ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Cosmxerical Printing of I All Kinds j^miiniiaiiiiiiiiiiiintiiimiiiiiniiiiniiiiiinrtiiiiiiiiiinHiitiiiiiiicaiiiitiniii xxxvni—LETO XXXVIII. 1 NEODVISEN DNEVNIK @ ш A m: $ ^ ZA SLOVENSKE DELAVCE ¥ AMERIKB ^iiniiiiiiiciiiiiuiiuiiniiiniiinii[]iiinmiiiiaimiiiiiiii(]iiiniiniiiniiiiiimmD|/ I OGLAŠAJTE V i I NAJBOLJŠEM i i SLOVENSKEM i ČASOPISU i * I Izvršujemo vsakovrstne I tiskovine &uiiiiniiiiaiiiiimiiiinnniimiiiniiiiiiminHiiimiimiamiimiiiiniiitiiiiiiš gi'ci CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 19, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 76 JOSEPH LAURICH V Val D'Or, Quebec, Kanada, kjer lal je več kot 30 let živel in de- v rudnikih, je umrl Joseph Zurich. Doma je bil iz vasi ravnik. Loški potok, kjer za-PUsca soprogo Marijo in dva roka, brata'Janeza, sestro An-^omjo in Prančiško ter več so-hodnikov. p V Clevelandu zapušča brata '■anka, ki vodi znano slaščičar-® % E. 156 St. in Holmes Ave. uplo bo dospelo v Cleveland pokop ter bo položeno na mrt-^3^81 oder v sredo popoldne ob 1. ^ v pogrebnem zavodu Joseph sinovi na 458 E. 152 St., . se pogreb vrši v četrtek 8.45 uri v cerkev Maje Vnebovzete ob 9.30 uri " ^ ® na pokopališče Calvary. m Gradniki kov društvenih uradni- im včeraj objavljena ena bivših uradnikov društva Venski dom št. 6 S.D.Z., me-uradnikov za letošnje Oior 1 seznam bi se f> , ^ S^asiti; Predsednik Anton seoh podpredsednik Jo- R,, 3"РЈса, tajnica Albina Ve-2 E- 185 St., IV 1-0319, Frances Julylia, Pisnikarica Anna Cecelič, nad- XiYM ' John Barkovich, jjj Jean Marie Cecelič KliiK ^upar, zastopnica za Иа štev AJC Frances July- obisku "^Snes Makarovič iz O Ave., Rocky River, sesf ^ podala na obisk k svoji ton Težak v Steel- ' ž v' ^ v Reading, v (lružb-"^° nmogo razvedrila Kti S. svojcev! °2ek Št. 2 P. Clai Slovenk ђд^Ј. , v sredo zvečer v Slov. cetfii, 8t. Clair Ave. Pri- ^etek ob 7.30 Hijj krožka št. 2 Progresiv-^edno —se prijazno vabi na %ja pred T "" To je zadnja cia„i ^ konvencijo in vabi se da se je udeleže. Nove smeri, ko gre za naseljevanje v Ameriki? WASHINGTON, 18. aprila—V državnem tajništvu imajo senzacijo ali, da rabimo izraz, afero, ki je združena z imenom Edwarda Corsia. Ime je angleško, priimek je italijanski. Corsi je izgubil mesto ravnatelja oddelka, ki skrbi, da naj v Ameriko pridejo nove skupine političnih beguncev. Imel je svoje načrte, ki niso bili v skladu s splošno politiko državnega tajništva, vsled česar je Corsi s tega mesta moral iti. Qdstavil ga je državni tajnik John Foster Dulles, ponujeno pa mu je bilo drugo mesto, katerega pa je Corsi odklonil. Ozadje te afere naj bi bila**" naj splošna politika, kako se dovoljuje naseljevati po Združenih državah. Corsi da je novi vselit-veni zakon hotel tolmačiti po svoje, preveč liberalno, kar ni šlo v račun Dullesu. Zato ga je odstavil. Glede vseljevanja v Ameriko naj radi pregleda in kot kronisti, torej kot taki, ki beležimo dogodke, navajamo: ' Na splošno velja za vseljeva-nje v Združene države tako imenovani kvotni sistem. Po prvi svetovni vojni so postavili gotov odstotek drugih narodnosti, kolikor jih je bilo že naseljenih in to leta 1910 v Ameriki, pa so v novem zakonu napravili kvoto, ki naj velja tudi za bodoče. Z drugimi besedami, da tiste narodnosti, ki so takrat imele že lepo število svojih naseljencev tu v Ameriki, naj uživajo isto ugodnost tudi v bodočnosti. Zadnja svetovna vojna je ustvarila povsod v Evropi in drugod nove razmere. Ljudje se niso strinjali z raznimi totalitarnimi režimi in so hrepeneli po Združenih državah. Posebno Židje, katere je preganjal nacizem in fašizem, so pritiskali na Ameriko, da je izglasovala leta 1948 posebni zakon, ki dovoljuje izven kvot naseljevanje po Ameriki tistim emigrantom, ki so odšli iz domovine radi politike doma. Poleg Zidov so se tega zakona okoristile tudi druge narodnosti. Pod administracijo Eisenhow-erja so izglasovali novi zakon, ki dovoljuje vstop v Ameriko nekaj sto tisočim političnim beguncem; prizadeti so v prvi vrsti Italijani in Nemci. Toda ta zakon se je v resnici le v drobcu izvršil. Le nekaj novih emigrantov je prišlo v Združene države na podlagi tega zakona, sicer pa da se delajo velike ovire. Odstavljeni Edward Corsi tudi pravi, da je kot poznavalec naseljevanja po Ameriki prišel do ^TAVKA, ki traja eno leto L954 so delavci, jetin " ""iji CIO v pod- Kohip^ Company v kraju СГ, Wisconsin «»л1л6_ Dn0 5 Q &ani7' so delavci,Ida jih ima na delu tri tisoč, do- ђђ g. ' Wisconsin, oklicali sploš-V Stavka traja še danes. leta podjetju je AFL Цђх . ^ skušala organizirati kater stavko, tekom (Joy J ^ prišlo do silnih izgre-46 dva delavca ubita, ranjenih. j® "&to organi- niso Uni-je • ^ podjetje zastopniki taivi avtomobilske stroke in svojo unijo. rednn ^ ^ sedanji stavki je iz- H08t ste dolgotraj- ni s Governer je posku- t>elav "i uspel. o«;- k" ^ deloma pa ne. S tisti-deij^ I organizirani, družba govemerja v taken in od svoje strani trdi, more imeti uspeha prepričanja, da je kvotni sistem, ki je osnova obstoječega vselit-vqnega zakona, krivičen in naj se odpravi. Ta zakon daje posebne prednosti " rančem, Angležem, Škotom in Ircem ter Nemcem, vse v namenu, da Amerika obdrži značaj države, ki je an-glosaksonsko-germanska. Corsi zahteva, da naj pride v Ameriko čim več prebivalstva iz južne in jugovzhodne Evrope. Corsi misli predvsem na Italijane. Drugi mu podtikajo lastne politične interese. Mesto New York ima že sedaj dva milijona ameriških državaljanov italijanskega porekla in če naj bi prišle v New York nove italijanske množice, bi mu bila odprta pot do kandidature za zveznega senatorja. Edward Corsi sicer zanikava te politične ambicije, dejstvo pa je, da je leta 1938 kandidiral za senatorja, leta 1950 pa za župana mesta New York, obakrat pa je bil poražen. Corsi je republikanec in je pred svojim prihodom v Wash-ingtonu zavzemal važen položaj pri državni upravi v New Yor-ku, ko je bil governer Thomas Dewey. Salk zopet v laboratoriju čim unija pravi, da jih ima le 1,900. Pred stavko je podjetje zaposljevalo 3,400 delavstva, od katerega jih je 2,600 pripadalo k uniji. Enoletna stavka je razumljivo zelo draga. Trdi se, da so stavkujoči delavci izgubili na plačah $10,000,000, centralne unije, ki podiiirajo .stavkujoče, pa so morale dati podpore več kakor $4,000,000. Po enem letu stavke ni nobenega izgleda, da bi bila stavka v doglednem času končana. Naj omenimo, da je ime Kohler združeno s politiko v državi Wisconsin. Walter Kohler jegovemer, njegov oče Walter oKhler je bil governer v letfh 1929-1930. Menda je razumljivo, da psredovanje govemerja v takem podjetju ne PITTSBURGH, 18. aprila — Profesor Jonas Salk je odšel zopet v svoj laboratorij, da dela na zboljšanju cepiva zoper polio, da bo cepljenje stoodstotno učinkovito. Salk je danes vobča ameriška osebnost. Časopisje je začelo z organizacijo, da naj vsak Ame-rikanec pošlje Salku iz hvaležnosti en dolar. Amerikancev je po zadnjem ljudskem štetju nekaj nad 164 milijonov. Če bi se vsi odvzali, bi profesor Salk dobil lepe milijone. Neka zavarovalna družba mu je nakazala $10,000, obenem pa mu je izročila srebrno medaljo. V federalnem kongresu bodo izglasovali zakon, ki daje Salku posebno medaljo ameriškega kongresa. Tudi posamezne državne zakonodajne skupščine imajo na mizi zakonske predloge, da se v obliki zakona počasti profesor Salk. Profesor Salk dobiva iz vseh krajev Amerike denarne prispevke, medalje posameznih organizacij, obenem pa brzojavke hvaležnosti. Tudi ima veliko ponudb, da gre na novo službeno mesto z višjo plačo. * V deželi sami gre za stroške cepljenja. Kongres v Washing-tonu je danes dobil zakonski predlog, da naj federalna blagajna pomaga tam, kjer ni sredstev v državnih in občinskih ter šolskih blagajnah za cepljenje sploh vse ameriške mladine Predlog je celo označen kot nujen, kongres naj torej takoj sklepa o njem. SKUPAJ NAJ BI ŠLI RUSI AMERIKANCI IN NEMCU Za leto 1955 se napoveduje, da bo skoraj sedem milijonov ameriških družin v tem letu dobilo nove avtomobile. Skoraj poldrugi milijon ameriških družin bo šlo v tem letu v nove hiše! Skoraj sedem milijonov novih televizijskih aparatov bo prodanih in na razpolago v domačih stanovanji^. Več kakor $75.50 na teden bo dobil povprečni tovarniški delavec. Standard življenja se bo zopet zvišal. Dovolj hrane in to celo poceni. Dovolj obleke in tudi ta ne bo predraga. Tako se napoveduje za leto 1955 in tudi za prvo polovico 1956., Anastas Mikojan je podpredsednik sovjetske vlade. Leta 1936 se je nahajal v Združenih državah in sedaj pravi, da se tega obiska dobro spominja, ker je bilo tar krat v Ameriki 8,600,000 brezposelnih. Že takrat pa je pri Amerikancih opazoval, da so iniciativni, iznajdljivi, da radi skupno delajo, v svojem življenju kot privatniki pa so^zelo preprosti. Te lastnosti lahko nekaj ustvarijo .. . Anastas Mikojan je dobil povabilo, naj v letu 1955 zopet obišče Ameriko. On je povabilo odklonil in privatno je dal opravičilo, da če bi prišel sedaj v Ameriko, te dežele ne bi več prepoznal. Ima še zmeraj v spominu sliko iz leta 1936, pa bi si jo nerad pokvaril. Anas^ Mikojan pa spričo novega standarda življenja v Ameriki prihaja do sledečega zaključka: Kako najti pota, ki bodo združila ruski boljševizem z ameriško ustvarjalno silo, vse skupaj pa z nemško točnostjo . . . Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnil Mr. Ralph Skolar, ki se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu na 1219 E. 169 St. Na operaciji Mrs. Anna Smrke iz 1057 E. 68 St. se nahaja v St. Luke's bolnišnici, kjer se bo morala podvreči operaciji. Prijatelji jo lahko obiščejo v sobi št. 6232. Želimo ji čimprejšnjega popolnega okrevanja. Vile rojenice & KONFERENCA NARODOV IN DRŽAV, XI PREDSTAVLJAJO POLOVICO ČLOVEŠTVA Vile rojenice so se zglasile včeraj zjutraj pri Mr. in Mrs. Michael Gerl, 2001 Miami Dr., Euclid, O., in ju obdarile s krepkim fantkom-prvorojencem, katerega bodo imenovali Jeffrey Michael. Mati, katere dekliško ime je bilo Frances Martinčič, ter dete se dobro počutita v Eu clid-Glenville bolnišnici. Mrs. Mary Gerl, ki vodi gostilno na E. 200 St., je zopet postala stara mama, in enako sta postala stari oče in stara mama, Mr. in Mrs. Justin Martinčič iz Euclid, O. Čestitamo! EINSTEIN MRTEV! Včeraj zjutraj so ameriške radijske in televizijske postaje naznanile vest, da je profesor Albert Einstein mrtev. Umrl je v Princetonu, kjer je deloval kot znanstvenik in profesor. Z njim je odšla s tega sveta ena najpomembnejša osebnost, ki je, lahko rečemo, dirigirala usodo, zgodovine, to pa z znamenito iznajdbo teorije o relativnosti, ki "je vodila k odkritju atomske energije. Albert Einstein je bil rojen dne 14. marca 1879 v Nemčiji. Posvetil se je fiziki. Poučeval je v Švici, pozneje tudi v Pragi, nazadnje v Nemčiji v Berlinu. Kot Jud je moral bežati pred Hitlerjem in je prišel leta 1933 v Ameriko, kjer so ga kot znanstvenika svetovnega slovesa sprejeli z odprtimi rokami. Na univerzi v Princetonu je dobil mesto profesorja do smrti. Leta 1939 je Albert Einstein poslal zgodovinsko pismo takratnemu predsedniku Rooseveltu, v katerem mu je obrazložil pomen atomske energije. To pismo je dalo povod, da se je osnoval projekt, ki je produciral atomsko bombo, ki je prisilila Japonsko na kolena. Toda atomska energija kot taka je lahko v službi človeštvu v kulturne, civilizato-rične svrhe, kar se bo po našem prepričanju tudi zgodilo. Oče atomske energije je Albert Einstein, eden največjih znanstvenikov sveta, ki pa je do zadnjega obžaloval, ker se je atomska bomba rabila na Japoncih, preden jim je bila dana prilika, da se predajo. Četudi je bil Jud, se je dr. Einstein v bistvu vedno čutil Nemca. Ameriški McCarthyzem mu ni ugajal. McCarthyzem — Hit-lerizem, zakaj pa biti v Ameriki ? Einstein je bil človekoljub demokrat in preprost človek do kosti. PROTI ZNIŽANJU MEZD V kakih 23 tekstilnih tovarnah ameriškega severovzhoda je na stavki okrog 25,000 delavcev, ki niso hoteli pristati na deset-centno znižanje mezde. ZOPET—HLADILNIK V Los Angelesu je neki zapuščen hladilnik, kateremu niso bila odstranjena vrata, zahteval dvoje življenj otrok, ki so se igrali. Pri igranju sta dva dečka, eden star dve, drugi osem let, družine, pa so se zaloputnila vra-splezala v hladilnik, ne iz iste ta in oba sta se v hladilniku zadušila. toda tudi mešanico najrazličnejših interesov V Bandungu v Indoneziji, nekdanji nizozemski koloniji, razpravljajo o vprašanjih azijskih in afriških ljudstev. Gre za zastopstva 29 držav, ki predstavljajo 1,200,-000,000 ljudi, torej skoraj polovico človeštva. S tega stališča vzeto, kot smo že včeraj poročali, konference ni podcenjevati. Tako predsednik Eisenhower, kakor ameriški tajnik John Foster Dulles, sta označila konferenco za pomembno. Organizacija Združenih naro-*~ Preselitev Splošno poznana društvena in kulturna delavca Mr. in Mrs. Andy in Theresa Gorjanc sta se preselila iz Huntmere Ave. na 29525 Ridge Rd., Wickliffe, O. Njuna telefonska številka je: WI 3-0072. Mrs. Gorjanć je tajnica krožka št. 1 Prog. Slovenk in članice so prošene, da se v društvenih zadevah obrnejo poslej na novi naslov. dov ima 60 članic, torej 60 držav, ki tudi niso istega kova, iste kulture in civilizacije. Vendar je neko složno delovanje bilo le mogoče, sicer bi se bila ta velika organizacija razpustila. Če se ne dobi skupnega programa in če postanejo take organizacije dela nesposobne, potem se razidejo. Konferenca v Bandungu je tak poskus Združenih narodov za Afriko in Azijo. Ali bo govorila pamet, ali politična strast. Za to gre. Med zastopniki držav, ki se udeležujejo te konference in ki so prijateljsko razpoloženi do Amerike, so na primer Filipini, je Turčija, je muslimanski Pakistan v Indiji, je država Irak na Srednjem vzhodu. Irak je že odklonil dnevni red, ki bi šel strogo po željah komunistične Kitajske. Komunistična propaganda Vodja kitajske delegacije in predsednik kitajske vlade Chou En Lai, je začel s propagando, da se obsodi zapadni svet, ker je bil kriv sabotaže na letalu, ki je imelo na krovu odposlance na to konferenco, pa je padlo v morje in pokopalo 11 potnikov. O tem letalu gre mednarodna polemika. Letalo je pripadalo Indiji, napravljeno pa je bilo v Združenih državah. En Lai pravi, da gre za sabotažo, v ozadju pa da so Angleži, ki so hoteli ubiti njega En Laia. Menda trdijo trije člani posadke, ki so bili rešeni, da gre res za sabotažo in da ni prišlo do eksplozije vsled tehničnih napak v notranjosti strojev, marveč zunaj njih, kjer da je tudi eksplodiralo. Med Kitajsko in Londonom so se že izmenjale protestne note; nota Kitajske, ki obtožuje Angleže, da so oni krivi sabotaže, nota Velike Britanije, ki zavrača kitajske obtožbe in to v najbolj ostrem tonu. En Lai tudi računa s tem, da bo konferenca priznala Kitajski pravico ne samo do vseh obalnih otokov, marveč tudi do Formoze. * Konferenca bo imela velike težave, ker gre za najbolj različne narodnosti, plemena in jezike. Mnogi narodi so si šele v zadnjem času in to po zadnji svetovni vojni priborili samostojnost, ker so bili popre je večinoma pod angleško kolonijalno oblastjo. V kratkih letih samostojnosti seveda ne morejo veliko pokazati, kaj so napravili, razen, da povdarijo željo po samostojnosti. Kot smo že podčrtali, gre za silna nasprotstva narodov Afrike in Azije, ki se tičejo verstva in plemen ter zgodovine teh plemen. Zase stoji arabski svet, zase muslimanski, zase zopet razna azijska in afriška verstva. Ko pregledujemo odmeve v ameriškem tisku, naletimo na povdarke, o istih teškočah te Konference, vendar je povdarek tudi na tem, da so se ti narodi le sešli in da bo mogoča debata o tem, kako naj sodelujejo sja kulturnem in gospodarskem polju, kako naj pomagajo, da dobijo svobodo tudi druga kolonialna ljudstva; so vprašanja splošnih človečanskih pravic, na katerih so zainteresirani z isto podlago končno vsi. V svetu čutimo pezo morebitnega bombardiranja z atcftiskimi bombami. Na razdejanju ali na napredovanju so enako zainteresirani narodi Afrike, kakor Azije. Tudi beseda splošni mir in sodelovanje sveta sploh, je tem narodom naravna potreba. Toda glavno vendar ostane, da so se sploh sestali. Zadnje vesti Zelo topli dan z najvišjo temperaturo 76 stopinj, najnižjo 50 stopinj je napovedan za danes. Bo oUačno pa brez dežja. Montana ima naprimer sneg. Ohijska zbornica je izglasovala zelo oster zakon zoper trgovino z narkotičnimi predmeti. Odvisna bo ali je bil kdo zasačen prvič ali že drugič. V prvem slučaju bo kazen od enega do 20 let, v drugem celo do 30 let zapora poleg kazni $10,000. Računajo, da je promet z naritotičnimi sredstvi v Ohiju zelo razširja in da znaša na leto kakih 75 milijonov dolarjev. število do smrti povoženih na clevelandskih ulicah je letos 24. Lani ob istem času jih je bilo 36. Profesor Jonas Salk je dobil iz Bele hiše povabilo, da pride na obisk ta petek. Bela Mša tudi pripravlja visoko odlikovanje človekoljubja, to je, da bo stavila kongresu predlog, da se prizna v oMiki zakona kar Salku gre. V Clevelandu samem bo verjetno preteklo kakih 10 do 14 dni predno bo dovc^j cepiva zoper polio na razpolago. Vzrok— ker gre cepivo v kolikor ga je, najprvo v južne države, kjer nastopi sezona polia popre je kot na severu. Danee se sestanejo governer ji južnih držav v mestu Atlanti. Gre za to, da posredujejo med stavkujočimi Southern Bell Co., ki so na stavki že 38 dni, in med železničarji Nastala škoda vsled stavke gre v težke milijone. Danes je Moskva pozvala Washington, London in Pariz, da pridejo zastopniki zapada na Dunaj, da sei tam skupno z Rusi porazgovorijo o mirovni pogodbi z Avstrijo. