461          Uvodnik/Leading article VLOGA IN PRIORITETNE NALOGE SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA Pavel Poredoš bolj zdrave življenjske pogoje, se boriti zoper kvarne vplive okolja, mora si prizadevati za odpravo socialnih bolezni, pred- vsem pa mora skrbeti za nebogljene, neozdravljivo bolne in ostarele. Slovensko zdravništvo ima na področju delovanja civilne druž- be bogato tradicijo, saj sodi SZD s svojim 140-letnim delova- njem med najstarejša zdravniška društva v Srednji Evropi in kot takšno predstavlja tudi eno od najstarejših oblik organizi- ranosti civilne družbe v našem prostoru. Čeprav SZD nima možnosti neposrednega odločanja o delovanju zdravstvene- ga sistema, si le težko predstavljam, da bi tisti, ki so za to odgo- vorni, obšli jasno oblikovana in utemeljena stališča slovenske- ga zdravništva, zlasti še, če so ta izraz enotne volje. Naslednje, nič manj pomembno vprašanje, ki je v ospredju zlasti v zadnjem času, je: kdo predstavlja »vrh medicinske stro- ke« v naši državi? Tudi za ta odgovor si bom sposodil razmiš- ljanje prof. dr. Voduška v že omenjenem prispevku, ko pravi, da ob razmišljanju o vrhu stroke mnogi nujno pomislijo na Klinični center in Medicinsko fakulteto, toda v večini evrop- skih držav so strokovna združenja »najvišja avtoriteta«, čeprav jih ne imenuje in ne ustanavlja država. Strokovna združenja kot »vrh stroke« oblikujejo ter sprejemajo strokovna priporo- čila in usmeritve in »v državah z več klinikami in univerzami nikomur ne pride na misel, da bi o teh stvareh odločala ena sama klinika oz. fakulteta«. Za razliko od imenovanih oz. dolo- čenih teles s strani ministra ali drugih političnih organov se strokovna združenja, ki združujejo vse dejavne strokovnjake določenega področja, omogočajo bolj pluralen in bolj demo- kratičen način delovanja in tudi strokovne avtoritete, ob po- gojih enakopravnega delovanja lažje uveljavijo. Naloga naj- višjih strokovnih teles je med drugim tudi ta, da stroka deluje kakovostno v vsej državi, na vseh treh strokovnih ravneh in za vse državljane. To pa je možno le pod pogojem, da so v dolo- čeni organizaciji zdravniki vseh profilov široko zastopani, kar se lahko udejanji le v sekcijah in združenjih SZD. V okviru strokovnih združenj SZD je omogočeno, da se strokovna odlič- nost učiteljev medicinske stroke dopolni s strokovnostjo in bogatimi kliničnimi izkušnjami vseh ostalih članov, predvsem kolegov, ki delujejo v znatno bolj revnih ekonomskih razme- rah in v okoljih z drugačno patologijo. Zdravstveni sistem v sleherni državi predstavlja torej nekakšen mozaik različnih ravni in možnosti nudenja zdravstvenih storitev. Zato je nuj- no potrebna stalna strokovna komunikacija med predstavni- ki različnih ravni zdravstvenega sistema, za kar so v največji meri dani pogoji v strokovnih združenjih. Sedanja organizira- nost SZD s svojimi strokovnimi telesi, na čelu z Glavnim stro- kovnim svetom, predstavlja enega od najprepoznavnejših vr- Morda se komu zdi, da o vlogi Slovenskega zdravniškega društ- va (SZD) danes ni veliko odprtih vprašanj ter da je razmišlja- nje o tem ponavljanje oguljenih fraz in prepričevanje prepri- čanih. Takšen sklep bi lahko oblikovali na osnovi podatka, da je večina slovenskih zdravnikov (85%?) članov SZD, kar naj bi pomenilo identifikacijo s to osrednjo slovensko zdravniško organizacijo. Toda še vedno se najdejo posamezniki in skupi- ne naših kolegov, ki se sprašujejo o smislu delovanja treh zdrav- niških organizacij ter o vlogi SZD. Neredko se zastavljajo vpra- šanja, kot so: čemu Zdravniško društvo, ko imamo močno Zdravniško zbornico? Kakšne so koristi članstva v SZD? Zakaj moramo slovenski zdravniki, ki delujemo v javnem zdravstvu in smo po zakonu dolžni biti člani Zdravniške zbornice, še posebej plačevati članarino SZD? Takšna vprašanja so lahko le plod nepoznavanja vloge in pomena civilne družbe, ki jo najbolj avtentično predstavlja društvo in ki je zato tudi po- vsem avtonomno zdravniško telo. Zelo dobro je vlogo zdrav- niških organizacij in predstavniških teles opredelil prof. dr. Da- vid