca jo pa zakon zavrgla. Predsednik Stablberg je naprosil ministre, da ostanejo v službi in pred-lože milejšo predlogo. / Mcmphie, Tann,—W. B. Tfcom- P koti, bivši predsednik bombažne horfe v Ne»V' (irlearttMi. ujujianjM. da si' v prihodnjem letu anifta bombažni pridelek aa pe4di*et odstotkov. Kaj bodo bombažni na-saduiki ali sadili nn^to hon^aza. tega 'borzijau ni povedal. socialisti Ona simpatizira i sovjeti, toda POOOJEV 8. in. ternaoionale ne 8p&sjme. O^ieago, 1U. — Osrednji odbor iocialistiene stranke jo v pondr ljek zvečer sprejel resoluoijo, ki loe glasi, da stranka je s srcem in dušo z rusko revolucijo in sov ŽELEZNIMA NEZOOOA Ifitarkana, Tik. — Rraovlak je l>et milj od tukajšnje poauje skočil $ tira in se prekucnil, dtlri o-sebc so bile i*)ite^vellko štovilo oseb je ranjenih. KUrjsčs in ne kega lelecniškega nuluJJbenca še poglršuju.' 8 'tukajšnje postaje |e odšel takoj r<4ilni vlak z adrav- nlki in boluiAklmi slr^bnleami. ■ BANDtTJS SO HtlftU SOODAJ ETJBSO P PO BO&0VA DRAGU! TUjP mm j v UČINEK STAVKE. Chicago, m. - Štirje oborože-ni banditje so vstoiiill v dranu-Ijaruo tvrdke Storn Bros. in od nesli za pet iu dvajset tisoč dolar jev v gotovini, zlatnini in dragu I jih. Kop je bil Izvršen pri belem dnevu in banditje ao prižli v dra-guljarno kot 4djemalci, ki 'kupujejo božična d»rlla. "Kiu>lti želim dragoe^io za •pestnieo zu nw)jega dekleta kot Imžično darilo,M je spregovoril bandit. ki jp prvi vstopil v dragu AvS« • m 1 ^gmšmm I ▼ M W a«rt»« la I srfcfct aa 0L f*** •• m| h»Wi ss ■■hm e. Jh a «Nka mm mt m m csi^m Chicago, m. — Delawi v tovor« na h, v Icaterib izdelujejo rotosvi- so zastav^sli u>red osmimi te tovarnarji bili zelo tr-so rolkavičar^ki delavci ust ui io vili svojo zadružno tovarno. ~ . »lil t o..' oloyi3-nun ('asotn. pnipp...,-------- ---- yka-kraljica Marija jf velika za ikc Kvamerske regenture bo ieitoiea te "unije," kajti pohvall-m-ni!., .'uickuijo. Kadar dobimo ]n M je, da je že "dobila presto!-priziiiinjo, vas- poklWem pred i(Htim brezposelnim princem." Wlkon in vam naiznanim, da je |OrganfeacijA deluje tudi za kra-I želja uresničena." ja na Ogrskem. l'Annua*ie je tudi rekel, da je fciral Mills izdal dalmatinske HjHiie, ki so ga prosili pomo-toda on M^Annunzio) ostane Malje " krva^refl most" med l)o in Reko. t fcm. H. _ 4u Brazilije, da /J ^»'•ka v uatavi, ki dolod^ da ■1^'iun nima pravica spremi» J mkljudkov vrhovnegs sve-• rrau.-i«k4 delegat Viviani je ''ra/ilvikl predlog in skap-JJ j* nato uidsovala, da ostsne «mra(iJM v lišd na redov. Vr-- ' bo torej imel dvanajst F*r" i « jvno oblast. dokler 2"' siude skupAHsa. Japonci posnemajo Angleže: kla nja in tožlonj« v Tajijo. di».