TJRKDNT#TTO Df UPRATA IZKLiTJCMO ZASTOPSTVO za oglaae la Kraljevne ItaMje ta* UNIONE PUBBUCITA ITAJLIANA S. A-, COIVCESSTOffARIA ESCLUSTVA per te pobbiicita dl pro^eoienza italtena UNIONE PUBBUCITA ITALIANA 8. A-, MILANO. Italijanske tete na vzhodni fronti marširalo po ognjenem krstu nezadržno naprej ter prodirajo ob neprestanem Ukrajine ft^sira proti vzhodni meji ^ ukrajinske fponte, 21. avgusta, s. Posebni poročevalec agencije Štefani poroča: Naše čete korakajo proti soincu. Po noči prebijejo v šotorih, da se okrepčajo in odpočije jo. Zjutraj se spet odpravijo in korakajo naprej. Ni to pravi marš, je bolj tek. ki ga prekinjajo spopadi in streljanje ter borbe. Ne sme se izgubiti stika s sovražnikom, katerega preganjajo tudi letala, topništvo, strojnice, puške in tanki. Po prodoru odpornih črt po bitki uničevanja sovjetskih sil, ki so ostale na obsežnih področjih v žepu, se mora izkoristiti uspeh, zasledovati sovražnika in ga napadati posebno tam, kjer se skuša reorganizirati in na novo upirati. Naše čete napredujejo z novimi važnimi nalogami proti vzhodu, korakajo proti soincu. Do predvčerajšnjim je bilo prizorišče operacij italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji veliko področje zapadne Ukrajine. Kasneje so bile vržene kolone, ki so se prevažale z motornimi vozili, v novo akcijo ob sodelova- nju nemških sil vzdolž Buga, skoraj do ustja peke. da zagrabijo sovražnika za hrbtom in mu preprečijo umik iz obkoljenega področja. Naše čete so se junaško borile in so odlično izpolnile nalogo, ki jim je bila zaupana. Bil je dan hudih in krvavih bitk. Sovjetske čete so se pojavile nenadoma pred italijanskimi četami in so skušale prebiti naše položaje, da bi dobile izhod čez reko. Napadene so bile od strani in naravnost. Poskus sovražnika ni uspel. V prvi borbi se je sreča nasmejala našim hrabrim neutrudljivim vojakom. V hudi bitki so pozabili na napore dolgega pohoda, ko so se približavali sovražniku. Topovsko streljanje, reglanje strojnih pušk, prihod sovjetskih tankov, vse to je bilo povod, da so naši vojaki pozabili na prejšnje napore. Ognjeni krst je navdušil naše hrabre vojake. Naše zmagovite čete kora-1 kajo zdaj proti vzhodu, prodirajo proti skrajnim vzhodnim mejam Bele Ukrajine. Borba za mostišča na Dnjepru Sovjeti obupno branijo prehod Sez reko Goreče ladje v pristanišču Od Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. avg. Nemško vrhovno vojno poveljnistvo je objavilo danes naslednje poročilo: V južni Ukrajini se je uspešno nadaljeval napad na maloštevilna mostišča ob Dnjepmi, ki jih še drži sovražnik. Pri tem so uničili brzi oddelki v boju s sovražnimi silami, ki se obupno branijo, 65 oklopnih bojnih vos in zajeli Številne ujetnike. Berlin, 21. avgusta, s. V dopolnilo dnevnega uradnega poročila objavlja DNB: Iz proučevanja dogodkov zadnjih dveh tednov v Ukrajini sledi, da so sovjetske sile, ki so bile razpršene ali uničene, razpolagale z ogTomnlm materialom in z odlično opremljenimi oddelki, ki »o bili pripravljeni za vdor na Poljsko. V teh bojih je bilo uničenih ali zajetih nad 2500 tankov in nad 7300 topov. Sovjetska vojska naj bi bila po mnenju njenih šefov najbolje opremljena in tehnično popolna, posebno glede tankov, toda s količino teh sredstev ni bila enakovredna sposobnost ljudi. Upoštevajoč Izgube na ljudeh In ujetnikih se lahko ugotovi, da se človeške mase niso mogle upirati nemškemu pritisku, kakor tutfl ne množina vojnega materiala. Superiornost nemških borcev je bila tudi na tej fronti odločilni činitelj, kakor v vseh prej6njm bitkah. Nemški vojaški poveljniki so se spet izkazali. Izkustva, pridobljena v bttki za vzhodno Ukrajino, se bodo s pridom uporabljala na ostalih odsekih fronta. Sovjetski protinapadi odbiti Berlin, 21, avgusta s. Z nekega preostalega mostišča na Dnjepru so sovjeti predvčerajšnjim izvedli protinapad ob podpori oklopnih oddelkov v upanju, da bi za-držaH napredovanje zavezniških čet. Sledil je spopad z nemškimi oklopnim: kolonami, ki se je končal z umikanjem sovražnika. Maloštevilnim je uspel umik onstran reke. Ujetih je bilo več tisoč vojakov m zajeta ogromna količina vojnega materijala. Berlin, 21. avg. a V osrednjem sektorju so sovjeti predvčerajšnjim izvoda nekaj napadov s podporo tankov. Vsi napadi so bm odbiti m boljševik! so imen hude is-gnbe_ V borbah zadnjih dni v odseku Kijeva je lmei sovražnik strašne izgube. V teku napredovanja so našli nemški vojaki samo v enem kraju 2000 trupel m ne daleč od tod so našli več tisoč nagTomadenih trupel ob robu velike jame, ki jih boljšc-viki niso utegnul pokopati. Pomen zmage v južni Ukrajini Monakovo. 21. avti. s. Zavzetje južno-vzhodne Ukrajine smatra tukajšnji tisk za zmacc zavezniških čet odločilne važnosti za razvoj vojnega pohoda na vzhodni fronti. Južna barijera, pišejo »Munchner Neuesre Nachrichten«. ;e b>la posebne va/nosti v sanjah Angležev, kajti za njo naj bi se po-javiia nova fronta, katero bi krepčale sile iz Indije. V okviru tesa načrta so tudi neprestani pritiski na Iran. Treba je priznati, da so Sm-jeti storili vse. da bi držali to utrjeno fronto in da je biJa njih obramba skrajno žilava. Končno so pa morali zaradi absolutne superiornosti zavezniških čet naglo zapustiti to bogato rx:h letal in več tisoč sovjet-vojakov je našlo smrt v teh vodah. Berlin, 21. avgusta s. Izvidniški poleti, izvedeni predvčerajšnjim, so ugotovili, da so bile nekatere bojne ladje in transportne ladje v pristanišču Odese polno zadete in potopljene, druge pa so še gorele. Ugotovljeno je bilo nadalje, da so glavne pristaniške naprave neuporabne in da je bil uničen novi kolodvor v pristanišču. zadržali osebje finskega poslaništva Helsinki, 21. avgusta s. Po dolgih pogajanjih je dobilo samo 11 žen in 1 otrok družin finskih diplomatov, ki so bili akreditirani v Moskvi, dovoljenje za odhod s sovjetskega ozemlja preko Turčije. 2ene z otroci so čakale nad šest tednov v obmejnem sovjetskem kraju Leninkan. Sovjeti pa so zadržali vse moško osebje bivšega finskega poslaništva v Moskvi skupno s poslanikom Hininom. Osebje čaka v železniškem vagonu na mrtvem tiru kolodvora v Leninkanu in je pod nadzorstvom agentov GPU. Vsi finski diplomati in uradniki so bolni in strašno trpe zaradi vročine v vagonu, katerega ne smejo zapustiti. Pripomniti je treba, da je finska vlada zelo velikodušno ravnala z osebjem bivšega sovjetskega poslaništva v Helsin-ku, ki se je polnoštevilno vrnilo 24. julija v sovjetsko zvezo. M asakr iran j e ujetih nemških vojakov Berlin, 21. avg. s. V področju severno od Smolcnska so našli 18. avgusta trupla 10 nemških vojakov. Po pretjledu ran na truplih je bilo ugotovljeno, da so bili nemški vojaki ranjeni potem, ko so padli v roke boljševikov. Iz tega sledi, da so bili nemški vojaki umorjeni z revolverskimi streli v glavo in tilnik. Lobanje nekaterih žrtev so bile razbite. Na truplu dveh inženjercev so našli 15 ran od bajoneta v hrbtu. Boljseviki so se polastili vsega, kar so umorjeni nemški vojaki imeli pri sebi in celo njihovih legitimacij. S °01evsk , . Novgorod xtNr stan • Žitom t r Berdičcv ^ rJsCcrtkov T 1 : Vinica Belaja cerkov Lipovec ^ e,v;n ^orodU a HeKlo Letalske akcije Berlin, 21. avg. s. Umik sovjetskih vojaških množic v južni Ukrajini poteka katastrofalno zaradi čedalje bolj učinkovitega bombardiranja in streljanja s strojnicami z nemških letal. V nekem odseku je eska-drilja 11 nemških bombnikov uničila 15. avgusta 90 motornih vozil, dva tanka, več voz, več vagonov nekega oklopnega vlaka, ki je bil natrpan z vojaki. Uničen je bil tudi