ZNAČILNOSTI PRETAKANJA PADAVIN SKOZI STROP TABORSKE JAME. THE PROPERTIES OF THE PRECIPITATIONS SEEPING THROUGH THE TABORSKA JAMA ROOF Janja KOGOVŠEK Acta carsologica, XIX (1990), 139-156, Ljubljana 1990 Izvleček UDK 556.34(497.12) Kogovšek, Janja: ZNAČILNOSTI PRETAKANJA PADA VIN SKOZI STROP TABORSKE JAME Prispevek podaja rezultate večletnih opazovanj prenikle vode v Taborski jami. Podane so osnovne karakteristike različnih tipov kapljanj in curkov še neonesnažene vode. Podrobno je obdelana reakcija najizdatnejšega curka v jami na intenzivne padavine. Ugotovljena je intenziv- nost izločanja sige prek leta. Abatract UDC 556.34(497.12) Kogovšek, Janja: THE PROPERTIES OF THE PRECIPITATIONS SEEPING THROUGH THE TABORSKA JAMA ROOF The contribution presents the results of severa! years observations of water percolating in Taborska jama. Given are the main characteristics of different types of dripping and water trick- les, not yet polluted. The reaction of the most yielding trickle to intensive rainfall is presented in detail. The measurements of flowstone precipitate supply the intensivity of flowstone deposition over the year. Naslov - Address mag. Janja Kogovšek, dipl.ing.chem., razisk. svetnik Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU Titov trg 2 YU - 66230 Postojna Vsebina Uvod--------------------··················--- Mesta vzorčevanja in metodologija dela.-----------································ Značilnosti prenikajoče vode-------------·············································· Podrobno spremljanje vodnega vala---------·········································· Izločanje sige .................. ---····················································----·································· Sklep .................. ·------····················---·------··································· Literatur"-------------------······················································· The properties of the precipitations seeping through the Taborska jama roof (Summary1-------······················································· 141 143 143 144 149 154 155 155 156 UVOD Taborska jama je izvotljena v NE krilu Taborske sinklinale, ki jo grade do 1 m debeli skladi liasnega apnenca. Skladi apnenca so prepreženi z razpokami in prelomi. Skupaj z lezikami in drugimi rupturami sestavljajo prepustno in pretrto kamnino, ki omogoča prenikanje padavin ter korozijsko in sedimentacijsko aktivnost prenikajoče vode. Jama je razvita v dveh etažah na nadmorski višini 450 in 425 m. Ker so aktivni ponori in izviri nižji, je aktivna etaža po Gospodariču nekje na višini okrog 400 m (1987). Po padavinskih podatkih za obdobje 1951 do 1980 za najbližji meteorološki postaji Ljubljana-Bežigrad in Lipoglav ocenjujemo letno količino padavin na tem območju na okoli 1400 mm. MESTA VZORČEV ANJA IN METODOLOGIJA DELA Že prva ogleda kapljanj in curkov v Taborski jami v namočenem in sušnem obdob- ju sta pokazala, da priteka v jamo v primerjavi s Planinsko, Postojnsko in Škocjanskimi jamami znatno manj prenikle vode. Razmere v Taborski jami bi lahko nekako primerjali z razmerami v Divaški jami, Vilenici in Dimnicah. Tudi v namočenih obdobjih prevladu- jejo v jami pretežno kapljanja. Le nekaterim pa bolj prepustni dovodniki omogočajo, da ob izdatnejših padavinah ta preidejo v manjše curke. Vzdolž jame smo izbrali sedem karakterističnih stalnih kapljanj za nadaljnja redna opazovanja, da nam bi pojasnila dinamiko korozijskih procesov v jamskem stropu, kot tudi dogajanja pri prehodu