Ilirska Bistrica, letnik XIV - št. 178. - julij 2005 - cena 350 SIT
Domoznanski oddelek
tp 07 SNEŽNIK
2005
070(497.12 Ilirska Bistrica)
2000572,178
Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si
K 18-3656
C0BISS e
TISKOVINA
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO
365006
POSKUS ŠT.
Morda bo v stavbi Narodnega doma sedež nove občine
Po naših podatkih so se konec tokrat s soglasjem vseh KS. Po uradni prejšnjega meseca vodilni v krajevnih vlogi je v pripravi je zloženka, s katero skupnostih (KS) Podgrad, Hrušica in	želijo prebivalcem predstaviti pozitivne in
Starod dogovorili, da bodo še tretjič negativne vidike ustanovitve občine, na poskušali z ustanovitvijo lastne občine, zborih krajanov po vaseh pa naj bi v
j S
prihodnjih tednih ugotavljali voljo ljudi. Slednje je namreč osnovni pogoj za nadaljnje postopke, saj brez podpore lokalne skupnosti oz. želje prebivalcev po življenju v lastni občini postopka ne bodo nadaljevali.
V	novonastali občini bi bilo 9 naselij, sedež pa bi imela v Podgradu, kjer živi največ prebivalcev. Edina resna ovira za nastanek omenjene občine je lahko število prebivalcev, saj trenutno na območju treh KS živi med 1400 in 1500 ljudi, pogoj, po novi zakonodaji, ki ponovno omogoča ustanavljanje občin, pa je najmanše število prebivalcev v občini 2000. Sicer pa ima morebitna občina šolo, zdravstveno postajo, podjetja, pošto ter razna društva, kar so tudi pogoji za ustanovitev občine.
V	Podgradu že tretjič poskušajo z
ustanavljanjem občine, in sicer prvi poskusi segajo v leto 1994, ko je potekal prvi val nastajanja novih (manjših) občin. Takrat med drugimi pobudi niso bile naklonjene sosednje KS, drugič pa so poskušali nekaj let pozneje, ko je državni zbor pobudo zavrnil.	mr
'JHMI ’ I S :
mmmmm
kSŠŠmŠ rx>
«MF-
: EK
fegSP 7	n V, '' +K r
ri: ii	, : ,	~	:

ilfli

CERKVENIK
IMA F»L_ACU
*	sveže ribe
*	zamrznjpjFhe^ribe školjkt
*	“bacajMin bjarjt^
Carjeva 26, tel.: 05/71 44 579
E9IUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593
debitel'
Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169
O PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV > PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME
>SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ
ŽB	1 ----
VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV
> APAllAil
NOVI UMTS
P0NEDEUEK-PETEK 8™-12” in 15”-19” SOBOTA 8”- 12”
Popotovanja po naših vaseh
PREM
L
JAVNO RAZGRNJENA NAČRTA ZA BISTRIŠKO OBVOZNICO IN MEJNI PREHOD STAROD
Julija sta bila za občane in vse zainteresirane javno razgrnjena državna lokacijska načrta (DLN) za bistriško obvoznico (na sliki) in mejni prehod Starod, 5. julija pa je bila tudi javna obravnava omenjenih načrtov. Glavna tema obravnave pa je bila obvoznica. Mejni prehod, ki naj bi ga premaknili na mejno črto ter tam uredili plato z objekti za vse mejne službe, tako vsaj kaže, ni vzbudil zanimanja.
V sejni sobi občine so komaj stali uradniki ministrstev za promet ter okolje in prostor, župan s predstavniki občine ter Bistričani. Predvsem tisti, ki živijo in delajo na ulici Nikole Tesle, kijev načrtu predvidena za spremembo v državno cesto. Kot seje izkazalo, so prebivalci odločno proti obvoznici, za katero pa se ne ve natančno, kdaj naj
bi bila (če sploh bo) zgrajena. Predstavnik Direkcije za ceste RS namreč ni znal povedati, kdaj naj bi jo začeli graditi, pred 2009 oziroma 2010 gotovo ne. Državni proračun trenutno ne predvideva zahtevanega izdatka. Prebivalci od Rečice do križišča pri Mikozi so posebej opozarjali na kakovost življenja in veliko število tovornjakov, ki jim že sedaj (predvsem tistim ob cesti v Rečici) grenijo življenja. Slišati je bilo, da bodo prizadeti prebivalci od države zahtevali odkup posesti in postavitev domov na drugih lokacijah.
Obvoznici so bolj naklonjeni v Lesonitu, saj jim obstoječa cesta deli posest (od Rečice do železniškega prehoda), pa tudi obrtniki in občina.
mr
Računovodski servis
Erik Mjfmsservriič
Vojkov drevored 28, <5230 Ilirsko Bistrico TelVFox.: 05-710 14 99, GSM: 040 838 520
Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva.

KOREN JOŽKO
URNIK 8.00-18.00 sobota 8.00 -13.00
nedelja zaprto
ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL
n ZUNANJtIIN
OSEBNIH
Kose
Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118
'-J
beseda urednika
CESTE
OKOLI NAS
Hrvaška avtocesta (AC) je mimo Rupe prišla do Jelšan, pri nas pa o kaki tovrstni povezavi lahko samo sanjamo. Vsaj tisti, ki si tega želite. Tako imenovana AC Postojna/Divača - Ilirska Bistrica -Jelšane naj bi se začela (morda) graditi šele tja po letu 2013, vmes pa bomo, spet morda, dobili obvoznico, ki naj bi razbremenila promet v mestu, čeravno je po izgradnji AC niti ne bomo resnično potrebovali. Ampak to šele po letu 2009, tako da bo, če sploh bo, v koristni rabi le nekaj let.
Čeravno se nam zdi, da imamo blizu tako morje (slovensko in hrvaško) kot prestolnico, pa bi nam boljše cestne povezave vsekakor prav prišle, še posebej če pomislite na številne, ki se vozimo na delo v kraje ob morju ali ob barju (in v vse ostale kraje, ki jih niti ne bom naštevala). V naši občini si velika večina mladih, naj bodo diplomanti univerz ali kar vam pade na misel, ne more najti zaposlitve. Niti ne gre nanjo pretirano upati.
Prav tako rabijomo cestne povezave tisti, ki se udeležujemo raznih kulturnih in zabavnih prireditev v krajih, kjer pač so, pri nas jih je pač bore malo. Če odmislimo shode v poletnem času in gostilne, ki jih je kljub pregovorno nizki kupni moči kar precej. Tako se moramo odpraviti v Koper, Sežano ali pa kar v Ljubljano, če si hočemo ogledati kakšen fdm v kinu, na koncerte pa moramo itak drugam. Z izjemo predzadnje julijske sobote, kar moramo pohvaliti, ko je v Domu na Vidmu gostovala zasedba Funtango. Spet pa ne moremo mimo dejstva, da smo morali v Ilirski Bistrici za vstopnico (sicer s konzumacijo ene pijače) odšteti 2.000 slovenskih tolarjev, medtem ko so imeli obiskovalci koncerta iste skupine v Kopru vstop prost.
Pa še ambient je bil boljši.
In niso le ceste tisto, kar manjka v tem kraju. Vem, nekateri boste rekli, da ni denarja, a kaj bi se ga gotovo našlo. Še posebej za tiste dejavnosti in skupine, kjer je veliko zanosa in ustvarjalnosti. Denimo med mladimi, ki so aktivni v Sokolskem domu. V tamkajšnji dvorani seje nedavno odluščil strop, pa je eden od svetnikov pri obravnavi rebalansa občinskega proračuna za letošnje leto predlagal, da se za material, ki bi ga potrebovali za popravilo, dodeli milijon tolarjev, saj naj bi bili mladi pripravljeni sami poprijeti za delo. Pa za to ni bilo posluha. Kljub dejstvu, daje bila v omenjenem prostoru pred kratkim razstava bistriških ustvarjalcev in marsikaj bi se še lahko tam dogajalo.
Potem bi se morda kdo od starjših ne zgražal nad tem, da mladi ne znajo koristno izrabljati prostega časa. In številni od staršev bi ne bili v strahu, kaj se lahko njihovim otrokom zgodi na cestah, saj je pač neizogibna vožnja v druge kraje.
In spet smo pri cestah. In potovanjih. Z vlakom se tako in tako kmalu ne bo dalo več kot dvakrat peljati v Postojno, kaj šele v Ljubljano. Avtobusne povezave pa lahko spet sanjamo.
In da ne boste sanjali samo o resnih temah sredi poletja, sanjajte ali pa še bolje živite polno, zanimivo in svobodno. Kolikor vam pač to razmere dopuščajo. Vsekakor pa se s-mejte!
Mateja Rolih
l	A
SPOŠTOVANI!
Da bodo naše počitnice brezskrbne in sproščene, darujte kri na krvodajalski akciji 5. avgusta med 7. in 13. uro v Ilirski Bistrici, v prostorih Gimnazije.
Skupaj smo boljši!
ABRAHAMI IN SARE -LETNIK 1955
OBVEŠČAMO VSE SARE IN ABRAHAME ROJENE 1955, DA BO SREČANJE V SOBOTO, 3. SEPTEMBRA 2005 NA MAŠUNU. INFORMACIJE: 031 883 500 (GABRIJELA PETRAČ), 031 419 483 (IVANKA BRATOVIČ) TER PRIJAVE IN INFORMACIJE: 05 714 13 32 (JENKO RAJKO - GOSTILNA ŠKORPION), DO 27. AVGUSTA 2005.