tovorni vlak s 35 vagoni, 10 vagonov za prevoz pogonskih snovi je zletelo v zrak, nakar so se v kratkem času vneli se ostali vagoni transporta. Helsinki, 21. avg. s. Uradno poročajo: V zadnjih 24 urah je odvrglo sovjetsko letalo bombe na mesto. Škode ni bilo. Sovjetski bombniki so napadli tudi Musmpo ▼ bližini Kotke in poškodovali neko zasebno hišo. V zračni borbi so na* lovci in protiletalska obramba zbili devet sovjetskih letal raznih vrst. Na finski strani ni bilo tagub. mm BerMn* 21. avg. s. Zvedelo se je, da je veftkl rabin dr. Hertz, ki ima svoj sed-ai v Londonu in od katerega so odvisni vsi 2idje na svetu, pozval 21 de t Veliki Britaniji, naj molijo za zmago angleškega orožja in sicer 7. septembra. Ker pa nihče ni bolj >kakor Zidje zainteresiran na britanski zmagi«, od katere si obetajo zaščito Izraelovih sinov ▼ Evropi in drugod po svetu, bodo Udje ▼ Veliki Britaniji sledili pozivu svojega rabina in aarea mnogo molili za angleško krono. Tako se bo zgodilo, da bodo Angleži na poziv eanterburvjške-ga nadškofa molili za one, ki so brez Boga, medtem ko bodo zid Je po vsem sveta motili za londonske m Zapadna fronta Berlin, 21. avg. s. V noči na 20. avgusta so nemška bojna letala, kakor poroča DNB, bombardirala angleška pristanišča v Sunderlandu in E>ooverju. V Sunderlandu je izbruhnilo več požarov. Napa lenih je bilo nadalje nekaj letalskih transportov ▼ južno-vzhod ni Angliji in neko angleško letalo, ki je hotelo pristati, je bilo sestreljeno. Neko nemško bojno letalo je poškodovalo 19. avgusta severnovzhodno od otokov Faroer neko natovorjeno angleško ladjo s tisoč tonami. industrijsko delo v Angliji Kun, 21. avg. s. Angleški minister za delo je odredil, da se morajo vse žene do 30. leta vpisati v delovno industrijsko službo. Angleška vlada hoče prisiliti žene za delo v tovarnah, ker je bil poziv na prostovoljke neuspešen in ker vlada veliko pomanjkanje delovne sile. Pomorska bitka pred Gibraltarjem? Tanger, 1. avg. s. V Gibraltarski ožini so slišali včeraj ponoči močno topovsko streljanje, ki je prihajalo z ladij na odprtem morju in z obalnih položajev trdnjave. Ne ve se še, kaj se je dogodil. Verjetno pa je šlo za direkten napad na Gibraltar ali za akcijo podmornic, ki so prest regle prihod konvoja ▼ trdnjavo ali izhod iz nje. Obnovite naročnino! Intenzivno delovanje letalstva Štiri sovražna letala sestreljena — Dve ladfi potopljeni, nadaljn}! dve poškodovani O lavni stan Oboroženih &m1 Je oojavu ZO. t. m. naslednje 442. vojno poročilo: V Severni Afriki delovanje topništva in krajevne akcije prodnih oddelkov v odseku pri Tobmku. Angleška, letala so napadla Tripolis. Sovražno letalo, ki je bilo zadeto in se je v zraku vnelo, je padlo v luko. Pri Soli u mu je bilo letalo vrste Blenhelm prisiljeno pristati med našimi postojankami. Vseh šest članov posadke je ujel nemški oddelek. Skupine nemških strmoglavcev so bombardirale angleške ladje, ki so plule po tobrussMh vodah. Potopile so dve ladji, nadaljnji dve pa hudo poškodovale. Mnogo brodolomcev s potopljenih ladij je prišlo na obalo z oboroženimi čolni. Naši oddelki so jih presenetili in ujeli. V Vzhodni Afriki se nadaljuje delovanje sovražnih letal. Letala so bombardirala z bombami težkega kalibra in 9 takimi, ki kasneje eksplodirajo, mesto Gondar ter so hudo poškodovala razna poslopja. Prednji oddelki sovražnika so izvedli nekaj akcij in je prišlo do spopadov, ki so potekli ugodno za naše čete. Skupino naših lovcev, ki se je vrnila z napadalnega poleta, so v bližini slcilsKe obale napadli sovražni lovci. Dve letali vrste llurrioane sta bili sestreljeni. DrugI aparati kr. letalstva so bombardirali le-talska oporišča na Malti, zadeli objekte in povzročUi požare. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Operacijsko področje, 21. avg. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: V jutru dne 19. avgusta so naši Lovci na povratku z izvidniškega poleta nad otokom Malto opazili v bližini obale številno sovražno formacijo letal. Bilo je kakih 20 Hurricanov, ki so kriiarln med tem pasom ln očitno čakali na povratek naših letak Naši lovci so takoj napadli sovražno sklepi no in jo zapletli nad nebom Capopas-sera v srdito bitko. Več sovražnih letal je bilo zadetih, dva Hurricana sta v plamenih strmoglavila v morje. Po končani bitki so naša letala dosegla zmagovito svoja oporišča. Ob 21.30 so naši bombniki napadli letalska oporišča Micabbi m Hal Faru na otoku Malti, kjer so odvrgli na naprave in letala na letališču več sto vžigalnin ploščic in bomb majhnega kalibra. Objekti so bili učinkovito zadeti in v Micabbi je izbruhnilo več požarov. V teku akcije so naše edinice odbile s strojnicami napad sovražnih nočnih lovcev. S kopnega je bil ogenj protiletalskega topništva proti našim bombnikom slab ln neprecizen. Pri raznih akcijah tega dne ni bilo izgub na naši strani. Rim, 21. avg. s. Sele včeraj, po sedmih dneh. ;e angleška admiraliteta priznala u pridržkom izgubo velike podmornice >Ca-chalotc. Poročilo pravi: »Podmornica >Ca-chalot« se je zakasnila in jo je treba smatrati za izgubljeno.« Angleška podmornica je bila napadena in uničena, kakor je poročalo poročilo angleških oboroženih sil št, 426. od 4. avgusta. Potopila jo je italijanska torpedovka «Papa« pod poveljstvom poročnika Gina Rosita. ki je rešil vso sovražno posadko. O tej odlični akciji je bilo objavljeno dne 14. avgusta tudi podrobno poročilo poveljnika torpedovke »Papas. Kljub temu se angleška admiraliteta še nadaljnjih 5 dni ni mogla odloČiti in priznati velike izgube, ki jo je utrpela zaradi odlične akcije italijanskih podmorniških edi-nic, ki zadajajo angleški mornarici tako znatne in hude »zakasnitve«. Churchillov povratek v London Stockholm, 21. avg. s. Švedski listi od-javljajo iz Londona zabavne podrobnosti O Churchillov! vrnitvi v angleško glavno mesto. Ministri so vdrli proti vagonu, v katerem se je pripeljal Churchill in so mu Čestitali, ker je ušel nevarnosti. Najbolj goreč je bil lord Alexander, ki je globoko vzdihnil in rekel ministrskemu predsedniku: Končno ste tukaj med nami čili in zdravi. Odvalil se nam je s tem velik kamen, ki nas je težil. Tako poročajo doslovno londonski listi. Nihče od navzočih ni vprašal Churchilla o uspehih sestanka z Rooseveltom. 2e dejstvo samo, da se je ministrski predsednik vrnil nepoškodovan, je vzbudilo veliko veselje. Pri odhodu s kolodvora je Churchill, da bi razvnel množico, neprestano mahal a pismom, ki ga je Roosevelt pisal kralju Juriju. Bilo je samo pismo, čeprav ga je pisal državni poglavar kralju in samo izraz zasebne vljudnosti med dvema čeprav visokima osebama. Londončanl bi raje videli, da bi se ministrski predse 1 ni k vrnil z veliko dobavo letal in topov, ne pa kot poštar s pismom v roki. Ta zgodba je zelo poučna in kaže, kako je poteklo in se zaključilo >nevarno-c potovanje g. Churchilla po Atlantiku. Hudi očitki Razkolnikova Stalinu Sofija, 21. avg. s. Bivši sovjetski poslanik v Sofiji Razkolnikov je poslal Stalinu pismo, v katerem je zbral silne očitke, češ da je Stalin izdal oktobrsko revolucijo ln uničil delo Lenina. Ustanovili ste režim terorja, pravi Razkolnikov. Od kmeta do poslanika, od starega boljševika do ne-strankarja, od delavca do maršala so vsi v vaših rokah. V pismu očita Razkolnikov Stalinu, da je izdal osnovna načela socializma. Očtfeal mu je, da Maksim Gorki ni umrl naravne smrti, in da je spravil s sveta Kamenjeva, Zinovjeva, Buharina, Ri-kova, Bubnova, Krilenka, Antonova, Bi-benka in druge. Nadalje mu očita, da je razdejal Leninovo stranko in