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the. First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CEN^NAROĆNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta;: For One Year—(Za eno leto)___ tor Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) _$10,00 . 6.00 _ 4.00 fc or Canada, Europe and Other Foreign Countries; ',Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto) Kor tiix Months—(Za jest mesecev) For Ihree Months—(Za tri mesece) _$12.0(, - 7.01 _ 4.50 Entered as Second Cia&d Matter April 26tb, 191# at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March ;i, ld7W. 104 angleži gredo na volitve Predsednik britanske vlade Anthony Eden je razpisal državnozborske volitve v Veliki Britaniji na dan 26. maja. Sedanji parlament, ki je bil izvoljen leta 1951 bi lahko ostal se ao leta 1956. Razpuščen bo dne 6. maja, britanski volilci pa naj na dan 26. maja pošljejo v parlament nove poslance. Naj podčrtamo oba datuma: 6. maja se sedanji parlament razpusti, 26. maja pa bo izvoljen novi parlament. Kako kratek čas za volilno propagando v Angliji, če pomislimo kak velikanski politični dirindaj in koliko časa se porabi v Združenih državah, kadar se pripravljamo in potem gremo na volitve! Volitve bo vodil novi predsednik vlade in šef britanske konservativne stranke Anthony Eden, ki je star 57 let. Slava njegovega prednika Winstona Churchilla ga je morda zasenčila, da se v svetu misli, da Anthony Eden ni močan kaliber. Nasprotno je res! Tudi Anthony Eden je močan britanski politik. Ko mu je bilo 26 let, je bil že v parlamentu kot poslanec. Tri leta kasneje je bil privatni tajnik Austena Chamberlaina, takratnega zunanjega ministra. Pet let kasneje je že bil podtajnik v ministrstvu. Tri leta kasneje že minister. Ko je bil britanski zunanji minister, mu je bilo 38 let. Nam gre za njegov zunanjepolitični in notranjepolitični program.^ Leta 1938 je Eden kot zunanji minister odstopil, ker se ni strinjal s politiko Neville Chamberlaina, predsednika britanske vlade, kije šel na roke tako italijanskim fašistom, kakor nemškim nacistom. Iz te dobe je znano ime Monakovo, ki je razbilo Češkoslovaško. Anthony Eden' je bil v britanski vladi trikrat kot zunanji minister, sedaj jš predsednik vlade. Da je proti fašizmu in nacizmu, je že pokazal. Eden pa tudi ni za kak kompromis s komunizmom. Leta 1942 je bil Eden v Moskvi in je dosegel, da se je sklenila britansko-ruska obrambna pogodba. Zanimivo je, kako je gledal Eden na Stalina, s tem pa na sistem komunizma kot tak. Ko se je povrnil iz Moskve v London, je pripomnil, da mu je Stalin ponudil cigareto "z istim nasmehom na obrazu, kakor ga ima, kadar pošlje svojega političnega nasprotnika v smrt." O Edenu je znano, da ni navdušen tako za sestanek "štirih poglavarjev," kakor je bil njegov prednik Winston Churchill. Tega sestanka tudi kot zunanji minister ni nikdar toplo zagovarjal. Nas tu v Ameriki zanimajo izidi britanskih volitev s stališča zunanje politike, pa tudi notranje britanske. Recimo, da zmagajo pri volitvah britanski socialisti; ali se bo britanska zunanja politika spremenila? Če bi prišli na krmilo pristaši Aneurina Bevana, morda bi bolj vpili zoper ameriški "imperializem." Kdor pa je v Veliki Britaniji na odgovornih mestih, zastopa vedno britanske interese in v tem ni razlike ali gre za socialiste ali pa za konservativce. Vsi imamo še svež spomin, kako se je vladalo pod Churchillom. Britanski laboristi so ga v zunanji politiki podpirali, tudi ko je šlo za ponovno oborožitev Zapadne Nemčije, tudi ko je šlo za stroške vodikove bombe, katero naj ima tudi Velika Britanija. Ali bo odhod Winstona,Churchilla kaj škodil konservativni stranki? Naj ne bo nihče užaljen, če trdimo, da so politično vzeto Angleži bolj zreli kot pa Amerikanci. Winston Churchill je bil nesporno velik zmagovalec v zadnji vojni. Ko pa so se vršile državnozborske volitve, v An-gliji ni bilo povdarka samo na osebi, kakor na primer "I Like Ike, kakor v Ameriki, in Churchill je propadel. Za Veliko Britanijo gre v prvi vrsti za notranja vprašanja. Britanci imajo visok standard življenja, ta je svetovno znan. Politik računa z danim položajem in s koristjo stranke. Eden vidi, da je v britanski delavski stranki razkol, da praktični Angleži presojajo vlado in stranko, kako ta skrbi za dobro življenje, tako življenje pa jim je konservativna vlada brez dvoma preskrbela. I^orej ne bo šlo ne za Churchilla, ne za Edena, marveč za politično delo, ki dviga blagostanje v deželi. Ta splošni razgled po Veliki Britaniji smo smatrali za potreben, ker nam gre za to, da tudi mi Slovenci v Ameriki opazujemo velike zunanjepolitične dogodke, in angleške volitve so tak dogodke, v pravilni luči in brez vsake demagogije. Tudi radi tega, ker je Velika Britanija, čeprav se večkrat interesi križajo, edini pravi zaveznik USA. L. C. TO IN ONO CLEVELAND, O.—Vsak človek rad v svojem prostem času —kot pravimo — jaha svojega konjička. Ta rad vrtnari, oni v hiši popravlja; ta rad doma sedi in bere, oni pa rajše gre v naravo, vživa v prirodi in svežem zraku; ta rad ribari in hodi na lov, on pa zopet čolnari, itd.—Jaz pa rad pisarim! Nimam sicer visokih šol, da bi napisal kaj posebno lepega in popolnega. Moji dopisi so skromni, jezik je domač, kot me ga je mati naučila. Pa—hvala Bogu — imamo naše urednike, ki popravijo napake, urede misli in tako —imajoč potrpljenje drug z drugim—vse prav izpade! Brez potrpljenja pa res ne i gre. To posebno občutim sedaj, ko imam doma bolno ženo. Že leta boluje na cukreni bolezni in niti zdravila niti zdravniki ji niso mogli pomagati do zdravja. Sedaj pa se je bolezen poslabšala in jo prikovala na bolniško posteljo. Lahko si mislite, kako trpi ona, ker ve, da ji ni pomoči in kako trpimo mi, ker ji ne moremo pomagati. Pa taka je pač volja božja in najbolje je, da vsi potrpimo! Spomlad se je zopet vrnila med nas. Vsi smo jo željno pričakovali. Robini veselo skačejo okoli hiše. Nekoliko so se uboge živalice zmotile, ker so prezgodaj priletele iz toplih krajev. Pa so tudi one v sneženih viharjih zadnjih tednov lepo potrpele in danes zopet veselo skakljajo po vrtovih. S spomladjo pa se začnejo tudi spomladanske prireditve. Mi tukaj v Euclidu bomo imeli v našem Domu skupni koncert pevskih društev Slovan in Adrija na dan 24. aprila. Oba zbora se resno pripravljata na ta koncert. Na sporedu bodo domače narodne in umetne pesmi, a posebno Vodnikov venec narodnih bo ugajal, saj dqsedaj ni bil predvajan še na nobenem našem odru. Zbora že sedaj vljudno vabita na udeležbo in zagotavljata, da bodo posetniki prav zadovoljni. Podrobno bomo o koncertu in njegovem sporedu še poročali. Enkrat v maju bomo odprli naše balincarske steze. Dan še ni določen, ker vse zavisi od vremena. Pač pa so krogle že na-brušcne in se bodo trkljale prav do konca steze, če se prej ne bodo ustavile. Pa tudi tukaj bo potrebno potrpljenje! Saj veste, v veliki vročini se prah dela, pa kvasi stezo, kolikor hočeš! Preveč je pa ne smeš, ker potem ba-linati ne moreš. 3. julija bo na Kaliopovi farmi piknik Kluba društev. Že sedaj opozarjamo na ta dan, da ga rezervirate za naš piknik! Dobiček vseh prireditev gre v korist našega Doma, zato poziva Direktorij kluba društev vse rojake, da se priredb udeleže in tako pomagajo čim prej zazidati tisto luknjo v našem Domu! Frank Rupert, predsednik Kluba društev. PKVA TISKAKNA V JUGOSLAVIJI Tu je bila ustanovljena prva tiskarna v Zeti. Prva knjiga I "Oktoih" pa je bila natisnjena j 4. januarja 1494. Tiskarstvo je ' prinesel iz Benetk menih Maka-| rije, ki ga je zetski knez Crnjevičj , poslal tja, da bi se izučil te obrti, j i V drugi svetovni vojni je oku-■ pator med drugimi knjigami, ki so bile v narodni knjižnici v Beogradu, zažgal tudi našo prvo I tiskano knjigo "Oktoih." Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE Belokranjci se zbirajo! CLEVELAND, Ohio — Zopet se bodo zbrali dne 23. aprila na spomladanski plesni veselici v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Vsem, kateri ste se kadarkoli udeležili ene ali druge belokranjske veselice, je dobro znano kako veselo je vse. Povabljeni ste vsi tisti, kateri imate rev-matizem in naduho, ter vam zagotavljamo, da se boste pozdravili (vsaj za par veselih ur). Vsi tisti, kateri se že leta kislo držite, pridite na belokranjsko veselico in vaši obrazi se bodo popolnoma spremenili. Na naši zadnji plesni veselici smo videli može, stare čez 80 let, kateri so tako veselo zapeli kot pred 30 leti. Naša godba sicer ne obstoja iz 30 ali 40 mož, toda garantiramo, da boste bolj zadovoljni Ttot če bi vam rigal londonski simfonični orkester. Mladina je že od narave vesela in se bo zabavala kot, da bi bili na starokrajski svatbi. Vsi se imamo radi med seboj, ne glede na starost ali spol. Vsi se takoj spoznamo med seboj in med nami je vse preprosto ter popolnoma domače. Vsi ste nam dobrodošli! Še nikoli ni šel nobeden domov žalosten iz belokranjske veselice. Če bi nam bila dvorana premajhna, imamo za ta slučaj v našem klubu tudi Ribničane. Na vreme se tudi prav nič ne ozirajte, ker "švicali" bomo vsi, več ali manj, pa če bo toplo ali mrzlo. Torej, zapomnite si dan, 23. aprila. Pridite na plesno veselico Belokranjskega kluba v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. V. M. SchneUer. VLAK JE POVOZIL OTROKA Dne 24. t. m. je šel triletni Miroslav Gašperšič iz Most pri Žirovnici sam čez železniško progo k soedu V tem je privozil z Jesenic potniški vlak, ki je otroka odbil s tako močjo, da je obležal 12 m od proge. Pripeljali so ga takoj v bolnišnico na Jesenice, vendar je kljub takojšnji zdravniško pomoči podlegel poškodbam. BOMBA GA JE UBILA V zaselku Log pri Mostu na Soči je 16-letni Stanko Gorjup našel na polju staro bombo, ki je eksplodirala in ga na mestu ubila, njegovega sovrstnika pa hudo ranila. Kako je do nesreče prišlo, se bo točno ugotovilo šele tedaj, ko bo ranjenec, ki je v bolnišnici, lahko zaslišan in bo povedal, kaj sta z Gorjupom pravzaprav delala. Nedvomno pa gre tudf tokrat, kakor v večini podobnih primerov, za neprevidnost in mladostno lahkomiselnost. Stare letalske in ročne bombe, topovske granate in drugo razstrelivo, ki še tu pa tam leži iz prve in druge svetovne vojne, je zahtevalo že mnogo ži tev, največ pa, žal, med mladino, zato svaril in opominov ne bo nikdar dovolj. STO LI T ALUMINIJA Letos poteka sto let, odkar jc francoski znanstvenik Seint-Kler Devil, profesor na pariški Sorboni, znašel tehnološki proces pridobivanja aluminija in napravil prvi aluminij, uporaben v industrijske svrhe. Odslej je postal aluminij neobhodno potrebna kovina malone v vsej industrijski dejavnosti. Danes izdelujejo iz aluminija najrazličnejše proizvode: traktorje, kolesa, letala, razne embalaže, gradbene konstrukcije in drugo. Letna proizvodnja aluminija znaša nad 2 milijona ton. Računajo, da znašajo zaloge boksita na svetu nad 2410 milijonov | ton. I To je raj. Kje pa? Da bi bil raj, kakor-šnega nosijo moje misli ali tvoje, raj na ti strani življenja, ka-koršnega sanja vsako človeško bitje? Sam ne vem, kaj naj bi vam odgovoril na to. Resnica je namreč ta, da ne najdete dveh oseb, katerih želje za rajem bi bile čisto enake. Berite to, kar vam bom povedal, potem pa sodite, ali je to raj po vašem načrtu ali ne. Pojdeva za enkrat v Meksiko, tisto čudovito deželo, ki skriva toliko tajnosti, kakor nobena druga dežela na svetu. Če boste pogledali na atlas, kateri bi itak moral biti v vsaki hiši, tedaj boste videli, da ima Meksiko Italiji podoben polotok, ki se začenja nedaleč od mene in gre—kaj bi rekel—kakih tisoč milj proti jugu. Pravijo temu polotoku spodnja Kalifornija ali po špansko Baja (izgovori: Baha) California. Nekje pri daljavi štirih sto milj boste mogoče našli malo naselbino, kateri pravijo Bahia Torturas. Ta naselbina ali vas ima 550 ljudij—to je vse. Hiš bo nekaj nad sto—. Za varnost ne skrbi policija ali šerifi, kakor jih poznamo pri nas. Nimajo tam nobenega varnostnega organa. Nadalje nimajo nobene požarne obrambe, nobenega zdravnika, nobenega odvetnika in—nobenega duhovnika. Bahia Torturas ima torej samo ene vrste ljudi, krepke in močne, ki ne trpe nobenega hudodelstva med sabo. Zdravnika ni zato, ker ne mara biti nikdo bolan. Žive od tega, kar nalove v morju. Kar je najbolj zanimivo je to, da si izdelujejo sami dobro pitno vodo za vse. Bahia Torturas ima najbližjega soseda precej daleč na obali, to je San Eugenio, ki je tudi bolj samo zase. Ne more se meriti z Ba-hio Torturas, o kateri se lahko reče, da ne premore čistejšega mesta cela Meksiko. Pa ne samo v čistoči—tudi v živahnosti bi bila ta naselbina lahko vsem drugim za vzgled. Imajo dolg pomol, ki je napravljen iz starih železniških tračnic ter pokrit z deskami, ki niso najbolj gladke. Vas ima skupno središče in sicer nekako ljudsko tovarno, katera kana ali preservira posebne vrste ribe, ki jim pravimo abaloni. V ti tovarni delajo sko-ro vsi odrastli moški, to se pravi, kake tri četrtine prebivalstva. Ostalo četrtino pa tvorijo ribiči, ki hodijo redno na morje z namenom, da preskrbe ribe. Poleg abalonov love tudi lob-stre, to so tisti veliki in dragi raki, ki jih najdemo v globokem morju. To tovarno za kananje rib so ustanovili Japonci lets 1922—torej skoro takoj po prvi svetovni vojni. Leta 1939 pa so jo kar po "francosko" zapustili in se vrnili domov. Pa se je našel med Meksikanci general Rodriguez, ki je prevzel tovarno in ustvaril iz naselbine nekako zadrugo. Začeli so na novo z kana-njem rib in—uspeli. Poleg kanarije stoji tovarna za j)itno sladko vodo. So vse vrste cevi in napeljave, nekaj delavcev in pa en inženir. Dnevno napravijo pet tisoč galon sladke vode. Seveda morajo rabiti v ta namen slano vodo, ker ni druge. V kanariji za ribe rabijo dnevno tri , tisoč galon sladke vode m za 550 ljudij jo ostane le dva tisoč galon. Vsa voda za ljudstvo teče iz ene same pipe. Torej ni speljana v nobeno hišo. Samo mladi in jako stari ljudje se pečajo s tem, da laznašajo vodo po hišah. To pa zato, kei' so drugi zaposleni v edini tovarni ali pa so šli daleč na morje z namenom, da nalove rib in rakov. Koder je pipa za točenje vode,ui preliva je nekaj laztrganega. stoji star, častitljiv meksikan-ski možak, kateri toči vodo v petgalonsko posodo. Fantki in starčki se denejo v nekak jarem—palica na plečih in na obeh konceh pet galonske posode, koder je voda. Da ne bi bili v zadregi, če bi se kaj polomilo v tovarni, so napravili precej velik vodnjak, koder hranijo vodo za take prilike. V tovarni dela vsega skupaj 110 ljudij. Zadnje leto so kanali 33 tisoč zabojev rib vrste aba-lon. Koliko rib so morali vjeti v ta namen? Nad štiri milijone. Da morejo na odprto morje, so morali seveda kupiti neko staro ladjo in sicer v naših državah. Dobili so še druge potrebne barke in pa čolne. Love v gotovih skupinah, to se pravi:—ena večja srednja ladja ima na razpolago toliko in toliko čolnov. Dnevno mora vsaka skupina naloviti sedem sto funtov rib in sicer v globinah. Sezija za lov se začne aprila meseca in gre tje do konca novembra. Poleg rib, kot smo omenili, love tudi velike morske rake ali lobsterje, kadar je prava sezija za to. Lov na rake je vselej bogat. Kadar je lov posebno bogat, prilete eroplani iz drugih krajev in pobero velike zaloge za domač trg. Bahia Tortugas ima eno samo cesto, ki jo veže z ostalimi naselbinami. To cesto rabijo otroci, ki hodijo v višje ljudske šole. V naselbini je poleg vode dovoljeno samo pivo. Vas Bahia Tortuga dokaj dobro napreduje. Ne more se seveda meriti z nekaterimi kraji v naših državah, toda za Meksiko je dosti dobro. Naselbina je mlada. Ustanovitelj te naselbine je bil svoje dni zakopan precej daleč preč. Danes je pa njegov grob bi rekel skoro na sredi tržnega prostora. Hiša, ki je edina gostilna, sega prav do groba, na drugi strani pa je biljardski parlor. Vas premore enega lekarnarja ali dru-gista, kateri je tudi "zdravnik" kadar je sila. To se pravi, on ali njegova žena. Zdravi vse enako, stare in mlade. Na tistem grobu, ki je prišel skoro v sredino mesta Bahia Tortuga, je tak-le napis.