su UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCTNIJEVA UUCA 5 — TBLEFOM: «1-21» 31-23, 31-34, 31-36 In 31-33 — Izhaja — M naročnina 11 Ur — Račun prt poštno ©ea\ a*< LJubljana 13.331 Unverminderte Harte der Abwehrkainpfe an der Ostfront Keine Emciterung der Kinbruchsstelle we*tlich Meli to pol — Sovvjetische Pan-zeransriffc im Dnjepr-Knie scheiterten — Besonderer An teli der Loftwaffe mm Amrehrcrfols bel Krit*chew — Abriegelnng ortllcher Einbroche In Stidltotlien Aiis đesn Fuhrerhauptquartier, 28. Okt. DNB. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bek an nt: ZavIn« hcn dem A»moIr-iis|i fort. I>j*» AnerrifiV HUrdcn ontu-pdtT schon in der Bereitstellung d moli ziisnniiiiengefasstes ArtlUeHefeuer zer«chiagen oder in harten Kampfen blutig abgewie*en. An dem Abvvehrerfolg im Raume \ve*tlich Krit-schew bat die I.uft\vaffe, die mit starken Kampf- und NahkampffUegerkraften in I die Erdkampfe ejngriff, be»onder» Anteil. Von der iibrigen Ostf ont wcrden drtli-che Kampfe bel Kiew und lebhafte Atif-; klarungstatlgkrit Im nordllchen Fr©nteb-»chnitt gemeldet. In Sudltalien sfnd heftjge Kampfe bei-der»eit« de* Voiteimo Im Gange. VVieder* i bolte Angriffe brUisch-norciamcrikanžscher Krafte »cheiterten. ortliehe Einbruehe uurden im Gegensto^s bereinigt oder ab-geriegejt. V°n der iibrigen Front jst au^ser ciničen Vorpostengefeohten mir ein er-frtljrloser feindlicber Anprjff an der Kii- steiibahn norduestlich Termuli zu melden. im ostUchcn Mjttelmecr nomhurdierten «*were deutsche Knmpf riugzeugc mit gll-tem Erfolg^ mUitiirisofae Zjele »uf anca del Dnjeper presso Saporosoie, ar nord di Krivi rocf ed a sudovest di I>nje-propetrovsk sono fallitj numerosf attaeeht nemiri di repa rt I d$ fanteria nonohfe di mezzi corazzati. Nel medio »ettore del fronte i sovietiei ranefa\Tino nuovi artacehi contro le nostre posizioni a nord di Usti iz rok Raaoglijcvc klike ter z ia^tn mi komentarji, ki se ne bavi jo z nepotrebnimi pogledi nazaj, temveč upoštevajo predvsem bližnjo in najbližnjo bodočnost. »Popolo d Roma« pše: »Ducc znova potrjuje željo Italijanov, da bi stopili na mc-to. ki jim pripada v bi>ju za zmas^ osnih sil« »Piccolo« prcd\"scm poudarja važnost ustanovitve nove republikanske italijanske vojske. ».Messa^vicro« pravi, oa jc b:la seja mnistr *»kega sveta znač Ina za duh. ki znova preveva vstajajoče Italijo. Viktor Emanuel izžvižgan Ostra španska stfdba o izdajstvu Savojske hiše Madrid. 2n okt DNB. Največji katalonski list »La Vanquardia« objavlja obširno poročilo svojega " iskega dopisnika Carlosa Crcp-se, ki na podlajji mnogih primerov dokazuje, New3 Statesviian and Nation« opisuje pod naslovom ^Kitajska pepelka« brezupno atanje v Kitajski. Kmalu ee mora nekaj podvzeti. ce nočemo, da se bo mnenje obrnilo proti zapaon.m demokracijam. Na drugi strani pa si ne smeta delati londonska C'ty in WaSstreet nikaklh iluzij o mastnih finančnih pobojih pri obnovi Kitajske. V članku piše med drugim: DoČim je b'la Kitajska najprej ljubljenec Zo■:: iih držav, je sedaj postala pepelka. Kitajska potrebuje velike pomoči. Ce al ne bo tukajšnje in ameriško mnenje ustvarilo jasne slike o korupciji, črni borzi, naraščanju totalit-irn'h metod in razruSenju socialnega :-ivl;onja. potem bo prišlo nekega dne do neprijetanh odkritij. Ce bo oatala g i - * i " ' znjena n-va kitajska de- mokracija tudi še naprej loCena od ostalega sveta, potem obstoja n^jresnejša nevarnost da bo p~ ^o'1oča Kitajska sovražnea zapadnih demokracij. po vseh pcroč'Uh iz Kttsjske je prebivalstvo zelo pobito. Armade so slabo oborožene in slabo hranjene. V provunci Honan Epidemija davice na Korziki Mar*eille, 28 okt. DNB. Iz prestreženih raaijskih vesti je razvidno, da je korziski inspektor zdravstvene službe v Ajacciju naprosil pretekli torek alžirski Rdeči križ. naj mu čimprej posije serum proti davici Komisariat za javno zdravstvo v Alžiru je odgovoril, da ne more takoj poslati zahtevanih količin, ker primanjkuje seruma tudi v Alžiru. Na Kot-ziki nujno prčakujejo pomoći, ker je izbruhnila rvdemija ciavice. ki »e izredno nw?Io ra»* Srja- je mnoge tisočev umrlo od lakote. Temu nasproti pa je vedno bolj vidro naraščajoče bogastvo trgovcev in porast korupcije. Tajna policija je »opet na delu. svobedno govorjenje je vezano z nevarnostjo in časopisne kritike so kaznive. Nezmanjšana silovitost obrambnih bojev na vzhodnem bojišča Sovražnik ni razširil svojega vdora zapadno od Melitopolja. Izjalovljeni sovjetski tankovski napadi ob Dnjeprovem kolenu — Posebne zasluge letalslva pri obrambnem uspehu pri Kičevu — Zajezitev krajevnih vdorov Fiihrerjev glavni stan, 28- okt. DNB. Vrho\no poveljnistvo oboroženih sil javlja: Med Azovskiui morjem im Dnjeprom Ja bilo tudi včeraj težišče ogorčenih obrambnih bojev v odseku zapadno od Melitopolja. Sovražnikovi poizkusi, da bi raz S i rti svoje vdore, so bili prestreženi v ostrih bojih la bližine ali v proMsunka premičnih rezerv. Boji se nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo. Ob Dnjeprovem kolenu so se pri Zapo-rožju. severno od Krivega Roga in juino-zapadno od Dnjepropetrov&ka izjalovili Številni sovražni pehotni in oklopni napadi. V srenlnjeni odseku vrnodnega bojlfiča so sovjetske čete znova napadle nemške po. »tojanlce se\erno od Gomla ln so na področju zapadno od Krlievn in upadno od Smolenska nadaljevale svoje poizkuse prodora. Napadi so bili