si ustanovil lastno stranko, da je uničil sovjetsko vrhovno poveljnistvo tik pred vojno, da je spravil v zapore maršala Blucherja in Agorova. Imenoval je politične komisarje, da izvajajo nasilje nad rusko vojsko ln vso deželo. Razdejal je sovjetsko poslaništvo v Bolgariji, začenši pri šoferju Kaza-kovu pa vse do vojaškega atašeja Suhc-rukova. Razkolnikov navaja še druge ljudi, ki so postali žrtev Stalina, tako Tupo-leva in druge. Stalinu očita, da je izdal revolucionarje v Španiji in nazadnje zagotavlja, da je 30 let delal v stranki Leriina, ki jo je Stalin v treh letih uničil. Zato se mora odreči domovini. Stalinova oblast pa ne bo mogla več dolgo trajati. Ko se bo končala, bo poplačal svoje delo kot izdajalec domovine in revolucije, kot sovražnik socializma in organizator monstruoznih procesov. Ameriški vojni minister zopet hujska Stare fraze o namišljeni nevarnosti za Ameriko New York, 21. avg. d. Newyorški Usti prinašajo s posebnim poudarkom izjave, ki jih je podal v petek ameriški vojni minister Stimson in ki pomen j o nov korak v kampanji ameriškega vojnega tabora za sodelovanje Zedinjenih držav v vojni. Stimson se je zopet poslužil priljubljene-gi pripomočka domnevne nemške nevarnosti. V svoji izjavi je omenjal možnost, da bi Nemčija zasedla francosko luko Da-kar na zapadni afriški obali ter se je pri tem povzpel do trditve, da od Da kar j a ni velika razdalja do najvzhodnejše točke brazilske obale in da je to razdaljo mogoče premagati tako po zraku kakor po morju. Nato je navedel, kako je Amerika lansko leto izkoristila za organizacijo sprednjih postojank, ki naj služijo »obrambi proti napadom, ki se vidijo tako neizbežni«. Glede oporišč na Pacifiku je Stimson zlasti poudaril njihovo važnost na Aljaski m na otočju Aleutov, češ da so japonski listi že pričeli opozarjati na nevšečnosti, ki jih mora Amerika pričakovati na Aljaski, ko bo Nemčija vojaško porazila Sovjetsko unijo. Nato se je Stimson zopet poslužil obrabljene trditve, da so vse ameriške vojaške priprave samo obrambnega značaja ter je zatrdil, da Amerika ne išče nobenih blaznih pustolovščin v tujih vojnah. Dejal je, da Ze-din jene države ne nameravajo poslati eksperti ti j ske vojske v podporo tej aH oni državi, da pa mora biti ameriška vojska pač pripravljena, da se bo mogla boriti »bodisi ne obalah, obdanih od leda na severnem Atlantiku in m vernem Pacifiku, bodisi v tropični vročini Paname aH Južne Amerike«. Na koncu je dostavil Še zelo značilno pripombo, da ameriški vojaki že drže straže na svojih vzhodnih mejah od Tslanda do britanske Gurane, m pa od Aljarioe do Pamme. MMd ae Je hote poklonil nemSki vojski rekoč, da njene moči in izve ž ban osti nikakor ne gre podcenjevati, ter je svojo izjavo zaključil, da mora biti Amerika pripravljena, da bi mogla proti tej armadi nastopiti na kateremkoli si bodi ozemlju. Obsedno stanje v Boliviji I a Paz, 21. avg. d. Kakor poročajo listi iz bolivijskega glavnega mesta v svojih nedeljskih izdajah, je bolivijski senat v soboto na tajni seji z veliko večino odobril izgon nemškega poslaništva, kakor tudi proglasitev obsednega stanja v deželi. Kakor znano, je te ukrepe podvzela bolivijska vlada v času, ko je bil bolivijski nacionalni kongres na dopustu. Opozorilo potnikom na Hrvatsko Zagreb, 21. avg. s. Po odredbi hrvatske državne banke je nrepovedano potnikom iz tujine prinesti v državo bankovce po 1.000 in 500 din, ker ti bankovci niso več zakonito plačilno sredstvo. Potniki smejo prinesti na Hrvatsko samo vsoto do 500 din v drobižu, glede tujih valut pa bodo carinske oblasti na meji izdale potnikom potrdilo, kjer bo označena vsota, katero smejo vaeti s seboj. To potrdilo pa morajo potniki vrniti ob povratku. Će pade letalo na hiše... Genova, 21. avg. s. Po poročilih >Ti-m«aa« je 18. t m. neko angleško letalo strmoglavilo v ulico Newark. Sest otrok neke delavske družine je bilo ubitih, mati pa se je s sedmim otrokom rešila s skokom iz okna. Porušene so bile tri delavska Mie, tri druge pa so bile močno poAcodo- Stran 2 >8LOTEN&EI NAROD«, Četrtek, 21. avgusta 1941-XDC. Btev. I« Ljubljana iz veka v vek Kakor vse se tudi mesto poraja, živi bi njem stoletju — Kafcftia bo Ljubljana v prihod' Ljubljana, 21. avgusta. Kaj ;e večno? Nvč! Večaa je samo menjava. Menjava nepretrgana, včasih grobo očitna, včasih komaj zaznavna; ukazuje življenju, v kakšnikoli obliki se pojavlja, je življenje samo od ribeli do groba pa od groba do zibell Toda v svetu ne živijo in se ne men java j^sam^ ljudje, rastline in živa bitja. Svoje življenje ima rudi trda, neživa snov. ki jo oblikujejo človeška roka in prirodne sile. Rodil se je kamen Morda bo&*te debelo pogledali, in vendar je tako, čeprav se vam zdi. da se more roditi samo človek, žival a-i izemiti ravl-na. Toda kakor se odtrga novo človeško življenje od trpečega materinega telesa in ie v tistem trenutku že samostojno, navezano samo nase, na svoj organizem, vse dokler se ne izčrpa in klone v grob. tako se oM^ kujejo, rode n. pr. rudi kamni. Razlot dma-mitncija vložka razžene tisočletno skalo, ki je že od njoga dni bila samo del ocjromne^a gorsikt-ca masiva, in po strmini kamnoloma se zvale kamni. Snov, ki zaradi nenadne, preračunljive dejavnosti človečke volje, roke m njenih pripomočkov, px»tane samostojna, se izloči iz oklepa, v katerega i<> ic uklenila neznana sila morda pred desettisoč, morda stotisoč ali mflijon leti. Rodil se je kamen! Toda. kar se poraja, mora tudi živeti in umreti. To ie neizprosni zakon prirode, ki gre neukrotljivo preko vseh naporov, ki se mu hočejo zoperstav-Ijari. Kamen živi. Morda ca usoda zanese na mehko cesto, moni ukrade voda in požre v svoj« globine. rda se bo leta in desetletja potepal, brufd in valil no zemeljski površini, morda ga bo uklenila človeška roka v umetno zgradbo. Prej ali slej bo pa tudi ta razpadla, kamen se bo raz-letel v prah ali pa ho izginil v gmoti zemlje. Kamen bo um H. Tudi mesto živi \e mislimo na ljudi, ki bivajo v mestu, na meščane. Mesto z vsemi svojimi palačami, vilami, bajtami, s svojimi cestami, parki, vrtovi, s spomeniki in prometnimi napravami, ves ta stavbni skupek, ki se na njem skozi stoletja in številne generacije ubija žuljava človeška roka živi, se poraja in umira. Kaj mislite, kakšen obraz bi napravil n. pr. naš prednik, k: je živel v Ljubljani pred 300 leti, ko bi ga -cdaj obudili k življenju in ga poslali na mestne ulice, s katerih bi odstran:3i vse ljudi, ves motorni, radijski napredek in druge novodobne iznajdbe, ki bi ga mogle popolnoma zbegati in kvarno vplivati na njegov lagoden živčni ustroj? A.H mu ne bi že sodobne široke ulice, svetle palače z velikimi okni. prostrani trgi govorile, da to ni več tisto mesto, ki je v njem živci. Mesto ki se je štirkalo txx.1 zavetje grajskega hriba, mesto z ozkimi temnim«i uSica-mi. x vla-žnimi hišami, s hišami iz lesa in s slamo kritimi, ki je v njih drobcena iskrica zanetila lahko ogromen, strašen požar. Te spremembe radi označujemo tako, kakor da se mesto razvija. N"e priznavamo ne konca in začetka. Vendar ima Ljubljana svoje dobe, za dogled enega samega človeškega življenja veliko predolge. Drugačna je bila Fmona, drugačna srednjeveška Ljubljana, drugačna pred enim stoletjem :n drugačna je danes. Prvi dve sta že davno mrtvi, le skromne priče kot spomin na nekdanje dni smo tu pa tam skušali ohraniti. Nova Ljubljana se poraja na ruševinah stare Neštetokrat je bilo že v kromističnih zapiskih, v urban;stično - arhitektonskih razpravah, na slavnostnih zborovanjih volilnih shodih in dobrih pojedinah ugotovljeno