ORGANIZATORJI SREČANJA
I.
J
SVETNIKI VROČEKRVNO
O REGIJAH
Bistriški svetniki so se na nadaljevanju 24. redne seje, ki je bila 4. julija v knjižnici Makse Samsa, med drugim lotili predloga za izstop iz južnoprimorske razvojne agencije (RRA) v notranjsko. Polemiko je sprožila vladna umestitev občine v načrtovano jugovzhodno regijo, s čimer bi bila Ilirska Bistrica ločena od ostalih primorskih občin. Točka je povzročila veliko vroče krvi, kar nenazadnje dokazuje tudi dejstvo, da so sejo pred zaključkom zapustili številni svetniki, tako da na koncu občinski svet ni bil več sklepčen.
Bistveni vidik za mnoge je bil pri vprašanju izstopa iz južnoprimorske RRA, ki ima sedež v Kopru, ločitev od Primorske. Notranjci pač nočejo biti, vsaj nekateri. Najbolj nazorno so to pokazali mlajši svetniki. Rok Jenko je namreč že uvodoma zapustil sejo, sledila pa sta mu še Jride Mršnik in Igor Štemberger, saj se že načelno niso strinjali s takim predlogom, ne glede na morebitne koristi, ki bi jih tak prestop prinesel. Brez komentarja je sejo zapustil tudi Mile Uljan, čez nekaj časa pa še nekateri njihovi starejši kolegi.
Omeniti velja, da so svetniki pred tem zavrnili imenovanje komisije za pravilno umestitev Občine Ilirska Bistrica v pravi upravni okraj, v kateri naj bi bili Mile Uljan, Rok Jenko, Igor Štemberger in Janko Čeligoj.
Predlog prestopa v notranjsko RRA je utemeljeval Vojko Tomšič, predsednik odbora sveta za gospodarstvo in finance, kije poudaril predvsem večji finančni zalogaj, ki bi ga bila občina že prihodnje leto deležna, če bi bila v notranjski razvojni agenciji. Ta bi se iz zdajšnjih 5,6 milijona tolarjev povečal na 42 milijonov, ob tem pa je župan Anton Šenkinc dodal, da bi prihodnje leto v notranjski RRA dobili 60 milijonov več.
Nekaj svetnikov je še pritrjevalo predlogu, češ, da ne bi smeli čustveno
odločati, ampak bi morala pretehtati skrb za bodoči gospodarski razvoj občine (iz vrst NSi, DeSUS-a, Neodvisne liste občanov, Liste Alternativa in LDS), skeptičen pa je bil Zlatko Jenko, kije dejal, da brez dobrih razvojnih programov denarja ne bo. Predlagal je, naj se občani po predstavljenih argumentih za in proti na referendumu odločijo. Tudi Stanislav Prosen je opozarjal pred prehitrim odločanjem.
Pozneje (19. julija) so se prvaki parlamentarnih strank, poslanca manjšin, minister za regionalni razvoj Ivan Žagar in sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol s predsednikom vlade Janezom Janšo dogovorili, da z delitvijo države na dve kohezijski regiji ne bodo hiteli, pač pa naj bi država ostala ena regija, dokler je to bolje v pogajanjih o novi finančni perspektivi EU-ja. Poslanci Državnega zbora pa naj bi tako o razdelitvi države razpravljali septembra.
Ponovno so se regionalizacije bistriški svetniki dotaknili tudi na 25. seji, ki je v gostilni v Gornji Bitnji potekala 22. julija, pred poletnim odmorom. Na dnevnem redu je bila namreč obravnava Programa priprave Regionalne zasnove prostorskega razvoja Južne Primorske, kije ključen dokument za sprejem vseh nadaljnjih aktov in programov za črpanje denarja
za projekte v okviru južnoprimorske RRA. Program so že potrdile občine Koper, Izola, Piran, Sežana in Komen, do konca poletja pa naj bi ga še preostale (Divača in Hrpelje-Kozina). Program bo, kot je dejal predstavnik RRA iz Kopra Slavko Mezek, financiralo Ministrstvo za okolje in prostor, del Mediteranski akcijski program, nekaj denarja pa bodo prispevale občine. Koordinator naj bi bil Razvojni center (RC) Koper. Slednje je posebej zmotilo Vojka Tomšiča, kije predlagal bistriški RC za to funkcijo, saj naj bi koprski imel dovolj dela na svojem, bolj razvitem območju. Opozoril je na pomanjkanje policentričnosti znotraj posameznih regij ter dodal, da v pripravi ne vidi koristi za občino. Na pomanjkljivosti v dokumentu (ni konkretno omenjena vetrna elektrarna, turizem na Snežniškem področju, avtocestna povezava Postojna/Divača-Ilirska Bistrica-Jelšane, itd.) so opozarjali tudi drugi. Igor Štemberger in Zlatko Jenko sta predlagala aktivno vključitev v fazo priprave same zasnove, kjer naj se pripombe svetnikov dosledno upoštevajo. Svetniki so kasneje program sprejeli s 14 glasovi za in petimi proti, sklepu pa bodo dodali prav prej omenjene pripombe. Če bi svetniki omenjenega dokumenta ne sprejeli, bi postopek vrnili v začetno fazo.
mr
NOVA LEKARNA, VELIKA, SVETLA IN PRIJAZNA
Direktorica Kraških lekarn Anita Malnar, v ozadju Volk-Folk; na spodnji sliki Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Andreja Čufar
Del notranjosti nove lekarne
V	četrtek, 14. julija, je potekala slovesna otvoritev nove bistriške lekarne, ki se je iz prostorov Zdravstvenega doma preselila v adaptirane prostore bivše elektro trgovine na Gregorčičevi ulici že dober teden prej.
V	veliki, sodobno in funkcionalno opremljeni lekarni, ki ima urejen tudi dostop za invalide, je zbrane pozdravila direktorica Kraških lekarn Anita Malnar. Na kratko je opisala pot izgradnje nove lekarne. Ta ima kar 350 kvadratnih metrov uporabnih površin. Izgradnjo so v celoti financirale Kraške lekarne iz lastnih sredstev, glavni izvajalec pa je bilo Gradbeno podjetje Ajdovščina. Malnarjeva j e ponosna na novo pridobitev, »oficino«, prostor za svetovanje. Osebje lekarne se je posebej usposabljalo za nudenje ustreznega strokovnega svetovanja. S tem projektom so Kraške lekarne zaključile prenovo vseh svojih objektov, ki delujejo na območju šestih občin.
V	imenu Lekarniške zbornice Slovenije je spregovorila Andreja Čufar, prisotne pa je pozdravil tudi bistriški župan Anton Šenkinc.
Etno skupina Volk-Folk je prispevala kulturni program.
Anica Kocjančič
VINAKOPER
Tudi v poletnih mesecih vas presenečamo z ugodno ponudbo VIN MESECA.
V mesecu avgustu vam po res ugodni ceni predstavljamo naslednja vina izbrane kakovosti iz Koprskega vinorodnega okoliša:
___________________ stara cena______nova cena
Allegro 0,75	440,00 SIT	399,00 SIT
Malvazija 1/1	450,00 SIT	390,00 SIT
Refošk 1/1	750,00 SIT	690,00 SIT
Sladki muškat 0,75	1.020,00 SIT 950,00 SIT
Obiščite našo prodajalno in spoznajte še ostalo ponudbo
kakovostnih ali vrhunskih belih in rdečih vin iz kleti Vinakoper.
Prodajalna in vinotoč Vinakoper Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 Tel. 05 714 23 72 Umik:
pon. pet. 9.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 sob. 8.00 - 12.00 www.vinakoper.si
Minister za zdravje opozarja:
ŽUPAN SPREJEL DOBITNICO EKIPNEGA BRONA Z ZADNJIH SREDOZEMSKIH IGER DOLORES ČEKADA
Po velikem uspehu slovenske ženske lokostrelske ekipe, ki si je v španski Almeriji pristreljala bronasto odličje, j e 8. julija župan Anton Šenkinc z občinskimi predstavniki sprejel uspešno bistriško lokostrelko, članico omenjene ekipe.
Po stisku roke in čestitkah je župan izpostavil ambasadorsko vlogo Čekade, ta pa se je v zahvali dotaknila tudi mladih in športa. »Upam, da bo ta medalja spodbudila čimveč mladih k aktivnemu udejstvovanju,« je dodala. Ob tem je izpostavila še težave s prostorom za treninge, ki ga tako vrhunski športnik nedvomno potrebuje. Županje ob tem obljubil, da bo občinska uprava poskušala najti ustrezno rešitev, pri čemer je omenil prostore v eni od stavb ob bistriški Gimnaziji.
Ob koncu velja omeniti, daje isti dan, s polurnim zamikom, sprejem za Dolores in druga dva bistriška člana slovenske odprave (Andraža Lipolta in Matijo Žlendra, ki sta v Almeriji osvojila 11. oziroma 17. mesto v svojih disciplinah) pripravila tudi Športna Zveza Ilirska Bistrica, ob nekoliko več posluha pa bi morda lahko priredili skupen sprejem.	mr
Iliriade
MONTE CARLO POD SNEŽNIKOM
Najprej popravek. V prejšnjem sestavku sem naredil dve napaki. Bistrco sem postavil v jugovzhodno namesto severovzhodno Slovenijo in omenil sem kohezijske namesto strukturnih skladov. In če mi je za prvo napako iskreno žal, ker je pač Bistre v severovzhodni Sloveniji še dosti boljša fora, se mi za drugo sladko fučka.