krvavo razbiti te na izhodiščnih postojankah s strnjenim topniškim ognjem aH pa v silovitih bojih. Prt obrambnem uspehu na področju zapadno od Kriče va si Je pridobilo posebne zasluge letalstvo, ki Je poseglo z rooenlmi bojnimi silami In silami za boje Iz hl'.Z'n* v borbe na zemlji. Z ostalega vzhodnega bojsea javljajo le o krajevnih bojih prt Kijevu in o i.vahnem izvidnUkem delovanju v severnem odseku bojišča. V Južni Italiji so v teku siloviti bo i na obeh straneh Volt urna. Ponovni napadi an-gleško-amerigkih sil so se izjalovili. Krajevni vdori so bili s protisunkom ociiič^ni ali zajezeni. Z ostalega bojlsca javljajo razen o nekaterih spopadih prednjih straž zgolj o brezuspešnem sovražnem napudu na ohalno želemnloo aevernozapadno od Termo-lija. Na vzhodnem Sredozembkem morju so bombardirala težka nemška bojna letala s dobrim uspehom vojaške cilje na oteku Le-rosu. Uspešno čiščenje na Balkanu Težišče očiščevalne akcije }e trenutno v trikotu LJubljaJta-Zagreb-Gospić — ćrnt-omeli, Kočevje in Brod osvobojeni Berlin. 28. okt. DNB. Kakor je bilo javljeno DNB-ju, »o nemški krogi objav:li le redke vesti o bojih nemških čet. ki so bile poslane na Balkan v borbo proti komunističnim tolovajskim skupinam. Nasprotno pa razširja sovražnik o teh bojih Številne vesti, katerih vsebina dopušča sklep, da so sovraž'e s le izredno slabo informirane o re-iničnem p:loža;u na Balkanu. Z nemške strani ne obstojajo, tako podčrtavajo, ni-kaki vzroki, da bi obveščali sovražnika s kakšnimi podrobnimi poročili o resn'čnem stanju. Po dosedanjih nemšk'h vesteh so v teku n-> nekaterih mestih zapad-ega in južnega Balkana raztezne očiščevalne opera-cje. od kateiih se jih je že lepa vrsta končala z uničenjem tolovajsk'h skup n. Težišče trenutnih očiščevalnih bojev Je n i področju vzhoono od črte Ljubljana—• Reka. Očiščevalne akc'je v Istri in Sloveniji, ki se končale v preteklih tednih, so dovedle do popolnega un:čenja tamošnjega tglovajstva. V severno-zapadni Hrs'atski pa seclaj močnejše nemške Čete uničujejo komunistične tolpe v trikotniku Ljubljana —Zagreb—Gospić. Te akcije bodo v đo-g^einem času dovedle do un;čenja tolp. Kot prvi d^Ini uspeh so bili poleg očiščenja raz-ličn?h kotlov pomirjeni številni kraji, med katerimi so večjega pomena Črnomelj. Ko- čevje in Brod. Z zasedbo v:inih jadranskh luk. med katerimi moramo omeniti Pulj, Reko. Zader. feibenik. Split. Dubrovnik in Kotor, je b.l istočasno ustvarjen pogoj za uničenje trlovajatva v Dalmaciji. Tud; v Grč-iji se borijo sedaj nemSki oddelki proti daleko flabetnejšm tolpam, ki poizkušajo izmakniti se pred nj:hovim pritiskom v neprcho^!*o gorovje. Na podrrč-ju Jacilne so bili v teh bojih un'Čeni trop: komunističnih plenilcev. Na otokih in polotokih so pričeli nemški oddelki z načrtnim eščenjem ozemelj, vendar pa naletijo le tu pa tam na omembe vreden odpor slabotnih tolovajskih skupil, k' so se pcdast;-le italijanskega orožja vendar pa so tako brez mrralne kot brez materi?Ine odporne sile. Skupno z uspešnimi napadi proti otokom- ki jih je sovražnik z 'zkorlščanjem Badogl:eve izdaje zasedel v Egejskem morju m v Dodekanezu. vidimo, da v vseh delih bivših v letu 1941 od nemške vojske premaganih drž j v Jugoslavije 'n Grč je. ka kor tudi v Albaniji števlne izkušene nemške divizije, podprte s prestoveljn'mi oddelki in četami zaveanikov. uspečno in ©nerg;čno nastopajo proti vsakemu od Sov-jetov inscen ranemu poizkusu motiti red na teh ozemljih. Farizejstvo moskovske politike Finski list zavrača ameriš&e propagandne bedastoče Helsinki. 2°. o^t DNB Imeti morimo že i Jamstvo /j pravično vaništvo rmd Svetom in precej fantazije, če hočemo verjet:, kr-t to delajo sedu j Angloselcsonći v nekako oplemenitenje btjlješvikcv Tako ironizira mno^jo čitani časepis »Tunm Banomat« v tvojem uved-niku glasove iz Anglije in Amerike, k trdijo, da >o boljše v k- spoznali Vrednost človeskej-a Življenja, Zahteve kulture n vere ter da so vse tC tudi priznali. Tako kmalu ne bodo anglosaški veroučitdi; našli več nobene ideološke ra^lke mca boljšt-v zmmn m krščanstvom. Nekateri zgovorni država&i zapadnih sil tudi za gotavljajo. da bo Sovjetska zve/a naravne^t ii——— spcše list. da n'hee v Evropi ne verjame tej izumetničeni kaiakterizaciji Sovjetcv, ker bije di>tvcm v oči. Će to eoin&tvcno drzno farizejstvo moskovske p<4itike do sedaj še ni bilo Vsem dovolj iasno, p,n hemo pa kmalu spoznali napisanega črno na belem in podp-saneua celo od anglosašk h pogubenikov. Zakaj m?;»kGvski oblastniki bodo storili vse. ca bedo malim državam m narodom lahko čim-pre dali svoj «bb1jsev^ki smrtn; udarec*. Kakšno usodo so namenili Nemčiji, če... Odkrita izfava anglosaSkega hujskača v talarjn Stoekhoim. 