-V. radno ae poroča, da. »o japonske dete razpršile cborožane skupin-i^orajoev Mtao^mnUjs. tterc^i so se trdovratno bojevali H branili svoja pootejanke. ^ v plenili tri strojnice in 500 pušL strojnica jc ameriškega ^ delka. J«Nmsko poveljstvo |e * vršilo rcprisslije proti ve^ korej skim vssem, ki w dale j®*""*"" čfftmiu napačne informacije wled SLr JrbiU jamski vojAi vratno nafmdcal. V eni va« w Japonci poi«.li 70 hiš i« uamrU- tbor le or.f n m Argentini io H. da. — Wiiaono-j- Hik!o razžaljena vsled Argsntlnijt l« lige naro-']> "i tajnik C ulby. ki a«- ^ i*1 "a i h n Y južno Amerl ''"fi • tvM-safl svoj potovslni «""rda ne obiAče Argen nekaj m^raleev^ v drsgem m stu je pa bUo poi»anih 1W W vrt cerkva in šol in W o^b je bilo ustreljenih ' ae MP»'irraiMkl diplo Ženeva, Imili delegat N. W. Bowcll danes v atrvitncni govoru svaril nkupščinn lige mirodov l" maelji Bvrspe. plomscijs je nWi1s*vet a Vrv J in eens K.nad- je bila PJ^' mmik." ic dejal H*m* Žit nanje delcg^i* bravsle tO besede in Ay*fsnjs >e prtdtužlla Km-di j K61K VI PBIABL daleč S TISOČAKI. Ksw York, Pa. — 14 letni de-(Vtk, dbledsn razkošno, je vprašal m vozni listek do ttan Krani isea ^a postaji pomuiylvaJiskc žcJczni-1'radnik mu je povedal, da voaal-listek sto štiri i«i tri-deset dolarjev in dvajset centov. )cček jf odgovoril, da Je to nič ja segel v žep, iz katerega je privldkei pest bankoveov. 'V tem trenotiku je pa MapU njemu $Kr bcaj in ga vprsšalt "Kam ste pa namenjeni, mladenič?" - Se par vpraftanj in poiiesj jc izv p\*Ut\ 11600, v gotovini, ostalo* W na lahlce mosečne obro kc. Oglasite se osebno ali pa pišite lastniku na paslov: Frank rcn, 2225 % Marmora Avti i&iesgo, 111. , • a star *eni* ot mlada nb il|eu, kot da so strokovnjaki PoliraH so zlatnino, v kgterl ao bi-l vdclsnl pravi dragulji, oba Isnt rilka so pa zaprli v zadnjo sobo. Ko js Htern slišal, da so se vra- ■ ^ _L ts od spredaj rn^ria, jo vlomil is h v i» joga ne prostovoljnega as pora iu tokel na ulico. Ki^al j« na ves glas "KHHMfji" - "roparjil" O liaadltib pa že ul bilo sluba tu< dtilm, kajti sadU so na avtomobil ln se odpeljsli Taki vsakdanji dogodki govore. kako varna je oaCbna lastnina v današnji družbi kljub policiji v uniformi in detektivom. V denar - to#no In hitro. Donar lahko pollJiU navadnim ali pa brzojavnim potom. ^ Alt« telite avojcam v domovini arf«ma bollčna praznike, ja potrebno, da jim takoj poftljtte primarno avoto dtnarja, kataro že pravočaano lahko doba, da jim odtono žalost ln napravi voaaJja, Ako želite potovati v domovino aH dobiti avojoa som v Ameriko, se obrnjto do mana. Jas prddajam vožnje listka sa vse parobrodne črta, poatratba ja točna hitra ln cona. % . Vsa navodila polUJam brasplatoo v vašem materinskem jaslku. PUito ša dano« na: ■HitaAii A ♦i.f IliNiB^i Emil Kiss, m szconp avz. nzw voait, n. v. i i r PRI SEUEVANJfc V AMERIKO raePOVEDANO^I AmerMrt ksssslatl^v Rvrspl ae Lado imeli pravlr« l^.jati dov^la nja v Ameriko po 4. Starati, lf|l. %Am SSLmi •PP' MATUA SKEMDUL, lavni sstar aa AmeHks fcr §297 Mar Umi