Občutek imam namreč, da so evrospiko izumili zato, da navadni državljani ne bi imeli pojma, za kaj gre. In pri meni je to uspelo, kot je treba. Če že ločim med Evropskim svetom in Svetom Evrope, pa se mi pri kakšnih drugih izrazih začnejo kisati možgani. In izredno pazim, da ne bi preveč razumel bruseljske špike.
Evropska unija je sicer zelo dobra stvar. Dejstvo pa je, da so politiki (tudi naši, kajpada) zelo radi uporabljali “Evropo” kot razlog, zakaj je treba izvesti nekatere nepopularne reforme. In potem se čudijo, da folk ne mara EU-ja.
Sicer sem nameraval (spet) pisati o nesrečni bistrški regionalizaciji, pa še sam sebe začenjam dolgočasiti s tem, kaj šele Vas, vsi trije moji zvesti bralci.
Če bomo pač spremenili regionalno pripadnost zaradi, kot bi rekli Angleži “pie in the sky” (dobesedno “pita na nebu”, sicer pa gradovi v oblakih), potem ok. Tisti, ki so bili na Portugalskem, pravijo, da tam kar mrgoli objektov z modro zastavico z belimi ali rumenimi zvezdicami, ki ponosno priča o evropski solidarnosti (strukturno kohezijski ali kohezijsko strukturni, kakor vam drago). Na Irskem to piše na vlakih, mostovih, celo avtobusih.
Vsak od nas bi zlahka naštel deset (de ki deset!, altroke!) objektov, kamor bi takšne zastavice legle kot vejica pred kikokerdače.
Živi bili pa videli!
(ali po naše: iz te moke ne bo kruha)
Ampak dajmo se že enkrat odločit, za božjo voljo! Dajmo se enkrat za vselej zmenit, kaj smo. In potem se tega držimo. Zdaj bi sicer radi sedeli na dveh stolih, ampak v resnici pademo skozi
vmesni prostor direkt na zadnjo plat.
Ampak pazite! Medtem ko Ljubljančani šibajo proti Kvamerju, ne gledajo samo ceste pred sabo. Gledajo tudi naše nepremičnine. In računajo. In hitro zračunajo, da za ceno garsonjere v prestolnem nam mestu tukaj kupijo pošteno hišo, vključno s svežim zrakom in kakšnim orehom za povrh. Jasno. Dnevi so tukaj prijetno topli, noči ravno prav hladne, do gozdov in hribovje le korak, do morja pa dva. Domorodci so prijazni in pivo se streže ohlajeno.
Manjka nam le še kitajska restavracija.
In zdaj, ko bo država izdatno podprla ustanavljanje novih občin, moramo z vsemi štirimi zagrabiti to priložnost. Predlagam, da jih ustanovimo vsaj sedem. Kajti, če bomo že težko prišli do strukture in kohezije, pa je treba vedeti, da majhne občine v tej deželi dobijo več kot velike. Konec koncev bo potem tudi za regijo preprosto. Sedem občin, ena regija. Iz Ljubljane bodo denarci leteli in Bistre bo končno postal regionalni center, kar si nedvomno zasluži. Potem bomo imeli deželnega glavarja, ki se bo lahko potepal po Kataloniji, Baskiji in Šleziji in zbiral vtise.
Ali pa bi lahko tiste Amerikance, ki baje želijo dati milijardo zelencev, da bi iz Goriške naredili Las Vegas brez puščave, povabili k nam.
Če imajo Goricjani Hit, bi mi imeli Uspešnico.
Prav lahko se zgodi, da se drugo leto, ko bomo z metanjem listkov v skrinjice z državnim grbom dajali palec
gor ali dol našim voditeljem, pojavi kakšna lista z gesli, kot so: Monte Carlo pod Snežnikom, ali pa: Dovolj kažina, čas je za kazinoje!
Ali pa se lahko zgledujemo po Andori in postanemo duty free območje.
Skratka, razvojnih možnosti ne manjka.
Ampak zdaj je čas dopustov. Če ne verjamete, pokukajte na glavno cesto.
Pred leti sem v Nemčiji naletel na nek folk in seveda je beseda nanesla tudi na to, od kje sem. Ko sem jim obelodanil, da iz Bistrca, je eden takoj rekel, aha, to je pa tam kjer smrdi. Pa recite, da ne gre na boljše. Zdaj, po moje, ne bi imel pojma, kje je to.
Ni vedno dobro biti prepoznaven.
V Sloveniji vlada huda zamera, de ki nas nobeden ne pozna. Drži. Ko kakšnemu povprečnemu tujcu, magari iz Vidma (Udin za tiste, ki bolj poznate tuje ime, sram vas bodi!), rečeš, da si iz Slovenije, reče aha. Pri čemer vidiš, da se mu niti najmanj ne sanja, kje je to. Verjetno nekje na Vzhodu. Blizu Rusije, morda?
Ampak, folki, ta pogled sem doživel v Ljubljani, ko je šlo za Bistrco.
Upam samo, da ne bomo zaradi tega zamenjali občinske zastave.
Ker enkrat seje en tipo dal skorajda kregati z mano, češ, kako si lahko mi, ki smo vendar kopenske živali, damo v grb ladjo.
Smo pač malo po svoje.
In hvalabogu, daje tako.
Dejan Ujčič
BREZPLAČNO SVETOVANJE OBČANOM ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA ESP ILIRSKA BISTRICA
Bazoviška cesta 12, PROVIZORIJ
Po predhodni najavi na tajništvu občine tel. št. 05/71 41 361
VSAK TOREK IN PETEK - V PISARNI ŠT. 7 od 17. do 18. ure
Cenjene občane naprošamo, naj ob prijavi na obisk opišejo teme razgovora. LEPO VABLJENI
_________________________________energetski svetovalec Miran PENKO ^
SMSV6T
BJBV3ETSKO JVTTOVAHi
S!
TAPETNIŠTVO
ŽELE/zEE==
Pot k studencu 8, 6257 Pivka
1TD"tTL,A"VA
OTrL,A~n?lTa?lT 5A "POHIŠTVA
tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16-44
-	moderno
-	funkcionalno
-	udobno
-	kakovostni in vzdržljivi sodobni materiali
-	izdelava po merah strank
-	bogata izbira blaga in usnja
-	uporabnost kot ležišče
Z izdelavo po merah nudimo strankam možnost, da si same izberejo sestav, ki ugaja njihovim željam in potrebam. Majhna stanovanja in prostori niso ovira, da si nebi izbrali udobno in moderno sedežno garnituro iz katere lahko naredite ležišče za vsakodnevno spanje.
Sedežne garniture Tapetništvo Žele so privlačnih in modernih oblik ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije.
DESET NOVIH SORT KROMPIRJA
-

Na pobudo Kmetijsko-svetovalne službe Ilirska Bistrica ter v sodelovanju s Semenarno Ljubljana se je prejšnji teden na Zahoviči potekala predstavitev novih sort krompirja, ki jih je pridelal Vinko Primc iz Velike Bukovice. Rafaela Žejn, vodja Kmetijske svetovalne službe v Ilirski Bistrici je spregovorila o akciji, ki poteka že nekaj let, mag. Marija Pepelnjak iz Semenarne Ljubljana pa je predstavila nove vrste krompirja. Predstavitve seje udeležil tudi Peter Koršič iz PINUS-a, tovarne kemičnih izdelkov iz Rač, ki oskrbuje slovensko tržišče z najrazličnejšimi sredstvi za varstvo rastlin.