28 okt. DNB. Lcndonsk' dopisnik Usta »(Joctcborjjs Handels und Schiffarts zeitung« objavlja izjavo bivšega nadžupnika v Oreat Varmouthu, 641etne«a vojnega kurata Grudvja. ki razkrinkava vso svetohlin^tvo in zlaganost angleške duhovščine in daje vedeti, kakšne mržnje, ki se romajo sleherni človečnost1, se skrivajo za krnko teh »dušnih pastirjev«. Po Grudvjcvi izjavj obstoja zgolj eno sredstvo za iztrebljenje nemškega naroda, m sicer, da se pusti Rusom zasesti Pru6;j(J za tri mesece. Tako jasno se pač ?e ni nihče izjavil cd teh hujskačev v talarju. Medtem ko si angle-^' Die Ztinder der Granaten werden eingestellt. Ein Morser bei der Bekampfung sowjetiseher Stellungen cerkveni knezi z nadškofoma iz Chantebur\-ja in Yorka na ćelu v svoj'h pridgah przadevajo, da bi obrnili boljševizem s humanim *n c:viliziranim plaščem ;n ga preobrazM5 v zgolj izpremenjeno obliko demokracije, odviže gre* atvannouthski naožupnik vse duhovne obzire in se brez sramu prznava k besnim načelom iztrebljenja, preplašenim od Vansittarda n ameriškega Žida Kaufmanna. Grudv pozdravlja zvezo z boljševizmom, ker pač naj le-ta uresnei ruski vojni cilj Množični umori iz Katyna n Vinice ea ne plašijo, temveč mu kvečjemu vlivajo getmest. da bodo Kremlovi redči krvn:ki opravili vso delo. če jim bo izrečena Nemčija. Sc mncjjo ogromnejši Katvn bi popolnoma ustreza! čustvom tega sveto-hlinskega prižničnega hujskača, da, bil bi mu celo prava patentna rešitev za ureditev evropskih problemov v smislu angleške plutokracije Za nas ni dvorna, da bi trimesečno divjanje Stalinovih množičn-h morilcev razljudilo Nemčijo in zategadelj vodimo mj to borbo za biti aH ne biti z zagrizeno odločnostjo. Zmagati moramo nad boljSeviSkmii krvosesi in njih zavezniki v Angliji in Ameriki in ne bomo preje odložili orožja, dokler ne bomo zagotovili našo in naših otrok bodočnost. Odkritosrčno priznanje grearjarmouthskega nadžupni-ka nas mora le znova spoobosti k še silovi tejši in ogorčenejši borbi proti silam podzemlja. v Ameriki Stoekhoim, 28. okt. DNB. Iz Ncw Tcrka poročajo, da izhaja sedaj v Zedinjeiih dret v ah nov »zdravniški liste, ki naj poroča o »sodelovanju severnoameriških in sovjet, skih zdravnikov«. List. ki izhaja v angleščini in v ruščini, naj tudi podpira »sodelovanje teh dveh strok* v obeh deželah. Vidimo, da je sovjetskim agitatorjem dobrodošlo vsako sredstvo, a katerim lahko razširjajo boljševiski strup. Sedaj pa morajo pri njegovem vcepljen ju v Američane, aa pel j sne od Roosevelta. pomagat! še zdravniku. Anglija hoče izgladovati Indifo Stoekhoim, 28. okt. DNB. V poročilu listoma »New York Poatc In >Chica^o Dai-ly News€ p'Se njun dopianik Iz New Del. hij3, da je uradna cenitev, po kateri umre v Indiji za lakoto tcdorrfio 1000 osab. »mečno podcenjevanje te neverjetno hude bede«, kar tudi poudarjajo točni poznavalci položaja Indijci na] po£aka|o do decembra zineva, 29. okt. DNB. Torkovo londonsko časopisje znova prinaša p.-ročila »%'Ojlh dopisu'kov. ki slik« jo boj proti lakoti ▼ Bengal i jI. Zopet govore o tisoč h. ki um* rajo na cestah od lakote, ne da bj mojrli upiti, kot pi.^e na pr. poaebni dopisnik »Nfvw Chronicla«. dn bi se položaj izboljšal pred koncem novembra gH pr četkom decembra. It. okol:ftk'h kmeCfcih obf:n jc pribetalo v K lkiiL'3 dosedaj nad 130.0oo ljudi. Obroki, ki jih izdajajo z.nsilne kuhinje, nkaKor ni.90 zadocti za oliran'tov življenja. Kl'ub tem kuhinjam ntradajoVi po^afroma umir.-. jo "n denar je po poioC lih j-Dailjr Maila« iT. Kalktite. issrubil celo Titt ubo|;*> Ird'jcc vso sv:jo privlačno moč. de hernč ima danes raje r ževo zrno kot pa d?nsr. Zedist}eirje Vzhodne Azije Tt>klof 2S. okt. DKB. ( Vzh rrtnoe^:ja*:t» službrt"!. Po sprejetju vseh 14 prodložonih zakonskih osnutkov bo 83. zasedanje japoa. skega parlamenta .soglasno odobrilo predlo-žon*> resolucijo pod naslovom >Sp' sna vstaja VeMko-vzhcdnoaskih ras<. V resoluciji bo podano, da je celotni japonski n> -rod trdno odločen sodelovati pri borbi, da se cjači enotnost 1 r.illj^rde Vv^liko-v7.ho1-noazijcev s sodelovanjem v duhu mikosti in vzajemao9t1 in da s** .skupno Izvode bo*»-ba do un;čenja c ar. s W v a m e r! ;Vk e ^ a stovražni-ka. Narod zlocfncev Stoekhoim. DNB Kot ravna t.-'j rd->lka za javno v^rnort je po,ko,*j*c Homer Oir-rson na podpori svojih Izkustev orisal v najbolj črnih barvah fl ko sv3jejra naroda: nmeriSkejra naroda. V govoru prr1j krvavi časi. kot 7ji Čaea e^ngpstefjev Al Capcr e_ ja ln Dill neorja. Obeta namreč pravi val zločincev ln povsod moramo pr čakov*-tl vstaje in stavke DanaSnja razbrzdana mladina bo le prehitro zrasla v jutrisn.ie zlocinee. talc> je izjav 1. č'e bo enkrat izzi-n'l pritisk vo;ne. bomo pitali pravi divji narod, ki bo potegnj^t v blazno dirko za novimi Mbavami in novim' Strol)ušfilnSmt Pri Ism utegne na»a gospodarska in upravna struktura d:ž veli velike spremembe. Južnoameriika petrolejska pr&izvodn£a Madrid. 27. okt. DNIT. EFK poroča iz New Yorka zan.mvc* podrobnosti o razdelitvi petrolejske proizvodnje v ibersko amerišk h diZavah. Jz proe'la je razvidno, ds so zgolj zaloge v UehftV. Bol viji 'n Braziliji v rarodnth rokah, deč-m je 'zko. r SČanje V vseh ostalih državah v oblasti Zednjmih draav in Anglije. Proizvcdn.lo, ki zn^ša 600.000 sodov na dan. upravljajo z S0»> o sever-oanier.-ke družbe, r. 20* pa angleška podjetja. Razmerja v Peru J u je nas'ednje: 75rr Anglja. osta.^-U 1*SA: v v Ko.umbij' 85 S USA. ostane* Angl'ja. v Argentini je le 7.5rr v narodn'h rokah, 22Ctf v britanskih, ostanek pa je v ameriški in nizozemski lasti. Hoda nesreča med službo bežjo Vlgo, 27. okt. DI^B. Iz Mehik^ poročajo o nesreči, ki je zahtevala številne žrtv*. Med eeikvenim opravilom »o se podrli z-dovl starega samostana v kraju Itzma 1 pr. Meridi. Po prvih perečilih ;e bilo ubitih 100 Jjud! okrog 200 pi ranjenih r odro a nosti se Tiso znane. Kratke vesti Stoekhoim. 23. okt. DNB. V razgovoru z ansleškim^ zastopniki tis-ka je Wendel Wi;lkie s\-aril po nekem neivvorSkem poročilu lista »Svem&a Dagbladet* angleške uradnike v Zeclinjenih driavah. nnj se niti posredno niti neposredno ne vmešavajo v ameriško politiko. Sanghaj, 23. ok^. DNB. Kakor priznavajo v Cunklngu. z.iv?emajo ?edaj japonske armade pota čez divje pogorje zapadnega J u rva na. ženeva. 