te vode skozi jamo. Mesta zajema vzorcev so razvidna iz slike l. Kapljanje oz. curek ob kaminu v Ledenici (1) priteka skozi dobrih 10 m, kapljanje na stopnicah (2) pa skozi 15 m debel strop. V cevko v Veliki dvorani (3) se voda sceja skozi 17 m kamnine. Opazovani curek v Blatni dvorani(5) in curka v Zadnji dvorani (6 in 7) pa pritekata v območju razpoklinske cone preloma, ki poteka od Blatne dvorane v Matjaže- vo dvorano, le da je v Blatno dvorani strop debel dobrih 30 m, v Zadnji dvorani pa 50m. Večji izdatnosti teh treh curkov je verjetno vzrok obsežnejše zaledje, ki je pogojeno tudi z večjo debelino stropa. S sistematičnimi meritvami smo začeli v letu 1987, ko smo približno enkrat mesečno vzorčevali na izbranih mestih. Zajeli smo značilna stanja preniklih voda v jami od naj- manjših pretokov do velikih pretokov v času izdatnejših in dalj časa trajajočih padavin. Ocenjujemo, da smo zajeli značilna stanja minimalnih voda, da pa smo verjetno zgrešili marsikatero reakcijo izdatnejših curkov ob intenzivnih padavinah, posebno še, ker potek kapljanj oz. curkov ob padavinah sorazmerno hitro naraste in nato hitro upade. Ta opa- zovanja smo nadaljevali še v letu 1988 in delno v letu 1989. 143 53 77, 5 BL.-..rNA DVORANA 10 10 20 30rn S1.1 : Mesta vzorčevanja preniklih voda v Taborski jami Fig. 1 : Sampling points of seepage waters in Taborska jama Acta carsologica, XIX (1990) TABORSKA JAMA 27 Vzorce smo analizirali po standardnih titrimetričnih in spektrofotometričnih meto- dah, kot so navedene v Standard Methods For the Examination of Water and Waste- water (1975) in v Deutsche Einheitsverfahren zur Wasseruntersuchung (1989). ZNAČILNOSTI PRENIKAJOČE VODE :Pretoki in temperature Vzorčevali smo pretežno nizke in srednje vode. Curek v Ledenici in kapljanje na stopnicah v Srebrno dvorano imata sorazmeren potek pretoka, le da dosega curek v Ledenici višje vrednosti. Najskromnejše kapljanje je cevka v Veliki dvorani - njen pretok ne presega nekaj ml min- 1 . Curek v Blatni dvorani in curka v Zadnji dvorani so naj- izdatnejši in jim pretok ne pade pod 2 ml min- 1 • Njihovi pretoki so sorazmerni, vendar z občasnimi zamiki, kar pomeni, da ne gre pri vseh za sočasne reakcije pretoka na padavi- ne. Kako opazovani curki reagirajo na padavine, smo spoznali ob opazovanju vodnega vala junija 1989, ko so padle izdatnejše padavine ( 34.7mm 22.in 23.6.). Dne 23.6. sta najprej reagirala curka v Ledenici in na stopnicah, nato pa curka v Zadnji dvorani in curek v Blatni dvorani. Kapljanje s stropa v Veliki dvorani je reagiralo dan kasneje, naj- kasneje pa cevka v Veliki dvorani. Očitno se curki razlikujejo tako po obsežnosti svojega zaledja, kot tudi po njegovi prepustnosti. Temperatura prenikle vode globlje v jami preko leta pri vseh izbranih kapljanjih le malo niha. Giblje se v intervalu 8.7 - 9.7°C. Verjetno je to tudi temperatura zraka v tem 144 J. Kogovšek, Značilnosti pretakanja padavin skozi strop Taborske jame delu jame, saj so se vzorci ob nizkih pretokih zbirali tudi več dni. Vendar pa ob visokih pretokih nismo zabeležili opaznejših odmikov, čeprav smo tedaj vzorce takoj zajeli. Temperatura izbranih kapljanj v Ledenici in na stopnicah v prehodu k Srebrni dvorani pa je preko leta močneje nihala, kar pa je predvsem odraz vpliva zunanje temperature zraka v tem delu Taborske jame. Rezultati meritev in analiz vzorčevanih voda so razvidni iz slike 2, tabele 1,2 in 3 pa podajajo rezultate treh značilnih kapljanj oz. curkov. Specifična električna prevodnost (SEP) in trdote SEP je enostavna določitev, ki nam hitro pove količino v vodi prisotnih ionov ( veli- kost mineralizacije), kar nam omogoča orientacijo pri nekaterih nadaljnjih analizah. V grobem so meritve SEP pokazale na dve skupini preniklih voda. Opazno nižje vrednosti sta imeli kapljanji v Ledenici (vrednosti so nihale okoli vrednosti 300 pS cm- 1 ), ostala kapljanja pa so dosegala vrednosti med 380 in 570 pS cm-1 in so sezonsko nihala. 