Anica Kocjančič
----------------------------------------------------------------------------------
ZAHVALA
Sponzorji, ki so pomagali s sredstvi, da smo lahko izvedli svečano otvoritev ceste v Smrjah:
KRAJEVNA SKUPNOST PREM, KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA, PLAMING d.o.o., MIRANDA I BAR, OSTANEK MIRANDA s.p., INSTALACIJE KOVAČIČ STOJAN, KLJUČAVNIČARSTVO FRANK ANTON, I TOMEX d.o.o., PIZZERIJA KUDRA, PIZZERIJA MAESTRO, TUTTI FRUTI, UNIKAT d.o.o., PETROL d.d. LJUBLJANA, | PIZZERIJA AMICO, KIRN d.o.o., GG POSTOJNA, CVETLIČARNA ROSA, CVETLIČARNA M, IRBIS d.o.o, VOPEX j d.o.o,- PEKARNA JURE, I&I AVTOBUSNI PREVOZI d.d, »BILKA« VILOTIČ MILAN s.p, AVTOPRALNICA KOREN, I FRIZERSKI SALON MAJDA, GOSTILNA PRI ČOTNIKU, VRTNARSTVO PRIMOŽ ČESNIK, GOSTILNA PRI j PERKANU, PIVOVARNA PEK, KEMIČNA ČISTILNICA ELDA PUGELJ, BRIVNICA MILAN DOVGAN, SALON J POHIŠTVA NOVA OPREMA, POSESTVO TURN FRANJO PENKO, AVTOPREVOZNIŠTVO ANTON JAKSETIČ, ' PEKARNA SLAVA, KAKEŽ d.o.o, LIBURNIJA d.o.o, PIZZERIJA BZK, SOTLAR d.o.o, GOSTILNA MORSKI I KONJIČEK, GRILL DANILO, JOHNNV BAR, JAVOR PIVKA d.d, PIZZERIJA PARK, FIZERSKI SALON KONRAD | VERA, TRGOVINA KLEPČAR LEONIDA PECMAN s.p, TRGOVINA PRI KEBERU BUTINAR VESNA s.p, OBLAK | ZVONE, PREVOZI & DOMAČA OBRT SREČKO SANABOR, MLIN PODSTENJE - BOGDAN NEMEC, URH JANEZ, I GOSTILNA POTOK, GOSTILNA POD GRADOM, LOVSKA DRUŽINA PREM, TURISTIČNA KMETIJA BUBEQ ■ KMETIJA VIČIČ TONČKOVI, PREVOZI IN POSREDOVANJE VATOVEC MARJAN s.p, PROJEKTA MARJETKA J MLADINOV s.p, MESNICA KLEPAČ ZDENKO, KOSEZE d.o.o, PROJING d.o.o, MIZARSTVO ROJC, NOVAKOV ' MLJN - IVAN DOVGAN, OSKAR BAJC s.p, IVAN MRŠNIK, Smrje 39/a, ANTON GUSTINČIČ, Smrje 23, MILAN I BAŠA, Smrje 22, BOJAN SAMSA, Smrje 8, SONJA FRANK, Smrje 36, MIRO KOVAČIČ, Smrje 38, BRANKO PECMAN, I Smrje 45, BRANKO GRAHOR, Smrje 12, MESNICA DOLMES, VETERINARSKA AMBULANTA, KOSIČ d.o.o, | TRGOVINA ORIENT, BUTIK ORAJT, TELES TELEKOMUNIKACIJE d.o.o. POINT ELECTRONIC d.o.o.
Vsem se iskreno zahvaljujemo za finančno in materialno pomoč, brez katere ne bi zmogli izpeljati programa otvoritve.
MOČ MISLI
Misli imajo neznansko moč, izrečene pa so kot izstreljene puščice, ki lahko zadenejo točno v center ali pa po ovinku pristanejo v kakšnem grmu. Zagotovo pa se nekje zaustavijo, mogoče ob kakšnem predmetu, situaciji ali pa konkretnem človeku. Če nismo zadovoljni z njihovim učinkom, si lahko premislimo in izberemo nove misli, ali pa se vprašamo, »se da to situacijo videti tudi drugače«. Naša preteklost je niz dogodkov, ki jih iz oddaljene perspektive vidimo in vrednotimo drugače kot takrat, ko so se zgodili. Preteklosti ni mogoče spreminjati, lahko pa jo prevrednotimo in jo postavimo v nov okvir vrednot ter si odpustimo zmote, katere so sestavni del v razvoju slehernega človeka. »Kako naj se naučim, če pa nimam negativne izkušnje.« S takšno miselno naravnanostjo se znebimo strahu pred neuspehom, predvsem pa se notranje pomirimo.
Odnos vedno nastane tam, kjer se srečata dva, trije in več.
Po tistem kar sem zadnjič zapisala o prijaznosti in radodarnosti, so se dogodki odvili kot na filmskem platnu. Že drugi dan mi je znanec dal priložnost za oboje, za prijaznost in radodarnost. Deležen je bil obojega. Čas ne počiva in že sem se znašla v neki vasi. Ustavila sem se ob vrtu, kjer je rasla zelenjava. V lepi ravni vrsti so rasle kapusnice za presajanje. Nekaj mi jih bi prav prišlo, sem razmišljala, da zapolnim prazen prostor na mojem vrtu. Če pa pride
gospodinja, jo bom poprosila, da mi jih nekaj da. Ni minilo niti deset minut in žeje stala poleg mene. Voščila sem ji dober dan, in jo prosila, da mi da nekaj mladikah za presajanje. Rade volje mi jih je dala. Vse so se lepo ukoreninile na mojem lepem vrtu, ki sije v oranžni barvi ognjiča. Njen sosed pa mi je podaril solato, kije bila ubrana na njivi. Rekel mi je, da take solate ni več. Prvi hip ga nisem razumela, kaj mi je hotel s tem povedati, nakar mi pove, »zato ker pese skoraj nihče ne sadi več.« Bila sem presenečena in doumela sem, da je tudi sprejemanje darilo. Ko sprejmeš dar, si osrečil darovalca. Kar vprašajte se, kolikokrat ste bili užaljeni in prizadeti, ko je bilo vaše darilo zavrnjeno?
Lahko obračamo, kakor hočemo, a prijazni dogodki so kot zvezde repatice, ki nam polepšajo dan. Občutek ugodja je dober znak, da smo se v določeni situaciji odzvali v skupno zadovoljstvo. Moja mama je vedno rekla za ljudi, ki so bili prijazni do nje, dajo spoštujejo in tudi sama seje tako vedla do njih, spoštljivo in prijazno.
Oni dan pa me je dobra znanka oštela kot mati, ki ošteva svojega otroka, ko kakšno ušpiči. Vzrok naj bi bil avto, ki ni bil parkiran tako, kot je ona mislila, da naj bi bil. Seveda bi se lahko odzvala drugače, bolj prijazno, vsaj pozdravila bi me, pa bi se že sporazumeli o tem, kako se bova ‘odparkirali’. Konec dober vse dobro.
Nanizala sem nekaj dogodkov, ki
jih zapisuje moje življenje in jih shranjuje v arhiv spomina. V delovni spomin jih lahko prikličem kadarkoli in obujenim dogodkom lahko dodam ali pa odvzamem pomen, ki sem jim ga dala v preteklosti.
Namerno sem se izognila poimenovanju ljudi, ki so ustvarjali tu opisane dogodke. Kot prvo, nisem jih vprašala ali hočejo biti imenovani, kot drugo pa sem opazila, da ni dobro, če v svojih člankih pohvalimo ljudi, ki so se odzvali prijazno. V promet gredo grde laži in špotanje. Včasih imam občutek, daje ljudem težje biti prijazen, nekako sram jih je, ko naj bi izrazili pristno naklonjenost in prijaznost.
Neta Vergan
Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007
Vse za vaš avto...
▼	Shell
basal
izpušni sistemi in katalizatorji
amortizerji, 2 leti garancije
...ter vsi ostali avto deli
ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12
NA PREPIHU TUDI ODSTOP
Med odmevnejšimi temami zadnjih dveh sej občinskega sveta j e bilo bistriško zdravstvo. Ob obravnavi poročila o poslovanju Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica v letu 2004, je bil njegov direktor in svetnik Vojko Mihelj deležen številnih očitkov, ki pa so leteli tudi na račun prijaznosti osebja, odsotnosti zdravnikov, preveč specializacij ter samovolje zdravnikov pri začetku dela v ordinacijah. Po burni razpravi so izglasovali sklep, po katerem naj bi občina pripravila spremembe osnovne zdravstvene mreže, ki bo temeljila na koncesijah tako v zobozdravstvu kot splošni oziroma družinski medicini. Jeseni naj bi občina razpisala koncesije.
Pri glasovanju je sodelovalo enajst od šestnajstih prisotnih svetnikov, sklep pa je bil izglasovan brez gradiv, ki bi utemeljevala prednosti in slabosti privatizacije. Zdravstveni dom je sicer lani zabeležil 2,5 milijona tolarjev izgube, po Mihljevih besedah naj bi večina izvirala iz izgubljene odškodninske tožbe in medicine dela. V svoj ‘zagovor’ je direktor še dejal, daje uspel s sanacijo izgube iz leta 2003, kije znašala 18 milijonov. Tudi letos pa ni pričakovati pozitivnega poslovanja.
Na zadnji seji so bili nekateri svetniki (Prosen, Celin, Tomšič) kritični do zapiranja gozdnih cest v občini. Zavod za gozdove je namreč od leta 1995 do 2003 predvsem na področju Snežnika postavil devetnajst betonskih zapor, ki so zavarovane s ključavnicami. Kot j e povedal Anton Smrekar, vodja OE Zavoda za gozdove Postojna, so se zato odločili zaradi ohranjanja mirnih con, življenjskega okolja divjadi in varnosti ljudi ob sečnji dreves. Prosen in Tomšič sta opozarjala na svobodno gibanje državljanov in privatne interese ekonomske elite. Po mnenju drugih (Kerma, M. Štemberger) pa so take prakse tudi v ostalih državah. Poleg tega lahko vsak, ki izkaže upravičenost, od zavoda dobi ključe zapornice. Čeprav je bilo sprva govora o tem, da naj bi Zavod od občine pridobil lokacijske informacije za zapore, ki so vpisane v kataster (saj ima občina le za te pristojnosti), so na koncu izglasovali predlog, da se odprejo vse povezovalne ceste in postavijo le znaki. Čeravno še ni jasno, kakšno veljavo bo imel sklep, saj naj bi ga sedaj preverila pravna služba Zavoda za gozdove.