27. okt. DNB. Zanimivo pri podržavljenju nekaterh an^'e^kih :ndu.-»tr i ie. da že od njegovega ptfčetka izvajaio nadzorstvo nad obrati lastniki aami. pi^e »Dailv \Vor-kcr«. VHdimo. da so &e brtanški podjetn k: že trdno zas:drali v mnistrstvih za oskrbo in a proizvodnjo. V!chy. 25. okt. DNB. Frsrcoska policija je v zadnjih tednih izvedla več uspešnih akej proti zloč ncem iz navade, ki so terorizirali prebivalstvo Dvesto tereretov je bilo aretiranih, peleg teh pa §e 157 oseb zaradi protidržavnega delovanja in 312 zaradi različnih prestopkov kakor na pr. tatvine m ropanja. Tokio, 23. okt. (Vzhodnoazijska služba.) Bolgarska vlada }e 22. oktobra obvestiš filipinsko vlado, da ie 16. oktobra priznala filipinsko republiko. Bukarešta. 23. okt. DNB. Na svečani predstavi mmunsko-nem&kega druftva v Bukarešti so pokazali snoči nemški Ufin barvani film »Mtinhausen«. Predstavi je prisostvoval podpredsednik vlade Mihael Antonescu s številnimi člani vlade ter vodilnimi osebnostmi iz političnega in kulturnega ftivljtnja Rumunije Ženeva, 24. okt. DNB. ? Times« poroča, da je avstralska vlala sklenila racionirati meso, ker je po Cmtlnovt izjavi >povpraševanje inozemstva po avstralskem mesu večje od zmožnosti aw»načćg«i L ga-:. za Stran »SLOVENSKI NAROD«, petek, 29. oktobra 1943 Stcv. 243 Nad 100.000 knjig v Javnih knjižnicah Ljubljana, 28. oktobra Javne knjižnice imenujemo tiste ustanove, ki izposojujejo knjige vsem in ne le posa- meznikom kakor n. pr. male društvene knjižnice. K tem javnim knjižnicam pa ne prištevamo največje nase knjižnice, vseučiliške. ki sicer rudi izposoja knjige vsem. ne Je dijakom in profesorjem, a se loči po svoji uri-ditvi. nalogam in pomenu od »splošnih« javnih knjižnic. Medtem ko javne knjižnice izposojajo predvsem leposlovne ter zabavne knjijje. zbira vseučil'ijca knjižnica v glavnem strokovne knjigi, znanstvena dela. zato pa tudi načelno ne izposoja leposlovnih knjig čitateljem na dom. Težko bi našli mesto enake velikosti, kakršna je Ljubljana, kjer b- imeli bolje razvite javne knjižnice :n kjer bi bilo razmerje med številom prebivalstva in čitatelji knjig ugodnejše kakor pri nas 2e nekajkrat smo opozorili na žvahen promet v ljubljanskih javnih knjižnicah zlasti v zadnjih vojnih letih. Če bi imela vojna Še toliko temnih strani, ji vendar ostane velika zasluga, da je navadila številne ljudi čitan ia ter jim tako poglobila duhovno življenje. Prejšnje čase so se ljudje izživljali v puhlih zabavah ter se jim je zdelo, da ni" majo časa za čitanje. Če so že čitali, so jemali v roke plitve stvari za bežno zabavo, a ne prave duševne hrane, ki nudi globlje užitke. Seveda ne smemo tega pojava posploševati; tudi tedaj je bilo precej rosnih čita tel jev lepih knjig: a zdaj lahko govorimo, da se je knj:ge oklenil tudi povprečen človek ter da se v čitanju izživljajo resno rudi ljudje, ki prejšnje ča-flr sploh niso vzeli v roke dobre knjige. To bo nedvomno redilo lepe sadove, kajti, če se človek nauči ceniti lepo knjigo, bo ostal njen prijatelj vse življenje, najsi bodo časi dobri ali slabi. N'aši čitatelji imajo velike zahteve, kar bi lahko povedali ljubljanski knjižničarji. Res se sxer mnogi čitatelji zadovoljijo tudi z »lažjimi« knjigami, a večina odjemalcev knjig v javnih knjižnicah vsaj zahteva, da je v knjiž niči sleherna najnovejši knjiga ter da je knjižnica sploh založena i vsem, kar je izšk>. Knjige so neprestano ▼ prometu, zato je pa tudi obraba aagla. posebno še. ker nekateri ljudje, zlasti mladina, nimajo pravega spoštovanja do izposojene knjige Nove knjige se kmalu »postarajo«, izgube svojo svežost. pa celo liste in platnice. Treba jih je preveza ti ali nadomestiti z drugimi. Čim živahnejši je promet, tem hitrejša je obraba in tem več knjig bi mcraJa imeti knjižnica v zalogi. Oglejmo si danes nekaj številk o knjigah v naših javnih knjižnicah. Lani je bilo v Ljubljani pet javnih knjižnic Največja je »Šentjakobska knjižnica«. Kako se izpopolnjuje- kažejo naslednje številke. L. 1940. je imela 37.500 knjig, predlanskim 40 000 in lani 43.000. Silno je tudi narasel promet; izposojenih knjig (to se pravi, kolikokrat so bile izposojene posamezne knjige) je bilo 1 1940 190.421, predlanskim 245 184 in lan' 362.456. Tujejezičnih knjig je bilo izposojenih 163.201. torej nad dobro tretjino — Druga navječja knjižnica po številu knjig in prometu je knjižnica Pokrajinske oclavske zveze, ki ie štela '»eta 1940. 23.740 knjig, predlanskim 24 378 in lani 24 tisoč 731: izposojenih knjig je pa bilo leta 1940 69.385. predlanskim 84^045 in lani 94 774. Ljudska knjižnica je štela leta 1940. 16.665 knjig, predlanskim 17.354 in lani 18.142. Izposodila je leta 1940. 25./25 kniig, predlanskim 30.555 in lani 48.388. — Javna knjižnica za dvorski okraj je imela leta 1940 13.521 knjig, predlanskim 14 230 in lani 14.315: izposojenih knjig jc bilo leta 1°40. 12.489. predlanskim 13.450 in lani 15.875. — Najmanjša je knjižnica Splošnega ženskega društva, ki je imela leta 1°40. 7200 knjig, predlanskim 7400 in lam 7500: izposodila je pa leta 1°40. 