100 80 60 w " 40 >100 4.8 258 8.2 2.56 2.59 0.06 2.65 0.09 27.5. 4.9 308 7.9 3.16 3.06 0.16 3.22 0.06 30.7. 1.5 5.7 353 7.9 3.90 3.76 0.20 3.96 0.06 16.9. 6.3 318 7.6 3.56 3.33 0.27 3.60 0.04 21.10. 22 6.8 337 8.0 3.64 3.53 0.18 3.71 0.07 22.12. 21 4.8 258 8.3 2.82 2.67 0.18 2.85 0.03 1988 19.1. 8 4.8 233 8.2 2.36 2.33 0.06 2.39 0.03 9.2. 80 5.5 291 8.3 3.08 2.94 0.18 3.12 0.04 14.3. 120 5.1 271 8.0 2.64 2.69 0.21 2.90 0.26 21.4. 11 5.5 264 8.0 2.54 2.57 0.30 2.87 0.33 31.5. 4 5.6 260 8.0 2.49 2.50 0.31 2.81 0.32 3.8. 1 6.3 290 7.5 2.80 3.01 0.08 3.09 0.29 29.9. 1 6.9 300 7.5 2.94 3.16 0.16 3.32 0.38 25.11. 1.5 5.5 261 7.5 2.46 2.70 0.18 2.88 0.18 20.12. 7 3.7 213 7.5 1.98 2.18 0.12 2.30 0.12 1989 23.2. 4 3.0 270 7.5 2.18 2.78 0.15 2.93 0.75 12.4. 20 5.5 279 8.1 2.58 2.84 0.30 3.14 0.65 23.6. 70 6.7 265 7.5 2.60 2.88 0.28 3.16 0.56 19.7. 20 6.9 384 7.7 3.82 4.00 0.36 4.36 0.54 16.8. 2.8 6.7 305 7.7 3.02 3.26 0.24 3.50 0.48 povprečno: 5.5 286 7.8 2.86 2.91 0.20 3.11 Minimum: 3.0 213 7.5 1.98 2.18 2.39 Maximum: 6.9 384 8.3 3.9 4.00 4.36 Karb.: karbonatna trdota Ca+Mg: celokupna trdota Ca: kacijeva trdota Nek.: nekarbonatna trdota Mg: magnezijeva trdota 146 J. Kogovšek, Značilnosti pretakanja padavin skozi strop Taborske jame SEP in so torej višje vrednosti SEP odraz višjih vrednosti karbonatne in vzporedno celo- kupne trdote. Najnižje karbonatne trdote ima prenikla voda na opazovanih točkah v Ledenici in Na stopnicah (2 do 4.7 mekv r\ kar je 100 - 235 mg CaCO3 r 1 ). To smo tudi pričaka- vali po izmerjeni SEP te vode. Padavine s površja prenikajo tu hitro skozi tanek strop. Drugače pa prenika voda v jamo na točki 3 v Veliki dvorani, kjer strop ni bistveno debe- lejši, prenikla voda pa tam vsebuje kar od 3.8 do 5.1 mekv r 1 karbonatov. Najvišje vred- nosti karbonatov (kot tudi celokupne trdote) pa so analize pokazale pri najizdatnejših curkih v jami: pri curku v Blatni dvorani in obeh curkih v Zadnji dvorani. Izmed teh je najvišje trdote dosegal curek v Zadnji dvorani, ki pada na kopo. Pri teh curkih je opazno tudi sezonsko nihanje trdot. Višje vrednosti smo zabeležili poleti in jeseni, nižje pa pozimi Tabela 2 TABORSKA JAMA: Velika dvorana - cevka - 3 Datum pretok T SEP pH Karb. Ca Mg Ca+Mg Nek. ml/min oc pS/cm mekv r 1 1987 11.2. 2 8.9 405 8.3 3.92 3.96 0.10 4.06 0.14 24.3. 2.5 9.3 377 7.7 3.90 3.63 16.4. 2 9.7 380 7.7 3.86 3.90 0.10 4.00 0.14 27.5. 9.1 386 7.7 4.04 23.6. 2 9.2 394 7.6 4.14 30.7. 0.3 8.9 409 7.5 4.32 4.18 0.20 4.38 0.06 21.10. 3 8.9 465 7.5 5.10 4.69 0.45 5.14 0.04 22.12. 1.5 8.7 449 8.0 4.06 4.02 1988 19.1. 0.15 8.8 445 8.0 4.80 4.73 9.2. 1.7 8.9 436 7.8 4.58 4.53 0.10 4.63 14.3. 2 8.9 423 8.0 4.10 4.28 21.4. 1.7 8.8 424 7.8 4.16 4.40 0.27 4.67 0.51 31.5. 2.2 8.8 430 7.9 4.09 4.36 0.25 4.61 0.52 3.8. <0.05 9.0 394 7.5 3.78 29.9. 0.1 8.9 423 7.6 4.16 4.42 0.18 4.60 0.44 20.12. 9.1 426 7.6 4.24 4.52 0.19 4.71 0.47 1989 12.4.-19.6 9.0 399 7.6 3.82 4.2 0.23 4.43 0.61 19.7. 