30. številka. Ljubljana, v četrtek 6. febrnvarja. XXIII. leto, 1890. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan sveder, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vb t ro-oger sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa h- po lO kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., 6e so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravni&tvoje v Gospodskih alicah fit. 12. Opravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V lijnl»lfaiii G. februvarja. Ogerski pravosodnji minister Szilagyi je v ogerskej zbornici poslancev naznanil, da vlada pripravlja predlogo, s katero se bodo premenile določbe o verifikaciji volitev. Na Ogerskera se bode uvela angleška naredba, da ne bode volitev več verifikoval državni zbor sam, temveč bode se o njih razpravljalo pred sodiščem. Nekdaj je ogerska vlada mislila na tako premembo, pa je bila misel opustila, ker je bilo pričakovati prehudega upora od zbornice poslancev. Vlada pa tudi najbrž sama ni hrepenela po takej spremembi, ker baš volitve vladnih pristašev so na Ogerskem navadno polne madežev. Nerednosti pri volitvah so na Ogerskem tako velike, da je baš zaradi njih bila začela padati veljava parlamenta v očeh naroda. Saj je opozicija naravnost očitala vladi, da volitve dela popolnem po svoji volji, da torej parlament nikakor ni izraz narodnega mnenja. Mnogega poslanca volitev je pa bila tudi zares tako omadeževana, da smo se na ravnost čudili, kako da se predrzne mož še nadalje Bedeti v zbornici. Vlada sama bila je prisiljena, storiti kaj v tej zadevi, če ni hotela, da parlament izgubi vso veljavo, narod pa postane popolnoma ravnodušen za vse javne zadeve Parlament, kateri bi se ne mogel več opirati na narod, do katerega bi prebivalstvo bilo popolnoma ravnodušno, bi tudi ne imel več toliko moralne moči, da bi mogel svojo voljo diktovati drugej državnej polovici, kakor so jo do sedaj Madjari. Torej je bilo tudi v interesu veljave Ogerske, kakor v interesu vlade, da se kaj stori v tem oziru. Le tako si tudi moremo tolmačiti, da se je vlada ogerska odločila za tako reformo. Pred leti je tudi v avstrijskem državnem zboru se bila sprožila taka misel. Predlagal je tedaj grof Coronini, če se ne motimo, da se verifikacije poslancev izroče" sodišču. Ta predlog je pa tedaj bil zadel na znatne težave. S češkega tabora se je ugovarjalo, da bi taka reforma le omejevala delokrog parlamenta in zmanjševala veljavo njegovo. Še večje pomisleke so pa gojili proti taki reformi Poljaki in so zato imeli seveda svoje posebne uzroke. V Galiciji so volitve vrše čudno, kajti čisto LISTEK. Na deželi. (Izvirni listek „Slovenskoga Naroda".) (Konec.) Cesto, ki vodi na velikem kolobarji v grad, spaja z vrtom mehka stezica preko malega gozda. Usedel sem bo in utopil se v misli. Žal mi je nekako bilo, da nesem šel z gospodo. Pozabil sem na zajca, a predmet mojih misli postala je — Danica. Grozno mi je bilo pri duši, če sem samo pomislil na to, da bi kdo drugi Danico kdaj imenoval svojo ženo. Zopet sem mislil, kako bi lepo bilo, da mi je usoda podelila izim znanja tudi kupov zlata . . . Ni li voz drdrul mimo? . .. Mrači be že. Ura pokazuje na pol osem. Nekdo mi zatisue oči. „Ugani, kdo je ?" Jaz sem pa znal, dobro znal, kdo ima tako mehke, lepe roke in čegav je ta nežen glasek. „Danica, sladka Danica!" eem dejal. Pozabil sem in oprostil sem ji precej, da je odšla v trg ; vesel sem bil, da ni ostala tudi na plesu zvečer. nenaravno je, da bi 2l/a milijona broječi rusinski narod ne imel skoro nobenega zastopnika v državnem zboru, ako se pri volitvah vrši vse zakonito. Pa saj smo po raznih listih dovolj čitali o pritisku pri volitvah na Gališkem. Ker so pa Poljaki in Čehi najmnogoštevilnejši stranki na desnici, je naravno, da se je ta predlog zavrgel, zlasti ker mu večina že zaradi tega ni prav zaupala, ker je prihajal od nasprotne strani. Mi smo se brž tedaj bili izrekli za ta predlog. Nam je le za stvar, ne pa za to, kdo jo predlaga. Mi bi nikakor ne mogli odobravati, če bi se kak dober predlog le zategadel zavrgel, ker ga je morda predlagal Plener ali Menger. Popolnoma prav je pa, da se predlogi opozicije bolj skrbno in pozorno pregledajo, da nas nasprotniki ne ujamejo v mreže svoje. To bi se pa z omenjenim predlogom ne bilo zgodilo. Ugovor Čehov, da bi tak predlog škodoval veljavi parlamenta, se nam ne zdi osnovan. Gotovo bi se v Angliji ne bili izrekli za tako naredbo, ako bi pretila parlamentu, saj baš angleški parlament posebno skrbno varuje pravice parlamenta celo kroni nasproti. Taka naredba bi poprej povzdignila veljavo parlamenta, ker bi se potem ne moglo temu ali onemu poslancu očitati, da sedi v zbornici po milosti državnozborske večine, nihogokrat se pri verifikaciji ravnajo bolj po političnih ozirih, nego po zakonih. Vsaj skušnje nas tako uče*. V istrskem deželnem zboru zavrgli so volitev poslanca, proti katerej ni bil uložen noben ugovor, kateri celo pri volitvi protikandidata imel ni in je bil jednoglasno izvoljen. Za svoje postopanje večina ni imela druzega povoda, nego da politično mišljenje dotičnega poslanca večini ne ugaja. Da je tako na-silstvo krivično, nam še praviti treba ni, pa vender proti temu nasilstvu nemarno nobenega pravnega pripomočka. Taki dogodki pač ne povzdigujejo časti kacega zastopa. Na drugi strani se pa večkrat odobre) volitve, proti katerim je mnogo utemeljenih pomislekov, ali se pa verifikacija