—"V spomin John Ivers, ii je umrl 29. marca 1928 v starosti 62 let." Nedaleč od vasi je mala posadka meksikanskih vojakov, ki so tam za vse slučaje. A nimajo dosti opravka, ako ne pride v preveč žganega. Tedaj pa pridejo vojaki na pomoč, zmečejo pijance po posteljah, drugo jutro jih pa peljejo domov. Neda-.eč od vasi je dokaj čeden hrib-iek, na katerem sta dva lesena križa. To pomenja cerkev za vse-/ere. Poleg križev so posode, ki Jrže pet galon. Namreč na vsaki strani križev je ena petgalonska posoda. Obe sta skoro polne voska, ki se je stekel od tistih luči, katere puste ljudje goreti, da jim ni treba moliti. Vsakega pol leta ali tako pride kje iz šum kak potujoč "padre," ki pokrsti otro-te, kar se jih je rodilo. Zdraven toga tudi bere molitve za tiste, ki so umrli. Da pa so ljudje v ti /asi v nevarnih službah, nam priča najbolj dejstvo, da je več kot polovica vseh ljudij mladih. V vasi Bahia Tortuga ni nobene jasolinske postaje, četudi je tam par trukov in več rabljenih kar. Na cestah ni nobenih problemov za avtomobile. Gasolin dobivajo po morju in sicer v posodah, ki drže petdeset galon. Precej daleč od vasi so svinjaki ali bolje, pregraje za pre-šPče. Poleg pregraj se je obiralo pot oslov, ki so jih prignali ljudje iz hribov. Vsi so bili obloženi z lesom za kurjavo. V vaško lu-ko se pride po pol milje širokem morskem prelivu. Na drugi stra- Je eno selišče za ribiče. Zraven tega je še drugo, koder pa navadno ne prebiva nikdo. Nedaleč preč se ziblje v vetru palma, katera pokriva s svojo senco tri majhne grobove. To je do danes vse, kar je vzprejelo v svoje naročje majhno vaško pokopališče. Nedaleč preč se vidi ostanke nekega zrakoplova, ki je končal tam revno življenje. Kot rečeno v Bahia Tortoga ni dovoljena druga pijača kakor pivo-Ta prostor pa parlor za igranje biljarda je vse, kar premore ta vas. Kar je mladine, se #)ira ^ enem ali drugem kraju. Vas Bahia Tortoga je videti podnevi kakor skupina poljskih delavcev, ki se komaj gibljejo v vročini južnega sonca Ni glasov, ki bi dajali znake življenja, ker so predaleč preč. Zdi se, kakor tudi vas dremlje. Toda kadar pride večer, se začne druga P®' sem. V Bahia Tortoga ima namreč vsaka hiša svoj radio in vsak radio svojo baterijo. V obje®!' temne noči bi človek mislil, da Izraelci naskakujejo Jeriho, tak šum in hrum prihaja iz daljav®' koder stoji naša vas. Imajo tudi šolo—spodnje štiO razrede. Šola ^e navadno prazna' tako po dnevi kakor po Vzrok? Ker navadno ne dobiti učitelja ali učiteljice- ski prostori ožive največ na ne-Zatft del]o. Vprašate, zakaj? ker je v šoli ples in sestanek vasi. Nikdo ne ostane doma-pride in vse pleše—kakor na ših domačih veselicah. Pošta prihaja največ z e''®' planom—ne vsak dan, аШР vsak teden enkrat. Najde se tu težko naročnik za kak zunaPJ list. Ali so ljudje zadovoljni v Bahia Tortoga? Menda nikj^ na svetu ne tako. Boj za živ№ nje je v Meksiki dosti trši, kor v naših državah. Kdor S' po dva dolarja na dan, je že S"® pod. Običajni zaslužek je koiO ^ polovico tega. Ali mislite; imajo kakšen list? Ne svojeS niti ne od drugod. \A imajo nekaj druzega, čeS^ nimamo mi. Mir, bratje mir, kakoršnega se ne najde v naši Ameriki. Mir pred plani, ki požigajo gasolin aa* noč in brne nad našimi streh*^ mi, kot bi sam vrag grešne duše na oni svet. pred tistimi, ki so zmiraj za ta j kadar čutijo, da ti je pri"^^ zaslužek kak dolar. Mir , & govskimi oglasi, ki ti рокУаг|Ј še tako lep in izbran progr® avtO" dO' Mir pred slavospevi raznim mobilom, novim in starim brim in slabim. Mir pred s . hom, da se bodo oglasili ki spe že deset generacij v . Z grozo boš posli^ zemlji. grozo uu» , kletve, s kakšno pravico so IJ je v sredini dvajsetega zadolžili naše države tako. bodo dolgovi ostali na vse ••• aifl ne čase, nikdar ne manjsi, pak zmiraj večji, težji. Ka užitek bi bil mir pred hin^ katerih je vedno več na s^' yCi- In kar je glavno—našel bi pred preroki, ki napoveduj. konec sveta. Baje bo nas bomba, če ena ne, pa deset, ^ takoj ne, pa počasi, kakor ki prinaša gotovo smrt. Velike so žrtve, ki bi jih pel človek če bi prišel v Ba Tortuga in ostal tam. Amp^'^.^j večje bi bilo veselje, če bi P'''^ na hribček z dvemi križi, P° zal vsemu svetu fige, potci^ pa obrnil okoli in nagradil P^ na zijala—psst. Ni da bi vse P, vedal in vsemu svetu pokazal-cer pa še vse lahko pride, če tro ne, pa počasi in gotovo.-^ Taka je torej vas Bahia tuga. Vse se je ogiblje, vse ^ iz nje, vse, pravim, razven J bežen in mir.— ^ gc Oglašajte v - *' Enakopravnost' ENAKOPRAVNOST STRAN 3 MRTVA USTA NE GOVORIJO OBRAČUN NA DONAVI Brod je zdrsnil iz Tamiša in zaplaval po narasli spomladanski Donavi proti Velikemu Selu. Ko se je približal Agi, tam, kjer telefonske žice vežejo obrežji, se je neka ženska zagledala v te-»len predmet v plitvini in krik-nila... Splavar Nikola Milosevic je po povratku na pančevsko stran obvestil kapetanijo na Tamišu, da se v Donavi, ob produ obraslem 2 vrbami pri Velikem Selu nahaja človeško truplo, čez dva <^ni, osmega maja zjutraj, je beograjski načelnik kriminalističnega oddelka izmenjaval po telefonu informacije s sekretariatom v Pančevu. že je hotel spustiti slušalko. "Še nekaj?" _ še neka stvar. Predvčerajšnjim smo na desnem obrežju Donave našli truplo neznanega človeka. V ustih je imel cu-'ijo iz lanenega platna. Zdravnik je na temenu našel tri porde-cele odprtine od orožja. Uboj!" 'Kaj ste ukrenili?" 'Slekli smo mu obleko in ga preiskali. Ničesar nismo našli. ruplo smo po obdukciji pokopali." "Odtisi?" Nemogoče. Dolgo je ležal v Vodi. Razpadal je." To je vse?" "Vse." V redu. Poslal bom svoje ljudi." Načelniku ni bilo potrebno, da 3 se ustavil pred velikim zem-Jevidom, ki kaže tok Donave in njene tokove, na kateri so ZiiaČeni kraji, kjer se ustavija- 0 rupia^ ki so na raznih mestih 4 po različnih vodostajih dospe-g v vodo. Ve, da se trupla iz eograda, ko je vodna raven vi-° j' ustavljajo pray na produ pri Velikem Selu. - je vrata pisarne in de-Л ^^juici, naj pokliče organa za po nekaj urah so beograjski ^uninalisti natanko raziskali ^ ®sto, kjer je bilo truplo najde- 0 m se z zapisniki iz Pančeva stvarmi ubitega vrnili v Beograd. g kriminalistični oddelek iz pograda je vzel preiskavo v !^0]e roke... KJE NAJ ZAČNE? reiskovalec je bil zamišljen, obl je dih nad kupom 1 , ^ je strahotno zaudar- ^^"ohnobi. Pazljivo si je na ^ rokavico, srajco, gumb Pr Potem je s konci raz ženski pulover z nobarvnimi progami na prsih ga premaknil poleg moškega Moverja sive barve. hla" oblekel dva para rih^- puloverja, od kate- Па ženski ? SiVe hlače so je ^^ovih scefrane. Kaže, da pa"*^ brezposelnega posto-Pri'ff' potika in spi kamor дј. 'ioseč vse svoje na sebi... človeka, ki nenadoma j^kdo ga je ubil? Zakaj? Kdo Mo ^'^"^ašil usta s cunjo? ie n našel človeka, ki ga z žico na vrbo. To na-dno storijo ribiči. Zakaj ... nizala in se pj. . Vendar je bilo naj- "fe-j odgovoriti na glavno: ^do je ubiti?" ^^^eti ? Kje najti začetno ;^I_^P'^'^očjo katere bo odmo- HISE NAPRODAJ LEPA HIŠA od E. 200 St., 2 veliki spalnici, prejemnica, obednica in "ef- Drr!^"^^" ognjišče, pre- 1 zelo lep jard za one, ki radi vrt. Podrobnosti se obrnite na JiOVAC REALTY '60 EAST 185th STREET KE 1-5030 tal zapleteni - klobčič. Mar naj počaka, da bodo strokovnjaki kriminalistično-tehnične službe v Pančevu odkopali mrtveca in mu s pomočjo najpopolnejše dakti loskopske tehnike vzeli odtise s trupla, ki so ga trije tedni troh-njenja spremenili v maso, katera se bo pri najmanjši neprevidnosti popolnoma razhla? To bodo morali storiti še pred sončnim vzhodom. Mar pa bo sploh mogoče še dobiti odtise? Preiskovalec je še enkrat skrbno preiskal žepe ubitega. Nič. Mar v resnici ni imel pri sebi prav ničesar v času, ko je bil ubit? Kakor že večkrat v dobi svoje prakse, je postal ogorčen nad tistimi ribiči-hijenami, ki ropajo trupla, kadar plujejo po Donavi. Preiskovalec je občutil, kako ga trese srh po hrbtenici.' V majhnem žepu za uro v sivih hlačah je nekaj občutil. Počasi, previdno, je razvil košček umazanega papirčka, v katerega se navadno zavija čokolada. Samo naslov: "Bajram Bajra-movič, Kardeljeva 6, Zrenjanin." Začel je drhteti. Izhodna točka je bila najdena. Naslednjega dne, ko so tehniki raziskovali odtise in jih vzporejali s tistimi, ki so jih na srečo še lahko dobili s trupla, je v slaščičarno Bajrama Bajra-moviča stopil beograjski kriminalist. Poizvedel je že, da je slaščičar pošten meščan in je zato brez okoliščin zastavil vprašanje naravnost kazoč mu košček papirčka. Slaščičar je nagrbančil čelo in razmišljal. "Spomnite se. Moški tridesetih let, svetlo kostanjev, srednje rasti. Imel je rjav suknjič, siv pulover in sive hlače. Poglejte to blago. Spomnite se." Slaščičar je mel med prsti kvadraten košček blaga. ^ "Dva sta