415 7.7 4.10 4.20 0.37 4.57 0.47 Povprečno: 9.0 416 7.75 4.17 4.22 0.27 4.49 Minimum: 8.8 377 7.5 3.78 3.73 4.00 Maximum: 9.7 465 8.3 5.10 4.64 5.14 147 Acta carsologica, XIX (1990) in spomladi in sicer so se gibale v intervalu med 3.9 in 6.7 mekv r\ kar pomeni med 180 in 335 mg CaC03 r1. Poteki trdot so razvidni iz slike 2. Ponovno lahko ugotovimo, da stopnja korozije prenikajoče vode zavisi predvsem od načina prenikanja skozi jamski strop, kjer pa ima lahko določen vpliv tudi njegova debelina. Tabela 3 TABORSKA JAMA: Zadnja dvorana - curek na kopo - 6 Datum pretok T SEP pH Karb. Ca Mg Ca+Mg Nek. ml/min oc _µS/cm mekv r 1 1987 11.2. velik 10.0 390 7.8 4.14 4.04 0.24 4.28 0.14 24.3. 1650 9.1 384 7.2 4.10 4.06 0.18 4.24 0.14 16.4. 10.5 412 7.5 4.46 4.26 0.29 4.55 0.09 27.5. 9.7 437 7.6 4.98 4.69 0.33 5.02 0.04 23.6. 95 9.6 470 7.4 5.42 5.06 0.43 5.49 0.07 30.7. 27 9.4 522 7.3 6.08 5.71 0.45 6.16 0.08 16.9. 2.5 9.2 555 7.1 6.44 5.96 0.57 6.53 0.09 21.10. 250 9.7 574 7.3 6.36 6.34 0.14 6.48 0.12 22.12. 40 9.2 507 7.6 5.84 5.66 0.19 5.85 0.01 1988 19.1. 32 9.3 489 7.4 5.62 5.04 0.63 5.67 o.os 9.2. 135 9.4 493 7.3 5.62 5.28 0.39 5.67 o.os 21.4. 80 8.9 455 8.0 5.08 4.97 0.22 5.19 0.11 31.5. 55 9.2 472 7.9 5.04 4.92 0.24 5.16 0.12 3.8. 12 9.2 521 7.3 5.56 5.70 0.14 5.84 0.28 29.9. 10 9.6 543 7.6 5.86 5.90 0.20 6.10 0.24 25.11. 5 9.4 466 7.5 4.82 5.02 0.08 5.10 0.28 20.12. 19 8.8 455 7.8 4.82 4.97 0.12 5.09 0.27 1989 23.2. 10 9.6 396 7.7 3.90 4.32 0.27 4.59 0.69 12.4. 87 9.4 460 7.5 4.74 4.88 0.25 5.13 0.39 23.6. vodni val! 19.7. 60 496 7.5 5.02 5.34 0.21 5.55 0.53 16.4. 10.5 412 7.5 4.46 4.26 0.29 4.55 0.09 19.9. 22 9.7 558 7.6 5.92 6.17 0.18 6.35 0.43 Povprečno: 9.4 481 7.5 5.27 5.13 0.27 5.4 Minimum: 9.1 384 7.1 3.9 4.04 4.24 Maximum: 10.5 574 8.0 6.44 6.34 6.53 148 J. Kogovšek, Značilnosti pretakanja padavin skozi strop Taborske jame Maksimalna karbonatna trdota v Taborski jami je tudi maksimalna trdota, ki smo jo zabeležili pri naših dosedanjih skoro 15-letnih opazovanjih v jamah na Notranjskem in na Krasu. Vzrok tem visokim vrednostim karbonatov sta morda drugačna vegetacija in podnebje, ki pogojujeta drugačen način razkroja organskih snovi v tleh ter spiranje nasta- lega CO2 s padavinsko vodo v razpokane karbonatne kamnine. Tudi izotopske analize te vode so pokazale bistvene razlike v primerjavi s preniklimi vodami v jamah notranjskega in primorskega krasa ( J.Urbanc, J.Kogovšek, J.Pezdič, 1990). Morda bi še bolj pogloblje- ne raziskave v tej smeri lahko dale bolj določen odgovor. Tem visokim vrednostim se še najbolj približujejo trdote prenikle vode v Škocjan- skih jamah, kjer smo izmerili vzporedno tudi veliko izločanje sige. PODROBNO SPREMLJANJE VODNEGA VALA Večletne meritve prenikajoče vode v Taborski jami so nam podale splošne značil­ nosti dinamike prenikanja in kemijsko sestavo vode na izbranih značilnih kapljanjih in curkih. Ker pa nas je zanimalo, kako curki v jami reagirajo na določene intenzivne pada- vine, smo se odločili za vzorčevanje prenikle vode ob naraščanju pretoka v vodnem valu pri curku, ki pada na kopo (curek 6) v začetnem delu Zadnje dvorane. Ta curek prenika skozi 50 m debel jamski strop v območju pretrte cone preloma, ki poteka v smeri od Blatne dvorane v Matjaževo dvorano (R.Gospodarič, 1987). Voda pada na približno 6 m visoko sigovo kopo in pri polzenju po njej odlaga sigo. Na območju Matjaževe dvorane in začetnega dela Zadnje dvorane je sicer še več občasnih curkov in kapljanj, ki pa se pojavljajo le ob izdatnejših padavinah. Stalen je le še curek, ki priteče v jamo nekaj metrov stran od omenjenega curka in ima manjšo izdatnost (curek 7). Curek 6 je najizdatnejši stalni curek v Taborski jami z maksimalnim izmerjenim pretokom 2000 ml min-1, ki v daljših sušnih obdobjih preide v kapljanje s pretokom le nekaj ml min- 1 • Letna nihanja pretoka so sorazmerno velika, letna nihanja temperature pa v območju 1 °c. Curek je dosegal tudi najvišjo celokupno in karbonatno trdoto, ki preko leta sezonsko nihata. Visoka vsebnost kalcija in nizka magnezija (le nekaj procen- tov) pa nakazujeta, da se voda pretaka skozi apnenec z nizko vsebnostjo magnezija. Meritve pretoka Za podrobno opazovanje vodnega vala nam je bil dobrodošel naliv 23.6.1989, ko je padlo po meteoroloških padavinskih podatkih za postajo Šmarje Sap od 7.00 dalje 19.5 mm dežja. Deževalo je že prejšnjo noč, saj je v 24 urah prej padlo 15.2 mm padavin, poprej pa še 9 mm, tako da so bila tla že nekoliko namočena. Žal so te vrednosti le orien- tacijske, ker se količina dežja v poletnih nevihtah že od kraja do kraja zelo spreminja. Nimamo pa tudi padavinske krivulje, ki bi nam pomagala pri ugotavljanju zaostanka reakcije curkov na padavine. Curek 6 na kopo je reagiral 23.6.1989 ob 9.55, pet minut prej pa srno zabeležili prvo 149 Acta carsologica, XIX (1990) povišanje pretoka pri sosednjem stalnem curku (curek 7). Iz tabele 4 je razvidno naraš- čanje pretokov curkov 6 in 7. Grafično to podaja slika 3. Tabela 4 VODNI V AL 23.6.1989 TABORSKA JAMA- Zadnja dvorana: CUREK NA KOPO (6) SOSEDNJI CUREK (7) čas meritve pretoka pretok (ml min- 1 ) curek 6 curek 7 Začetek naraščanja pretoka 9.55 9.50 23.6.89 pred 9.50 20 pred 9.55 18 9.50 65 9.55 145 10.00 1500 10.15 2000 10.15 80 10.25 100 " 10.35 1400 " 10.50 1300 10.55 100 11.25 250 11.40 90 11.50 270 " 12.00 100 24.6.89 13.30 27 19.7.89 11.00 48 60 16.8.89 9.00 3.5 " 10.00 24 22.8.89 9.00 3.5 n 10.00 24 Štirinajst dni pred padavinami, ki so sprožile vodni val, ni bilo omembe vrednih padavin. Ob vzorčevanju 19.6. 1989 so bili nekateri pretoki prenizki, da bi lahko nalovili dovolj vzorca, zato smo pustili nastavljene steklenice do 23. junija, ko je bil pretok curka, ki pada na kopo 18 ml min·\ Minimalni zabeleženi pretok med opazovanji je bil 2.5 ml min·\ kar pomeni, da je bilo zaledje curka pred vodnim valom zmerno zapolnjeno s staro vodo. Curek 6 je v vodnem valu dosegel svoj maksimalni pretok 2000 ml min· 1 že po 20 min. Po preteku ure in pol je upadel na 250 ml min·\ Predvidevamo, da je glavni del 150 J. Kogovšek, Značilnosti pretakanja padavin skozi strop Taborske jame vode vala tako iztekel, ker so padavine prenehale in da se je pretok nato bolj ali manj asimptotično približeval vrednosti 27 ml min- 1 , pretoku, ki smo ga izmerili 24.6.1989 ob 13. 30. 2000 1500 w o ~ 5 1000 (/) c 1 ::.::: g 500 w CC Q. (/) W- li~ zz 00 a:icc CC CC <( <( o::.:: o -1 ml min TABORSKA JAMA - Zadnja dvorana : vodni val 120 1 - --- ••--•• curek na kopo 6 -x-_.,,.,c sosednji curek 7 -4- --• mekv 1- 1 r V -- -• --------/ . ~-:1 ~-.--.--.-, ---.-, ---.-, ------------------.-- _µS cm~ 1 ~!Jisool~---- 400 1 ' 900 1000 1100 1200 1300 23.6 S1.3 : Opazovani vodni val v Taborski jami Fig. 3 : Observed water pulse in Taborska jama 151 -r---• 1300 24.6.1989 Acta carsologica, XIX (1990) Pretok sosednjega curka (7) je začel naraščati 5 min prej, ko pa ga je curek 6 "dohitel", se je njegov pretok umiril in nihal okoli vrednosti 100 ml min- 1 , kar je razvidno iz slike 3. !zgleda, kot da bi curek 6 dele,val kot vakuumska črpalka in pobiral del vode sosednjemu curku. Temu v prid govore tudi trdote curkov v vodnem valu, ki dobro sov- padajo. Meritve SEP, trdot in sulfatov V jami smo poleg pretokov merili tudi specifično električno prevodnost (SEP), v laboratoriju pa še karbonatno, kalcijevo in celokupno trdoto ter vsebnost sulfatov. Anali- ze zajetih vzorcev so zbrane v tabelah 5 in 6. Tabela 5 TABORSKA JAMA- Zadnja dvorana: CUREK NA KOPO (6) VODNI V AL 23.6.1989 vzorec čas SEP pH Karb. Ca Ca+Mg Nek. SO4 :z- J.IS cm- 1 mekv r 1 19.