tacih volitev zavlačuje. Spominjamo se, da sta se v deželuem zboru pruskem dve volitvi zavrgli prav na konci postavodavne dobe, zadnji dan deželnozborskega zborovanja. Do- Stopila je bila na cesti z voza, pa je po stezi prišla, j sluteč, da sem jaz tu. „Kako pa, da si že prišla, zlata moja Danica !u ,No, je li Ti žal, da sem že tu?" vpraša me nagajivo. — „Čudno vprašanje! Vesel sem tega, da bi celi svet objel, kakor sedaj Tebe. Čudim se samo, da Vas ni mikalo ostati tudi na plesu." „Meni je bilo do glasbe, ne do plesu. Ali oficirji so še ta užitek pokvarili. Res je bilo, kakor si Ti dejal. Oficirji bo sedeli pri mizah in pili so, strašno so pili. Ko so se upijanili, počeli so tuliti in žvižgati ono, kar so godci svirali. Mislila sem na Wagnerja v Faustu : Sie toben, wie vom bOson Geist getrieben Und nennen's Freude, nenuens1 Gcsang . . . Jeden je posebno upil. Najrajše bi mu bila rekla z Goethejem : Weh' mir, icb bin verloren ! Gebt B*umwollo her, der Kerl sprenget mir die Ohren. To so ti ljudje. Ti bedaki misle, da s takimi glupimi šalami imponujejo razumnikom na deželi in da kiasni spol božanstveno zabavajo. Tudi brat se je jezil, svakinja ne manje. In sedaj, evo nas doma ! tična poslanca sedela sta torej vso volilno dobo v deželnem zboru, govorila in glasovala, dasi nesta bila postavno voljena. Tudi v avstrijskem državnem zboru sede po-Blanci, katerih volitve še neso verifikovane, dasi že teče peto leto, odkar so izvoljeni. Temu pa gotovo ni povod prevelika težava preiskovanja vse volilne zadeve, temveč drugi politični oziri. Tudi taki dogodki ne povekšavajo baš ugleda parlamenta. Sploh ne gre, da bi bil kdo sodeč v lastnej zadevi, ravno tako bi tudi parlament ne smel soditi o volitvah svojih članov. Mi ne trdimo, da bi tudi sodišče vselej objektivno sodilo, a vender od sod ca v tacih zadevah smemo pričakovati več nepristranosti, nego od mož, ki so v vednem političnem boji, in sodeč bode moral tudi svoj izrek utemeljiti. Sodišču se pa tudi ne bodo izročile vse volitve, temveč le one, proti katerim je uložen ugovor. Dokler ne bode o takej volitvi sodišči izreklo svojega mnenja, tako dolgo dotični poslanec ne bode Brnel v zbornico To je tudi pravično, ker le oni sme narod zastopati, kdor je pravilno voljen, ne pa oni, ki si je mandat kakor si že bodi pri-sleparil, ali na kakšen drug način pridobil. Sodišče bode pa 3tvar seveda kolikor se da hitro rešilo in je ne bode odrivalo mesece in mesece ali pa celo leta in leta. V parlamentih se pa tudi mnogo časa po nepotrebnem potrati z verifikacijami volitev. To se vidi zlasti v francoskej zbornici, kjer so blizu 40 sej potratili za verifikacije poslancev. Ta čas bi se pač dal bolje porabiti. Sodišče bi za verifikacije niti polovice toliko časa ne potrebovalo, pa bi vender volitve temeljiteje pretreslo. Ker so sodišča nezavisna, bi tudi potem vlada ne mogla tako pritiskati na volitve. To bi bilo posebno za nas Slovence ugodno, ker vladni aparat je navadno deloval le proti nam. Na Kranjskem je morda sedaj nekoliko bolje, na Koroškem in Štajerskem pa Še vedno od deželnega načelnika do zadnjega sluge pri političnih uradih delajo proti nam. Tudi se je bati, da se odnošaji za nas še neugodneje zasučejo. Da sta imela o volitvah v okrajne zastope na Štajerskem — Kaj je pa Tvoja profesorska učenost delala? Puška pokazuje, da si lovil. A kje je plen? — Ali ni bilo sreče ? . . .u Bil sem v nepriliki. Nesem vedel, dali bi pri-povedal svojo lovako nezgodo, ali bi jo zamolčal? Ni dala miru, dokler ji nesem pripovedoval vse dogodbice današnjega popoludneva Kako srečno se je smejala! „Vidiš, vsega tega ne bi bilo, da si šel z nami, čeravno ni bil koncert veliko vreden. Meni bi bil krajši čas, a bratu in svakinji tudi. Prav Ti je!" Dražestna je bila, ko me je tako resno gledala in kregala, — jaz sem rad poslušal in nič ji nesem zameril. — Spet sem jo objel, na one ru-deče ustnice sem pa pritisnut dolg, dolg poljub. „Pusti me!" je dejala. „Klobuk mi boš pokvaril!" „Kako je neroden!" „Snemi ga! saj si mnogo lepša brez klobuka." »Zdaj se bo pa laskal--prej je pa po mrtvih zajcih streljal . . .u „Gledaj ti njih — kako se tu ližejo in zaljubljeno gledajo!" oglasi se njen--brat. »Jaz jih pa iščem po vrtu. Pobelita stvari, pa hajd z menoj v grad na — Bodbo! Take stvari se morajo strogo kazniti! Vidiš, vidiš! Še devetnajst let nesi odločevati le vlada in potem zastop sam, bi še danes Slovenci bili v Celjskem zastopu v manjšini. Ker je pa govorilo sodišče, se je pa stvar zasukala. Ravno tako bi se razmere v meševitib deželah za nas zboljšale, ko bi o veljavnosti deželno- in dr-žavnozborskih volitev imelo razsojati sodišče. Za to moramo le obžalovati, da se taka sprememba ni že uvela, kajti bila bi le pouzdignila ugled parlamenta in pripomogla pravici do veljave. „Norddeutsche" in polkovni Stoffel. Nedavno omenili smo v uvodnem članku knjižice, v katerej ie francoski polkovnik Stoffd Bkušal priporočati in zagovarjati nemško-francosko zvezo, torej tako nenaravno in čudro stvar, da je čitatelj takoj moral priti do sklepa, da so v rečenem spisu že slepcu očivestni nasledki marazma. Polkovnik Stoffel je v svojo knjižico samega sebe storil smešnega. Od vseh stranij se mu rogajo, češ: „si tacuisses . . ležal bi lahko na lavorikah, ki si jih bil pred 1870. 