Pa. Ilfbrte I« Trato e N«w T*rk iSm NIIIMMIIHIIIIHUUM H ste izvršili ^ t dolžnost M* tod«) nikar n« po,.bl». Jim U M«UIJ« Nepoaabile , d« pri nu ni bil M nlM» PrEfiJ^i^J}0* Ml>111 vidno m.il n»Jb"IJ»lm). Pri |".M!J»- zmtffi ..Jhicsns ao najnižje IU loftaldmoVdimiovlnl v najkrajšem <*ru, kar vam lil« dokaiamo s potrdllnlm podpisom prajsmnlka. F Prijemamo denar tudi M hranilna vlage in plačamo po 4% «1 NaimrpotnlVom prSSitTmb vaa J[?L' ne (uoae) /a po^nja in urtdHno vaa BBEZ- Vam preskrbimo svojca la staraffa Itraia hitro in g"t<*o. ter opravljamo vaa javne posle ln notarska dala. tu vsako potrebo pridite ošabno ali pa pišite na: IVAH NCMCTN, prsosotfolk« Mr. MEWYORK, f!Y. 10 lidemije naj bi o to zdravilo! MAMAM #*' F. i rJf Josip KMUnJmti NA SOLNČNIH TLEH. P O V C S T . (Nadaijavanje). "Prav, Sirk, prav. Tako bo najbolje. Nič naj vas ne skrbi, gotovo pridem," se je razveselil Pod-Upnik. "Toda povedati mi morata, k j* stanujete in v kateri uri me pričakujete." • "Tudi ako bi vam povedal, me ne najdete," se je zasmejal fttrk. "Najbolje Je, da pridete ob dveh ali treh, kakor ram je ljubo, n» trg pred magistrat, kjer vaa počakam." » Ves srečen se je poslovil fttrk. Ob izhodu je zadel na trgovakega učenca Andreja ftvaro. Po stsl je in se zagledal vanj, kakor bi iskal nekaj v svojem spominu. Potem ja pa hipoma položil svojo desnico na mladeničevo ramo ter dejal: "Ne utaji* mi, da si sin Andreja fcvare, starega prijatelja izza mladih dni. Kaj te je prinealo semkaj T Ali oče ie Hfit "fte živi in trden je kot skala", je odgovoril mladi Švsrs in ponosno pogledal Štrka. "Niaem ga videl že dolgo vrsto let. fjepši časi no bili tistikrat," je dajal aanjavo. "Kadar te obišče, reci mu, da ga pozdravlja Matija 8trk, tisti, ki sts skupaj pritrkavala v zvoniku na Vojfičici. Ali vel, kakšen razgled je od tamf" Mladi S vara je gledal z začudenjem resnegs moža, ki se mu je zazdel v tem hipu kakor velik otrok. "Kaj ne bi vedelt" je odgovoril in videti je bilo, da je bila že vsa dufia njegova tam gori v zvoniku, kjer je tudi aam prečepel in pritrkaval j »o dolge ure, kakor v prejšnjih čaaih njegov oče in njegov prijatelj Matija Strk. — Popoldne takoj po obedu je krenil Podlipnik nekoliko na izprehod, predno ae sestane a Strkom. Bil je lep dan, dasl že nekoliko mrzeč. Po ulicah je bilo vse Živahno, ljudje ao v gručah zapuščali mesto ter se odpravili v okolico, da po svoje pre-žive in užijejo prosto nedeljsko popoldne. Mimo nj< «u ho drdrale kočije, iz njih so zrli zadovoljni mladi obraz, semtertja bledo in Izpito lice bolnikovo, ki so ga peljali is zatohle sobe na srak in avet-Iol)o. Ob obali ae je gnetlo ljudatvo, mladega in starega moškega in ženakega, otrok in otroških vozičkov, vojaštva in alužabništva. V pripravljene Čolne so posedale zaključene družbe, dvigala so hi* vchla in pljuskala na monko avetlo gladino, zi-bali so čolni in polzeli med jadrenieami in paruiki tja ven po prostranem pristanišču. V ozadju je rumi nela gora, visoko gori pod vrhom ae je avetil obelisk«' a reber ao gledale rumene, rdeče in bele hiše in hišice. Podlipnik je hotel zaviti na magbtratni trg, ko j<* na vogalu trtll ob mladega človeka. Oba M s ae tiMtaviia in si za hipec zrla v obraz.