- 23.6. 9.55 488 7.46 5.05 5.29 5.47 0.42 0.22 23.6. 10-10.30 441 7.31 4.34 4.70 4.86 0.52 0.21 10.30-11.20 427 7.27 4.16 4.53 4.71 0.55 0.20 11.20-11.50 442 7.26 4.36 4.73 4.92 0.56 0.20 24.6. 13.30 490 7.45 5.10 5.31 5.46 0.36 0.20 Karb.: karbonatna trdota Ca: kalcijeva trdota Ca+Mg: celokupna trdota Nek.: nekarbonatna trd ota SO4 :z_: vsebnost sulfatov Tabela 6 TABORSKA JAMA - Zadnja dvorana: SOSEDNJI CUREK (7) VODNI VAL 23.6.1989 vzorec čas SEP pH karb. Ca Ca+Mg Nek. SO4:z_ J.IS cm- 1 mekv r 1 19.- 23.6. 9.50 458 7.57 4.66 4.90 5.12 0.46 0.27 23.6. 9.50-10.25 441 7.58 4.42 4.79 4.92 0.50 0.27 10.25-10.55 424 7.58 4.20 4.58 4.72 0.54 0.26 10.55-11.40 429 7.59 4.26 4.64 4.78 0.52 0.25 11.40-12.00 437 7.31 4.36 4.72 4.86 0.50 0.25 152 J. Kogovšek, Značilnosti pretakanja padavin skozi strop Taborske jame Meritve SEP so podale obratnosorazmeren potek glede na pretok. Vrednost je pri curku na kopo (tabela 5) od začetnega do maksimalnega pretoka upadla za 61 µS cm- 1 , karbonatna trdota za 0.89 mekv r1, kalcijeva in celokupna trdota za 0.76 mekv r1, magnezijeva trdota je bila nizka in nismo zabeležili opaznejše spremembe v času vodnega vala. Tudi meritve sulfatov so pokazale sočasen manjši upad njihove koncentracije. Padavinska voda je začela iztiskati staro vodo iz zaledja curka in se s časom vse bolj mešala z njo. Najnižje vrednosti SEP in trdot prenikle vode zamujajo za maksimumom CI) CI) g~ cC a:: a:: ..,...: :I: < zw ti ti zz gg a::a:: << :.::u :I: a. < a: :::, ti a: w C. :;; w ... TABORSKA JAMA - Zadnja dvorana - curek na kopo 6 5 4 3 2 6 5 4 3 2 pred izločanjem po izločanju 8 11,_~--_.~----_-_-_-•_-________________ :_,...:::_=_ -_ •_-:-_-_•---~~~~~~:::~ L .. - ---- -·-- -•----.. ------ --· '-•--- __ _._ ... --•---., ,...... __ _ 1091._•~'-~---------------------~--~--~-~ ' -- -==, 24.3 16.4 27.5 23.6 30.7 16.9 21.10 22.12,19.1 9.2 14.3 21.4 31.5 3.8 29.9 1.12 20.12 21.2 12.4 23.6 19.7 16.8 26.9 1987 1988 1 1989 S1.4 : Recentno izločanje sige v Zadnji dvorani Taborske jame Fig. 4 : Recent flowstone deposition in Zadnja dvorana of Taborska jama 153 Acta carsologica, XIX (1990) pretoka, kar pomeni, da je bil največji delež padavin v prenikli vodi, ko je bil njen pretok že v upadu. Oceno mešanja stare prenikle vode z vodo padavin so omogočile izotopske analize prenikle vode ( J.Urbanc, J.Kogovšek:, J. Pezdič, 1990). V vodnem valu je v jamo priteklo približno 120 1 vode, kar nakazuje majhno kapa- citeto zaledja curka, ki pa je očitno tako organizirano, da zagotavlja curku njegovo stal- nost preko leta. IZLOČANJE SIGE Bogastvo kapniških oblik v jami priča, da je v preteklosti prenika\a v jamo prena- sičena voda, ki je odlagala sigo. Da ta proces poteka še danes, čeprav izgleda, da v manjšem obsegu, pričajo sedanja kapljanja v jami in sveža siga. Meritve količine sige, ki se izloča iz prenikle vode v Taborski jami, smo zastavili pri curku 6 v Zadnji dvorani, ki pada na kopo in nekako 6 m polzi po njej. Vzorčevali smo vodo, ko priteče skozi jamski strop in ob vznožju kope ter v bližnjih banjicah, v katerih se nabira po