1. s svojimi izvestji res zaslužil. Tako pa je z nepremišljeno knjižico, katero je narekovala otročja častihlepnost, uničil iu izbrisal vse svoje prejšnje zasluge. Zaporedoma obirajo to francoski in ruski listi in nekateri mu kar robato očitajo, da se mu možgani mehčajo. Ne dovolj na teh ostrih kritikah, oglasil se je proti njemu še vodilni list Berolfnski. „Norddeutsche Allgemeine" priobčila je oficijozen odgovor iz prvega vira proti brošuri Stofflovi, kajti tudi njej Be je potrebno zdelo, strezniti z mrzlim curkom sanjača Stofrla. „Norddeutsche" piše : „Polkovnik pl. Stoffel trdi, da mu je Bismarck sam pripovedoval, da so se mu v Kraljevem Gradci od vseb stranij delale ovire, da bi sklenil mir z Avstrijo. Zlasti da mu je takratni kraljevič Friderik Viljem strastno nasprotoval. Ministerski predsednik zaradi tega tudi ni hotel sum nositi odgovornosti za sklep miru in zato je kralja nagovoril, naj mu piše pismo, v katerem bode izjava, da jo po resnem premišljevanji sklenil, vojni narediti konec. Pripovest tega dozdevnega dogovora, ki bi naj se bil vršil 1868. 1. mej polkovnikom pl. Stofflom in sedanjim zveznim kancelarjem, je v vseh delih neosnovana. Postopanje kraljeviča je pri tem popolnoma izopačeno. Baš on in Bamo on je v Miku-lovem podpiral ministerskega predsednika pl. Bis-marcka zahtevo, da se sklene mir, akoravno je kralj nameraval nadaljevati vojno. Podpiral je to zahtevo z vsem svojim uplivom in proti drugim svetovalcem. Polkovnik pl. Stoffel zmatra za hibo, da so se pri sklepanji miru s Francosko stavili drugi iu trši pogoji, nego tedaj, ko se je končal boj z Avstrijo. Gosp. pl. Stoffel prezira uprav po francoskem načinu razliko razmer mej Nemčijo in Francosko in mej Nemčijo in Avstrijo. Prizanesljivost bi pri Francoskej nič ne pomagala, ko smo dobili bitke. Vsak učenec znaje iz elementarno zgodovine, da je Nemčija trpela cela stoletja napade svojega galskega soseda. G. pl. Stoffel sam govori o bojih, ki so se petindvajset (?) stoletij neprestano bfli mej Francijo in Nemčijo. Resnica je vsaj to, da je zadnja tri stoletja Nemčijo zadelo kacih dvajset francoskih napadov, katere so vsakikrat Francozje pričeli. KazoČ na to, razrušil je gospod Stoffel sam svojo trditev, da je bila hiba, da se po Sedanu razmera mej Francosko in Nemčijo ni uravnala zopet „m integrum", to je: ne tako, kakor je bilo do 1648 1., ampak kakor je bilo v juliji 1870. I. Ni verjetno, da bodo Francozov sosedje v bodočih stoletjih imeli več miru pred napadi, kakor pa v preteklih. Jedino sredstvo proti temu je vojaško zavarovanje. V ta namen morali smo pomakniti mejo do Vogez, da ložje odbijamo francoske napade. To zboljšanje obrambene Črte ni se zvršilo toliko v varnost Berolina, kolikor v varnost južne Nemčije. Iz Strassburga in od Weisenburga sem mogle so francoske čete kadarkoli preplavljati Badensko in Virtemberško, predno je bilo dovoli nemške vojske na mestu. To primoralo je Nemčijo, da je potisnila svojo mejo proti zahodu in pri tem dobila nazaj mejno deželo, katera se jej je poprej šiloma odvzela. Iz državnega zbora. Na Dunaj i 3. februarja.*) Po šesttedenskem počivanji sešel se je v ponedeljek 3. februarja zopet državni zbor. Auoravno so se mej tem važne pogodbe na Češkem vršile, zbornica po svoji zunanjosti ni kazala posebne pre-membe, dasi so bili poslanci v jako živahnem razgovoru. Prva seja bila je le slabo obiskana, ker mnogi poslanci še niso prišli. Grof Taaffe kazal je neko posebno zadovolj-nost na svojem lici in razgovarjal se je z levičarji več in z neko večo tajnostjo, kakor je to bilo prej navada. Videlo se mu je na obrazu, kakor da bi bil hotel reči: poglejte, kaj se mi je posrečilo, pobratil sem najveće sovražnike. Sicer pa je bila prva seja nekako suha, dnevni red imel je v sebi točke, ki duhov niso mogle posebno razburiti. Več življenja vzbudila je pa prošnja Lud. Kresnika, ki je segala v nekem zmislu v politično nasprotje mej Nemci iu Slovenci. — Predsednik Smolka odprl je sejo in naznanil smrt poslanca Grossa, potem objavil, da se je poslanec Mattus odpovedal svojemu mandatu in poslednji Č je novo voljen i poslanec Peric položil obljubo. Zatem so sledile vladne predloge in interpelacije. Mej vladnimi predlogami nahaja se tudi tudi zakonski načrt, s katerim ee vlada pooblašča, 800.000 gld. na posodo vzeti pri štajerski deželi za zgradbo novega vseučeliščnega poslopja v Gradci. Prva točka dnevnega reda bilo je prvo branje Verganijevega predloga, da bi se izdal zakon, po katerem bi se morali ne dvignjeni loterijski dobitki kot preporna lastuina pri sodiščih založiti in po katerem bi morali denarni zavodi plačevati 10% pristojbine za prepis (prenos) premoženja za zastarele dobitke. Vergani opira svoj predlog na to, da je bilo do leta 1887. 123.000 ne izplačanih dobitkov v vrednosti 28' milijonov. Ta kapital nosi židovskim bankam naimanj P/., milijon goldinarjev obrestij in na ta način imajo one nepravičen dobiček, ki se narodnemu bogatstvu in domačemu naseljen ju odjemi je. To zahteva potrebnih korakov od strani vlade. Banke naj bi se prisilile objavljati izkaze izžrebanih sreček. Potem predlaga, da bi se *) Slučajno zakasojen. 