«:, • * "PorsnUl Ali si raa tiT" "Jaz v lastni oaebi. In tif Podlipnik, goto-vol" Podala sts s roke.' "Kaj počneš v Tntu, prijatelji" je vprašal Podlipnik. "Jaz? Oj, še par let sem tukaj pri pošti u-radnik. In H!" Podlipnik mu je nakratko razložil avoje razmere. "Pa dobro, dobro," Je hitel Poranta. "Ali imaš kaj časaf Lahko greva nekoliko skupaj, po-poldne nem prost." ' Danes ne, aicer pa vedno lafcko razpolagaš t menoj." "Pa dobro, dobrp. Stanujem v ulici Sanka Št,«4, drngo nadstropje. Veselilo me bode, ako me obiščeš. Predstavim te svoji ženi. Videl boš moji- ri.dhinsko življenje. Srečno, imenitno naravnost | Hrečo sem iind,« rečo. Kaj pa, ti, si še sa-mee! tiotovo, gotovo. Čemu bi se še ženil itt na ksj, ko ai Ae tako odvlaaiL" "CVstHam ti, da si imel srečo v iivljenju," je prekinil PodUpuUc- njegovo gostobesednoat. "Toda tvoja gospa soproga je gotovo Slovenka, kajnet' • Poronts je osupnil nsd tem vprašsnjem, toda zlrrsi se je hitro. ' Slovenka f Seveda, seveda. To se pravi, slo-vensko zna prav dobro, prav dobro." 'Torej tudi čuU alovenako!" • 9 i m "Seveda, seveda, gotovo. To se pravi, o tem m* pri nas ne nagovarjamo. Čermi bi ae, ko ni po- trm1' Pomita se je smejal in smejsle so se njegove plave oči. A hipoma ae je apomnil, da sa mu nokatii mudi. "AH oprosti za sedaj, prijatelj. Čaka me "vs kavarni uradni tovariš. Torej obišči me kmaltt^ Naglo mu je podal roko in hitel dalje. J. Podlipnik je krenil pred magistrat Odda-1« v j«* zagledal visoko postavo Strkovo, stoječo v prav na uredi trga. Pri njem sta bila še dva druga m«»i*. oči vidno delavea. Ko je pri Pmllipnik. je spoanal v oš>eh težska Is Burlatt jrrib skladišč. PmUl je vsem trem roke , "To št a moja tovariša, Kemperle is ftto-ka.\ jr predstavil fttrk. "Povabil sem ju, kakor M in vam |M*vedat še dnpoldne ,da malo pora*, vedrimo pri meni. Dva druga, ltaje la Orča, sta snlovo h gori. Ako vsm je torej drago, gospod iNnlUpnik. p« iisMopimo pot proti mojemn stanovanju " Tako so se <«lpravili dalje. Sk.fT.i msirisiratid prehod so prišli v «tsro n»e4o, v labirint oskih ulic In zagat Visoke, tenmr hiše, s strehsmi ae ttaglbsjo^ akoro eas na dmgo. tačrnHs, isprana In oguljena okna. alskl. uesnsini vbodi. Odrasel flovek M semtert js lahko stopi) « i>rnu« u« nasprotni prag a enim aamim ••to. skočil la okna na okno • nasprotna drugo vrbu drugega, nikjer prave svetlobe, nikjer oživljajočega zraka. Iz vseh kotov vonj po plosmvosti in gnilobi,, po starosti in smrti, vmes vonj po