polzenju. Določe­ vali smo ji SEP, karbonatno in celokupno trdoto. Rezultati meritev prenikle vode na stropu in po polzenju do druge banjice so razvidni iz slike 4. Izločanje sige pri nižjih pretokih, nekako do 200 ml min-1, ki smo jih zabeležili ob naših meritvah najpogosteje, je razmeroma veliko in niha v intervalu od 90 do 180 mgCaC03 r 1 (1.8 do 3.6 mekv r 1 ). Ob minimalnih pretokih, približno do 10 ml min- 1 nismo zabeležili opazno večjega izločanja. Visoki oz. maksimalni pretoki nastopajo v vodnih valovih. Tako smo spomladi 1987 zabeležili pretok 1650 ml min-• in v vodnem valu spomladi 1989 maksimalno vrednost 2000 ml min-•. Iz tega sklepamo, da se maksimalni pretoki curka gibljejo v območju navedenih vrednosti. V takih pogojih je bilo izločanje sige znatno manjše. Iz 1 litra pre- nikle vode se je izločalo le do 25 mgCaC0 3 • Ko pade prenikla voda s stropa na sigovo kopo delno prenika skoznjo, delno pa polzi po njeni površini. Dne 26.9.1989 smo izmerili hitrost polzenja po namočeni kopi ob sicer nizkem pretoku 4 ml min- 1 • Voda je od vrha do dna kope potovala 30 min, torej s hitrostjo 20 cm min- 1 • Iz enega litra vode se je izločilo 113 mgCaC03 r 1 , oz. 37% vseh karbonatov. Sklepamo pa, da bi bilo pri tako nizkih pretokih ob slabo namočeni kopi iz- ločanje opazno večje, kot smo že ugotovili z meritvami v podobnih pogojih v Veliki dvorani Škocjanskih jam. V Taborski jami se ob ugodnih razmerah iz 1 1 prenikle vode izloča do 180 mgCaC03 oz. do 64% vseh karbonatov v prenikli vodi, ob najvišjih pretokih v vodnih valovih pa pod 10% . Podobne meritve na kapniku Orjaku v Veliki dvorani Škocjanskih jam (J.Kogovšek 1984) so podale, da se tam izloča od 23 do 65% vseh karbonatov, kar pomeni, da se je iz enega litra prcnikle vode izločalo od 37 do 170 mg CaC03 • 154 J. Kogovšek, Značilnosti pretakanja padavin skozi strop Taborske jame SKLEP Analize preniklih voda v Taborski jami so pokazale, da so te vode še vedno čiste. Vsebujejo predvsem karbonate in kalcij, malo magnezija in sulfatov, medtem ko so koncentracije kloridov, nitratov in o-fosfatov zelo nizke oz. na meji detekcije uporablje- nih metod. Letno količino padavin na tem območju ocenjujemo na 1400 mm, v jami pa prevladujejo kapljanja in le nekatera od njih ob izdatnej.ših padavinah preidejo v curke. V primerjavi s preniklimi vodami v jamah notranjskega krasa je njihova izdatnost manj- ša, saj smo izmerili maksimalni izmerjeni pretok 2 1 min- 1 , bolj pa so primerljive s pre- niklimi vodami v jamah Krasa. Karbonatne trdote prenikle vode so dosegale vrednosti od 2 do 6.7 mekv r1, kar je 100 do 335 mgCaCO3 r 1 • Različno stopnjo korozije pripisujemo različnemu načinu pre- nikanja pri posameznih kapljanjih in curkih. Maksimalna vrednost karbonatne trdote je tudi najvišja vrednost, ki smo jo zabeležili pri meritvah v jamah Notranjske in Krasa in se ji še najbolj približujejo prenikle vode v Veliki dvorani Škocjanskih jam. Ta je morda posledica drugačnih podnebnih vplivov in vegetacije na površju ter s tem povezanega razpada organskih snovi. Podrobno spremljanje vodnega vala najizdatnejšega curka v Zadnji dvorani je pokazalo na skromno kapaciteto njegovega zaledja v primerjavi s opazovanimi curki v Planinski jami, vendar pa s tako organizirano mrežo prevodnikov, ki mu zagotavljajo stalnost. Izdatno mešanje stare vode v zaledju curka s padavinsko vodo so podale tudi izotopske analize (J. Urbanc, J.Kogovšek, J.Pezdič, 1990). Recentno izločanje sige smo ugotavljali na kopi v Zadnji dvorani, na katero