B. Vodušek v prispevku, ki je bil objavljen v letošnji majski številki Isisa, kjer pravi, da nobeno telo, ki ga imenuje mini- ster, ni avtonomno zdravniško telo, in da nam je takšno telo določeno od zgoraj. Zato tudi nima smisla upati, da bi takšno telo vedno zavzemalo takšna strokovna stališča, kot zdravniki menimo, da je prav. Menim, da tudi tista strokovna telesa, v katerih je članstvo obvezno in ki izvajajo določena javna po- oblastila, nimajo vseh značilnosti civilne družbe. Slovenski zdravniki se še vedno premalo zavedamo pomena civilne druž- be, ki predstavlja enega od najprepoznavnejših kazalnikov demokratične ureditve določene družbe. V številnih evrop- skih državah in v ZDA so zdravniki organizirani v različnih združenjih, ki delujejo po principih civilne družbe, in ta telesa imajo izjemno pomembno, večkrat tudi odločilno vlogo pri najvažnejših odločitvah o delovanju zdravstvenega sistema določene države, pri določanju strokovnih prioritet, pri raz- porejanju javnih finančnih sredstev za delovanje zdravstve- nega sistema in pri številnih drugih odločitvah, ki se nanašajo na preprečevanje bolezni, poškodb ter na zdrav način življe- nja. Slovenski zdravniki si bomo pridobili prepoznavnejšo vlo- go pri delovanju našega zdravstva le, če bomo prepoznali, da naše poslanstvo ni le v izvajanju klinične rutine, ki je sicer temeljno delovanje slehernega zdravnika, temveč da zdrav- nik mora posegati na področja, ki se nanašajo na delovanje in razvoj zdravstvenega sistema, mora opozarjati na morebitno finančno podhranjenost določenih strokovnih področij, pred- vsem pa mora sodelovati pri vzpostavljanju takšnih razmer, da bodo zdravstvene storitve pod enakimi pogoji dostopne vsem, ki jih potrebujejo. Zdravnik si mora prizadevati za čim ZDRAV VESTN 2001; 70: 461–2 462 ZDRAV VESTN 2001; 70 hov stroke. Zato ustanavljanje vzporednih struktur, kot so npr. strokovni kolegiji pri Zbornici, ni smiselno in vodi v drobitev in slabitev strokovnih zmogljivosti. Če SZD s svojimi regijskimi društvi in več kot 40 strokovnimi sekcijami ter združenji predstavlja vrh stroke, katere so potem njegove naloge? Že od ustanovitve naprej, in kot je zapisano v ustanovni listini, društvo skrbi za strokovno brezhibnost in etič- no pokončnost slovenskih zdravnikov. V zadnjem času so ak- tivnosti društva usmerjene predvsem v stalno podiplomsko izpopolnjevanje zdravnikov. V ta okvir sodi tudi priprava stro- kovnih vsebin specializacij. Strokovna telesa posameznih sek- cij in združenj SZD so v sodelovanju z Zbornico doslej pripra- vila okrog 40 programov specializacij. S tem so skorajda vsi programi specializacij posodobljeni, poenoteni in primerljivi s tistimi v najrazvitejših evropskih državah. Strokovnih srečanj, ki jih organizirajo regijska društva in združenja SZD, je zelo veliko, samo v minulem letu jih je bilo več kot 200, kar gotovo pomeni izjemen prispevek k razvoju stroke. Toda pri tem po- grešamo več usklajenosti in pripravljenosti za oblikovanje enot- nih strokovnih izhodišč (nacionalnih smernic). S strani vod- stva SZD je bila že večkrat dana pobuda, da posamezne sekcije in združenja na novo pripravijo ali posodobijo strokovna iz- hodišča za obravnavo najpogostejših bolezenskih stanj, ki so- dijo v slovenskem prostoru v epidemiološki vrh. Strokovna usmeritev je namreč temeljni dokument, ki opredeljuje način obravnave določene bolezni in ki temelji na preverjenih iz- sledkih pomembnih kliničnih raziskav (npr. strokovno stali- šče: zvečan holesterol je pomemben dejavnik ogrožanja za ko- ronarno srčno bolezen, zato ga je treba zdraviti). Nacionalne smernice pa so sekundarni dokument, ki, upoštevajoč materi- alne, kadrovske pogoje in stopnjo razvitosti zdravstvenega si- stema v določeni državi, natančneje opredeljujejo način in ob- seg realizacije določenih strokovnih izhodišč (npr. smernice za obravnavo hiperholesterolemije: v Sloveniji bomo pri koro- narnih srčnih bolnikih zdravili holesterol [tudi z zdravili], če njegova vrednost presega 5 mmol/L). Terciarni dokument pa so katalogi postopkov (guidelines), ki