na splošno, da je na«e mesto od začetka tega stoletja doživelo in še doživlja velik razvoj. Časopisje je dnevno beležilo vse maihne in velike, pomembne in brezpomembne novosti. Veliko je število živih meščanov, ki vam bodo na do'go in široko pripovedovali, kako je b!!o v njihovih mladih letih vse drugače, ko je bila Rožna dolina še velik močviren travn:k. ko so se hoditi v Trnovo za župno cerkev drsat, ko ni bi'o še niti sledu Zelene jame in mnogo podobnega. V 40 letih je zrastel mogočen kompleks hiš. ki je ne samo prenovil prejšnjo zunanjost mesta, temveč premaknil srce tega mravlrišča skoro stoti*oč 1 rud", od nekdanje mestne četrti med Ljubljanico Hi grajskim hribom vi^e gori proti severoza-padu. Iz mračnega, zavotnega prostora se je sodobni meščan pre-makn?l na odprt, svetal in stvnčen prostor prehoda z Ljubljanskega polja na barjansko zemlio. Leto za letom so se zidale nove hiše. vile. palače, nastajale so nove urice, urejali parki. Padala so počasi z uporno starčevsko trdoživostjo stara poslorMa. zginjali značilni znaki nekdanje L'ubljane. Ves razvoj, ki Jo rme4 svoje viške in padce, je šefl in še gre vzporedno z našim življenjem mnogokrat, ne da bi ga občutili. Danes tu. jutri tam, drobci, po katerih more le dal'nmidno. bistro oko razpoznati približno življenje sodobne Ljubljane v blirn'i bodočnosti. Eno samo^človeško pokoflenje ie m. merilo takega razvoja prekratko. ("tIovck. konservativen kakor je, zaradi tega s sentimentalnimi občutki gleda, kako izginja okolje, na katerega je že bil navajen od mladih let, v katerem je oreživel svo:e najlepše in najzadovoljnej^e trenutke. Ko ga novo življenje neizprosno s:.li. da izpremc-ni, kar je bilo v njegovih navadah že od nekdaj, ga opazuje z oma lovaže van jem, nezaupanjem in nerganjem. Če pa mu je dano doživeti, da se izpremembe rn novosti enkrat ustale, se z njimi počasi sprijazni, postanejo mu spet vsakdan j 2 navada, opora, ki mu dovoljuje gibati se, ne da bi bil vsak trenutek prisiljen paziti na 9rvojo vsakdanjo pot in delo. Spozna njih napredno ceno m ie zadovoljen. Kaj se je in se ie bo spremenilo letos v Ljubljani Ljubljana se prenavlja kakor kača se levi zadnji dve desetletji. Arhitekt-stvari-tdlj neumorno briše z nje prah preteklega stoletja m jo prilagadeva okus« in potrebam sodobnega meščana. Leto« ;e vojna zagon mestne rasti in umi- I ranja v mnogočem zavrla. Spremenila je tud: začasno osnovne vidike mestnih dinamično razvojnih siinia. Vendar, če od- S j štejemo drobne kocke v tem nastajanju } arhitektonske mozaične slike, ko nam po-I samezne nove hiše še ne nudijo nobenega pravega oporišča za spoznavanje temeljno važnih sprememb, moramo ugotovil, da tudi letos gradbena dejavnost spreminja lice Ljubljane v vtčjih obrisih. Med najpomembnejša taka dela spada zgraditev tržnice in ribarnice ter tam vmes projektiranega mofctu preko Ljubljanice. Te stavbe, kolikor so že zdaj zgrajene s tistimi, ki bodo še letos ali najkasneje prihod -j nje poletje d olimpiade v Los Angelesu ter tekmoval v troskoku. Lulgi Spazzali, Giordano Cumar in Boris Kersevanl. Organliatorično je ves športni pokret vodil Športni urad soške Zveze Borbenih v Goriški pokrajini 1 uspehih, ki jih je daseelo v tem razdobju fašijev. ki mu je bil pridružen soški odbor C.O.N.I., prvi pokrajinski odbor, ki je bil ustanovljen v Italiji. Tudi letos goriški športniki kljub vojni neumorno delajo. Med najlepše uspehe, ki so jih dosegli, lahko zapišemo osvojitev naslova državnega prvaka v skoku v daljino po Josipu Russianu, zmago v metu kopja E>orine Zamparjeve in pretekli mesec v Turinu osvojeno državno prvenstvo v težki kategoriji rokoborbe, ki je uspeh Lulgija Musine. Zadnja manifestacija, ki je zgovorno pričala o višini športnega dela v Goriški pokrajini, pa je bila organizacija nove krožne kolesarske dirke, ki je vodila tudi skozi Ljubljano. Športni prealed FIS-a je zborovala Pod predsedstvom Šveda grofa Hamilto-na se je te dni sestal v Stockholmu odbor FISe. znane mednarodne smučarske zveze. Zasedanju so prisostvovali delegati švedske, Finske, Italije in Nemčije. Najvažnejša točka na dnevnem redu so bili predlogi Nemcev, glede sprememb nekaterih mednarodnih tekmovalnih smučarskih pogojev. Nemci so predlagali, da bi se spremenilo ocenjevanje skokov tako, da bi se v bodoče najvišja in najnižja ocena črtali. Dopusti naj se po možnosti svobodna ocena. Za velike skakalnice, ki dopuščajo skoke preko 60 m, naj Švedska in Nemčija izdelata posebno ocenjevalno tabelo. Na svetovna smučarska prvenstva more vsaka država poslati za vsako tekmovalno disciplino po osem tekmovalcev in dve štafeti. V alpskem tekmovanju se tekmuje za posamezne naslove v smuku in slalomu ter za kombinacijo. Uvede naj se ocenjevanje Marija Rakar: Goslač v bara Vsak dan v poznih popoldanskih urah postaja gospod Bernard, pomožni uradnik v velikem podjetju, nervozen, pogleduje na uro in vzdihuje. Pisarniški tovarišici se nato značilno spogledujeta, šepetata in govorita ogorčeno: — No, da. ona že čaka.« Resnično, ona ga čaka. Toda ne. kakor menita gospodični, kaka prijateljica, nego violina gospoda Bernarda. Violina leži, zavita v smoking, skrbno spravljena v predalu bufetne mize bližnje male kavarne. Ko se pisarna zaključi, plane gospod Bernard v tisto kavarno, zamenja svojo ponošeno pisarniško obleko s posvalka-nim smokingom, pograbi violino, si zaviha ovratnik in zbeži. Debela blagajničarka pogleda sočutno za njim in zamrmra: »Revež!« Samo ona izmed vseh njegovih znancev ve, da je gospod Bernard goslač v baru, ker s svojim malim zaslužkom kot pomožni uradnik ne more živeti. Goslač je v baru »Pri zelenem kakaduju.« Ali poznate lokal? Ni za prvovrstno občinstvo, leži daleč zunaj v predmestju, v Z. ulici. Zelen kakadu je v kričečih barvah naslikan na vhodnih nje otroškega igrišča v Tivoliju in graditev nove ceste tik pod Rožniškim hribom. Vsa ta velika celota zelenja, ki jo je pretekla leta obrobila n.ova cesta od železniškega prelaza v Tivoliju do Ceste v Rožno dolino, bo pod udaroi sekir, lopat, krampov v kratkem dobila popolnoma drugo zunanjost. Zginili bodo kostanji kot sim-boJi stare Ljubljane, vsa površina bo zglajena z višino ribnika, vmes pa bo vodila nova cesta med zelenjem topolov in okrasnega grmičevja. Rožna dolina, ki se je tako sramežljivo skrila za hrbet Tivolija, kakor da se boji mestnega življenja, bo dobila novo dovodnico v mestno središče. To je pregled le v velikem, pregled najvažnejšega kar preoblikuje staro mesto in ustvarja novo. Morda bi morali vključiti še katera dela, vendar se nam ne zdi nobeno izmed njih. čeprav so po svoje za bodoče lice Ljubljane važna, večjega urbanistično razvojnega pomena. Ko bo sedanja Ljubljana umirala... Mnogo vode bo do tedaj poteklo po regulirani Ljubljanici in vendar nekoč bo prišla ura, ko bo pričelo zginjati, kar sprejemamo danes kot estetsko, arhitektonsko odgovarjajoče sodobnemu naprednemu okusu, v skladu z vsemi zahtevami sodobne kulture in civilizacije. Ne bo zginjalo samo zaradi porabe in obrabe; kakor danes bo bodoči človek rušil in gradil po svoje zaradi novih, njegovim potrebam odgovarjajočih zahtev. Vsako ugibanje in prerokovanje, kako se bo razvijalo mesto v bodoče, je tvegano. Toda nekatera dejstva, ki jih že danes očituje življenje, bodo nedvomno vplivala ne samo na razvoj Ljubljane temveč vseh mest na naši zemeljski obli. Med njimi velja predvsem omeniti vpliv, ki ga more imeti razvoj letalstva. Letalo se je v sodobni vojni izkazalo kot strašno orožje ne samo za fronto, temveč tudi v napadih na