Svetniki so še odločili, da občina pristopi k izdelavi Razvojnega programa podeželja za občine Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna, ob čemer bo zagotovila lastna sredstva v višini 45,75% od skupnega deleža vseh občin. Pri tej točki je bilo spet čutiti naboj, ki ga sproža regionalna pripadnost. Ob predlogu (Miše) povezave z občinama Divača in Hrpelje-Kozina je Nevenka Tomšič, vodja oddelka za gospodarstvo in finance, pojasnila, da so ostale občine že oblikovale svoje programe in je to zadnja možnost.
Na zadnji seji je zaradi nezdružljivosti svetniške funkcije s pridobitniško dejavnostjo odstopil Nedeljko Dolgan, svetnik iz vrst SDS-a.
mr
KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA
Prešernova 7, Ilirska Bistrica
AHEC JE OŽIVEL S POHODNIKI
Počitek po naporni poti
se pohodniki zbirajo predvsem z namenom rekreacije, druženja in zabave. Letošnji pohod je bil organiziran v sodelovanju z Občino Ilirska Bistrica in Zvezo kulturnih organizacij Il.Bistrica in j e bil posvečen dnevu državnosti. Že v popoldanskem času je izpred vaške cerkve krenila kolona pohodnikov na hrib Ahec. V začetku sicer v nekoliko manjši skupinici, ki pa je iz metra v meter naraščala. Na vrhu se je tokrat zbralo rekordno število udeležencev. Pot, katera je ob vročini in sopari še zahtevnejša, je bila lepo pripravljena. Žejo so pohodnih gasili z vodo, ki so jo organizatorji delili med potjo. Kot vsako leto so tudi tokrat največ truda vložili člani društva.
V Jasenu je postal običaj, da na dan državnosti vaščani oživijo spomin na pozabljeno naravno, kulturno dediščino ter versko izročilo. Tukajšnje društvo, ki nosi ime po hribu Ahec v sodelovanju s KS Jasen organizira vsakoletni tradicionalni rekreativni pohod. Cilj pohodnikov je hrib Ahec, kjer poteka sv.maša ter krajši kulturni program.
Nad vasjo Jasen se strmo dviga 799 m visoki hrib, pogozden z borom, ki ga domačini imenujejo “Ahc”. Poti, ki vodijo proti vrhu, so speljani iz vseh smeri. Razlikujejo se le po težavnosti. V zadnjih letih postaja vedno bolj obiskana izletniška točka. Sicer pa hrib nosi bogato zgodovino. Ilirsko pleme Japodi je že v predantični dobi tu
ww
Za veselo razpoloženje sta poskrbela Tomaž in Gršče
Prihod “kuhinje”
zgradilo gradišče. Posebno vlogo pa je imel v času turških vdorov v naše kraje, saj je postal pribežališče pred sovražniki. V kasnejšem obdobju so hrib poselili Rimljani. O stanovalcih hriba Ahec pričajo najdbe nekaterih orodij iz te dobe. V 11. stoletju je bila zgrajena cerkev posvečena Sv. Ahaciju, ki pa jo je pred več kot 200 leti porušila in požgala strela. Poleg razvalin je bister studenec, ki nikoli ne presahne. Legenda pravi, da ga grešniki ne vidijo, njegova voda pa ima čudežno zdravilno moč za oči. Hrib je dobil ime in obenem zavetnika po vojskovodji Ahaciju, kije živel v času cesarja Hadrijana, vladarja v letih od 177-238. Zaradi preganjanja kristjanov je odpovedal poslušnost ter se okronal za “cesarja” Jezusa Kristusa. Kristjani so si ga izbrali za zavetnika v stiski.
Do leta 1953 so Jasenci in prebivalci sosednjih vasi v času večjih suš pripravili procesijo iz vasi na hrib ter z molitvijo in prepevanjem prosili
Boga za dež. Domačini pravijo, da jih je vsako leto uslišal.
Na pobudo nekaterih članov društva je pred nekaj leti spet oživel ta lep star običaj. Primeren svojemu času je izgubil prvotni način in namen. Sedaj
<=>fTJKA
Gregor Primc
Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA
Tel.: 05/71-00-510
Trgovski cener PIVKA
Tel.: 05/75-71-530
*	DIESEL
*	ADI D AS *CUSTOI *SMITH
TEKOČINA ZA * \ KONTAKTNE V\
LEČE......1.500 SIT
(DCSiDMSTratSs™
CP55@C^[L@Cd)[]
Sveto mašo je daroval gospod Gabrijel Vidrih. V nagovoru je lepo opisal trnovo pot naše mlade domovine. Po odigrani Zdravljici, ki jo je na trobento odigral Tomaž Primc, je sledil krajši nagovor člana društva v počastitev Dneva državnosti. Člani društva so z recitalom popestrili kulturni program. Svoje je dodal še mešani pevski zbor pod taktirko dirigenta Saša Boštjančiča. Po lepo pripravljenem programu, ob prijetnem vremenu, se je večina udeležencev vrnila v Jasen. Tu jih je pričakal odličen pasulj, ki ga je tokrat pripravil Stojan Jenko v prenosni vojaški kuhinji, ki izvira še iz časov izpred prve svetovne vojne. Ni kaj dodati. Še en uspešno organiziran pohod na Ahec in ni bilo malo pohodnikov ki so dejali: “Letos sem prvič, drugo leto se zagotovo spet vidimo.”
Gršče
foto: T. Kresevič, P. Šestan
esitnit-
0©a6im©D©giY/
togjefsfloDd] Bm pcoBaradlBoOca dk©o©o
ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica
n.c. telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si
V RAČICAH SO SLAVILI ZLATO POROKO
9. julija 1955 sta si obljubila zvestobo Angela - Ana in Anton Kresevič iz Račič 53. Njuni naj dražji jima želijo, da bi življenje še naprej uživala v svoji polnosti. Zahvaljuje se jima za življenjske napotke, iskrenost, ljubezen in skrb, ki jih delita z njimi.
MOTO KLUB »BISTRO«
Prejšnji mesec, 25. junija, smo srečanje z invalidi - varovanci Varstveno delovnega centra Ilirska Bistrica - izpeljali v naše in njihovo veselje. Dopoldne je bilo prekratko, tako da smo srečanje raztegnili v popoldanske ure. Vsi skupaj smo se zbrali na Plaču. Med zbiranjem so se varovanci VDC-ja okrepčali s sendviči, ki jih je sponzoriral Tomex d. o. o. Po malici smo gostom predstavili vozila - veterane - s katerimi smo jih popeljali okrog Trnova in Bistrce. Vožnjo smo končali pred Sladkim barom na Cankarjevi, kjer smo si privoščili še sladoled. Prijetno nas j e presenetil lastnik, kije našim varovancem sladoled z zadovoljstvom ‘častil’. Hvala za humanost. Pohvaliti moramo tudi Žagarstvo Volk iz Bača 144a in Pro-Tom d. o. o. - Vojka Tomšiča, ki sta nam samovoljno ponudila finančno pomoč za t. i. ‘humanitarno akcijo’.
Naše srečanje z varovanci VDC Ilirska Bistrica seje končalo pri ‘Korajžniku’, kjer smo naredili tudi nekaj posnetkov za spomin.
Bilo je res lepo!
Jože Zorc
KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA
Iva Dujmovič $.P.
Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007
URNIK
PONEDELJEK/SREDA/PETEK
7-14
TOREK/ČETRTEK
12-19
SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI
ZAPRTO
ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUSTU!
P'R'0 J I N G
Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o.
PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV
PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ
PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI
| DOLGOLETNE IZKUŠNJE 1
BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net
TURIZEM
POD
DROBNOGLEDOM
PROJEKT NA LEPŠE-NEXT-EXIT ALI STRANSKE POTI SO ZAPELJIVEJŠE OD GLAVNIH
Obveščamo vas, daje projekt za letošnje lepo zaključen in zunaj so zloženke ter vodniki v slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku.Vodniki in zloženke so na voljo na vseh mejnih prehodih, bencinskih servisih, TIC-ih in drugih turističnih uradih po vsej državi. Vsi ponudniki in druge pravne ter fizične osebe, ki si želite Slovenijo in v končni fazi tudi svoj kraj bolj spoznati, ste prijetno vabljeni, da dvignete zloženke in vodnike na vaši Lokalni turistični organizaciji v provizoriju, na Bazoviški 12.
Odlok o lokalnem vodenju
Ljubitelje turizma in vse ostalo lokalno prebivalstvo obveščamo, da je Občina Ilirska Bistrica sprejela Odlok o lokalnem vodenju za območje občine Ilirska Bistrica.
Odlok nam bo služil kot podlaga za organizacijo lokalne vodniške službe v občini Ilirska Bistrica, ki je v zadnjem času vse bolj potrebna, saj seje obseg dela na tem področju bistveno povečal. V jesenskem obdobju načrtujemo organizacijo izobraževanja za lokalne turistične vodnike, več o tem bomo poročali v naslednji številki Snežnika.
Lep pozdrav do prihodnjič
LTO Ilirska Bistrica Mojca Memon, svetovalka
Podjetništvo - izziv 21.stoletja
OSEBNO - DOPOLNILNO DELO
Pravna podlaga za pravilnik o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo ter o postopku priglasitve teh del (Ur. 1. RS, št. 30/02 - v nadaljnjem besedilu: pravilnik) je 12. člen zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. 1. RS, št 36/00 - v nadaljnjem besedilu: zakon).