tisočletni jetnišniei. Iz t*k zidov ni rešitve, ni izhode. Kogar so pogoltnili, ga ne izpuste vsč, obsojen je zs večno. Tu životari nevre.Ufo življenje, tu se plodi brezmiselno, dela brezza-vedno in umira v zaputfenosti in gnilgbl. Kakor v zssmeh gleda na vse to Iz silne viaočina krpa modrega in globokega neba, lepa in nedosegljiva. Kolikor dalje ao šli, toliko tesneje ja postajalo Podlipniku. Dasi je že toliko čaaa v Tr»m, vendar Še ni bil prestopil dela roeata. Instinktivno se gs je ogibal, kakor bi alutil zaae nevarnost. ty sedaj ga je stresal mraz ob vsakem koraku, se ga je polastila večja razburjenost in nerazumljiva zlovoijnost. Iz nizklb krčem se je razlegalo vpitje, prepevanje iz ohripelih moških in ženskih grl, po umazanem tlaku ao ae valjale kopice bosih, napol nagih in zamazanih otrok, vpijočih, preklinjajočih in pretepajočih ae. Pred pragi posameznih hiš ao postajale čudno opravljene ženske z visokimi značilnimi frizurami, z velikimi uhani, napol gosposke napol beraike, mežikajoče, počasno vabeče, topo, gnurtio ae na nmi ha joče. Zadevale ao se s komolci ob mimoidoče in'oftke, zsntavljale jim pot. Semtertja je izginil k to ali ono za pragom nedorasel mladenič, bled in izmoagan, semtertja vpognjen dedec tresočih kolen in povešenih lic, ki ga je že izdavna zapustila mladost in zadnja moč, a ne še brezplodna domišljija in prirojena poltnost. Vselej, kadar ao se odprla in zaprla vrpta za takšnim parom, je bruhnil na ulico curek vonja po ne-v prezračenih prostorih, po preležanih, z mnogoletno' nespoštljivostji šloveškega telesa nasičenih tapetah, divanlb in posteljnini. Krnu o so stopali naši znanci dalje. Poapešili ao korake', da se izmotajo iz teh zatohlih ovin-kov. "Oprostite, nisem vas mogel peljati drugod; do mojega stanovanja je samo ta-dohod V jo dejal Strk Podlipniku, ko so dospeli t hrib v nekoliko svetlejšo in bolj zračno ulico. "Vsak dan me vodi pot po večkrat skozi te rove, a privadil sem se ih ne zadene me več v živo ta nesnaga, kakor me ja zadela v prvih čaaih." 'Doati ste morali prestati," je odgovoril Podlipnik. 'Toda ali niste mogli dobiti nikjer drugod stanovanja, da ste morali zaiti semkaj t" 'Stanovanj je mnogo, gospod Podlipnik, a ; ni jih za težaka in delavca. Prvič vas z družino nikjer v kaj boljšega ne sprejmejo, drugič pa toliko plačali ne morete, kolikor zahtevajo. V teh brlogih se pa stanuje ceno In zaradi tega se po-tnpi mnogokaj. Da bi videli, kako stanujejo Se le moji tovariši! Jaz sem grof med njimi. Sicer se pa mislim aedaj v kratkem preaeliti nekoliko iz tnes|a, dasi bom Imel daleč na delo. Sedaj si že lahko to privoščim, ko se mi je stanje izboljšalo. Tu ni prostora za otroke/rtk<> nočem, da ae'mi okužijo prezgodaj, da se pogreznejo v močvirje pod svojimi nogami. — Toda tu smo doma. Dovolite, da stopim naprej in vam pokažem pot." Po nekoliko