pada prenikla voda z največjo vsebnostjo karbonatov. Iz enega litra prenikle vode se je tekom leta izločalo pri pretokih do 200 ml min- 1 od 90 do 180 mgCaCO3 r1, le pri maksimalnih zabeleženih pretokih (cca 2000 ml min- 1 ), ki nastopajo v vodnih valovih, manj, približno 25 mgCaCO3 iz litra prenikle vode. Tako izdatno izločanje sige smo izmerili le še v Škoc- janskih jamah, kjer se je iz enega litra prenikle vode izločalo do 170 mgCaCO3 , kar pomeni tako kot v Taborski jami do 65% vseh karbonatov v prenikli vodi. LITERATURA Gospodarič, R., 1987 : Speleogeološki podatki Taborske jame in njene okolice. Acta carsologica, 16,17-34, Ljubljana Kogovšek, J., 1984 : Vertikalno prenikanje vode v Škocjanskih jamah in Dimnicah. Acta carsolo- gica,12, 49-65, Ljubljana Standard Methods for Examination of Water and Wastwater, 14th Edition, 1975 Urbanc, J., Kogovšek, J., Pezdič, J., 1990: Izotopska sestava kisika in ogljika v vodi iz Taborske jame. Acta carsologica, 19. 157-163, Ljubljana Deutsche Einheitsverfahren zur Wasser-, Abwasser- und Schlamm-Untersuchung, 22.Lieferung, 1989 155 Acta carsologica, XIX (1990) THE PROPERTIES OF PllECIPITATIONS SEEPING THROUGH THE TABORSKA.JAMA ROOF Summary In Taborska jama the analyses of seepage waters have shown that these waters are not al- ways pure. They mostly contain carbonates and calcium, a little magnesium and sulphates, the concentrations of chlorides, nitrates and o-phosphates being very low, on the detection limit of the used methods respectively. The annual rainfall amount of the area is estimated to 1400 mm; in the cave small trickles prevail and some of them only are influenced by heavy rainfall to alter into water jets. Compared to seepage waters in the caves of Notranjska karst the yielding is smal- ler, the maximal measured discharge being 2 1 min-1 ; they could be better compared to waters from the classical Kras caves. Carbonate hardness of seepage water reaches the values from 2 to 6.7 mekv r1, which means 100 to 335 mg CaCO3 r 1 • Different corrosion effect is due to different way of percolation at particular drippings and trickles. Maximal value of carbonate hardness is the highest value which was evidenced while measuring in the caves of Notranjska and Kras and the most similar are the seepage waters from Velika dvorana in Škocjanske jame; this value is maybe the effect of different climatic influences and vegetation on the surface and connected decay of organic mat- ters. Detailed measurements of water pulse of the most yielding trickle in Zadnja dvorana have shown modest capacity of its background compared to similar observed trickles in Planinska jama, but the net of conduits assures its stability. The isotopic analyses have shown mixing of old water stored in the trickle background with precipitation water in large scale (J.Urbanc, J.Kogov- šek, J.Pezdič, 1990). The recent flowstone precipitate was measured on the pile in Zadnja dvorana where the seepage water with the most of dissolved carbonates, falls. During the year from one liter of seepage water at discharges to 200 ml min-1 90 to 180 mg CaCO3 r 1 were deposited. During the maximal evidenced discharges (cca 2000 ml min-1 ), occurring in water pulses only, we measured lower flowstone deposition, 25 mg CaCO3 from one liter of seepage water. So much of flowstone deposition was measured in Škocjanske jame only, where 170 mg CaCO3 from one liter were deposited, meaning 65% of ali the carbonates in seepage water of Taborska jama. 156