8poluilu, Danica, pa že . . . Čakaj, čakaj! A ob — J dakako ! Namesto, da ji prežene take stvari iz glave, ... no to bo sodba, da bo strah ! Jaz Bem hotel govoriti, hotel sem mu reči, da Bem mu že kanil odkriti tajne svojega srca — ali nesem prišel do besede. Izraza na njegovem lici nesem mogel videti, ker je bil že precej velik mrak. Bog zna, kaj snuje! — Danica tudi molči, samo je na pol resno na pol Šaljivo citirala svojega Fausta: Doch gehen wir! E^graut iat schon dio Welt Die Luft gekUhlt — der Nebel fiillt Am A i i i ■ i. < I Bchatzt uian e r s t daB II a u b . . . Meni je tudi prišel Faust v misel; gotovo mi ga bodo citirali, ali na onem mesti: Ungern heb' ich daB (lastrecbt aut Die Thiir iBt often — hast treiou I.auf. .. „Ujel sem ja, ujel!" de graščak svoji gospe v blagovalnici. Bil je nekako dobre volje, tudi Danica ni bila baš bojazljiva. To je dalo tudi meni poguma. „Kaj iniBliš, žena, kako bi ja kaznili, da bosta pamtila današnji dan, kakor treba. Strogo bom jima sodil, kaj meniš, Ana? Jaz mislim tako-le: Vsakako ni prav, da profesor tako posvetne misli goji, prej ko ve, da li že ima mesto, ali pa ne. Ker mi je pa danes tajnik vlade pisal, da so ga j namestili v N. profesorjem, mora biti kazen stroga: uzeli mu bomo slobodo in upregli ga v — zakonski jarem. No bo se on neoženjen po N-u. šopiril in pri materah, ki imajo odrasle hčere, zastonj obedoval in v pesti se jim smejal. — A Danica, to poredno razposajeno dekle, tudi ni manje kriva. Obsodimo tudi njo v zakonski jarem. , V predpustu Vaju bo pa naš župnik blagoslovil, pa Bog in mir! —" Hvala Ivane, sladki, stari moj bratec!" ihtela je Danica, a tudi njena svakinja. In meni je pri-krala solza radostnica, jedna onih redkih solz, ki nam slade življenje in spet sem verjel, „da neso vaa srca — mrtva" . . . Graščak je pa dejal, da si je nasmetil oko in nekako čuden izraz je imelo njegovo lice... a jaz mu še danes ne verujem, da si je nasmetil oko in da se je za to brisal. Pri večerji smo bili izredno veseli. Pa kako ne? Sklenili smo najino zaročenje. Pripovedal sem tudi svojo lovsko nezgodo, a stari oskrbnik Mato se je vil smehu. Dejal je, da ne bodem nikdar dober lovec, če ne morem prepoznati mrtvega zajca že na streljaj daleč. Rad sem slušal nauke starega lovca — a gledal sem v izročil njegov predlog posebnemu odseku , obstoječemu iz 24 članov. O tem predlogu ie dalje govoril posl. Magg, ki je zanikal, da bo banke le v rokah Židov, sicer pa je tudi za to, da bi se izžrebane srečke o pravem Času objavljale. Poslanec Pattai govori, da bi bilo najbolj, ako bi nepotegnjeni dobički pripadali državi. — Predlog izroči se posebnemu odboru 24 članov. Druga točka dnevnega reda je bil predlog poslanca Slavika in Dostala o napravi potov za silo. Načrt tega zakona določuje, da posestnik zemljišča sme zahtevati popravo pota za silo od svojih meja-šev čez njihova zemljišča proti primerni odškodnini, ako brez takega pota pravilna gospodarstvena poraba zemljišča ni mogoča. Debate o tem predlogu sta se udeležila poslanca Lienbacher in Hackelberg in potem se je načrt izročil justičoemu odseku. Potem je poročal poslanec Hren v imenu kazenskega odseka o prošnji Lud. Kresnika za neopravičeno prestani zapor. (O tej prošnji smo že poročali. Uredn ) Debata sama ni bila brez zanimivosti Po slancu Foreggerju zdi se vsota prevelika, ker Kres-nik ni niti trgovec, niti gostdničar, ampak prost posestnik. Nasprotna peticija občine Črešnjevec pravi, da je smešno o taki škodi govoriti, Kresnik hoče trgovati s svojo odškodnino kot obsojenec po nedolžnem. Kadi tega nasvetuje izbrisati besede „koliko« mogoče". Poslanec Rosen se ne ozira nato, jeli Kresnik kriv ali nekriv, on le obžaluje, da ni dotični predlog že postal zakon, on zastopa vedno načelo, da se mora krivično obsojenim odškodniua dati. Poslanec Vošnjak odgovarja Foreggerju, da je protivna peticija občine Črešnjevec dala Kresni ku povod uložiti tožbo zaradi razžalenja časti in, da so bili podpisovatelji peticijo od sodišča v Sloven-skej Bistrici obsojeni na 50 gld. globe. Svota odškodnine je stvar malovažna, ker bode vlada itak stvar preiskala. Potem govornik zagovarja poštenje prosilca in prosi ministra, da prošnjo Kresnikovo dobro pregleda. Pri tej priliki se bo prepričal o nepraviii\>s sestavi senatov pri okrožnem sodišči Celjskem in vrinilo se mu bo vprašanje, zakaj se baŠ pri Celjskem okrožnem sodišči tako mnogo nedolžnih obsoja. — S tem so se obravnave prvo seje končale, potem je predsednik naznanil dnevni red prihodnje seje in naposled je bilo prebranih nekoliko interpelacij, med njimi tudi Foreggerja in tovarišev na min. predsednika ob ustanovitvi nove Južno-Štajer-ske hranilnice v Celji proti mnenju deželnega odbora. Politični razgled. AlotraeiJe tležele. V Ljubljani, 6. februarja. Českouemiko sporazumljenje Še vedno obrača nase pozornost vseh avstrijskih politikov. Vsa druga vprašanja so nekako potisnena v ozadje. Posebno si politiki belijo glave o tem, kake pre-membe bodo sledile temu sporazumljenju. To je skoro gotovo, da se bode še marsikaj spremenilo v notranji politiki, ko deželni zbor češki pritrdi do- zorno lice svoje Danice. Mato postal je tako vesel, da je hripavim glasom in v strašnem basu zapel jedno svojih nemških pesnic: Wenn icb einmal beirat' Da mach ich'a gleicb aua: Wenu meine Frau nicbt zu Ilaua' iBt, Da bin icb Herr im llaus. — Moj svak je ukazal, da se družini natoči vina. Ko se je doznalo po celem gradu, da je Danica nevesta, oglasili so se topiči, a stari Imbro je prišel, da v ime vse družine čestita. Bil je jako zgovoren, glasno je govoril, kakor da smo tudi mi gluhi, pa sumno rudeč obraz je imel in svetle oči. No pa kdo bi mu to danes zameril! Jaz sem mu prijazno podal roko, a Imbro jo je stiskal in ože-mal, dokler ni izpripovedal, kako