Kaj ni delo na črno
Z zakonom (7. člen) so določene aktivnosti, kijih ne štejemo za delo na črno. To so:
•	medsebojna sosedska pomoč,
•	opravljanje dela v lastni režiji izključno za osebne potrebe,
•	opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč,
•	opravljanje humanitarnega, karitativnega, prostovoljnega ter dobrodelnega dela in
•	osebno dopolnilno delo.
Osebno - dopolnilno delo
A. Prva skupina so dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela.
1.	občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno ter vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin ter delo na kmetiji;
2.	občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu;
3.	izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih (spominki, dekorativni predmeti, tradicionalna orodja, posoda, glasbila, sveče, razni drugi galanterijski predmeti in izdelki, predmeti za osebno uporabo, ipd.) ter prodaja teh izdelkov;
4.	nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč;
5.	mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način;
6.	občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
FORUM
Kje lahko dobi turist informacije v času, ko Lokalna turistična organizacija ni odprta?
Ko ne poslujemo, lahko gostje dobijo vse turistične informacije na spletni strani Slovenske turistične organizacije in sicer na strani www.slovenia.info. predstavljeni so vsi naši ponudniki, dobite pa tudi druge koristne turistične informacije. V pripravi imamo tudi lastno spletno stran Razvojnega centra Ilirska Bistrica. Poleg tega pripravljamo projekt postavitve info točk po celotni občini, ki bodo opremljene s turističnim telefonom; ta bo deloval 24 ur na dan.
Bralki se za vprašanje zahvaljujemo in jo lepo pozdravljamo.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
J
Delovni čas:
Delavnik
Sobota
Nedelja in prazniki
Dežurstva
Delavnik
Sobota
Lekarnallirska-Bistrica
Nedelja in prazniki
& 18:00 do 19:001
InstaIacue Brenčič Jože s.p.
Ili rsLa BisTiticA
do 500.000,00 VAM DA DRŽAVA!
IZKORISTITE JIH !!!
tel: 05 71416 91, mob: 041 830 408
B. Druga skupina pa je izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter prodaja izdelkov domače in umetne obrti, ki so izdelani iz naslednjih materialov: glina in keramika; steklo;volna, bombaž, lan, konoplja in druga naravna vlakna;šibje, ličje, trsje, slama; les; živila; vosek; naravno usnje; kovina; kamen.
Pri tej skupini del je treba poudariti, da jih je mogoče opravljati kot osebno dopolnilno delo le, če gre za izdelke, za katere je pridobljeno predhodno pozitivno mnenje Obrtne zbornice Slovenije po 15. členu obrtnega zakona (Ur. 1. RS, št. 50/94). Mnenje Obrtne zbornice Slovenije je kot dokument priloga priglasitve opravljanja osebnega dopolnilnega dela (pravilnik - priloga 2, točka 3).
Posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo iz pravilnika, mora opravljanje osebnega dopolnilnega dela pred pričetkom priglasiti upravni enoti, na območju katere ima stalno oziroma začasno prebivališče.
Upravna enota vpiše posameznika, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo v roku največ 8 dni po prejemu popolne priglasitve in mu o tem v nadaljnjem roku 8 dni izda potrdilo.
Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora izdati račun za vsak posamično opravljen promet blaga, proizvodov oziroma storitev iz priloge 1 tega pravilnika, najmanj v dveh izvodih, od katerih prejme enega kupec.
Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora kopije računov hraniti 10 let.
Na podlagi izdanih računov bo posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo davčnemu uradu tromesečno dostavljal podatke o doseženih prihodkih iz naslova osebnega dopolnilnega dela. Prihodki se izkazujejo ločeno za fizične osebe in za pravne osebe.
Davki
Prejemki, doseženi iz naslova opravljanja osebnega dopolnilnega dela, so obdavčeni z davkom od osebnih prejemkov kot prejemki, doseženi na podlagi prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi (tretja alinea prvega odstavka 15. člena zakona o dohodnini).
Osnovo za davek predstavlja vsak posamezni bruto prejemek, izplačan v denarju, bonih ali v naravi, z vštetimi povračili stroškov, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %. Zavezanec lahko namesto normiranih uveljavlja dejanske stroške, ki se mu na podlagi dokazil priznajo največ do višine, določene z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove
priznajo kot odhodek (Uradni list RS, št. 72/93 do 50/01). Gre predvsem za stroške prevoza, prehrane in prenočevanja.
Stopnja davka je 25%.


susec
w
PODJETNIŠKI
FORUM:
k3

Če vas katera tematika posebno zanima ali če imate vprašanja na katere bi želeli odgovor se obrnite na Razvojni center Ilirska Bistrica; Bazoviška 12, Ilirska Bistrica; 05/71 00 385 ali center.razvoini@siol.net.
Naslednjič: ustanovitev d.n.o.
mag. Milena Urh
041/811 593
'{gradbeništvo saftic
I SAFTIČ ZDENKO s.p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545
Občana zanima, kje lahko dobi ažurne podatke o razpisih?
Razvojni center od maja meseca izdaja spletne informacije, v katerih so vse informacije o občinskih, regionalni in državnih razpisih, pa tudi vse druge koristne informacije in naslovi, ki jih potrebujejo podjetja, društva in posamezniki.
V kolikor želite, da se vas vpiše v bazo prejemnikov spletnih informacij, nas pokličite na 05/71 00 385 ali pošljite sporočilo na center.razvoini@siol.net.
Vse podatke se lahko pridobi tudi po telefonu ali na sedežu Razvojnega centra II. Bistrica na Bazoviški 12 (“Provizorij”).
Obrt
Obrazi v nalomljenem zrcalu
SMERNICE DOBRIH HIGIENSKIH NAVAD
Dopolnitve Pravilnika o higieni živil so razveljavile tako imenovani »higienski minimum«, ki ga po novem nadomešča EM »	usposabljanje o higieni živil. Pravne in fizične osebe, ki opravljajo
proizvodnjo in promet z živili, morajo imeti izdelan letni plan usmerjenega sprotnega usposabljanja za vse zaposlene, kar je nBt ■ gtlr* sestavni del dokumentacije o spremljajočih higienskih programih. r	Izvajalci usposabljanj so strokovni sodelavci nosilca živilske
dejavnosti, ki razpolagajo z ustreznimi znanji o higieni živil ali zunanji predavatelji. Nosilec dejavnosti mora za svoje odgovorne osebe za notranji nadzor in vodstvene delavce zagotoviti dodatno usposabljanje za pridobivanje novih znanj o higieni živil in načelih HACCP sistema.
Točna oblika usposabljanj ni predpisana. Prav tako j e prepuščena izbira izvajalca nosilcu dejavnosti in odgovorni osebi. Glede vsebin in zahtevnosti velja, da morajo biti slednje prilagojene zahtevnosti, obsegu in vrsti dela, ki ga zaposleni opravljajo. Poudarek je na usposobljenosti za delo, ki ga oseba opravlja, kar pomeni, da zaposleni znanja s področja higiene živil izkazujejo pri praktičnem delu. Prav zato priporočamo, da usposabljanje po načelih sistema HACCP ne vzamete zgolj kot »papir, ki ga moram imeti za inšpekcijo«, ampak se skušate na usposabljanju čim več naučiti, saj boste slednje potrebovali pri praktičnem delu.
Zaposlene osebe lahko usposablja odgovorna oseba nosilca dejavnosti, če le ta razpolaga z ustreznimi znanji ali slednje zaupa zunanjemu izvajalcu. Pomembno je, daje izobraževanje prilagojeno konkretnim delovnim mestom in opravilom. Usposabljanje se lahko izvede večkrat letno v obliki internih sestankov, delavnic, seminarjev,... Zelo učinkoviti so redni delovni sestanki, na katerih se obravnava konkretna problematika v konkretnem delovnem procesu.
Za študente, pogodbene delavce, itd., prav tako velja, da jih je potrebno ustrezno usposobiti ! O usposabljanju je potrebno voditi evidence skladno z zahtevami, kijih točno določa pravilnik:
-vsebine usposabljanja -ime in priimek predavatelja
-ime in priimek oseb, ki so se udeležile usposabljanja
-opravljena preverjanja znanja o higieni živil
-potrdila o udeležbi dodatnih usposabljanj za odgovorne osebe.
Preverjanje ustrezne strokovne izobrazbe oz. usposobljenosti za delo z živili j e eden od elementov uradnega inšpekcijskega nadzora. Zdravstveni inšpektor lahko ob ogledu preveri znanje zaposlenih o higieni živil s postavljanjem vprašanj zaposlenim, opravljanjem intervjujev ter opazovanjem procesov dela (merjenje temperature, umivanje rok,...). Nekaj najpogostejših vprašanj je zbranih v Gostinskem svetovalcu, priročniku, ki ga vsi člani Območne obrtne zbornice lahko dobijo na njenem sedežu. Hkrati je slednji namenjen tudi vsem, ki se šele pripravljate oz. odločate za delo v gostinstvu.
Da bi vam nekoliko olajšali in poenostavili delo, organiziramo 8. avgusta 2005 usposabljanje o higieni živil po načelih sistema HACCP v prostorih okrepčevalnice Zemunska vaga, na Dolnjem Zemonu (Andrej Primc s.p.). Za usposabljanje in opravljanje izpita se lahko še vedno prijavite na Območni obrtni zbornici v Ilirski Bistrici!