ksmenitih stopnieah so ato^tli navzdol kakor v klet. Dospeli ao v kratko in oz-* ko vešo. št rk se je moral pripomniti, da ni zadel z glavo v nizki začrneli obok. Hključen je 'stopal do vrat ns levici in jih odprl. BIH so v kuhinji, msjhni -kakor kutnik. Skozi okence je odnekod prihajala nejasna svetloba, da so se jedva razločevali predmeti. A vendar je Podlipnik opagil, da je povsod vse v najalpŠem redu in čisto kakor malo kje. Malo obišče v kotu ae je avetilo kakor novo, miza ae je belila in tla ao snaftna, dasi ho deake bile stare in skoro že trblene. k kuhinje sta prišla v precej prostorno sobo z enim samim oknom. Ob stenah so stale tri belo pogrnjene postelje, na sredi pa dolga, i-stotako belo pogrnjena miza, pri kateri ata že ae-dela Baje in Grča. Družbo jima je delala Strko-va Žena. lasi} ntakih vrat na nasprotnem koncu aobe se je slišalo otroško smeganje in govorjenje. PodlipnUui se je zazdelo hipoma vse tako domače, kakor nOkdaj v minolih čaaih, ko je živela še njegov« pokojna mati. * Stankova majhna, suhljata ženica, glede velikosti pravo nasprotje .svojega moža, je ob vato-pu novih gostov Živahno vstala. "Mnogo se vam imamo zahvaliti, gospod 1'odlipnfc", je dejal^ in mu podala roko, kakor bi ae bila poznala že Udavna. "Ves izpromenjen je aedsj noj stari, kar ne poznam ga več. Prej zadirčen, zlo vol jen in jesen sam nase in na ves svet, sedaj kakor lepo vreme. 0, sedaj se že da govoriti z njim!" ' Podlipnik se je pri teh besedah nehote Mgjtta&rks. kskrsnega ja videl prvič a skla-diščttt Burlattijevlh. Kako se ja prizibal iz od-deljenega kota, velik in kotčeu, a temnimi oblaki tva razora ne in čelu, ■ trdimi potezami na obraau. In moral je pritrditi v mislih raakladaujem ženi- "Pa tudi mali tam notri v Izbi si unajo se--dlj dihali," je nadaljevala fttrkovks. Prej ao tlščsli glave skupaj, in se niso npali h-Mri, ko je bit on doma. Sedaj jih ps sami sliši kdM so razposajeni," Njene prijazne, alve oči ao sj avetile zado-voljnostl. A trk je molčal, a na njegovem obrasu ae je Nvitalo kakor nsatopajoČe mlsdo jutro. ' " Ksko mala je trrba največkiit. da sa as-ksteri tj«Hlje osr«4ijo%" si js mislil Podlipnik. . Atrkovka je v tem sa trenotHc iaginila la' M»be. Molki so posedli sa pri pravi ne Skromne ae-deše. Vrnivši ss je prineala veliko ateklanleo i-strske črnine in takoj nato krožnik gnjfctl, sira lu kruha. Tudi Nhledino mrzlih rib je položila ns mko a neko ponebne prlktipljivostjo, skoro elegantno kratnjo. "Toliko, da ne omagate", ae je nasmehnila. "Or*s. ve«, ds se ne bo branil, ps tndi drugim sa ni tr«** Proslsa, gospod ftadUpnikt" (Dalja prihodnjič.) Novice iz Jigosiavije. 1. Btbin Kristan, pisstelj Ljub Ijaljana. 2. Filip Kisovar, bivši rudarski tsjnik in mali posestnik v Boge zL 3. Jožef Kopač, zasebni uradnik, železničarski tajnik in begtk nec Ljubljana. 