dolgo je že v tem gradu. Gospod Ivan, da je Še bil mal fantič, ko je on že odsiužil cesarja in prišel v grad, a Danice še ni bilo na svetu. Čisto je bil pozabil, da sem danes popoludne hotel zajca streljati, a nedelja je. »Pa Bog daj srečo, Bog jo daj!" je zvršil Imbro svoje pripovedanje in čestitanje. „ Vsako zlo naj Bog iu ta ljuba mamka božja" odvrne od Vbb in od nas!" * * govorom Dunajskih konferenc. Tudi državne poslance j je, ko so se sedli, najbolj zanimalo to vprašanje. Njihovi klubi so se posvetovali, kako stališče naj zavzamejo nasproti premenjenemu položaju. Za druga vprašanja neso kazali posebnega zanimanja. Vsi so pa menili, da je treba počakati daljši razvoj stvarij. Zaradi tega bode pa v tem zasedanji državni zbor rešii le najnujnejše zadeve, da se prej snide deželni zbor češki, v katerem «e bode položaj bolj pojasnil. Razni listi se mnogo bavijo o tem, da je čiSUi poslanec dr. Mattuš odložil bvoj državnozborski mandat. Mattuš je bil jeden glavnih staročeškib vodij, posebno je bil izveden v budgetnih zadevah. Udeležil se je tudi konferenc na Dunaji in ima baje mnogo zaslug, da se je dognalo sporazumljenje. Misli se pa, da bode dr. Mattuš najbrž v kratkem v drugi lastnosti se vrnil v državni zbor, kot član gospodske zbornice namreč. Viianje države. „Mali List" zatrjuje, da je mej HrbNklmi ministri zavladalo tako nasprotje, da bode najbrž v kratkem odstopila sedanja vlada. Ta list pa ni zanesljiv, zatorej hočemo počakati, kaj porečejo druga glasila, ki pišejo objektivno in ne mantijo občinstva s samimi aenzačnimi vestmi, kakor baš „Mali List." „Novoje Vremja" je priobčilo pismo niMkegn potovalca, v katerem vlado opozarja, da se Kitaj pripravlja za agresivno politiko. Kitajci mislijo zgraditi železnico mej Pekingom in Girinom in potem pridejo daljna ruska posestva v veliko nevarnost. Na ruskomaridžurskej meji je kitajska vlada naselila nad 50.000 naseljencev, dočim Rusija ob tej meji nema niti 15.000 naseljencev. V severnovzhod-nem kotu Mandžurije se je naselilo do 200 000 Kitajcev. Poleg tega pa ima Kitaj v teh krajih dosti dobro oboroženih vojakov. Ruski list priporoča, da Rusija pomnoži brodovje t Tihem morji in da je ruska diplomacija jako pozorna, kajti Rusija ne more pomnožiti naseljencev in vojakov v vzhodni Aziji, ker je njeno politično težišče na zapadu. „Republique Francaise" priobčila je znamenit članek, v katerem pravi, da skupnost. francoskih in ruskih interesov je jeden glavnih faktorjev evropske politike. Narodi pa ravno tako kakor posamične osobe ne morejo shajati brez nekega ponosa. Nekateri ljudje se z neko gorečnostjo usilju-jejo Rusiji, kar pa ni dostojno in spodobno. Jedino prava politika je: mnogo Lebelovih pušk in mnogo odločnih vojakov;" vse drugo bode prišlo Bamo po Bebi. V Nemčiji se je razvila živa agitacija. Katoliški centrum si je zapisal na zastavo svojo versko šolo, vsaj tako posnamemo iz nekega govora njega vodje VVindthorsta. Narodnoliberalni kandidatje se v svojih govorih posebno izogibljejo predloge zakona proti socijalistom. Tako da se niti ne ve, na kako stulišče hočejo se postaviti v tej zadevi v novem državnem zboru. Na socialističnih shodih je pa baj« živahneje. V nekaterih krajih so se že volilci tako razuneli, da bo si posegli v lase. Svobodomiselna stranka od sebe odbija sumničcnja, da podpira socijalne demokrate in predbaciva vladi, da je sama zakrivila, da je moč socijalistov tako narasla. Aiigle&kl ministerski predsednik lord Salis-burrv hoče baje zaradi slabega zdravja odložiti vodstvo vnanjih zadev in Bi bode obdržal samo mini stersko predsedništvo. Nov minister vnanjih zadev bode baje lord Dufferin, kateri je že opravljal važne visoke državne službe. Domače stvari. — (Izredni občni zbor Ljubljanske čitalnice) je danes zvečer ob l/t8. uri v steklenem salonu čitalnične restavracije. Jedina točka dnevnega reda je predlog: da se stara „Soča" iz- Predpustom, ko bo silna zima objemala zemljo na svoje ledene prsi iu na okna naslikala ono čarobno cvetje; ko bi visok sneg pokrival hrib in plan, a burja se snežnih plan pridivjala, da ti bo sapo jemalo: takrat bo meni in Danici zacvetela prava rajska pomlad. Pred gradom na Vrhu bode stalo mnogo sani. Iskri konji bodo stresali dolge grive, praporci bodo žvenkljali, a kočijaži bodo puhali v debele pesti. V gradu se bodo spremala krasna, zorna nevesta v cerkev, in jaz bom nestrpljivo čakal. Naposled bodo zgrmeli topiči, cela, do'ga vrsta Banij bo poletela čez snežno ravan do župne cerkve. Na povratku iz cerkve bode pa Danica moja, za zmiraj moja. Na večer bo spet veselja v gradu. Gosti se bodo veselili pri rujnem vinu in obilni večerji. Tudi zajcev bodo priredili, a nastreljal jih ne bom jaz — nego oskrbnik gospod Mato iu Ivan, moj mili svak, kateremu bo še večkrat .nekaj v oko prišlo", ko bo videl svojo ljubljeno sestrico srečno. Tudi Ti prijazni bralec bodeš dobro došel gost. Moja briga bode, da bodeš tudi „bilikum" pil in sicer iz trovrča, ki ima napis: Čeb, L eh, Meh. Prašaj samo gospoda urednika, on Ti bo drage volje povedal, kje stanuje Tvoj DiogeneB. ključi, ker je tako neosnovano pisala o narodnih društvih. — (Z Dunaja) se nam o položaji piše tako: „Mir mej levico in vlado je vsled Češko nemške sprave toliko, kakor gotov; desnici je pri tem svobodno, biti kot tretja v zvezi. Vlada more se sedaj ob jednem opirati na desnico, kakor na levico in s tem prišla toliko na bolje, da