Izgradnja sistema HACCP j e zakonsko predpisana tudi za trgovinsko dejavnost. Posledica upoštevanja obstoječe zakonodaje je izvedba Phare projekta »Vodič dobrih higienskih navad in implementacija HACCP standarda v trgovinsko dejavnost«, katerega nosilec jc bilo Ministrstvo za gospodarstvo. V projektu so s praktičnimi izkušnjami sodelovali še drugi projektni partnerji: GZS-Združenje za trgovino, irski partner Food Safcty Authority of Ireland ter Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije. Aktivnosti projekta so bile usmerjene v dosego končnega cilja - pripravo gradiva smernic dobrih higienskih navad na načelih sistema HACCP v trgovinski dejavnosti. Rezultat mnogih usklajevanj z vsemi projektnimi partnerji, izvedenih dveh konferenc o tej temi za različne organizacijske ravni trgovcev (od prodajalcev do top managmenta) ter dodatni vključitvi zdravstvenih inšpektorjev, vključitvi praktičnih rešitev videnih v času študijskega obiska na Irskem, pa vendarle še vedno v okviru slovenske zakonodaje, so prenovljene Smernice dobrih higienskih navad na načelih sistema HACCP v trgovinski dejavnosti. Smernice bodo koristile tako majhnim, srednjim kot tudi velikim podjetjem, saj bodo le-ti iz njih lahko povzeli vse temeljne usmeritve, kijih potrebujejo trgovci za izvajanje dobrih higienskih navad. Po drugi strani pa bodo tudi v pomoč zdravstvenim inšpektorjem pri izvajanju njihovih pregledov.	Alenka Penko
uh
Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244
OIC Trnovo
Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica ' tel./fax: 05/71-10-242
Grozljivke
Jelšancem čestitam. Dobili so novo avtocesto. Zgradili so jim jo Hrvati. Sedaj so od plavega Jadrana oddaljeni borih 15 minut in lahko mimo izobesijo napise Zimmer frei ter ponujajo parcele naprodaj po veliko bolj konkretnih cenah kot doslej. Medtem ko pričakujem prve ponudbe odcvetelih sinov in hčera Albiona, pa Bistre vedno bolj odmira in se oddaljuje od civilizacije. TIC, ki naj bi skrbel za naš turizem, v nekdanjem Domu JLA vse bolj samuje. Pisarna je opremljena bolj sramežljivo. Uslužbenke ni, verjetno se dolgočasi in čepi v daljni kavarni. Redki turisti ne dobijo informacij in so
a ne za vsakogar. Morda se mučite s sobotno prilogo Dela? Za slabe živce še bolj nevarno početje. Se lotevate Pisem bralcev? To pa je že stresno, še posebej recimo pogosto objavljani prispevki Drage Ahačič. Njen zapis z naslovom Strah pred kolapsom sistema iz Priloge % (5. julija) je grozljivka, ki ji ni para. Govori predvsem o Vzajemni. Toda pozor! Če vas ob branju ne bo zadela kap, vam bo samodejno povzročila obilno bmhanje. To je dobra plat problema, je prava špartanska vzgoja, po kateri preživijo samo naši najodpomejši državljani, ki potem postanejo še apatičnejši kot so
menoj potop bi jast pri liberih popravil v Z menoj potop.
Aktualni minister za socialno delo in skrb je na mnenje, da povišanje penzije za 3 % pomeni za nizke prejemke 3.000 sit več, za tiste, ki so itak previsoki pa 15.000 sit, izjavil, da bi drugačen sistem vse pokojnine sčasoma izenačil. To bi bil čisti komunizem, kot so ga poznali naši očetje in stari očetje. Takrat so vsi upokojenci prejemali enake mesečne preživnine: nekdanji delavci, kmetje, borci iz Rodika, borci, ki stanujejo v Ljubljani in Portorožu, direktorji, sekretarji in drugi subjekti. Jast mislim,
Exterier TlC-a na Vidmu... in interier
zmedeni. Bistričanom to ne škodi, saj tega prizora sploh ne opazijo, ker se ga iz drvečega avtomobila ne vidi; pozornosti pešcev skoraj ni, ker jih ni. Po pločnikih se kot nori vozijo kolesarji, ker je to bolj zanimivo kot po cesti. To je neka nova moda.
Jast bi TIC premestil v Jelšane. Tam bi lepo zaživel.
Kompetentni in impotentni so rekli, da obstaja pobuda za izgradnjo avtoceste iz Jelšan proti Ljubljani šele od lani. Prej se ni nikomur niti sanjalo, da bi bila potrebna ljudskim množicam, ki se proti severu vozijo na delo iz Bistrca. Zaradi socioekonomskih in gradbenopolitičnih danosti avtostrada še dolgo ne bo umeščena v naš prostor. Da ne bi jokali, nam je za kompenzacijo ponujena ob-voznica, ki bo šla kar po Ulici Nikola Tesla. Po mojem bo to u-voznica in iz-voznica, ki bo koštala precej našega denarja in bodo po njej smradili kamiondžije ter drugi udeleženci v prometu tik poleg nas. In ko bodo čez kakih deset let naredili pravo avtocesto, nam bo obvoznica z »deviacijo regionalne ceste« ostala v lepem spominu na sfrčkan denar in nekatere deviirane možgane.
V stilu Mediane sem izpeljal tozadevno anketo. Telefoniral sem celo dopoldne in na vprašanje »Ali je pametno po Ulici Nikola Tesla zgraditi obvoznico« dobil neverjetnih 80% negativnih mnenj. Pa še število anketirancev: pet! N=5!
Naše življenje je neka čudna mešanica realnosti, prepletene s fantazijo. In kaj je trenutno v modi? Filmi v kinu Pivka kot je Roke živih mrtvecev, pa srhyivke na TV; tudi revije in časopisi so polni žgečkljivih grozot... Berete Delo? Prijeten časopis,
bili. Kljub veliki popularnosti in državne podpore meni take srhljivke niso všeč. Jast bi urednikom te rubrike zasukal v ritnjak in Dragi prepovedal pisati tako. Kar je preveč, je preveč.
Delo ima tudi svoje zvezde. Fotografije takih nas ponavadi prevečkrat gledajo z naslovnih strani. Sedanja Delova mega zvezda je Jankovič. Krasne sinje oči, lepa postava, pa perfekten profil, odličen en fas... Šarm Mela Gibsona. Ko se Zoran oglasi, jagenjčki obmolknejo, ker njegov glas fascinira... Prelep nasmeh nam odkrije vrsto bisernih zob. Ne takih kot jih je imela večina državljanov iz nekdanjih republik bivše Jugoslavije. Te si namreč takoj spoznal po piškavi ustni klaviaturi. Slišim, da tudi sedaj kopiramo Jugo, da so nam nekakšno cenovno »presenečenje« pripravili na zobozdravniški zbornici, kjer naj bi se obnašali precej v trendu, torej grozljivo. Kot običajno, bodo najbolj naje... nosilci protez. Jedli oziroma pili bodo lahko samo župo. Tečneži pa gristi in ujedati ne bodo mogli.
Nova porajajoča se zvezda je vsekakor Herman Rigelnik. Meni je posebno všeč njegov nos, ima zelo razvit voh. Ja, tudi Zoranov nos voha dobro.
Kakšna je moja vizija Slovenije? Naša najslavnejša ekipa Catch as catch can je izpeljala zgodovinsko nalogo nadvse uspešno: pripeljala nas je v lepšo bodočnost. Sedaj živimo v njej in smo srečni, a se tega ne zavedamo, ker smo rascartani. Ekipa se s pokončno dvignjeno glavo počasi umika s političnega prizorišča, za nekatere na piedestal zgodovine, za večino v njeno ropotarnico. Izrek Za
da bi za svobodni, demokratični in prosperitetni svet bilo to pogubno. Še bolj nevarno kot Al Kaj da, Al Jazeera in vsi ostali Ali. Slovenijo bi obtožili socialkomunističnega terorizma in v nekem trenutku bi po njej pričele padati bombe z osiromašenim ali obogatenim uranom. Naš minister za zunanje zadeve, ki se odlično razume na notranje, bi za slovenocid takoj obtožil Amije. Ti bi krivdo zanikali, rekoč, da je majhno državo, kot je Slovenija, nemogoče zadeti s 300.000 čevljev višine. Uganka, kdo je zagonetni storilec, bi bila razrešena 50 let po razdejanju, ko bi odprli vse arhive za javnost...
Po komunistično enake penzije prejemajo, neverjetno, vsi Avstralci. So nori. Da ne bi bili nevarni ostalemu svobodoljubnemu svetu, sojih izolirali in okoli njih natočili vodo v tri ali štiri oceane. Kot nekdaj Fidelu Castru.
Menda se Hruščani spet odpravljajo v Avstralijo. Da se tam ne bi naveličali njihovega prepevanja, se bodo tokrat predstavili kot nogometna ekipa... Prvo tekmo naj bi odigrali prejšnji teden. Začetno žogo naj bi brcnila sama prva dama zabavne in tudi resnejše glasbe Helena Blagne, kije menda raj e prišla peti v Hrušico kot v pariško 01ympio. Ker nadvse ljubi domačo publiko.
Sloviti tango je pred davnimi leti nastal v siromašnih predmestjih Buenos Airesa, neurejenih in propadajočih. Skupino Funtango in njeno muziko smo poslušali v pristnem ambientu - atriju Doma na Vidmu: neurejenem in propadajočem. Umetniški vtis je bil popoln.
