Nič več iz rok v usta
Neusmiljeno se nam približuje 1. april. Tisti dan, za katerega smo od nekdaj nava-jeni, da nam bo nasul kopico potegavščin — pričenši z najbolj zgodnjimi jutranjimi urami pa vse do kasnega večera. Letošnji 1. april pa bo nekaterim — tistim, ki so do-slej poslovali iz rok v usta, ki so si prisva-jali tuje delo ali životarili na račun drugih temeljnih organizacij združenega dela — morda pozvanjal kot navček.
Čez nekaj dni bosta torej neusmiljeno »udarila« zakon o ugotavljanju in obraču-navanju celotnega dohodka v TOZD in za-kon o zagotavljanju plačil med porabniki družbenih sredstev. Zakona, ki sta z neka-terimi svojimi določbami že prve letošnje mesece, predvsem v marčevskih dneh, uni-čevala zadnje upe, da bo morda vendarle še šlo tako kot nekoč.
Medsebojna poravnava nikjer v Slove-niji, pa tudi v Šiški, ni prinesla obetajočih rezultatov. Kar 22 delovnih organizacij v naši občini ima negativni saldo, najmanj dve med njimi pa bosta po 1. aprilu prisi-ljeni zapreti vrata svojih obratov. Seveda pa to pomeni ogromno odgovornost za vse družbeno politične dejavnike, saj bo treba vsem tem delavcem zagotoviti primerna de-lovna mesta. Hkrati pa pomeni takšna, mor-da bi kdo pomislil, preostra odločitev, tudi dejstvo, da delovni ljudje še vedno niso prijeli »tovarniškega krmila« v svoje roke. Še vedno niso oni tisti, ki povsem odločajo o združenem delu, o rezultatih tega dela in ne na koncu sami o sebi.
To potrjuje tudi »domneva«, da niti pri letošnjih zaključnih računih in osnutkih srednjeročnih planov niso znali, ali smeli, oziroma hoteli odločno spregovoriti o svo-jih in skupnih interesih. Prehod na novi ob-računski sistem — delitev le iz vplačanega dohodka in dohodka, za katerega obstoje zanesljivi dokazi, da bo v določenem roku vplačan, pa bo dokončno ovrgel tudi žal neredke dosedanje trenutne in lahko bi de-jali maloposestniške interese posamezne delovne organizacije. Brez dela ni jela, to-da delo posameznika bo v našem združe-nem delu premalo.
M. Ž.