bode odslej zahteve klubov zavračala na svojo dvojno oporo, na desnico in na levico. Posamični klubi desnice ne bodo odslej več mogli žugati, da se bodo v teto ali ouem slučaji obrnili proti vladi. — Najhuje čutijo slabost svojo konservativci, katerih usoda je pomilovanja vredna. Najprej jih je zapustil knez LiechtenBtein, zdaj pa stoje pred silo, katere nikdar slutili neso. — Se li bodo kurije uvele tudi po drugih deželah na korist nenemškim manjšinam, to je v rokah liberalcev Vlada, ki je vesela, da je napravila poravnavo z liberalci, bode poslednjih volji prepuščala, ali se ima in kako se ima uvesti načelo kurij v raznih kronovinab. Rusini so poluuradno že dobili negativen odlok. Isto tako za Šlezijo ni upanja! Kako stojimo mi Slovenci, to vedi Bog! Je li položaj res tako tožen, ne vemo, a a podobno je, da je naš izvestitelj dobro poučen. — (Državnega zbora budgetni odsek) izvolil je poslanca Zeithammerja načelnikom, poslanca Bilinskega njegovim namestnikom. Poslanca dr. T on k li ima referat o neposrednih davkih. — (Premembe pri političnih oblast vib.) Kakor čitamo v uradnem listu, premeščen je na svojo prošnjo okrajni glavar markiz Goz-zani iz Črnomlja v Postojino, okrajni glavar dr. M. Gstettenhofer iz Logatca v Kranj. Novoimenovani okrajni glavar dr. Ludovik T ho man pl. Moutalmar ostane v Kočevji. Novoimenovaneinu vladnemu tajniku Gustavu del Cott-u izročeno je vodstvo okrajnega glavarstva Logaškega, okrajnemu tajniku dr. Fr. H i nter I e ch ner j u pa vodstvo okrajnega glavarstva Črnomaljskega. — (Imenovanje.) Stavbinski pristav Hugon Rudan imenovan je državno-stavbinBkim inženerjem na Primorskem. — (S lo v e nsko g le d a 1 i šče.) Peta predstava v II. predplačilni dobi bode v nedeljo v dne 9. februvarja t. 1. Igrala se bode prvikrat burka v štirih slikah „Pojdimo na Dunaj!" Poleg francoskega „La Cagnotte" za slovensko gl°dališče priredil J. Ogrinec. Igra ae je predstavljala s sijajnimi uspehi po raznih odrih, je polna komičnih situacij in bode gotovo ugajala našemu občinstvu. Pustno nedeljo priredi dramatično društvo popoludne ob 3. uri otroško predstavo z znižano ustopnino. Igrale se bodo tri jedno-dejanske igre: „Brati ne zna", „Damoklejev meč", in „Štempibar mlajši I" Odbor skrbi, da pustnemu času primerno prireja igre, ki so pisane le za smeh ; torej upamo oba večera obilnega obiska. — (Kaj pa to?) Po Ljubljani razpošiljajo bo nemška pisma z nastopno vsebino: „Za vzdrževanje zavetišča „Calasantinum" za vajence prosijo se dobrodelna srca za donesite, kakor sledi: 1. Da se jedenkrat plača 10 kr., 2. da se te vrste prepišejo, da so jim na čelo doda naslednja Številka ter b podpisom in natančnim naslovom najpozneje v 3 dneh odpošljejo na dve priznano zanesljivi osobi, kateri to zopet naprej dvema osobama odpošljeta in tako naprej do štev. 20. Štev. 20. ne treba več pisati, ampak prosi se, da svoj donesek takoj št. 19. odda. Št. 19. odda svoj in št. 20. donesek štev. 18. in tako dalje do štev. 1." — Ne vemo se li pod tem mističnim nabiranjem, katero živo spominja na organizacijo fenijancev, res skriva dobrodelen namen, ka-li? Za dobrodelne namene ne treba tacih tajnostij, zatorej opozarjamo občinstvo, da bodi oprezuo. — („Brusa") izšla je 3. številka. Vsebina: Dvoboj. Balada iz najbližje preteklosti. — V koši v Pariz. Spisal Vinko Lapajne. — Potepuška modrost (s podobo.) — Dobro se je izmazal — Novodobni urar (s podobo.) — Sonet I. in II. — Molčati ni mogel. — Izidorja MuzloviČa premišljevanja. — Evropski vladarji po bogastvu. — Nemško gledališče v Ljubljani. — „Assicurazioni Generali" in sedanji glavni zastopnik Lah Tagliapietra v Ljubljani. — Telegrami. — Skr«jua pozabljivost. — Poziv. — Legenda. (Po Alfonzu Daude-tu poslovenil Radovan.) — Mlad jezikoslovec s kmetov. — Po govori. — Staro salo. — Listnica uredništva. — Zabavna naloga. — (Z Dunaja) ae nam piŠ^ 1. februvarja: Znani kritik o slikarstvu, piše v „Neue Fr. Presse* z dne 31. januvarja 1890 o g. Šturmovih razstavljenih slikah takole: „Wir finden da treffdche Bilder voo laogst berdhmten Meistern und vielverspre« chende Arbeiten von Kiinstlern, deren Namen dem Publicum ganz neu sinil. Zur zvveiten Kategorie gehb'ren in erster Linie die Zeichnuugea von J. Sturm. Sturm's Handzeichnungen zeugen ftir die feinste Empfindung von Licht und Schatteu und vollstandige Beherrsehung der Form; sie sind in Bezug auf "VVohllaut der Linien und Abstufung der Tone erster Qualit&t. — (Zaradi uniforme) morali bodo državni uradniki ue samo višjim vojaškim dostojanstvenikom, ampak tudi višjim uradnikom v drugib delokrogih Balutovati. Tako jo baje sedaj odločilo ministersko predsedništvo, ker je opažalo, da se proti temu greši pogosto od strani nižjih uradnikov. — (Vabilo) k občnemu zboru moških udov društva Marijine bratovščine v Ljubljani, kateri bode v nedeljo dne 9. februvarja 1890 dopoludne ob 10. uri v mestni dvorani na rotovži. Dnevni red: 1. Poročilo predstojnika. 2. Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora. 3. Poročilo o letnem računu 1889. 4. Volitev 3 odbornikov in 3 računskih preglednikov. 