3500 knjig, preolanskim 4000 in lani 6000. Vse javne knj:žnice v Ljubljani so štele lani 107.688 knjig Že te številke kažejo, da 60 naše javne knjižnice pomemben činitelj v kulturnem življenju prebivalstva. DNEVNE VESTI — Smrt znamenitega pianista. Odlični pianist Karel Cernć je nenadno umrl na Dunaju, star 46 let. Pokojnik je bil uč:telj na solnogra.skem glasbenem zavodu »Mo-zarteum<*. pozneje pa dvorni pianist v Bukarešti. Zaradi svoje virtuozne igre je zaslovel po vsej Evropi. — Komorna glasba v Celovcu. V ekviru koroškega glasbenega društva je bil ustanovljen poseben odsek za gojitev komorne glasbe. Posebno skrb bo posvetil novi odsek gojitvi domačih koncertov. Na sporedu sedanje koncertne sezone je več komorn'h večerov. :Avto-montaži«: d. d. v Ljubl.indi je bil zaradi arnrU izbrisan prokurist Dane Zalesjak. — Zaključena je likvidacija tvrdke Molos. trgov-sko-industrijske družbe z o. z. v Ljubljani. IZ LJUBLJANE —lj Lepo vreme med prazniki ? 2e vče_ ral se nam je obetalo lepo vreme in popoldne se je v resnici začelo jasniti: začel je pa tudi vdirati naglo mrzel zrak od vzhoda, tako d^ se je zaradi hitrega mešanja topili rn mrzlih zračnih tokov pooblačilo. Kljub burji pa je ostalo včeraj še precej toplo: najvišja temperatura je dosegla 15.10. Ker je ostalo oblačno tudi ponoči, davi ni bilo hladno. Damašrja najnižja temperatura znaša 10.2«. Zračni tlak je včeraj neprestano naraščal in tudi davi je kazalo, da bo še narasel. Zato upamo, da bo prihodnje dni lepo vreme. Morda se bo zjasnilo že danes. Seveda pa še ni povsem zanesljivo, da bo vreme lep? v nedeljo *n na praznik, kakor si ga vsi želimo. —lj Sprejem v eksekutivno policijsko službo. Uprava policije pozava vse ome. ki so se priglasili za sprejem v eksekutivno policijsko službo (t. j. za službo na terenu v uniformi), da se dne 29. oktobra 1943 dopoldne osebno javijo v šentpetrski vojašnici pri poveljstvu policijske straže. Upra. va policije. —lj I. mo$kn mescanska šola v Ljubljani {Prulej začne z rednim poukom v četrtek dne 4. novembra ob 8. uri v poslopju meščanske šole na Viču. —lj Krojaški mojstri, ki uporabljajo za ogrevanje likalnikov posebne peči, ki jih je mogoče kuriti samo s koksom, naj se javijo pri Odseku za obrtništvo v č*>povi ulici 1 najkasneje do 2. novembra predpoldne. —lj Knjige V°dntkove družbe so že v tisku. Izidejo pa konec novembra. Vsak član prejme letos za 24 lir Vodnikovo pra-tako za leto 1944 in povest Ivana Mati čiča »Petrinka«. Naklada knjig je omejena, zato prosimo vse gg. poverjenike in direktne člane, naj se čimprej prijavijo, da ne bodo ostali brez letošnjega knjižnega dara Vodnikove družbe! —lj Zadružna hranilnica v likvidaciji, Ljubljana, Dalmatinova ulica, izplačuje od 1. novembra 1943 dalje ob uradnih urah svojim vlcžnikom na hranilne knjižice in v tekočem računu 50(petdeset)0/* kvoto. —lj Učbenik za angleški jezik, ki ga je priredil univ. lektor prof. dr. Janko Kotnik, bo izšel začetkom prihodnjega meseca v založbi knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani. Kdor učbenik v imenovani knjigarni (Selenburgova 3) ▼ naprej naroči do 30. oktobra t. 1.. ga dobi za 50 lir. —lj Bogato se Vam povrne izdatek, če si nabavite Sičevo »Knjigovodstvo«. Knjiga Je enako primerna za obiskovalec tečajev, kakor za samouke Izdala Jo je knjigarna Tiskovne zadruge, selenburgova 3: dobite pa Jo tudi v drugih knjigarnah. —1J Bnrgundec, staro belo vino. zelo dobro, toči gostilna Lovšin! —lj Izvstno tirolsko vino toči gostilna Lovšin Odlična domaČa kuhinja! Objave Slovenskega Rdečega križa Svojce konfirfrancev. internirancev in vojnih ujetnikov, ki so prebivali v Ljubljani, pa se še nis? vrnili iz Italije, vabimo, da se zglase v pisarni poizvedovalnega oddelka v Narodnem domu radi akcije za njihov povratek. Slov. Rdeči križ potrebuje sledeče podatke: ime in priimek, rojstno leto in kraj. očetovo ime, prejšnje bivališče, sedanje bvališee in epis družinskih razmer. Vljudno prosimo, da se zglasijo tudi oni, ki so že dali podatke Rdečemu križu. Posebej velja ta poziv svojcem kon-fnirancev v Grossettu. * Vse bivše samarijane oziroma bolničarje in bolničarke, ki deslej še niso dobili povabila k sodelovanju Slovenskega Rdečega križa, vabimo, da se čimprej zglase v sobi št. 7 Mestnega fizikata na Mestnem trgu med pol 15. in pol 18. uro, kjer bo sprejemal zastopnik Slovenskega Rdečega križa njihove prijave. Slovenski Rdeči kr:ž prosi tudi gg. zdravnike in zdravnice, ki so pripravljeni sodelovati pri akciji Slovenskega Rdečega križa, da se zglasijo isto-tam, oziroma telefonirajo Mestnemu fixi-katu (v dopoldanskih urah). * Slovenski Rdeči križ v LJubljani vabi v Ljubljani bivajoče svojce onih internirancev iz Padove, ki so dobili dele- na Gorenjskem, da se najdalje do sobote dne 30. oktobra letos zglas jo v društveni pisarni, Gosposvetska cesta št. 2-H. KL.OBTJ© ARIf A V ifir Vam strokovno oanaH, preobUka In prebarva j Vaš klobuk, da Ugleda Kot nov. — Lastna delavulua. ! Zaloga klobukov. — Se priporoča < RUDOLF P A J K , LJUBLJANA*, SV. PETRA OTSTA 8T. 38 MIKLOŠIČEVA GESTA »T. M Nasproti hotela Uneo©) DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Petek, 29. oktobra, ob 16.3u: Cvetje t jeseni. Bed Prvi. Sobota, 30. oktobra, ob 16.30: Kavarn i ca. Premiera. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Nedelja, 31. oktobra, ob 14: Cvetje v jeseni. Izven. Cene od 22 lir navzdol. — Ob 17: Potopljeni svet. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Ponedeljek. 1. novembra, ob 16: Hamlet. Prvič v sezoni. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Premiera Goldonijeve komedije V treh dejanjih »Kavarnica« bo v soboto. Goldonl nudi v svojem delu sliko lahkotnega benečanskega življenja, ki se razvija na trgu v kavarnici. Razni značilni beneški tipi In njihovo življenje, povezano v pester Šopek dogodkov, so snov te igre. Igrali bodo: LL pab. Cesar, Jan. Raztresen. Kraljeva. Rasberger-jeva. Danilova. P. Kovic. Milčinski. Verdonik. RtKigorsek. Režiser J. Kovic. OPERA Petek. 29. oktobra: Zaprto. Sobota. 30. oktobra, ob 16: Netopir. Opereta. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Nedelja. 31. oktobra, ob 16: Madame Bntterflv. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Strauss: »Netopir«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Eisenstein — M. Sancin, Rozalinda — Mlejnikova. Alfred — Čuden. Adela — Ribičeva, Blind — Jelnikar, Falke — B. Sancin. Frank — Janko, Orlovski — Drenovec, Ida — Japljeva, Me-Lanija — Koširjeva. Zaba — Rus. Dirigent Samo Hubad, režiser E. Frelih. koreograf P. Golovin. UMUEMAT0GPAP hi>o umor* racfoa 43.2&1 Kako Je atari zv*U lisjak ukanil la-komnega mešetarja - Vatn predočuje sijajna burka PRODANI STARI OČKA Josef Eichheim, Krna Fentsch, Winie Marku«, Oakar Sima Itd. Predstave: Ob 15.30 in 17.30 uri. Genoveva Fox: 22 DEKLE Z MEJE Roman Prekinila se je in obrnila režnje slanine, ki so se pekli v ponvi. »Snoči sem že pomislila, da je Mojzes kar smešen s svojim besedičenjem o juncih. Prav nič se ne bom čudila, če se je oče na smrt prehladi].« je zlovoljno dodala, ko je polagala slanino v skledo. »Do kože je bil moker, ko je nazadnje prišel domov.« »Ali vam nisem zmerom pravil, da je Allen krjalist?€ se je oglasil dedek Owens in tako Jezno zavihtil palico, da bi bil za las izbil gospe Owensovi skledo iz roke Izabela Je molčala. Čutila se je krivo. Da ni bfla zatajila svojega srečanja s Petrom, ko ga Je takrat, septembra meseca, zvečer dobila ob reki. se cee najbrže ne bi bil dal premotiti Allenovi istoriji. Pri zajtrku so se pomenkovali odrasli člani družine samo o dogodkih minule noči, in bolj ko so jih premlevaH. bolj ogorčeni so bili. »Tja pojdem in mu povem, kar mu gre,« je rekel oče Owens in vstal izza mize. A pot do soseda je bila odveč. Komaj je bil izrekel svoje besede, je že potrkalo na KUNO MATICA I »Jelo o £2-41 Kolonialni velefiim* Epična borba smrt prezirajočih znanstvenikov v afriških pragozdovih preti muhi tse. tse, povzročiteljici spalne bolezni . . Originalni posnetki pragozdov in zveri ... Zamorski plesi ;n glasba! GERMANE« V glavnih vlogah: Luis Trenker, Paul Petersen in Lotte Koch. Predstave ob delavnikih ob 15. in 17.30 url. V nedeljo in na praznik ob 10.30, 18.30, 15.30 m 17 30 Tel.27_30 KLNO SLOGA Tel. 27-30 Pravi HANS ALBERS-ov fflm. poln življenja, Jovtipov, napet, v sijajni opremi in najboljši zasedbi, dramatičen, obenem poln humorja je Tobis-ov velefiim BARON TRENK Sodelujejo Kathe Dorsch. Slbil!«3 Schmitz, Oskar Sima in mnogo drugh najboljših umetnikov. Režija: H. Selpin Predstave ob delavnikih ob 15 in 17 Priskrbite si vstopnice v predprodaji! škofijska dobrodelna pisarna v Ljubljani. Miklošičeva 7 — prireja od 31. oktobra Jo vštetega 7. novembra teden milodamosti. Te dni naj bi si vsakdo kaj pritrgaj in daroval za lajšanje velike bede, ki jo je pri nas povzročila vojna. Ce bi Ljubljančani ta teden darovali v socialne namene vsaj toliko, kar tedensko izdajo za pijačo, kajenje, kino in drugo zabavo, bi se nabrali lepi stotisočakif ki bi mnogim lajšali gorje siromaštva! K premožnim boj o te dni poslane posebne prošnje na dom za darove. Na to bod:> te družine obiskali pooblaščenci škofijske dobrodelne pisarne z nabiralno polo. Vsej javnosti pa bo dana prilika v nedeljo 7. novembra, da vsak po svojih močeh prispeva, kolikor more za lajšanje sedanje bede. V vseh ljubljanski cerkvah se bo to nedeljo p »biralo za dobrodelne namene od škofijske dobrodelne pisarne. V nedeljo 31. okt. in na praznik vseh svetnikov in na vernih duš dan bodo pooblaščeni nabiralci pobirali mile darove na ljubljanskem pokopališču. Mesto cvetja :n vencev — darujte miloščino v počeščenje in pomoč svojim ranjkim! Vsak Slovenec naj te dni žrtvuje kar le more za begunce. sA-ote, pogorelce in vse druge vojne žrtve! Škofijsko karitativno tajništvo. Za zaščito pred letalskimi napadi morajo biti pndstresja v notranjem okolišu mesta popolnoma izpraznjena. Hišni starešine naj jih večkrat pregledajo, če so gospodarji in stanovalci ustregli tem predpisom. Knjižne novice Založba Plug« je pravkar izdala knjigo, ki jo je treba uvrstiti na sredo med pripovedništvom in .strokovnim slovstvom in ki jo bodo pozdravili val iskreni prijatelji narave: :>Gczclovi in vode vabijo«; napisal jc je znani lovski pisatelj dr. Janko Lckar. številni čitatolj: ga poznajo že iz opisov lova in živalstva, objavljenih v časopisju. — Knjiga ie precej obsežna, saj obsega nad 300 strani. Ilustrirana je obilno, saj so pa tudi zbrane slike šestih slikarjev, odnosno risarjev: H. Gagern, I. Gorup. M. Kambič, R. Mudlack. N. Pir-nat in L Sajevic. — Knjigo sestavlja več samostojnih spisov, ki jih druži, da so v vseh opisani lovi. bodisi na divjačino ali na ribe: lovi, ki jih je doživel pisec sam, pa tud značilni lovi na Cerkniškem jezeru pred 200 leti Po slogu je skoraj vsa vsebina tista zvrst pripovedništva, ki se giblje med liričnim