jih pripravi posamezna zdravstvena ustanova in katerih namen je natančno opisati dia- gnostične in terapevtske postopke pri določenem bolniku, pri čemer se poleg strokovnih izhodišč upoštevajo diagnostične in terapevtske možnosti dane ustanove. Strokovne in nacional- ne smernice so načelni dokumenti, ki vsebujejo splošna dolo- čila. Zato je razumljivo, da pri njihovem oblikovanju konsen- zualno sodelujejo vsi predstavniki določene stroke (tudi pred- stavniki klinik), kar je možno le v okviru strokovnih združenj, medtem ko kataloge postopkov pripravijo posamezne klini- ke oz. bolnišnice za lastne potrebe. Večina združenj je že pripravila strokovna izhodišča za obrav- navo določenih bolezni, žal pa so jih le redki objavili ali na kak drug način predstavili širšemu krogu zdravnikov. Še slabše je stanje na področju nacionalnih smernic, in to kljub temu, da se o smernicah v zadnjem času veliko govori: pojavljajo pa se tudi različni možni nosilci tega projekta. Ministrstvo za zdrav- je je v ta namen povabilo tujega strokovnjaka, ki je že od po- mladi 2001 v Sloveniji, pa tudi določena sredstva svetovne banke naj bi bila namenjena za projekt nacionalnih smernic. Menim, da je medicinska stroka, organizirana v okviru stro- kovnih združenj SZD, pred velikim izzivom, kajti priprava na- cionalnih smernic je ena temeljnih nalog strokovnih združenj. Strokovnih vsebin na osnovi teh smernic ne more kakovost- no pripraviti noben drug, še najmanj pa s strani državnih or- ganov pooblaščeni administratorji. Toda če se nosilci stroke ne bomo zganili in se pravočasno organizirali, bodo to posto- rili drugi, in to verjetno na način, ki bo manj sprejemljiv za stroko. Zato je nujno, da vodstva strokovnih združenj in sekcij čimprej oblikujejo delovna telesa, ki morajo ugotoviti, za ka- tere bolezni je treba prioritetno pripraviti nacionalne smerni- ce in začeti z njihovo pripravo. Strokovne smernice so nujno potrebne tudi za nadzor kakovosti, kajti brez jasno opredelje- nih meril ter strokovnih izhodišč nikakršne meritve niso mož- ne. Smernice se bodo pripravile po enotni shemi, ki jo bo ob sodelovanju projektne skupine in tujega strokovnjaka obliko- val in predlagal glavni strokovni svet SZD. Pozitivne izkušnje, ki smo si jih pridobili pri pripravi strokovnih vsebin speciali- zacij z Zdravniško zbornico, bomo poskušali udejanjiti tudi pri pripravi smernic. Zdravniška zbornica je namreč priprav- ljena sodelovati pri projektu s svojo logistično podporo in tudi pri sprejemanju pripravljenih aktov. Usklajene in spreje- te smernice bodo objavljene v Zdravniškem vestniku in bodo s tem postale javni ter obvezujoč dokument. Pri pripravi naci- onalnih smernic pričakujemo tudi večjo angažiranost regij- skih društev, tako bo v večji meri zastopana različnost intere- sov in pogojev dela. Pred SZD so torej številne naloge in različni izzivi. V kolikšni meri jih bomo uresničili, je odvisno predvsem od nas samih. Za SZD kot enega najbolj avtentičnih predstavnikov civilne družbe velja, da njegovo delovanje ni in ne sme biti podreje- no nikakršnim političnim interesom, kar je tudi eden od te- meljnih pogojev naše avtonomnosti. Odmevnost in prepo- znavnost društva v našem prostoru pa ne bo odvisna od tega, kakšen odnos bo do društva zavzela vlada in mu morebiti po- delila javna pooblastila, temveč bosta položaj in moč društva odvisna predvsem od tega, v kolikšni meri bomo pripravljeni in zmožni jasno oblikovati stališča in podlage, ne le za stro- kovne, temveč tudi za tiste odločitve, ki se nanašajo na delova- nje našega zdravstvenega sistema. Težko si je namreč pred- stavljati, da bi lahko katerakoli vladna institucija brezbrižno obšla jasno oblikovano in enotno stališče slovenskega zdrav- ništva. Naš kapital torej ne temelji na želji in volji po odločanju in tudi ne na zasedanju položajev, ki so podaljšana roka poli- tike. Naša moč je v znanju, strokovni brezhibnosti in v enotno- sti zdravniških vrst. To so tudi temeljne vrline in morebitne prednosti našega »ceha«, pred katerimi mora obmolkniti še tako agresivna politika.