prišla februarja iz Beograda in mi ponujala kalupe za bonbone. Eden izmed njiju je res izgledal tak, kakor ta, ki ga iščete. Nikoli prej ju nisem, videl. Ne poznam ga." "Kje sta dobila vaš naslov?" "Poslal mi ju jih je moj bivši pomočnik Idriz." "KJE JE TA IDRI^?" "Dela na Rakovici pri slaščičarju Huseinoviču." Kriminalist se je že pokoril s klobukom. "čakajte!", ga je ustavil slaščičar. "Ta, ki mi je poniijal kalupe, je dejal, da je Makedonec in da se bavi z izdelavo kalupov v Djordje Petrovcu pri Skop-Iju." Kriminalist je odšel. .. Na beograjski postaji je pogledal na uro. Da bo opravil še na Rakovici, nato pa odšel počivat, je pomislil, ko je zaplaval v gnečo proti izhodu ... Slaščičar Huseinovič se ni mogel spomniti, kako sta izgledala kalupe. Idriz je že pred tremi meseci odšel domov v Tetovo. Zaman si je preiskovalec dolgo ni potrpežljivo prizadeval, da bi iz njega izvlekel vsaj neko koristno pojasnilo. "Zakaj je Idriz odšel?" "Ni rad delal. Podil se je za ženskami in z njimi zapravljal denar." "Je imel denar?" "Malo prej, predno je odšel domov, je kupil preprogo za 24,-000 dinarjev. Kdo ve od kje mu je bil ta denar." Preiskovalec se je zahvalil in odšel. Na Slaviji je skočil iz tramvaja in odšel proti trolej-busni postaji. "Od kje Idrizu 24,00 pa preprogo," je pomislil iit^se ustavil. Namesto, da bi odšel domov, je poiskal prvo telefonsko govorilnico in poklical kriminalistični oddelek. Javil se mu je dežurni organ. "Tu M. Je tehnična služba že ugotovila identiteto trupla?" "Ni." "V redu. Sled vodi v Makedonijo. Potujem s prvim vlakom";— Obvesti šefa in moje domače.— Zdravo." V tajništvu za notranje zadeve v Skoplju je izvedel, da iz Djordje Petrova, niti iz. drugih okoliških krajev ni prijavljeno nikakršno izginotje katere коИ osebe, ki se bavi z izdelavo kalupov. Zadnji trenutek je ujel še avtobus za Tetovo. Naslednjega dne je že bil skupaj z Idrizom v vagonu brzega vlaka in se vračal v Beograd. Bil je zadovoljen. Res je, da Idriz ni morilec, vendar sled ni izgubljena. Idriz še tri mesece ni zapustil Tetova. Tudi denar za preprogo si je pridobil na pošten način. Idriz mu je na prvi pogled ugajal. "Tega človeka poznam," je dejal preiskovalcu takoj, ko je slišal o čem je stvar in videl listič papirja. Ta naslov sem mu jaz TEENAGERS SURPRISE TEA TOR IIOTilER S ГЛ7 ■ ssi:; ■. „i_ ■ : ' -V.-A fl.CsAj.-: Ж?! K':- ^ :3eL'mL:.aaka\ .'ff;;: g ,> 'ЛС-' ■.jaBB£>' vj*shžs3&:.x::' What arc yon planning fnr Mother's Day? Л -special — Mother's Day C)ut — Hruakfasl ill I!cd ? Whatever your plan.-, it's a Kood idea to remember that if there's anything thai plu i rs motiiers best — it's a "((uiet" time of clay with those she loves best. And what could be more eo/.y than an afternoon tea — or a tea in the early evening! Witfi the many ready-mixed eakes on the market, it's easy to bake a cake. It lakes only a little decorative planning to make tea lime an extra special or.e for mother. For example, if you bake '.ne cake in a ten ineh s(iuare pan, yeu I'.in deeoiale il with ehoclate ivii then cut it in 12-incli .'|Uay IJ u e wl'ite icir.g for l.-Uei ing i: at will r ri i 'A ';-A-^' D / Y i -O-I' M .4 a.- a'.ed in the f'- At a time like this it's imp'j;*.-aiit It) h.'ivi? everyliiing',just riglit -^especially the tea, 11 must'bo pi|)inK hoi, brewed properly f.ii-lull enjoyment. If you abyie liy the I'our (loldeu I'ules for makir f t(\i,' you can't go wrong: (1) always use a teapot (li) use bubbling, boiling water (.•;) use 1 tea-spoonful tea or 1 tea bag per cup and (1) brew ;ј-Г) minutes. MOTHER'S DAY CAKI] 1 package while cake mix 1 recipe chocolale icing I'repare cake according lo package dilections for single layer cake. Hake in lO-inch square pan. Wli'11 CO.,!, frost with chocolale icing and cut in li-incli scjuaies. Decorate with wliite icing the words "A UAY DAY FOR dal. Z njim je bil še nekdo. Imela sta osem kalupov." "Kdo je ta človek?" "Imena ne vem. Nikoli več ga nisem videl. Makedonec je. Mizar. Prosil me je, naj mu najdem nekoga in naj ga obvestim preko njegovega brata, ki ima mizarsko delavnico v Beogradu na Bulvarju revoluciji 91 ali 121. Ne spominjam se točne številke." Kriminalist je odpeljal Idriza v Beograd, da bi skupaj našla brata ubitega . .. Štirinajstega maja, po šestih dneh preiskave, se je ustavil jeep pred poslopjem številka 91 na Bulvarju revolucije. V njem ni bilo' nikakršne mizarske delavnice. Prav tako ne na številki 121. Preiskovalec je z očmi ošinil razburjen Idrizov obraz in se trudno nasmehnil. "Nič zato. Preiskali bomo vso ulico do konca." (Dalje prihocmjIC? DRUŠTVENI KOLEDAR aprila 23. aprila, sobota—Domača za bava Belokranjskega kluba v dvoranah št. 1 in 2 S.N.D., St Clair Ave. 24. aprila, nedelja—Spomladanski koncert skupnih zborov Slovan in Adria v A.J.C., Re-cher Ave. 29. aprila, petek — dopoldne — Pregled računov pred konven-vencijo Progresivnih Slovenk, Amerike v S.N.D. Popoldne— Seja celotnega glavnega odbora. 30. aprila, sobota—Pričetek konvencije Progresivnih Slovenk Amerike ob 9. uri dopoldne, v S.N.D. MAJA cert zbora "Triglav" s scenič- 1. maja, nedelja — Letni kon-nim prizorom "Deseti brat va-suje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 1. maja, nedelja—Banket s programom v S.N.p. po konvenciji Progresivnih Slovenk. Pričetek točno ob 4. uri pop. 15. maja, nedelja—Zabava Ženskega odseka Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. 15. maja, nedelja—Opero "Marriage of Figaro" poda Glasbena Matica v S.N.D. 22. maja, nedelja—Farmski odbor otvori pikniško sezono na ■ farmi S.N.P.J. 26. junija, nedelja—Piknik društva Napredek št. 132 A.B.Z. na Kaliopovi farmi. 29. maja, nedelja—Piknik Ženskega odseka farme S.N.P.J. na Chardon Rd. 30. maja, ponedeljek — Piknik Concordians na farmi S.N.P.J. JUNIJA 5. junija, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 12. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 19. junija, nedelja—Piknik društva Utopians št. 604 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 26. junija, nedelja—Piknik dru-, štva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. JULIJA 3. jiUija nedelja—Piknik Cleve-landske federacije S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 3. julija, nedelja—Piknik Kluba društev A.J.C. na Kaliopovi farmi-. 10. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št." 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 17. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 24. julija, nedelja — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi S.N.P.J. 31. julija, nedelja—Piknik Mla- dinskega zbora SDD na farmi S.N.P.J. AVGUSTA 7. avgusta, nedelja—Piknik At-letične lige S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 14. avgusta, nedelja — Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi S.N.P.J. 21. avgusta, nedelja — Piknik Slovenske zadružne zveze na farmi S.N.P.J. 28. avgusta, nedelja — Piknik društva št. 32 ZSZ na farmi S.N.P.J. SEPTEMBRA 4. septembra, nedelja — Piknik Krožka št. 3 Prog. Slovenk na farmi S.N.P.J. 11. Sept., nedelja—Južina Ženskega odseka farme S.N.P.J., na Chardon Rd. 25. septembra, nedelja — Vinska trgatev Farmskega odbora S.N.P.J. OKTOBRA 23. oktobra, nedelja—Predstava dramskega zbora Anton Ve-rovšek v Slov. del. domu, Waterloo Rd. 29. oktobra, sobota — Maske-radna zabava društva Comrades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.'N.P.J. 30. oktobra, nedelja — Jesenski, koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave. NOVEMBRA 6. nov., nedelja — Opero poda Glasbena Matica v S.N.D. 13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v S.D.D., Waterloo Rd. 26. novembra, sobota—Ples društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 27. novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave. tekom časa, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini orakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomesti) z novim. Vam ni treba imet. določenega dogovora dr. j. v. župnik 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicolt 1-5013 Njegov naslov je vogal East G 2nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK Д Fe»flier Agmef ei Trna Oommniilty Chert ТНВ INTEBNAnONAL ШВТГГЦТЖ pg XWOA ж Oll'lZEBi'8 BUBBAU Pormerly Located In Hu МжгжћжП BnOdlog Vott Dnrtnc 1*54 OonioUdated To Fona THE NATIONALITIES SERVICES (ENTER NOW LOCATED AT 1620 PROSPECT AVE. PHONE SU. 1-4560 ¥ Minufeman«# # 180 YEARS AGO this month a small group of men gathered at Concord Bridge and took a stand for a way of life they believed in. ■ They called themselves Minutemen—ordinary citizens wfll-ing to protect their freedom and their families with their lives.