4. Posamezni nasveti članov društva. — (Društvo tiskarjev, kam no piscev in kamnoti8karjev na Kranjskem) izdalo je za leto preteklo svoje poročilo, v katerem je popisano vse društveuo delovanje. Društvo štelo je koncem leta 69 udov, 27 učencev in 1 invalida. Društvenikov je v Ljubljani 66, v Novemmestu 8, Dohodkov je bilo 1975 gld 84 kr., troškov 1123 gld. 97 kr. Torej 851 gld 87 kr. prebitka. Obolelim članom plačalo se je podpore 591 gld. 74 kr., podpor udovam 50 gld., invalidu Kaderžabeku 208 gl. i. t. d. Društvo ima 10 773 gld. 5 kr. premoženja. Knjižnica pomnožila se je za 62 zvezkov in je koncem leta imela 512 zvezkov. Mej letom izposodilo se je 578 knjig. — (Poštne uradne ure so:) Pri izplačevanji nakaznic in pri poštno hranilničnem uradu v delavnikib od 9. ure dopoludne pa do 6. ure zvečer. Ob nedeljah od 9—12. ure dopoludne. Ob praznikih od 9. ure dopoludne pa do 1. ure popoludne. — (Veliki ples delavskega podpornega društva v Trstu) posrečil se je popolnoma. Prisotnih je bilo 1500 do 2000 ljudij. Deputacije doposlala so društva: „Čitalnica", „Trža-ški Sokol", „Tižaško podporno in bralno društvo", „Austria", „Veterane!*, „Fakini" in „Uuione ope-raia". Plesalo se je živahno, posebno ugajalo je „Kolo", katero se je moralo ponavljati. Veselica vršila se je v najlepšem redu. — (0 i ta 1 n i ca v Po sto j i n i) priredi veselico v nedeljo 9. svečana 1890 v prostorih g. F. Bac-carcichevega hotela. Vspored: 1. V. Lisinski: „Tam gdje stoji", moški zbor. 2. J. Stritar: „Izgubljeni sin", deklamuje gspč. V. Praprotnik. 3. F. Majer: „TiČicu gozdna", osmospev. 4. * # * Petje h sprem Ijevaujem na citre. Samospev, poje g. Al. Lavren-čič. 5. A. Forster: „ Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi", mešan zbor z raznim« soli in spremljevanjem glasovira, pod vodstvom gosp. A. Bilca. Na glasoviru spremlja gospa M. Lavrenčič. 6- * # * »Nesrečno oženjeni", komičen prizor, predstavlja g. Cv. Ditrich. 7. Ples. Začetek ob 1/a8. uri zvečer. Udje so ustopnine prosti: ueudje plačajo 50 kr., družiue 80 kr. K prav obilni udeležbi vabi odbor. — (Z Blok) se nam piše: Tukajšnjemu živinskemu trgovcu Mihi Kraševcu iz Volčjega zmanjkalo je, ko se je pripeljal iz Gorice na Rakek, 1800 gld. Ali jih je izgubil, aH so mu ukradeni še ni dognano. — (Na Vidmu pri Krškem) bil je na sv. Blaža dan jako dobro obiskan živinski semenj. Prignalo se je 1300 glav živine, prodalo pa najmanje 400 parov. Cene bile so dobre. Z Videmskega kolodvora odpeljalo se je 32 vagonov živiuo na Laško. — (V Radečah pri Zidanem mostu) razpisana je Blužba občinskega tajnika s 300 do 400 gld. na leto. Prošnje do 15. marca. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Sofija 5. februvarja. „Svoboda" piše, da so majorja Panico zaradi tega zaprli, ker se jc na javnih mestih skandalozno ODuas al in se raz/.aljivo izražal o najvišjem oblastvu. Raz-vun tega zapeljal je Panica nekatere vojaške in civilne osebe v nezakonite čine. Kot sokrivce zaprli so šest oseb, mej njimi tri konjiške podčastnike. Policijski prefekt v Sofiji dal je svojo ostavko, katera se je tudi vsprejela. Pariz 5. februvarja. Apelacijsko sodišče odvzelo je poslancu Laguerre-u pravico odvet-nikovanja za šest mesecev, Habert-u za jeden mesec zaradi njunih govorov proti generalnemu prokuratorju. Beaurepaire-u. Pariz 5. februvarja. Načrt za pomno-žitev vojne mornarice za 1891. I. obsega 10 oklopnic, 11 križark, 2 torpedni križarki, 5 torpednih avizo, 2 oklopni topnjači, 1 transportni avizo in 47 torpedovk. Pariz 5. februvarja. „Temps" piše, da bode skoro gotovo Billot imenovan naslednikom Marianija, kot veleposlanik v Rimu. Dunaj 6. februarja. Časopisi z zadovoljstvom pozdravljajo justičnega ministarstva naredbi za Češko. „N. fr, Pr." priznava, da se naredbi ne le po besedah, ampak tudi po duhu ujemata s sklepi konferenc. Hvalevredno je tudi to, da sta se tako hitro izdali. Grof Schon-bom opravičil je zaupanje in dobro mnenje vseh udeležencev konferenc. — „Fremdenblatt" naglasa odločnost in hitro upeljavo administrativnih naredeb, ki so ob jednem znamenje, xla se je vlada že dolgo morala baviti z idejo sprave, da se je resno pripravljala in že poprej določila jasne obrise za deželni mir, predno je začela posvetovati se. — „Presse" vidi v hitrem izvajanji določeb češko-nemške sprave dokaz za pravosodnjega ministra gorečnost in toplo zanimanje za spravo. Tajnost uspeha je v tem, da so si prizadevali zadostiti vidno praktičnim potrebam. — „Wiener Tagblatt" pravi: Ministerstvo že vlada po dogovorih mej Nemci in Oehi. Schbnbornovi naredbi ugajata namenom obeh strank, ki sta se postavili na stališče faktične potrebe. Razne vesti. * (Če se koplješ, postaneš lačen.) V meatici Schwabach hoteli so napraviti ljudsko kopel. Jeden mestnih očetov je pa to namero hudo pobijal posrbim naglašajoč, da s kopanjem revnemu prebivalstvu ni pomagano, kajti človek je še bolj lačen, če be koplje. * (Pogrešanih 6 700 goldinarjev) pri Leinerjevej aferi dobili so pri dekli Mariji Barabas skrite pod drvi Deklo so izročili deželnej sod-niji. * (Trčenje vlakov.) Na Moskovsko-Kurskej železnici zadela sta so 4. svečana dva vlaka, več osob je ranjenih. * (Šaljiva oporo k a). Pred malo časa umrl je na Ogerskem neki Jože Baloh in je zapustil mej drugim tudi tamošnjemu protestantskemu pastorju 30 kr. in tamošnjemu učitelju 20 kr. Bog ve, ali bodeta šla zaradi te dedščine k zapuščinskej obravnavi k kraljevemu notarijatu v Kapuvar. Pot ni ravno majhna in težko, da se jim splača. * (Neusmiljena mati.) Petletna hči Ivana Karmarja v Hohensiadtu dobila je te dni od 13 letnega dečka Viljema Heseka kos kolača. Komaj ga je dekletce použilo, postalo je omotično. Pozvao i zdravnik konštatoval je, da je bil kolač ostrupljen. Ko