mesta. Da bo bodoči arhitekt upošteval te uničujoče učinke letal, skoro ne smemo dvomiti. Toda ne samo letalo kot orožje temveč tudi kot prometno sredstvo v mirnem času, ko bo verjetno sčasoma povsem izrinilo avtomobilski promet, bo imelo svojo odločilno besedo. V kompromisu, ki ga bo moral skleniti zanamec, bodo verjetno izginjale visoke stavbe, široke ceste. Meščan bo lezel spet k zemlji ali pa morda celo v njo. Sonca, zraka pa se bo naužil po nebeških cestah, ki jih ni treba ne škropiti, ne asfaltirati. Tedaj bo sedanja Ljubljana izumirala .. uspehov držav, na podlagi uspehov, ki 00 jih dosegli poedinci. Upravni odbor je o teh predlogih razpravljal in sklenil, da se preizkusijo na svetovnem prvenstvu, ki bo od 7. do 15. februarja v Garmisch - Partenkirchenu. Končno odločitev pa je prepustil kongresu FISe. Dva sova svetovna rekorda Lahkoatleti vseh vodilnih držav v sportu so v odlični formi. Od vseh strani prihajajo vesti o rušenju domaČih, evropskih in svetovnih rekordov. . Pomemben je uspeh Nemca Ernsta Lam-perta. ki mu je uspelo v nedel;'o izboljšati svetovni rekord v metu diska. Novi rekord znaša 53.35 m in je boljši od prejšnjega oficielno priznanega rekorda Berlinčana Schroederja 53.1. pa tudi od doslej še nepriznanega rekorda Američana Archie Harrisa (53.26 m). Lampert je na tekmovanju imel naslednje dolžine: 52.40, 53.35, 51.10. 49 S0 in 50.65 m. Istočasno je Robert Kiibler iz Stuttgarta na tekmovanju v Krakovu dosegel v hoji na 5 km naravnost neverjeten čas 20:03.8. kar pomeni, da bi ljudje. Če bi se premikali z njegovo brzino, prepešačili 15 km na uro. Svetovni rekord na tej progi je nedavno izboljšal madžarski atlet na 20:46.8. Ni se pa dolgo veselil svojega uspeha. Kiibler ga je sedaj nadkrilil za celih 43 sek. V nekaj vrstah Mariborski Rapid je vrnil v nedeljo obisk leibniškemu klubu. Tekma med obema Leibnitz : Rapid je ostala s 3 : 3 (2:1) neodločena, kar odgovarja poteku igre in moči. — Duna-ski Rapid in državni prvak je imel v nedeljo v gosteh moštvo iz Hamburga. Hamburger Sportverein je bil poražen z 6 : 1. — Pri plavalnih prvenstvih na Madžarskem je znani Tatos dosegel na 100 m prosto izredno lep čas 1 : 00.4 m. — Turnir v Poreču ob Vrhskemu jezeru med Berlinom in Duna;em se je končal z visoko zmago Berlina 5:1. V zadnjih dveh partijah je Bavaronski premagal Metaxo 6:4, 6:3. 7:5 in dvojica Henkel - Koch dvoilco Benedek Metaxa 6:4, 3:6, 6:1, 6 : 3. kanje rujine in prevelika opreznost sta zavrli pot na najvišja mesta. Velik požar v Prezid« Prezid. 20. avgusta. Velik požar v Prezidu je iz do sedaj še nepojasnjenega vzroka izbruhnil pretekli teden. Na mah so bila v plamenih štiri velika gospodarska poslopja; obstojala je pa nevarnost, da se bo ogenj razširil na vso vas, ker so hiše strnjene in krite s skodlami. Da se to ni zgodilo, se moramo zahvaliti domači vojaški posadki, posebno pa g. kapitanu Benedettiju, gg. oficirjem, kr. Karabinijerjem in moštvu, ki so takoj prihiteli na kraj požara in pričeli ogenj gasiti in lokalizirati. Tudi domači gasilci in oni iz Babnega polja so storili svojo dolžnost Ko so prispele motorke iz Pu-doba, Loža in Cerknice, je bil ogenj v glavnem že lokaliziran, vendar pa sta mo-torki iz Pudoba in Loža stopili v akcijo in pogasili požar popolnoma. štiri poslopja so posrorela popolnoma z vsem, kar je bilo v njih. Skoda je velika in ni krita z zavarovalnino; več hiš je bilo načetih in precej poškodovanih. Ce bi ne bilo vo;aštva, ki je požrtvovalno pomagalo na vseh mestih požara in složno z domačini, bi bil Prezid danes kup razvalin. K. ŠAH — Konec fcahovskeera turnirja za prvenstvo Velike Nemčije v kopališču Oevnhau-sen je potrdil, kar je bilo že kmalu po otvoritvenih kolih jasno, da je Nemčija dobila v mladem Clausu Jungeu, po rodu iz Hamburga, rov mnogoobetajoč šahovski talent. Njegova zmaga sicer ni popolna, ker si deli prvo in drugo mesto s Paulom Sehmi-dtom, vendar je kljub temu zanj ta izid nadvse sijajen. Z doseženimi 10,'j točkami je pustil za seboj stare, preizkušene tur-nirske mojstre, potem ko traja njegova šahovska kariera komaj dve leti. Končna odločitev, komu bo pripadel naslov prvaka, bo padla v medsebojnem šahovskem matehu, za katerega bo morala Nemška šahovska zveza šele določiti vse pogoje poteka. Paul Schmidt je bil že lani nevaren tekmec za prvo mesto. Letos ie dokazal, da njegov lanski uspeh ni bil slučajen, temveč da je mojster, s katerim bodo morali računati. Tretje mesto je pripadlo Berlinčanu Kurtu Richterju. ki si je nabral 10 točk. V vseh kolih turnirja je bil nevaren tudi najboljšim, zlasti pa je pokazal sijajen finish. četrto mesto je zasedel Dunajčan Haus Miiller z 9 točkami. Proti vsem svojim nasprotnikom je le enkrat izgubil celo točko. Peto. šesto in sedmo mesto si deliio Kleninger, Palme in Pfeiffer z 8 H: točke. Za Kieningerja lanskega prvaka je to vsekakor občuten poraz. Njegova letošnja forma je bila zelo nestalna. Tako je n. pr. v predzadnjem kolu izgubil proti zadnjemu na tabeli, časten in izpodbudljiv pa je uspeh mlađega Pfeifferja, ki je Jungeeve starosti. Pomanj- %eie\n'tca KOLEDAR Danes: četrtek, 21. avgusta: Ivana. San- talska, Mirjana. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: čar melodije. Kino Sloga: »Nemi vitez* in »Pot maščevanja«. Kino Vnion: »Gospod* iz beznice. Razstava Gaspari-Dremeij-Smerdu ▼ Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 12. in od 16. do 19. Veseli teater ob 20. v Delavski zbornici. D E 2 U R NE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43. Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selen-burgova ulica 7. &Uee* križ poroča Na poizvedovalnni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešacih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi 22 b: Dobovšek Marija, Drekalovič Saleta, Kaplan Ernest, Klofutar Stojan, Marčič Albin, Škerbin Anton, Stibil Milena, Vin-tar Vida. Pošto naj dvignejo: Albert Zlatka, Čevljarska 2, Bajuk, direktor ki. gimnazije, Cemač Franja, Dozento Bruni, Tvrševa 19, Drofenik Ferdo, fin. dir., Durjava Elza, Gamboc Agica, Kongresni trg, Hrehorič Fran, Tvrševa 28. Gašperin rodbina. Rožna dolina, Grčar Beti, Kongresni trg 9, Grošelj dr. Milan, Knafljeva 8 III, Kom-pare Peter, Campova 6, Kos dr. Fran. Etnografski muzej, Krisper inž. Josip, Smar-tinska 23, Lajhni Stefi, Vzajemna zavarovalnica, Lešnik Metka, Linhartjrva 33, Lorger Alfonz, Igriška 3, Majer Bogomila, Tabor 13, Matelič Zlatko, dijak. Meh Marja. Sv. Petra 22, Mesar Minka, Knafljeva 6, Penko Pavel, pol. detektiv, Smeracj Janko, gostilničar. Soline Ivan, Praprotnik Miroslav, Vič 42, Tomažič Anton, Tvrševa 52, Tonja Stanislav, kur. drž. žel.. Vin-tar Fani, Gruberjevo nabrežje 2, Žerjav dr. Gregor, Pred Škofijo 3. Na poizvedovalni oddelek Rdečc življenjske sreče. KINO MATICA TELEFON 22-41 Chonchita Monteaegr* m L. S*g1 Tel* v prekrasni filmski opereti Huzarjeva ljubezen Moča* vsebina! Krasna glasba ln petje! KINO SLOGA TELEFON 27-SO Dva EUma napetih senzacij ln bll5kovltlh dogodkov Nemi vitez in Pet maščevanja J. Wayne. G. Hayes ln L. Wlutluck siedki vso noč. Vmes je močno grmelo in enkrat je nekje v bližini mesta tudi treščilo. Dežja je bilo mnogo preveč zlasti za Barje, kjer je ponekod krompir že zdaj gnil. Proti jutru je nehalo deževati, toda nebo je bilo tudi zjutraj še zelo oblačno. Jutri večer bo mlaj in morda nam prinese izpremembo vremena, da vsaj v nedeljo ne bo deževalo. Letos je že nekakšna tradicija, da imamo ob nedeljah lepo vreme, in morda se bo ta tradicija obnesla tudi to nedeljo. Dočim je zjutraj kazalo zelo slabo in smo mislili, da bo kmalu začelo zopet deževati, se je pa proti pričakovanju že okrog 9 nebo toliko zjasnilo, da je tu pa tam posijalo solnce. Po tako hudih nalivih in nevihtah, kakor smo jih imeli ponoči, se vreme rado izpremeni. Morda se pa poletje še ne bo poslovilo od nas. čeprav je pasjih dni tudi po koledarju konec. Dobro bi bilo. če bi ostalo vreme lepo. da bi še pripekalo solnce, saj je na polju še mnogo pridelkov, ki morajo dozoreti. Posebno koristno bi pa bilo solnce vinogradom, ker bo grozdje kislo, če ne bo več vročine. —Ij Zdravniška pomoč ponoči. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja zavarovance, naj zahtevajo zdravniško pomoč samo podnevi. Glede na omejitve nočnega prometa je v interesu članov in zdravnikov, da se zdravniški obiski na domovih vrše samo podnevi. Uradov! 7 d ravni Id so v nočnih urah dolini odzvati se samo v zelo nujnih in neodložljivih primerih. DANES IN JUTRI VESELI TEATER NOV PROGRAM! PREDPRODAJA VSTOPNIC V DELAVSKI ZBORNICI — ZAČETEK TOČNO OB 20. KONEC OB 21.40 —Ij Izlet SPD v nedeljo 24. avgusta na KurešCek, Krvavo peč in Iško. Krvava peč leži v višini 713 m na visoki planoti med Iško in Mokrecem. Na prostranih seno-žetlh nad vasjo stoji prijazna cerkvica Sv. Lenart, v nje bližini pada proti ISkl visoka, krvavo lisasta peč, ki je dala vasi ime. Iz Ljubljane se odpeljejo izletniki ob 8. uri z avtobusom do 2elimelj, odkoder krenejo naprej na KurešČek, da se okrepčajo za nadaljnjo pot. Pod Mokrecem vodi pot skozi Krvavo peč v Vrbico, kjer se stekata Iška in Zala. Izlet se zaključi v zavetišču SPD v Iški. Ob 18. uri odpelje avtobus iz Iške nazaj proti Ljubljani. Prijave sprejema društvena pisarna najkasneje do sobote opoldne. —Ij Naročnik »Slovenskega Naroda«, ki Je v mesecu avgusta pri plačevanja naročnine Iz večjega bankovca pomotoma dobil premalo nazaj, naj se oglasi prt našem inkasantu g. Jožefu Vrabcu, Sv. Petra cesta 38, kjer bo dobil povrnjen de preostali denar. —Ij Tečaj za italijansko trgovsko korespondenco in začetni tečaj Italijanskega jezika priredi v septembra v večernih uran Trgovsko društvo »MERKUR« v LJubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27, v pritličju med 8. In 14. uro (telefon 26-52). 360 n —Ij Izp^ubljene, 3 inkasne, te »kasiran© knjige, naj izroči najditelj v upravi >Ju-tra« proti dobri nagradi. Zaradi važnosti knjig za urad, se apelira na poštenost najditelja. Naše šole II. drž. moška realna gimnazija ▼ Ljubljani. Popravni izpiti bodo od 27. avgusta 1941. dalje po razporedu, ki je objavljen na razglasni deski v I. nadstropju gimnazijskega poslopja. Sprejemni izpiti za I. razred bodo 29. avgusta od 8. ure dalje. Prošnje, kolkovane s kolkom za 3.80 L (10 Din) s prilogami: rojstni list in spričevalo o dovršenem IV. razredu ljudske šole ter zadnje Šolsko spričevalo je treba vložiti pri ravnateljstvu dne 26. t. m. dopoldne. Dopolnilni izpiti bodo dne 29. t. m. ob 8. uri. Vpisovanje lanskih učen- bo 2, septembra od 8. do IX w po razredih, 3. septembra vpis za L razred, 4. septembra pa vpis tujih učencev, oboje ▼ tajnikovi pisarni. K vpisu mora prinesti vsak učenec lansko spričevalo in davčno potrdilo, prvošolci in učenci drugih se-vodov pa tudi rojstni list Otvoritvena služba božja bo dne 22. septembra ob 9. uri v cerkvi na Rakovniku, po maši se zberejo učenci v gimnaziji. 23. septembra se začne redni šolski pouk. (K vpisu mora prinesti vsak učenec tudi pravilno izpolnjeno prijavo, kolkovano s kolkom za 19 L (50 Din) — obrazec se dobi pri gimnazijskem slugi — in plačati za zdravstveni fond 7.60 L (20 Din) in po 3.80 L (10 Din) za dijaško knjižnico in učila.) — Srednja glasbena sola pri Glasbeni akademiji v Ljubljani. Na Srednji glasbeni soli se poučujejo sledeči predmeti: Teoretični predmeti (harmonija. kontrapunkt), solopetje, klavir in orgle, violina in vsi orkestrski instrumenti, operna tn dramska umetnost- Pogoje za sprejem in vse potrebne informacije dobe interesenti v pisarni Glasbene aka lemi je. Gosposka ul. 8.1. Novi gojenci, ki žele vstopiti na Srednjo glasbeno šolo se morajo s kolkovano vlogo (L 3.80) prijaviti k izpitu do 5. septembra. Tiskovine dobe v pisarni Glasbene akademije. Sprejemni izpiti za te gojence bodo od 8.—13. septembra- — Za ostale gojence je vpisovanje od 1.—15. septembra, popravni in prestopni izpiti pa v roku od 28.—30. avgusta. Kolkovane prošnje za popravne izpite sprejema pisarna do 26. avgusta. Začetek pouka 16. septembra. ///. mešana mcsčvnuka «Va v Ljubijani-Moste. Popravni izpiti 30. avgusta, vpisovanje od 1. do 3. steptemhra, šolska maša 22. septembra. Podrobnosti na razjasni deski v sali. Naše gledališče Drama Začetek ob 19.30 url 23. avgusta Via mala. Izven. Znižane cene, 24. avgusta Okence. Izven. Znižane cene. P. n. gledališko občinstvo opozarjamo, da bodo igrali v dramskem gledališču v soboto, 23. t. m., v režiji Petra Malca zelo učinkovito Knittlovo dramo »VIA MALA«, ki je žela konec sezone izreden uspeh. Tokrat bo nastopila v vlogi Svlveli Branka Rasbergerjeva, v vlogi matere pa Kraljeva. — V nedeljo, 24. t. m,, pa pride ponovno na oder močno zabavna komedija Olge Scheinpflugove »OKENCE«, v režiji J. Kovica, ki igra tudi glavno vlogo. Obe predstavi, ki ju je občinstvo pri zadnjih uprizoritvah sprejelo zelo simpatično, toplo priporočamo. Začetek obeh predstav je ob 19.30. Vse dame in gospode, ki bi bili pripravljeni v bodoči sezoni sodelovati v opernem zboru, obveščamo, naj se zglasijo v soboto 23. t. m. ob 11. dopoldne v Operi. — Oni pa, ki so sodelovali že v pretekli sezoni v pomožnem zboru, naj se zgiasijo isti dan, t. j. v soboto 23. t. m. popoldne ob 16. istotam. Dogoni klavne živine V prihodnjem tednu bodo sledeči dogoni za govejo klavno živino: v torek, dne 26. avgusta t. L v Novem mestu; v torek, dne 26. avgusta t. I. v Cerknl**; ▼ sredo, dne 27. avgusta t. 1. v Stični. Vabijo se strokovna mesarska združenja, da na najbližje dogone pošljejo svoje pooblaščene zastopnike v svrho odkupa in prevzema živine. Opozorilo prevoznikom Opozarjajo se posestniki tovornih avtomobilov, da so ostala v veljavi določila 9 4 obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931, Službeni list št. 572/76, po katerih se sme obrt prevažanja blaga z motornimi vozili izvrševati samo na osnovi predhodnega obrtnega dovolila v smislu navedenega zakona. To dovolilo se ne sme zamenjati z dovoljenjem za kretanje motornih vozil ali z oprostitvijo od takega dovolila. Nadalje velja de vedno določilo čl. 50 pravilnika o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili z dne 16. maja 1935, Službeni list 3t. 859/51, po katerem mora vozač tovornega avtomobila imeti s seboj kot izkaz prepis obrtnega dovolila. Prekrški obstoječih predpisov bodo kaznovani in sicer v prvem primeru po § 398 obrtnega zakona z globo od 19 do 2220 Ur, v drugem primeru z globo od 9.50 do 570 lir. V primeru izostalega plačila se denarna kazen izpremeni v zaporno po ključu 19 lir — 1 dan zapora. Praška domača mast CISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 27 T R. d. st. 2/41 MALI OGLASI KADILCI pogosto trpe zaradi skrčenja žilic, ki se v njih pri kajenju nabira agno. Da bo dobilo srce spet dovolj krvi, pijte redno AMBROŽEVO MEDICO, ki jo dobite pristno le v MEDARNI, Ljubljana, Židovska ulica 6. 39 T S. A. Distiliaria iojuore Str ega £a fU& tuđica t nota moua Uatiana D I T T A ALBERTI — BENEVENTO Stran 4 fotOTBHSKI NAROD«, Četrtek. 