opisovanjem narave in reportažo o lovu. Pisec je dober poznavalec narave in iz jezika zna izvabljati ubranest, ki prijatelja narave prevzame na prostem, kjer doživlja notranje pokrajinsko lepoto in mu tudi pri krvavem lovu ne zakrkne srce. Vendar se zdi, da je večina opicov bliže reportaži kakor pesniškemu doživljanju lova. Vsekakor je nekaj opisov pravih biserov te vrste pripovedništva pri nas. — Po slogu pa spadata drugam vsaj »Prvi srnjak«, ki je lovska humoreska, in »Spomini gospoda Mačka«. Knjigo zaključuje nekaj lovskih vraž, ki bi jih zbiralec menda lahko nabral za celo knjigo. Knjiga nudi več kakor od nje pričakuje*: saj niso v nji le močni opisi iz življenja v naravi, ki vplivajo tako blažimo na srca. temveč tuđ' poučni spisi in številne zanimive zgodovinske drobt^ne. Skrb LJubljane za brezdomce Ljubljana^ 29. oktobra kakor smo le pred tedni poročali, je mestna občina ljubljanska prevzela skrb za inter- nirance, k: so se vrnili iz raznih italijanskih taborišč, prav taki. pa tudi za begunce, ki prihajajo z dežele v zavetje na^e^a mesta. V začetku je me^rna občina skrbela za nad 2000 oseb fn jim dajala streho z vso preskrbo ter v ta namen do srede oktobra porabila KHKuOO lir samo za hrano, saj je v tem času svojim oskrbovancem razdelili 40 0011 zajtrkov blizu 15.000 kosil ter nad 10.500 večerj. torej ske raj 50.000 porcij. Vsak oskrbovanec ie dcb'1 na dan po pd* kilogramu kruha, vsi skupaj *o pa do sreoe oktobra dobili ojoo kq kruha Razen preskrbe ie mestna občina mnotjim priskrbela za-Iužek m rudi trajne službe, druge pa je odpravila domov aii k svojcem, še vedno pa ima na Led ni. kjer ie tako v šoli nastalo neke zavetišče, nad 220 moških, žensk in otrok. Tudi za te skrbi občina, vendar jih pa blizu 90 hodi na delo ter žc sami za&lužijo za hrano, stanujejo pa šc vedno na Ledini. Kdor nima stalnega zaslužka n rad prime za delo. dobi popoldne in zvečer boljšo hrano. V tem zavetišču za brezdomce je mestna občina ustanovila tudi posebno pisarno za vr-nivše se intemirance in za begunce, ki bo zbirala tudi darila za oskrbovance. Obenem daje pisarna vse informacije o internirancih. ki so se že vrnili, prav tako pa tudi o beguncih, ki i z vseh strani dežele prihajajo v LjUh-! ljano. Tako prvi kot drugi so potrebni oblete, perila in obutve, predvsem pa seveda zaposlitve in zaslužka. Dobri ljudje naj 9e z zaupanjem obračajo na pisarno, ki bo skušala vsakemu ustreči. Razumljivo jc, da brezdomci, k-, so z veČine izgubili prav vjse. prav radi popri mejo za v*a-ko delo. vendar se pa s takim, večkrat samo priložnostnim zaslužkom ne morejo obleči, zato pa prosimo na« dobrosrčno javnost, naj tem nedolžnim žrtvam vojne rade pomaga na kakršen koli način. Pomisliti moramo, da so brez lastne krivde brez strehe in kruha, zato jim pa ponudimo predvsem delo m zaslu/ek. enako jim pa pomagajmo z obleko, perilom, obutvijo in podobnimi stvarmi, seveda pa tudi z darli v gotovmi. da jim mestna obč na nakupi najpotrebnejše stvari. Kdor želi kaj podariti, naj sam prinese v pisarno v šoli na Ledini, ali naj na pisarni naznani svoj naslov, pa bo po darilo prišel mestni uslužbenec • posebno legitimacijo, ki : Avstrija se je tedaj vojskovala s Prusijo. ki je imela že urejeno zdravstvo. Marija Terezija je povabila Nizozemca Van Svvietena. da bi organiziral javno zdravstvo v Avstriji. Tedaj je bilo v Avstriji zelo malo zdravnikov. Promoviranih doktorje*-zdravilstva je bilo nekaj le v večjih mestih. Razumljivo je, da je zradi tega tem t> lj cvetelo mazaštvo. Za izobrazbo zdravniškega naraščaja so pa pogrešali visokih šol. Von Svvieten je začel ustanavljati strokovne šole, in sicer babiške ter tečaje za kirurge. V dobi Jožefa U. so začeli ustanavljati kirurške šole v glavnih deželnih mestih. Na teh šolah so učili doktorji medicine. Dokler še ni bilo lice jev, kjer so izobraževali kirurgi, so ranocelnikom podeljevali licenco, ki je bila enakovredna patronatu kirurgije. Ranocelniki so se smeli udejstvo. vati le v podeželskih krajih kot ^civilni de-želn: ran«>celniki . Tudi v Ljubljano n s > smeli, zato so se pa raaselili v preimestjih. Liceji so podeljevali šolanim ranocelnikom naslov -preizkušeni ranocelnik.. ljudje ao p«a uporabljali ime *Bader<=: — palar- Ko so bili ustanovljeni drživni liceji, so dobile tudi stare univerze, ki so že imele medicinsko fakulteto, posebne oddelke za posebni dveletni kirurški tečaj. V večjih mestih, kjer ni bilo univerz je država ustanoviJa posebne kirurške šole, največ leta 1782. Ljubljana je imela že 1. 153G. neke vrste višjo šolo. ki so jo ustanovili deželni stanov m ki je imela že v 17. stoletju fiAozaf?ki in bogoslovni pouk. To šolo je država, podrta-vila in 1. 1782. ji je pridelila >me koruznem diugem letniku pa p• !■ ' ;• komis.jo učiteljev in mostnih kirurgov Komisija jim je po izpitu podpis 'a :ipl n*o in jih zaprisegla, kandidati so pa m« »rali ho pred izpitom izpričati, kam bodo šli v prakso. Pozneje so semestralni izpitti OdpadH. Kandidati so pa bili dolžni polagati izpit 13 kirurgije in porodništva in sklopili i7q>it_ Galdonijeva komedija: ,,Kavarnica" Premiera bo v soboto 30. V m. vrata in predmet njegove jeze je stopil v kuhinjo. »Dobro jutro,« je voSčil Allen in se prijazno nasmehnil vsem po vrsti, od dedka do najmlajšega otroka. Molk mu je odgovoril. Dedek je povsem nepričakovano zavihtil svojo palico in za-vpii: »Lojalist ste, Allen, da veste!