* And in a less dramatic but no less essential way, the spirit of Concord Bridge is evident today. Millions of citizen soldiers are now training in our armed forces and in volunteer reserve units. Like the Minutemen who preceded them, they are prepared to protect their homes if they have to. Let the Minuteman in the Savings Bond symbol remind you of the necessity of constant vigilance—and of a wax we can all contribute to our nation's strength and preparedness-through the systematic purchase of U. S. Savings Bonds. ^ Security—for ourselves and our country—» j is simple with the Payroll Savings Plan f Eight million working people just like yourself are profiting by steady investment in Savings Bonds through the convenient Payroll Savings Plan. Why don't you join them? Just tell the people in your company pay office how much you want to save each payday and sign the card they give you. Then that amount is put aside for you each payday. When enough accumulates, you get an 1 interest-earning Series E Bond. For your future—and the future of America—sign up today for the Payroll Savings Plan or buy Bonds regularly at your bank. ' IJ you want your interest as cur^ ' rent income^ ask your banker 1 about 3% Series H Bonds that pay ■ interest semiannually by United States Treasury check, ^ - ...... The U. S. Government docs not pay for this advertising. The Treaswy Depдн1шпшаппп1птппп11111111п111п1|ц|||ан11п1п»1а1п111пп»гаш1шшп111ншш011ппт11птншнип111п1и11ппптц» (Nadaljevanje) Spričo teh okolnosti, Sire, mi je čast ponižno prositi Vaše Veličanstvo navodila, kako naj postopam z gospodom vojvodo Gui-škim za čas njegovega bivanja v Bastilji; bojim se, da bi drugače zagrešil kako napako, ki bi zbudila nejevoljo Vašega Veličanstva. Blagovolite mi oprostiti. Sire, ako porabim priliko, da iskreno čestitam Vašemu Veličanstvu na smelem in odločnem dejanju, ki že rodi svoje dobre sadove in mora nedvomno potlačiti uporno razpoloženje prebivalstva. Dovolite mi tudi, Sire, da izrazim svoje globoko občudovanje Vašemu vitezu de Capestangu, ki je drzno in odločno izvršil tako nevarno dejanje. Blagovolite, Sire, premilostno sprejeti zatrdilo moje vdanosti, v kateri ostanem vedno Vašega Veličanstva najponižnejši in naj pokornejši podanik, Ludvik Marija baron de La CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 FARM LANDS FOR SALE YOUR OPPORTUNITY— Owing to other business must sacrifice our Lake county 40 acre estate. 7 room modern home. Drilled well. Over 34 acres under cultivation, balance virgin timber. School adjacent to 'farrh. Less than 10 minute drive to Skokie Highway and hunt club. Including farm equipment and feed. $23,000 with $8,000 cash, balance inviting terms owing to its location and many improvements. Should appeal to the most critical purchaser. — Write Box 527 or phone ONtario 2-7721, Waukegan, Illinois. REAL ESTATE WESTCHESTER— 5 room Georgian brick home. New combination storms and screens. Garage. Lot landscaped. Only $17,900. See to appreciate. Fillmore 3-8204 CLARENDON HILLS — 4 bedroom, IV2 bath, modern kitchen, excellent location. By owner. Hinsdale 3404 5 down — 2 up — STORY and V2 FRAME HOME — 1 enclosed porches (knotty pine, bedroom on 1 porch), hot water gas heat, 2 car garage, 37^-4 ft. lot, $13,000. Shown by appointment only. Inquire JUniper 8-2347 (Owner) after 4 p. m. DOMESTIC HELP GENERAL HOUSEWORK—Assist with 2 children. Stay off Monday Aight and Friday night, all day Sunday. Reference?. SAginaw 1-6076 LADY for child care — Stay; able to travel. 1 child. Mrs. Cermak, 925 W. Carmen ARdmore 1-7561 MIDDLE-AGED WOMAN—Housekeeper, must be excellent cook, have laundress and cleaning help, family of 2 adults, stay, lovely room and bath. $25 a week. City references. Must speak English. LAkeview 5-7464 GIRL or WOMAN, experienced — Child care, light housework. Live in; own room, bath, T.V., near north side. Must have top ref-' ences. Be dependable, neat and speak English. Telephone— LAkeview 5-1265 EXPERIENCED MIDDLE-AGED WOMAN — Cooking, general housework for two adults. New modern house. No laundry or heavy cleaning. Recent references required. Must speak English. Current wages. Telephone— Lake Forest 996 collect Neuville, guverner kraljevske Bastilje." Luynes, Richelieu in Coneini so se spogledali vsi prepadeni, kakor bi nevidna roka pisala pred njihovimi očmi z ognjenimi črkami ime edinega, ki je res po-mogel kralju v uri stiske in nesreče : "Capestang! . . . Bahač! . . LVII. Lorenzovo odrešenje Po tisti čudni noči, ko je spremil Gizelo k Violetti, je Lorenzo neumorno iskal viteza Capestan-ga, njiju naravnega zaščitnika zlasti zdaj, ko je bil vojvoda An-goulemski v Bastilji. Toda vse njegovo stikanje po Parizu je bilo zaman. Hkrati pa je zasledoval Leono-rino in Concinijevo početje. Večkrat je prišel v maršalov dvorec in vselej je odnesel s seboj gotovost, da je Gizelino skrivališče v Meudonu še vedno neznano markizi. Pri slehernem obisku je tu di zabičeval LeonoVi, da preti Conciniju najhujše, ako se dotakne Gizele ali njenega viteza, dokler ga ne varuje nedoteklji Chicago, 111. WANTED TO RENT 4 RESPONSIBLE Adults, baby, urgently need 5 room unfurnished apartment or house. Good location. N.W. Moderate rental. HUmboldt 6-6330 BUSINESS OPPORTUNITY Good chance tq buy VARIETY STORE — Well established busi ness. Good location. Clean store. Selling reasonable. 2339 Howard St., SHeldrake 3-9889 TAVERN — New, includes half well booked. 7 years old established business. Woodlawn Club, 7857 Woodlawn, BAyport 1-6223 Good chance to buy CLEANING STORE — Well established in Berwyn. Living quarters. Very reasonable. Selling due to death. STanley 8-6461 DELICATESSEN, GROCERY, SEA FOOD — Established trade, good money making business, excellent location. North near Kedzie. Stock of merchandise, good fixtures, long lease. Private owner sells reasonable on account of retiring. CApitol 7-2152 BAKERY — Going business and building, 25x115 in busy shopping district. — 3330 W. Madison $37,000. Will sell separately. VAn Buren 6-0990 Good chance to buy TAVERN and Building. Good income. Established 19 years. Selling due to death. See to appreciate. Cornelia 7-7462 6-8p.m. Good income — GROCERY and BUILDING — Well established business. Owner retiring. Call CRawford 7-1489 for appointment Good chance to buy BAKERY — Well established business. 2 rooms in rear. Selling due to other interests. Buckingham 1-8909 Good chance to buy CATERING CORPORATION — Well established trade. Selling due to other interests. See to appreciate. 3935 W. North Avenue HUmboldt 9-4554 RESTAURANT — In beautiful North Shore. 874 Green Bay Rd. Must sell. Other interests. WInnetka 6-6125 Ask for McCullough or Albert vost, ki mu jo more dati samo kraljevska čast . . . "Kraljevska čast pa je zanj nedosežna," je mislil Lorenzo. "Prvi korak proti nji bo njegov pogin." ' Ko je videl, da se pripravlja po mestu upor, ga je takoj obšla slutnja; da markiza ne bo zamudila prilike, okoristiti se z viharjem, ki stresa temelje monarhije. Ta slutnja ga je prignala na dan zaobljubljenega Guisevega pohoda v Louvre k Leonori; njegov namen je bil, paziti na vsak njen najmanjši gib in sleherno njeno besedo ter jo magari ubiti, ako ne bi mogel drugače odvrniti nesreče. Brez težav so ga spustili v markizino predsobo; Leonorina zaupna služabnica Marcella ga je poznala in vedela, da je Lorenzo vedno dobrodošel v hiši njene gospode. Kakor hitro ga je pustila samega, je začel pritlikavec iskati pametnega vzroka, da bi mogel ostati ves dan v markizini bližini. Tedaj pa je slišal v sobi glasove. Splazil se je k durim ter nastavil uho. Kri mu je zastala v žilah in lasje so se mu naježili, ko je Bel-fegor povedal Leonori, da se skriva Gizela v Meudonu pri "Tatinski sraki!" "In Capestang?" je slišal vprašati markizo. Lorenzo je prisluhnil z vsemi živci svojega bitja: samo da najde viteza, pa bo vse dobro, vse popravljeno! Toda Belfegor je odgovoril tako tiho, da ni razločil pritlikavec niti besedice. Umeknil se je in si obrisal čelo. Zdaj mu ni preostajalo drugega kakor hiteti v Meudon in posvariti Gizelo. Planil je—toda prepozno! Vrata so se odprla in Leonora ga je zagledala! . Vedel je, da zdaj ne sme več bežati, ker bi zbudil njen sum, in tudi ne more, ker bi ga prijeli. Treba je