2L avgusta lttMCDL Register prebivalstva Ljubljanske pokrajine POGLAVJE V. Kadcor nad v«xlit\ ijo refcistrs. pr^otvalstva člen 29. župan skrbi za uvedbo in pravilno ureditev registra prebivalstva. V prvih 15 dneh vsakega leta mora župan sam pregledati register, da bi ugotovil: a) ali je vojen povsem pravilno, v vseh avojih delih in ali je ažuren tudi glede vseh sprememb, kakor je predpisano po teh določbah; b> ali so hišne mape. družinske pole in pole za zajednice, prav tako osebni listki, iz katerih je sestavljen register, izpolnjeni z vsemi zahtevanimi podatki in pred-pisno razvrščeni; c) ali so vpisi izvršeni z jasno čitljivimi črkami. Glede tega pregleda je treba napraviti ▼ trojniku zapisnik (priloga 3), katerega morata podpisati župan in občinski tajnik ter poslati v dvojniku najdelj do 31. januarja Visokemu komisariatu. Tretji izvod ostane v občinskem arhivu. Člen 30. Do 15. marca vsakega leta pošlje Visoki komisariat Osrednjemu statističnemu zavodu v skupnem odpravku po en izvod zapisnika (priloga 3) vseh občin pokrajine. Tem zapisnikom je treba priložiti izčrpno poročiio, iz katerega so razvidne pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki so bile opažene pri občinah, ki niso pravilno ravnale pri voditvi registra prebivalstva, pa tudi ukrepi za njih odpravo. Člen 31. Visoki komisariat nadzira pravilno uvedbo in tekočo voditev registra prebivalstva v smislu teh predpisov in odreja v ta namen posebne inspekcije, pri čemer se lahko poslužuje tudi komisarjev in inšpektorjev ki se pošiljajo v občine za nadzorstvo ostalih panog javne uprave. O vsaki inspekciji je treba napraviti zapisnik v dvo niku in po vzorcu priloge 3. Prepis vsakega zapisnika je treba poslati Osrednjemu stntističnemu zavodu v 10 dneh po opravljeni Inspekciji. Člen 32. Vrhovni nadzor nad pravilno voditvijo registra prebivalstva izvršujeta Notranje ministrstvo in Osrednji statistični zavod. Osrednji statistični zavod poroča neposredno Duceju gleii3 opažanj, katera je pri opravljanju dolžnosti vrhovnega nadzora imel priliko ugotoviti glede voditve omenjenih registrov, poroča pa hkrati tudi Notranjemu ministrstvu in Visokemu komisariatu. POGLAJE VI. Splošne in prehodne določbe Člen 33. Za vse prijave in spremembe, ki so predpisane v teh določbah, ne sme občinski anuprafični urad od prizadetih zahtevati nikakih taks ali kakršnih koli drugih davščin. Spričevala, objave, izjave, potrdila in ostali dokumenti, ki so potrebni za izvajanje teh določb, so prosti taksnih znamk. Člen 34. Do 31. decembra 1941-XX morajo občine poskrbeti za uvedbo registra prebivalstva po teh določbah na podlagi ugotovitev popisa prebivalstva, ki se je izvršil 31. julija t 1. Tako bo služila vsaka družinska pola, ki je bila izpolnjena pri popisu prebivalstva in se nanaša na družino, stalno biva-jočo v občini (kar mora biti razvidno iz seolpiča 13 (seznama A), pri osnovanju anagrafične družinske pole (obrazec A) in eventualno tudi anagrafične družinske pole za služinčad (obrazec A bis). Za družine, ki stalno bivajo v občini, pa so bile na dan popisa prebivalstva v celoti odsotne, ker so bile v kaki drugi občini, je treba anagrafične družinske pole (obrazec A) izpolniti na podlagi tistih družinskih pol, na katerih jih je zabeležila občina, v kateri so bili ob popisu prebivalstva. Zato mora vsaka občina poslati pristojni občini stalnega bivališča družinske pole, na katere je popisala družine, ki so bile začasno na njenem območju. Enako bo vsaka pola za zajednice, ki je služila pri popisu prebivalstva, služila tudi pri osnovanju anagrafične pole za zajednice (obrazec B). Za vsako osebo, ki je navedena v seznamu A popisnih pol (družinskih in zajed-niških), je treba osnovati osebni listek (obrazec C ali C bis). Za izpopolnitev podatkov* vpisanih v pole za popis prebivalstva, proti tistim, ki jih zahtevajo anagrafične pole, bo občina pozvala dotične rodbinske in zajedniške poglavarje, da se zglase v uradu. Člen 35. Občinski anagrafični urad mora skrbeti, da bo 31. decembra 1941-XX objavljen razglas (gl. prilogo 4), ki bo obvezal državljane, ki niso bili pozvani na občinski urad iz razlogov zadnjega odstavka prejšnjega člena, da se sami prijavijo temu uradu do 15. januarja 1942-XX. Člen 36. Dokler ne bodo osnovane anagrafične družinske in zajedniške pole, naj služijo kot anagrafične pole družinske in zajedniške pole ljudskega popisa, na katere naj se zato vpišejo (v smislu členov 17., 18. 19.) spremembe, zadevajoče na- ravno gibanje (poroke, rojstva in smrti) in socialno gibanje (vselitve, izselitve, združitve in razdružitve rodbin, spremembe stanovanj). Postopoma, kakor bodo anagrafične pole pripravljene in izpolnjene, je treba orne fične pole. Brž ko bodo osnovane anagrafične pole glede rodbin, ki bivajo v isti hiši. je treba osnovati zadevno hišno mapo po obrazcu D. Enako velja tudi za izpolnitev hišnih stranskih map po obrazcu D bis. Pole ljudskega popisa je treba držati v abecednem redu imen ulic, trgov, krajev, in za vsako teh po vrstnem redu njih hišnih številk. Pole ljudskega popisa, ki so izločene, ker že prepisane na anagrafične pole, se morajo hraniti do prihodnjega popisa prebiva lstva. Clen 37. Dokler občina ne dobi nazaj pol ljudskega popisa, pregledanih in vrnjenih od pokrajinskega popisnega urada, naj občina hrani (po abecednem redu imen ulic, trgov, krajev itd. in za vsako ulico po vrsti hišnih številk) obrazce Po bis, Rm bis. Rž bis. Um bis, Už bis v smiFlu č'.ena 8., s katerimi so ji kompetentne oblasti in uradi sporočili spremembe, povzročene po naravnem gibanju (poroke, rojstva in smrti), pri stalnem prebivalstvu. Občina mora prav tako shraniti (v gori navedenem redu) prijave (obrazce: E. F, G, H) o spremembah pri stalnem prebivalstvu, nastalih zaradi socialnega gibanja. Brž ko bo občina nopoj v peejjg pot ljudskega popisa, mora (potem ko i« izvedla selitveni postopek v smislu člena 19.) takoj prenesti nanje spremembe, ki so ji bile javljene (po gori ocnenjenih obrazcih) med časom od 1. avgusta 1941« XIX in dnem, ko ji bo popisno gradivo vrnjeno. Člen 38. Razveljavljajo se vsi predpisi, ki niso v skladu s temi določbami. Zato preneha prijavna služba pri kve-sturi v Ljubljani in pri varnostnih organih v občinah pokrajine. Nič se ne spreminja v pogledu prijavne službe potujočega prebivalstva, najsi se nastani v hotelih, prenočiščih, penzionih in podobnih gostinskih obratih ali pri zasebnih družinah; to službo opravljajo še nada1 je oblastva javne varnosti in bo urejena s posebno naredbo, C'en 39. Te določbe stopijo v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Najkasneje do 31. avgusta 1941-XIX so dolžne vse prizadete osebe poskrbeti za predložitev prijav, za registracije in vpise predvidene po teh določbah, glede vseh okoinosti, ki se morajo prijaviti in ki so se dogodile od 1. avgusta pa do dneva, ko so stopile te določbe v veljavo. Ljubljana 12. avgusta 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio O raz i ol I Kako je bilo pred 70 leti Drobtifte iz kronike »Slovenskega Naroda44 letnika 1871 Strašen ogenj V soboto 19. avgusta 1871 je poročal ►Slovenski Narod«: Strašen ogenj je skofo celo vas Vižmarje blizo Ljubljane pokončal zadnji pondeljek. Začelo je dopoldne goreti in gorelo je skoro celi lan. Precrj gospodarjev je zavarovano imelo svoja pohištva; ali kaj ko jim je pogorelo mrve in mnogo druzega. kar se navadno ne zavaruje. Skoda je tedaj silna. Kako se je ogenj začel, ni še znano. Komaj pa je v Vižmar-jih ugasnil ogenj, začelo je v torek popoldne goreti v Poljanah, ne daleč od Šentvida in Vižmarjev, in kakor se sliši, je pogorelo 5 ali 6 hiš. Tudi o tej nesreči