< »Saj ne gre za to, kaj sem. Rad bi le zvedel, ali ste snoči dobili tiste lopove, John. Strašno zal mi je bilo. da sem moral izpreči. A moja stara kljusa me je postila na cedilo. Šepati je začela, m jas .. ■< Beseda mu je obtičala v grlo, ko je videl, kako nejeverno ga gleda vsa družina. »Tihotapcev nismo dobili, ker ▼ gozdih sploh ni bilo žive duše, ki b! jo bilo moči dobiti. Mislim, Allen, da sam najbolje ve«.« je premišljeno m hladno rekel oče Owena. Toda žila na čelu mu je nabreknila in oči so mu sasrsale. kot nh Izabela ie ni bila videla. Allen je zameaikal pod košatimi obrvmi. >Nu, mi. John, stara prijatelja sva — te ce ti rečem —a Tedajci ne je utrgalo Opjiiih is globina grla: »Nikar sde ae rod, ko v«*, do bi bilo log!« Allenaova past je alotala kvišku, pa je takoj spet omahnila: »Vsa to boi kasneje Ljubljana, 28. oktobra Gol Ioni. nestipni dedič Commedie deli' arte. ki jo je pomagal pokopavati, ko je še živela —; Goldoni., zapisovalec ustnega izročila, in posnemaJec njenih tipov; Goldoni. živa cionique scandaleuse. komentator vseh dnevnih senzacij, verni slikar svojih neminljivo lepih rokokojskih Benetk in njenih skritih kotičkov, njenih nastrojenj in značajev, je spletel okrog takratne senzacije — kave — in kavamic zgodbo. l3hko in lahno kakor kavn s«»par, ki uhaja iz ročke . .. * * * * Zgodba ^Kavarnice« temelji na nastanku pivih kavarnic in v njej razpleiajoćih se vsakdanjih težav in težavic, človeških zmot in prestopkov*, razvad in navad, strasti in vsega, kar prinaša površno južnjaško življenje. To je zgolbica o vetrn n Stvu in kvarto-pirstvu, snedenosti in razsipnosti, kleveti iin zakonoliimstvu, a \'sc lahkotno kakor scherzo — morda je menuet, morda ga-votta — ? * * * Kava je os, okoli katere se sučejo dogodki, kajti ob vsaki priložnosti — ponoči in podnevi, v vese.ju in žalosti, sredi naj-t>'lj bum h prizorov zveni klic: »Prinesite kavo!«. Tako je torej kava senzacijona.hra čarobna in zdravilna pijača, je strup in balzam in je prikazana feavarndca kot kraj radosti in gorja, čenč, spotike in priznanja, zakaj ona je postala prizorišče vseh zapletov in razpletov. 1 Osrelnji lik igre je Don Majrzdo (Cesar), čvekač, obrekovalec. Je bi ena najboljših mmmmsmmmmmmmammammmmammmmmmammmmmammam drugače presojal, kadar mirno premisl:š. Takrat se lahko brez jeze —c Pogledal je okrog sebe. Ženske so pobe-šale oči, samo dedek ga je gledal kakor pes vclka. »Za danes bo nač menda bolje, če —< »Za vse čase bo bolje, Allen, če se boste ti in tvoji ljudje ogibali te hiše,« je trdo odsekal Owens. »Ti in tvoji ljudje,« je mračno ponovil in stopil k vratom. Težka hrastova vrata so se treskoma zaloputnila za Allenom, ko je brez besede odšel. »Oh,« je Ovvens malone zastokal; nato je vzel kučmo in sel po svojih opravkih v skedenj, Jožef pa njemu za petami. Gospa Ovvensova se je umaknila v jedil, no shrambo in jela posnemati rumeno smetano, takisto naglo, kakor da je vsaka minuta zlato. »Kaj pa je?« se je začudila Polrv ln pogledala najprej Izabelo, nato pa deda. »Kaj je očetu Allenu —?« »Lep oče!« je dedek zarjovel. »Lažnivec je. tihotapec, lojalist!« Folij ga ni razumela, kaj hoče reči. Vsa osupla je zaatrmela v Izabelo, ki je bila tako strasno bleda, da jo je mlajša sestrica nehote zgrabila za roko: j Goldonijevih f-gur, značaj Molierovega kova. * * * Glavni Junak igre jc trgovec BugetUO (Jan) razsipnež in kvarto»p toc, ki kole»lxi med dvema poloma: dobroiušmrn poštenjakom, kavarn i Carjem Ridolfom , let skrbi za intermozze in ima dva poanagnča, ♦ * * V režijskem pogledn je ta komedija ar -činjena z nekaj pevskimi viožki, improviziranimi pesrnimi; čas karnevala je označen s pohodom mask. Dejanje se goxli v kotičku Benetk. Inscenacija je inž. Franza, reži*ar dela je J. Kovic, muz£k*dnje vložke pa jo komponira! D. Zebre. Ma&a SL Več krav kakor ljudi Čudno se sliši in vendar je res, da j« na svetu dežela, kjer je več krav kakor ljudi. To je Nova Zelandija. Na tisoč prebivalcev pride tam 1233 molznih krav. Nova Zelandija šteje 1.500.000 prebivalcev, krav ima pa. 1,900.000. Novozelandcem to, rej mleka ne more primaijkovati. Danska je sieer na goveji živini naj bogate jiša dežela sveta, vendar pa, pride tam na 1.000 prebivalcev samo 444 krav. BELE2NICA KOLEDAR rjones: Petek, 29. oktobra: Ida, NaroJ*. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Germanin. Kino Sloga: Baron Trenk. Kino Union: Prodana stari očka. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Dr. Kmet, Čiri Metoiova št. 43; Trakoczv ded., Mestni trg 4; U star, Selen, burgova ulica 7. SADIO LJUBLJANA PETEK, 29. OKTOBRA 8.30—8.00: Jutranji pozdrav! 9.00—9.13: Poročila v nemičtni in slovenščini. 12.20—12.30: Glasbeni uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Glasba za razvedrilo. 144)0—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15 oo. Opoldanski koncert. 17.00-17.15: Poročila v nem-»čini ln slovenščini. 17.15—17.45. Popoldanski koncert. 17.45—18.00: Iz pesniških zbirk. 19 00— 19JO: Virtuozna glasba. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.45—2000: Mala medlgra. 20 00 dO 20.15: Poročilo v nemščini. 20.15—21.30: Kon- cert operne glasbe: igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario dijanec. Sodeluje: sopra-nlstka, Ksenija Videli ln tenorist Drago čuden. 21-30—22.00: Dunajski valčki. 22.00—22.10: Poročile, v nemščini.