so zvedeli, od koga je dobila kolač, preiskali so hišo matere dečkove in našli v jediluej shrambi arseoika. Marija Valenta hotela je otrovati dečka, da bi po očetu zapuščenih 500 gld. podedovala. Čuden in srečen slučaj in dobro srce dečkovo ga je obvarovalo smrti. Hudobno mater so zaprli in izročili sodniji. * (J u ve I i r j e z g i n i I.) Iz Monakovega je zginil v tamošnjih obrtnoumetniških krogih dobro znani juvelir K. Havmann. O njegovem premoženji proglasil se je konkurs. Dolgovi znašajo nad 700.000 mark. * (Uzrok dvoboju.) Na Francoskem širi se vedno bolj antisemitsko gibanje. Nek časnikar Drevfuss pisal je proti zakonskim zvezam plemeni-t asov z Židinjami. Markiz Moreš pozove ga na dvoboj. DrevfusB je bil ranjen na desnej roki, vender pa so mu krogljo precej potegnili iz roke in sedaj je čisto brez nevarnosti njegovo zdravje. 33PI ..LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vno leto Kiti. I.<»<> ; za pol leta gld. 3.30; za četrt leta gld. 1.15. rJTujc?i ; 5. l'i In t i v ari Pri Nlonu: Gruden iz Idrije. —Johst iz Freiburga. Kmllich i/. Krnova. — Sucro, Epstein, Martin z Dunaja. Avran iz Borga- — Avian i/. Kormina. — Avran iz Bar-bane. — Haas iz Radovljice. — Globocnik iz Železnikov. Tiaun iz Celovca. — Brumer, Kaisor, Men-ch z Dunaja. >i ni ie i : Pollak iz Krškega. — Pregulhof, Oberbauer, BIhu, Filluascher, Lunjak z Dunaja. — SchOnberger iz Kranja. — Sluga iz Celja. — Scbilkovz iz Lok«. — Pri južnem kolodvoru: Gornik iz Raaba. tllmrli s« v £Jubijani: 6. lebriivarija: Ivan Cach, uradnikov sin, 7 Tržaška cestu št. 12. za krvieauii. meB, V dežnlnej bolnici: 4. ftibruvarija: Matija Velkaverb, vrvar, 65 let za plcuriBtiĆnitn eksudatom. 5. februvarija: Jakob Lipovec, 53 let, za pretresanjem možganov. — Marija Gantar, delavčeva žena, 45 let, M j etiko. Meteorologično poročilo. 1 3 Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- 1 krina v mm. 7. zjutraj 787*6 mm. — 1-4° C al. vzh. obl. i 2. popol. 73U 0 mm. 0 6° C al. vzh. obl. 0 00 mm. 9. zvečer 735*5 mm. O0nC si. vzb. obl. Srednja temperatura —0"3°, za 0-30 nad normaloin. HD-u-ziajslsa, "borza, dne 6. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj 89-10 8» 25 - gld Papirna renta.....gld Srebrna renta.....„ Zlata renta . '......110 HO 5°/0 marčna renta .... „ 102 05 Akcije narodne banke . . „ 5»32- — Kreditne akcije.....„ 32550 London........ „ 118 35 Srebro........ „ —'•— Napol......... „ 3-40'/, C. kr. cekini...... „ ft'58 Nemške marke..... „ '•■l-lb 4«/0 državne srečke iz 1.1854 250 gld. 133"g Državne srečko iz 1. 1864 100 „ 176 Ogerska zlata renta 4°/0.......103 Ogerska papirna renta 5°/0......99 Dunava rog. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 Ztjuilj. obč. avatr. 4Vi7o zlati zast. listi . . 117 Kreditne srečke......100 gld. 182 Kudoltov« srečke..... 10 „ 19 Akcije anglo-avstr. banko . . 1^0 _ 167 Trauiuiway-drnšt. velj. 170 gld. a. v.. . . 221 danes 8S-80 «8 95 110-60 101*90 934-— 324-— 118-45 9-42 f>-59 57-82Va ld. 50 kr. 80 „ 76 ■ 30 „ 75 , S» n 50 „ 50 „ 20 n 75 „ Dečko 15 let star, dobrega zdravja, iz dobre hiše, želi s posebnim veseljem uatopiti kot neenec r kako proilajalnleo. Ponudbe se p osi poslati poJ: F. R. lOO uprav- ništvu tegn lista. (92—3) v drugem nadstropji nekdaj Mmoletove hiše na Marije Terezije eenti lilš. Atev. i. obstoječe iz 3 sob, kuhinje, hrama, kleti, drvarnice in -!.: .iiiib.> pod streho, odda Ne v najem za obrob nv. Jurija. — Več pove lastnik hiše. 104—1) dobi z»u«'mI'1v, sdrar/, ki ae zna reprezentovati, slovetiHkemu In nemškemu Jeziku \«*< človek kot akviziter za kupovalce za blago, katero ae lahko Hpeča in nI podvrženo modi. (102— 1) Izvestje dobi se v administraciji „Slov. Naroda". HV----^frT? vx+l=>i------■"V^-frT^- IVANJAI v Ljubljani. Velika zaloga šivalnih za rodovine in obrtnike. 4itts==taff 4 Na najnovejši in najboljši način ♦ uriieCiie (1083—10) |z»be t» zobovja : * ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ploutlto- £ ♦ vauja in vse xot»ue opera«! |«*9 — odstrauujo ♦> £ zobne bolečine z usmrtenjem živca * ♦ zobozdravnik A. Paichel, | * poleg Hradeckega (Čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦ 5N A. KORSIKA fllinta prsujslikti Triažka cesta 10 polog c. kr. glavno tobačno tovitmc. Poddružnica: oclenbiirgove ulice (I via-.'i-\is c. kr. poit. in telegraf, um.In. Odlikovana umetna in trgov ska vrtnarija v 1-j ubijani Priporoča Be p. n. občinstvu za izdelovanje svežih šopkov in veueev h trakovi in napisi. lun veliko zalogo trakov mnogovrstne bazo in barv; ravno tako ima vedno narejene sobe vence, kakor tudi Makar »love vence in bukete, vae v najnovejših fasonib. — Vs;i ustna naročila, kakor tudi pismena naročila po pošti bb hitro iu po ceni zvrše. Potem priporoča svojo bogato zalogo mnogovrsnih vrtnih iu družili semen, pravih in dobro kaliluih, rastlin (cvetic) v loneik iu izdeluje stvari V njegovo stroko spadajoče ter prosi za mnogobrojna naročila. Z odličnim spoštovanjem (39—16) ALOJZIJ KORSIKA. Ženska srednje starosti, izučena za prodajalnico špecerijskega blaga, vsprejme se takoj na deželi. Kje? pove upravnifitvo wSlov. Naroda". Stev. 76. (101—2) (100—2) Pri okrajnem odboru v Celji oddala se bo služba okrajnega fajnika z letno plačo 600 gld. s 1. marcem t. I. Zahteva se, da mora bili tajnik vešč v postavah in poslovanji ter zmožen slovenskega in nemškega jeziks v govoru in pisavi. Prošnje naj se ulože pri okrajnem odboru