pričakuje se natančnega poročila. Novi notarijati na Kranjskem Istega dne je i Slovenski Naroda poročal: Vsled odloka pravosodnega ministerstva in c. kr. više deželne sodnije v Gradeči ro razpisani notarijati s seiežem pii c. kr. okrajni sodniji na Brdi, v Ilirski Bistrici, v Kranjski gori, v Ložu, v Tržiču, na Vrhniki in v Senožečah, za ktere kraje dosedaj še ni bil noben notar sistemiziran. Vrh tega je tudi razpisan izpraznen notarijat v Ipavi. Prošnje z dokazom znanja slovenščine naj se predlože v 14 dneh pri c. kr. notarski zbornici v Ljubljani. Gašenje požarov V soboto 26. avgusta 1S71 je Slovenski Narod« poročal: Ljubljanska »feuerscheu* je imela zadnje dni mnogo priložnosti ve »avscajhnati« in jih je tudi porabila. V Vižmarjih je gorelo več kakor tri ure s plamenom; stara, lepa in humanitarna navada Ljubljančanov je b:ia, da so v okolice, če je bil požar tudi dve do tri ure vlo mesta, poslali s hitrimi konji biizgalnice na pomoč, ktere niso nik i ar prepozno prišle, temveč našle vselej še mnogo dela m varovale druga še negoreča poslopja ognja. Kar je pa v Ljubljani osnovana in sestavljena ognjena straža Uucus a non lucendo) je nehala ta lepa in usmiljena navada; feuerscheu iz ^nemških« turnarjev sestavljena, se boji iti na kmete in ker so nje izročili vse brizgalnice, ostanejo tudi re doma. Da bi ne bilo v Ljubljani teh ogne-nih možiceljnov, bi bili dobili Vižmarčani j gotovo dve ali tri brizgalnice in rešiH vsaj nekaj poslopij: feuerscheuejev sicer ni bil t treba, je že brez njih gorelo, a brizgalnice bi bile vendar-le dobre. Ko je drugi dan gorelo v Poljanah pri Šentvidu, pičlo uro od Ljubljane, so prišli konji iz gorenje Jši-ške k mesarskemu mostu, kjer so spravljene mestne brizgalnice, da bi jih peljali k ognju, a mestni očetje jih niso hoteli dati. Je to človeško? Ni čuda. da je okolica hula na onegave škrice, ker jej tačas ne pomagajo, kadar bi vsak človek najhujšemu sovražniku pomagal. To vedenje je vzbudilo še celo v onegavih krogih nevoljo; rekli so: če že ognjena straža sama ni šla na pogorišee. bi se morale poslati vsaj brizgalnice. Tako dajemo svojim sovražnikom dan za dnevom pravično orožje v roke. To nas bodo zgrabili po listih, ker smo tako neprevidnih. — Vsi so prežili na »Novic-3« kaj bodo rekle k temu, a te o tej stvari čisto molče in danes je bil pri meni kmet iz Poljan, kteri je pogorel, ter mi rekel, da se molčanju vsi jako čudijo. Res, da tam, kjer je bila dozdaj »feuerscheu«, £e ni nič pogorelo. Tako je tudi na Gradu ustavila ogenj, ker je namreč prišla, ko je bilo že popolnoma pogaženo; vendar si je dala po tem hvala peti v Laib. Ztg.« m »TagtaL« Toda, če naši sovražniku brž v roke vzamejo čednikov rog, če je pii nas le količkaj kacega nereda, zakaj bi mi molčali o početju društva, ktero je mestu, zlasti okolici, kakor kažejo omenjene do-godbe, naravnost škodljivo? Potem se nam lahko v pest smejejo. Da bi ne bilo v Ljubljani te ognjene straže kdo ve, če bi bilo v Vižmarjih in Poljanah toliko pogorelo? Zdaj so vasi okolice, ktere nimajo svojih brizgalnic, čisto brez pomoči, kader £e uname požar, nihče jim ne hiti na pomoč, ker je ^feuerscheu« vse gašenje i tam« vzel, in rabi brizgalnice le za svoje parade m vaje na takih krajih, kjer ne gori. Nedavno so ti junaki vrle Krakovčane skoraj pod vodo spravili, za kar jim Krakovčani niso posebno hvaležni, ker sami vedo koliko vode vrti potrebujejo. Torej proč s ^feuerscheuem«, če ne bo vsa okolica pogorela. 300 letnica Galileieve smrti Pristojna italijanska znanstvena mesta nameravajo ustanoviti v Piši Dom Galilea Galileia. kjer bo spravljeno vse, kar se nanaša na slavnega učenjaka. Dom bo ustanovljen v proslavo 300 letnice smrti tega slovečega italijanskega zvezdoslovca, pionirja irKnlomctja zrvezd<*^1 ovstva. Gallileo Galilei, ki je živel od 1364 do 1642, je bil obenem sloveč fizik in matematik. Deloval je kot vseučiliški profesor v Pisd in Flo-renci. Izumil je toplom tac in hidrostatisti-čno tehtnico, ustanovil je sodobno dinamiko ter postavil zakon o privlačnosti zemlje. Bil je pristaš Kopernikovega helio-centričnega svetovnega nazora. Kot 70 letni starček je stal zaradi svoje knjige »Massinvi sistemi« pred papošk\.tu. so bili amuleti, ki so prinašali lastnikom dobroto m milost bogov. Danes so shranjeni v nekaterih muzejih. Pri Egipčanih so bili zelo v modi dragoceni kamni v obliki hrošč ev, ki so bili simbol sonca. Rimske žene so skrbno čuvale svoje amuilete. Za njrh sta bila črna korala in ambra najboljši za odvrnite^" bolezni in slabih vplivov. V čudežno moč dragrh kamnev so verovali rudd v srednjem -velcu. Posnilci ki pisateljri so jjh opevali. Dietne h tz G raza je imel zbrrko 50 čudežnih kamnov, ki so nosilca obvarovali prod vsem hudim in mu prinesli čast, srečo in blagostanje. Ženske so bi*le prepričane, da jim ru-bm prinaša rotr in vo-drost, safir pa zakonsko srečo. Smaragd fo služil proti boleznim oči, amotist je odstranil ^lavoboL Od 18. stoletja so prevladovali najbolj čudežni amuleti iz živalskega sveta, tako živalski zobje, kosti, oči raka in celo živalsko drobovje, ki je bilo najboljše sredstvo proti raznim boleznim. PROKLETSTVO DENANTA Roman. Kdor je p reče pel kdaj nekaj časa v sarkofagu mi bo pritrdil, da se leži v njem zelo neudobno. Človek v njem komaj diha in tam strašno smrdi po plesni. Toda položaj se še poslabša, če mora človek pre-Čepeti v sarkofagu več ur, kakor je bilo v mojem primeru. Napočila je noč. Slišal sem kako so zaklepali vrata... Minute so tekle počasi — oh kako počasi. Ta čas se mi je zazdelo, da preživljam tisočletja, ki nas ločijo od prve egiptske dinastije. V splošnem rečeno, sam nisem vedel kako in kaj bo... Kako pridem iz sarkofaga in iz dvorane, V glavi nisem imel še nobene jasne misli, ko sem okrog polnoči zasfišal kako prihajata v dvorano čuvaja. Ustavila sta se in kramljala nekaj časa. Ker nisem imel drugega dela, sem prisluškoval njunemu po-menku. Dolgo opazovanje kraljice Pije, temu sledeče pomenkovanje o smrti, noč, samota in praznovemoot enega izmed čuvajev, vse to je spravilo oba v stanje nekakšne inferiornosti. To me je privedlo na srečno misel, namesto da t* računal z naključjem. Vi -je Tr»r»*-oio prfti, ***ti sklenil kovati dobiček iz nervoznosti obeh čuvajev ter poskusiti srečo z veliko igro. Jel sem se torej v svojem sarkofagu počasi premikati. Učinek mojega premikanja je bil nagel in zanesljiv ... Čuvaja je obšla groza... Ni mi bilo treba bati se ju. S premikanjem sem ju zastrašil še bolj in na tihem sem se smejal njuni strahopetnosti... Ko sem spoznal, da gre stvar dobro, sem se opogumil tako daleč, da sem celo splezal iz sarkofaga, — ne morem pa reči; da se je zgodilo to že pred nosom obeh Čuvajev, kajti ta čas sta že bežala, kar so ju nesle noge. Tako sem se srečno izmotal iz sarkofaga in bil sem sam v dvorani, ki je bila dotlej zelo dobro zastražena. Verujem v vpliv, ki ga more imeti ta ali ona stvar, navdajajoča druge z začudenjem. Nisem pa Se bil pri koncu svojega prizadevanja. Priti sem moral v Apollinijevo galerijo, ker sem vedel, da je tam razstavljen Regent. Znano mi je pa bilo tudi, da je Regent dobro zastražen zlasti po nočnem čuvaju. Ubral sem jo sa strahopetnima čuvajema tihih opreznih korakov, kakor se spodobi faraonu. Videl sem dobro, da je napravila moja pojava globok vtis na nekega čuvaja, zdramijenega oči-vidno iz sna... Bilo je verjetno, da bo nastal po-plah; sicer pa nisem mogel niti misliti na to, da b* odšel kar na slepo srečo v Apollini-***^ »"»-z :^o. in Vn «**»m uri Sel na vrh stor>r-~ : ~ . - ,