bilo ravnati drzno in pridobiti časa. Lorenzo se je potuhnil, kakor bi gledal podobo, in se obrnil šele čez hip. Nato je sledil prizor, ki smo ga opisali v prejšnjem poglavju. Bil je usoden za pritlikavca: že po prvih besedah ga je obšla zavest da mu markiza ne zaupa. Sumnja te ženske pa je pomenila smrt . . . Uro pozneje sta bila Concini in Leonora v Louvru. Belfegor in Lorenzo sta jima sledila in vstopila hkrati ž njima. Zeliščar se je hotel gredoč izmuzniti; toda Belfegor mu je položil roko na ramo in dejal prijazno, brez najmanjše jeze: "Moja gospa vas potrebuje v Louvru; ukazala mi je, da naj vam porinem bodalo v hrbet, ako bi se branili iti z menoj." "Ujet sem!" je zastokal Lorenzo sam pri sebi. "Gizela in njena mati sta izgubljeni!" V Louvru je markiza velela stopiti črncu in pritlikavcu v majhno stransko sobo zraven prestolne dvorane; nato je odšla, rekoč, da naj počakata tu. Lorenzo je prestregel njen^ pogled, s katerim je ponovila Belfegor-ju svoje strašno naročilo, toda ohranil je miren obraz. Dolgo je opazoval Nubijca, ki je stal pri vratih in mrklo obujal spomin o ljubkem bitju, ki ga je držal kratko minuto v svojem objemu in ga ni videl več odtistihdob . . . Marion Delorme! Lorenzo je stopil k njemu ter se doteknil njegovega komolca: "Potemtakem ne smeva nikamor iz te sobe?" Nubijec je skomignil z rameni. "Gospa nama ni prepovedala zapustiti te sobe," je dejal po kratkem premisleku. "Prepovedala nama je le oditi iz Ldu-vra." "Tedaj lehko grem naokrog in pogledam, kaj se godi?" Se je zdrznil Lorenzo. "Da, mojster, toda jaz pojdem povsod za vami. Iz Louvra mi ne uidete." "Bodi brez skrbi, prijatelj moj črni. Še veseli me, da pojdeš z menoj. Jaz sem šibak, a ti si močan. Lehko me boš branil, ako bi mi pretila nesreča." Belfegor je pokimal; Lorenzo pa je šel in sedel v naslanjač, nedaleč od zavese, ki je zakrivala vhod v drugo dvorano. ZAKONCA BREZ OTROK iščeta stanovanje s 4 sobami; kopalnico in fornezom. Najraje spodaj ali v hiši samo zase. Želi se dobiti med E. 52 in E. 62 St., od St. Clair do Superior Ave. Pokličite EX 1-5450 VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. IZREDNO POROČILO iOO DINARJEV ZA DOIAR Sporočamo javnosti, da uradnim potom pošiljamo denarna nakazila, potom Jugoslovanske narodne banke v Ljubljani, katera banka izplačuje DARILNA NAKAZILA po 600—dinarjev za dolar. Rojaki, poslužite se te ugodne prilike, ter pomagajte svojcem v domovini, kateri neobhodno potrebujejo vaše pomoči, da jih osrečite. POŠlUAMO STANDARD PAKETE potom "CITRUS" družbe v Trstu, ter prejemniki iste prejmejo v teku 14 do 21 dni. PRODAJAMO PREKOMORSKE KARTE, za ladje in avi-jone, ter vse potrebno uredimo za udobno potovanje. IZREDNO PRI TEM JE, da turisti, ki nameravate obiskati Jugoslavijo, lahko pri nas položite kavcijo, ter ko do-spete v Jugoslavijo, tam lahko pismenim potom naročite živilske pakete, kar pač po Vaši želji in razsodnosti potrebujete, ter boste pakete prejeli iz Trsta. Za vse podrobnosti in pojasnila za potovanje in naro-čilne pakete, se zglasite pri zanesljivi tvrdki. Steve F. Pirnat Co. 6516 St. Clair Ave. HE 1-3500 Cleveland 3, Ohio QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS STAKICH FURNITURE CO. lAMES D. STAKICH, Prop. ; IVonhoe 1-8288 16305 Waterloo Road STORE HOURS: Monday, Thursday, Friday—^ A.M. to 9. P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.f/I. r-,WadneBday&^ A.MMp 12 Noon — PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT Privzdignil jo je in videl, da je dvorana prazna. Morda bi mogel uiti tod? Ali Belfegor ni odtrgal oči od njega. Lorenzo ni mogel dvomiti o tem, da je Leonorin ujetnik. Do kdaj neki ? Morda do večera. In počemu ? Kakšna sumnja se je bila naselila v markizini glavi? Dolgi dve uri je pritlikavec zaman iskal odgovora na to vprašanje. Toda čas je hitel. Treba je bilo najti pot, da posvari Gizelo, magari če ga pri tem zadene črnčevo bodalo. Baš v tistem trenutku pa je začul Belfe-gorja, kako je mrmral sam pri sebi: "Če bi jo mogel najti ... Za denar — kdo ve ? Če bi ji ponudil mnogo zlata ..." Lorenza je izpreletelo. Njegov sklep je bil storjen. "Belfegor!" je rekel tiho. "Stopi k meni!" Nubijec je ubogal. Ves Louvre kroginkrog njiju je bil poln hrupa in vpitja. Slišala sta nagla povelja oficirjev in rezke krike straž, predajajočih si parolo kakor sredi najtemnejše noči. V sosednji dvorani, ki je bila malo poprej še prazna, je stalo zdaj dvoje ljudi, tesno drug ob drugem, in šepetalo s komaj razločnim glasom. Leonora Galigai in Concino Concini! Potegnila ga je bila semkaj v trenutku, ko je krenil kralj proti prestolni'dvorani. Držala ga je za roko, prigovarjala mu in ga uklanjala svoji železni volji. Maršal se je upiral, toda zaman: kakor angel teme, ki odeva zape-Ijanca s črnimi krili, ga je zadr-gavala v zanke svojih razlogov ter prelivala vanj svojo strašno vero. "Danes ali nikoli, Concino! Samo roko ti je treba iztegniti, in krona je tvoja!" "Ne!" je hropel on, brišoč si potno čelo. "Blaznost! Vsi ti plemiči . . ." "Plemiči, ki vzklikajo kralju, so tvoji." "In garda!" je dejal trepeta je. "Vitry in Ornano padeta, kakor hitro ukaže ta streljati; prvi dve krogli bosta za njiju dva!" "Toda kralj!" je zastokal maršal. "Kralj bodi moja skrb!" je odrezala ona z glasom polnim srdite volje. Ozrla se je naokoli, položila soprogu roko okrog vratu in za-mrmrala tik pri njegovem ušesu; "Kraljiča prepusti meni. Po-brini se za Guisa, ki mora priti vsak hip. Poslušaj ljudstvo, kako hrumi! Čuj me in pomni dobro: Guise vstopi. Množica hoče za njim. Pred vhodom se vname boj. Ornano pade. Vitry pade. Garda zadržuje ljudstvo. Ti ude-reš z Rinaldom in njegovimi ljudmi po stopnicah ter . . ." "Tiho!" je viknil Concini ves prestrašen. "Nekdo govori . . . tu, zraven naju! . . ." "Ne boj se, Concino! Odloči se: danes ali nikoli! Treba je le, da ubiješ Guisa . . . Oh, samo da bi prišel! Da ne bi bilo kake zapreke . . ." "Za Krista! Pravim ti, da nekdo govori za to zaveso!" "Da, da! Gorje jima obema!" "Lorenzo! Glas je Lorenzov!" "Poslušaj!" Sklonila sta se proti zavesi ter prisluhnila. Pritlikavec je govoril z glasom polnim dvoma, upanja in prošnje: (Dalje prihodnjro 2 SPALNI SOBI se odda v najem. Si lahko tudi kuhate. Vpraša se v trgovini na 4504 ST. CLAIR AVENUE LODI MANDEL. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO RD. se želi zahvaliti vsem za naklonjenost skozi vsa ta leta. Zato bo podaril vsakomur, kdor bo prišel v lekarno Mandelnove Multivitamin pilule, dovolj za enotedensko rabo — vredne $1.50, popolna zastonj. Dobijo jih samo odrasli. Te tablete so jamčene, da bodo vas poživile. So izborne za trudne ljudi — stari ljudje se po užitju teh tablet zopet počutijo kot mladi. V BLAG SPOMIN ob peti obletnici odkar je umrl naš nadvse ljubljeni soprog, oče in stari oče Frank Zaitz ^ ki je odšel v večnost dne 19. aprila 1950. Srčno ljubljeni soprog in oče, šel prezgodaj si od nas. Bil si nam dober, skrben, Te pogrešamo vsak čas. žalujoči: ANNA ZAITZ, soproga JOSEPH, sin MRS. ANNA DRISCOLL, MRS. MILDRED SLECHTA' MRS. MARY SCHRAM MRS. STEPHANIE KAPALIN, hčere vnuki Cleveland, O., dne 19. aprila 19®®' V blag spomiit prve obletnice odkar je un"' ljubljeni brat, svak in stric (ARI ZOBEC ki je za vedno zatisnil svoje m"® oči dne 19. aprila 1954. Leto dni je že minulo, odkar si se poslovil od nas, a mi vedno mislimo na Te in ostaneš nam v trajnem spominu! Žalujoča družina KROMAR Cleveland, Ohio, dne 1 9. aprila 1955. SOBO , se odda v najem poštene^ moškemu ali ženski. Dobi se di garažo. Pokličite KE 1-0634 You wouldn't ГАИ your own child... would you? You may be doing just that, however, if you have to answer YES to any of these questions! YES NO y Are you failing to support your PJ.A.? ^ Are you neglocting to take an ociive part in school ^ programs? ^ Have you failed !o meet your children's teachers? I Л Have you been "too busy" to afie^id the public •fr meetings of your school board? ^ Did you forget to vote in the last school board elections? If you've checkcd any YES answers — clip and mail the coupon below. FREE booklet shows you how to help your child get the best education possible! Cut out this coupon NOW! Mail it TODAY! I Bctltr Schooti 2 W«>t 45th StrMi, New York 3i, N. Y. Please send me free booklet "How Can Citizens Help Their Schools?" Name. Address. City_ .Zone. .State. In cocptratlon with the Notional CItliant Commlttlon for th* Public Schools, this advertitement is sponsored by ENAKOPRAVNOST .A