4. Rudolf Golouh, urednik in begunec Ljubljana. 5. Ivan Krušič, rudar v Trbovljah. A 6. Franc Koran, pekovski moj-ater v Celju. 7. Ferdinand Valenčak, rudar. Velenje. 8. Ivan Hojnik, predsednik strokovne komisije v Mariboru. 9. Franc HoČnik, rudar v Le-ftah na ^proŠkem. 10. Franc Postralc, at roj vodja v Mariboru. 11. Matija Babjer, posestnik v Sp. Polskavi. 12. Alolz Leskovaek, tajnik atrokovne komisije in vojni invalid v Celju. 113. Ivan 'Segula, železničarski mizar v Ptuju. 14. Peter Rois, vničar pri Sv. Marjeti. 15. Simon Škerlovnik, delovodja v Ribnici na Pohorju. 16. Anton Podpečan, posestnik v Lubnem v £g. Sa vinski Dolini. TL 1. Dr. Milan Korun, odvetnik, Ljubljana. 2. Zvonimir Bernot, zasebni u-radnik, Ljubljana. 3. dr. Anton Mrak, komisar, Ljubljana. 4. Dr. Celestin Jelenec, odvet-nik Ljubljana. 5. Filip Uratnik, zasebni uradnik, Ljubljana. Namestniki: 1. Dr. Fi*an Petrič, absolviran jurist, Ljubljana. 2. Slavko Likar, koncepist, Ljubljana. 3. Dr. Ljudevit Perič, odvetniški kandidat, Ljubljana. 4. Dr. Anton Sagadin, ravna tel j nezgodne zavarovalnice, v Ljubljani. Jb. Vinko Zore, uradnik Ljubljana. Kako sodijo Hrvatje in trbi o dr. KoroiČevem. ministrovanju. Novosadska "Sloboda" piše o dr. KorošČevem Železniškem ministrovanju naslednje: Ko je g. Korošec postal prometni minister, ao bile naše železnice v stanju po: boljšanja: premog je bil železni-eam zasiguran, mostovi so bili do mala vai gotovi, naročila v ino zemstvu ao bila atorjena, in dr Korošec bi bil moral urediti samo Se organizacijo prometa in ojača ti osobje. Ali storil ni niti prvega, niti drugega. Organizacije ni pri železnici prav nobene. Ka mor si preje lahko prepotoval \ enem dnevu, tja si moraš vozit danes tri dni. Ves novi vozni red n. pr. izgleda tako, kakor bi ga bili sestavljali pijani ljudje. Na zveze se mora povsod čakati J>o šest do sedem ur. Zamude pri vlakih so velikanske. Kaos je popoln. Kar se tiče uredništva, so razmere dnevno slabše in reda ni nobenega. Dr. Korošec ni za mesto, kjer je sedaj. On mora nazaj v bogoslovje. V dveh letih je on državi storil tdllkovsla. da bi moral na "robijo". — Tako torej "81oboda". Mi pa pravi mo: Pa menda gospod Korošec ni dal železnicam kakega "fovš žeg na"f Letošnji pridelek sladkorne pe v Jugoslaviji! c bil ugoWt»tWMf»f#»l»M#W»lttM>M»MM<#«1« V H»l)e»Ju k-*u prilik. t.1." k rac m Hiim «kM: J« U slika T^V r nalnofciliriia I v <1 ro^MM bšsS« mo. Enakih m i & if^.f t • "t r *<• ■ .» * Vt V ' vV t »i * J* •I tskaf nsr*4it« MfJ PHf; prihranit« ll.SS, k«r vam jih «« |is.ee. Kar b« U saaaSaa p<*»«<»» Vm m krsta« tete. tajamo, te Sb takoj aar^"' la vatar« teteta riaito te Sm H ae^li kapo* Is ^HlteM Ste » »Shi e« " Ca m paMiateaaa U**' I aatala »a plateta Ms te^ I kater Sohita Mar« - ^ I te«, atsator !•> WCSTE*N MgaCMANDI3t COMTANV. ■UPo«, PaHJM, a»l tes vm ta avllate prilatan« paSS|ni »te a