Dimitrij Bonano
NE GLEJMO OD DANES NA JUTRI
Čez kako desetletje (po vstopu Romunije in Bolgarije v EU čez dve leti in pozneje Turčije, Hrvaške in še kake balkanske države ali pa Ukrajine) bo vseeno, v kateri regiji smo. Cela Slovenija bo po razvitosti presegala evropsko povprečje in postali bomo neto plačniki. A takrat bo že prepozno govoriti, da smo Primorci in izkazalo se bo, da smo se Bistričani 2005 leta prodali Notranjski »za par flik asfalta«, približno tako kot so se Rupljani po vojni prodali Hrvaški »za kilo pašte«, ker je bilo tam ugodneje in ceneje živeti, danes bi pa marsikateri rajši živel v Sloveniji. Zato pri tako pomembnih odločitvah, kot je regionalna umestitev, ne glejmo od danes na jutri, ampak pogled usmerimo v daljše časovno obdobje. Torej tudi v čase, ko nas ne bo več, pokrajine pa bodo ostale.
Vlada RS je pred dnevi predlagala razdelitev Slovenije v dve kohezijski regiji. Občina Ilirska Bistrica je po tej členitvi predlagana v jugo-vzhodno, manj razvito regijo, kar je s stališča upravičenosti do evropskih pomoči za nas ugodno. Meje kohezijskih regij so zarisane po mejah statističnih regij, ker je Slovenija že doslej na tretjem nivoju členitve s strani Bruslja imela priznanih 12 statističnih regij, ker je bila to edina oprijemljiva členitev naše države. Slovenija pokrajin nima in edino po tej statistični obravnavi, ki traja že nekaj desetletij, seje lahko državo razdelilo, ne da bi prej uvedli regionalizacijo.
Pri tem nam nihče še ni naložil, da se bomo morali, če bomo hoteli za evropska sredstva kandidirati, tudi razvojno povezati z Notranjsko. Če bomo lahko z našimi programi v okviru primorske razvojne agencije kandidirali za ta sredstva, potem nam izstop iz RRA Južne Primorske ni potreben. S tako potezo bi dali vladi jasen signal, da nas tudi upravno lahko mimo poveže v Notranjsko.
Kar se tiče nekaj milijonov v eni regiji in nekaj deset milijonov v drugi, o čemer nas prepričujejo zagovorniki Notranjske, je treba vedeti, da gre tu za tako imenovane neposredne spodbude. Teh neposrednih spodbud bo iz leta v leto manj, tako v eni kot v dmgi regiji. Že prejšnja vlada, kot tudi sedanja, ne financira nerazvitih kar tako, samo zato ker so nerazviti, pač pa financira dobre projekte in programe. In če bi take projekte in programe imeli, bi se do teh sredstev ali pa do sredstev s kakega drugega naslova lahko dokopali, če pa programov nimamo, tudi denarja ne bo, ne v eni ne v dmgi regiji.
Upravna razdelitev Slovenije je napovedana že za konec leta in bojim se, da bo takrat že prepozno kaj spreminjat in obračat, še zlasti če tudi razvojno izstopimo iz Primorske. Zelo čudno bi bilo, da bi država imela več mrež regij, ki se ne bi pokrivale. Slej ko prej se bodo morale pokrivat tako statistične kot tudi razvojne in upravne regije. In če bi vse te mreže obravnavali istočasno, bi bila verjetno odločitev lažja. Tako pa, kadar nam zadiši kak tolar, hočemo v Notranjsko, ob tem se pa seveda zraven tolažimo, da smo Primorci in da to nima nič z upravno delitvijo na pokrajine.
Ilirskobistriški občinski svet upravno delitev države gleda strogo ločeno od razvojne in statistične. Bojimo se, da bodo v Ljubljani te stvari poenotili in edino normalno bi bilo, da jih poenotijo. Občinski svet na zadnji seji ni potrdil komisije, ki naj bi se ukvarjala z
regionalno umestitvijo občine v slovenski prostor, čeprav je prej ta isti svet sprejel sklep o ustanovitvi take komisije. V to komisijo smo bili predlagani kandidati iz vrst mlajših svetnikov, torej tistih, ki bomo veijetno najdlje živeli bodisi v eni ali dmgi regiji. Vprašanje je, če je to zadosten razlog, da starejših svetnikov kaj dosti ne zanima regionalna umestitev občine in za članstvo v taki komisiji med njimi ni bilo interesa. Če pa je, potem j e vseeno težko razumeti, zakaj so tako sestavo komisije zavrnili in s tem mlajšim svetnikom preprečili, da bi to komisijo formirali in s tem realizirali enega od sklepov občinskega sveta. Po dmgi strani pa se dvoličnost občinskega sveta kaže v tem, da mimo, brez ustreznega materiala, na dnevni red seje uvrsti točko o izstopu Ilirske Bistrice iz Južno-primorske razvojne regije. To je bil za oba svetnika iz vrst Aktivne Slovenije zadosten razlog, da sva to točko dnevnega reda obstruirala, s sporočilom medijem pa želiva svoje stališče posredovati širši javnosti.
Jr ide Mršnik in Igor Štemberger, občinska svetnika
NE PREHITEVAJMO S PRIVATIZACIJO ZDRAVSTVA !
Čeprav je bil sklep o privatizaciji zdravstva oz. spremembi zdravstvene mreže s podelitvijo koncesij sprejet (sicer z majhno večino) ob obravnavi poslovnega poročila in problemov osnovnega zdravstva, pa ta tematika zasluži poseben naslov in tudi posebno obravnavo v širši javnosti, strokovni javnosti in na občinskem svetu. Gre namreč za komplekasen problem, ki ni zreduciran le na ordinacijo osebnega izbranega zdravnika oz. zobozdravnika, s katerim imamo običajno prvi in neposreden stik. Zdravstvo je precej širši pojem in z odločitvami se ni smiselno prenagliti in brez argumentov reči: »Privatizirati moramo vse zdravstvo razen urgentne ambulante«.
Treba je dobro preanalizirati možnosti, prednosti in priložnosti, pomanjkljivosti in nevarnosti takšnega koraka. Nihče ne trdi, daje tudi to možna rešitev, vendar izkušnje doma in v tujini kažejo, daje ravno prenagljenost, nejasno opredeljeni pogoji koncesij, razočaranje zaradi prevelikih pričakovanj... ponekod osnovno zdravstvo pripeljalo na rob zloma, kar že zahteva pripravo novih reform.
Negirati se da že trditve, da zdravniki v zasebni praksi delajo bolje, racionalnejše in brez izgub ter da so bolj prijazni.
Boljšega dela nikakor ne dokazujejo zaznani primeri, da »zasebniki« po eni strani zavračajo in ne sprejemajo bolnikov s težkimi boleznimi, ker so dražji, po drugi strani pa si zaradi glavarine »nabirajo« veliko preveč opredeljenih pacientov, da se pri postavljanju diagnoz ne poslužujejo sodobnih metod, da v okviru pogodbenega ordinacijskega časa opravljajo še druge storitve, da se premalo sprotno izpopolnjujejo, da varčujejo celo pri kadrih itd.
Tudi racionalnost je lahko vprašljiva. Za državo (zavarovalnico) je ni možno opredeliti, saj so nosilci dejavnosti plačani enako, številke pa kažejo zaradi napotitev k specialistom, števila in dolžine bolniških staležev in porabe zdravil celo v negativno smer. »Racionalizacija« je možna torej le na račun pacientov (laboratorijske preiskave, delo za zavarovalnico le do
plana, manj preventivnih pregledov..), zaposlenih (nespoštovanje kolektivnih pogodb, plačila »na roko«...) in države (neurejen status in neobdavčeni prihodki...).
Glede prijaznosti pa si lahko postavimo samo eno vprašanje: Kako je lahko človek (zdravnik, sestra), ki danes dela v ambulanti javnega zavoda, jutri pa kot koncesionar-zasebnik naenkrat povsem drugačen in bolj prijazen? Bolj velja ugotovitev, da pacienti največkrat sploh ne opazijo spremembe, da hodijo k zasebniku.
Ni osamljena moja trditev, da se da te izpostavljene vrline dosti lažje realizirati v okviru javnega zavoda, v katerem je treba poskrbeti za dobro počutje zaposlenih, za primerno izpopolnjevanje znanja in oblikovanja osebnosti, za sprotno spremljanje in analiziranje uspešnosti dela posameznika in nenazadnje za stimulativno nagrajevanje po realizaciji in racionalnosti. To trditev bo treba veijetno še nadgraditi z ostalimi premoženjskimi, organizacijskimi, kadrovskimi in drugimi problemi, ki bi jih prinesle spremembe, jo soočiti tudi z drugače mislečimi in priti do pričakovano najboljših rešitev in končnih odločitev.
Premišljen postopek torej, ki zahteva pripravo in sprejem občinske strategije zdravstvenega varstva, ki naj opredeli tudi obseg in pogoje za podeljevanje koncesij, na podlagi teh razpis koncesij, proučitev vlog,podelitev koncesij, podpis jasnih koncesijskih pogodb in stalno spremljanje njihovega izvajanja.
Do naslednjega pogodbenega obdobja (2006) je za ta postopek še dovolj časa in ni potrebno prehitevanje.
Vojko Mihelj, univ. dipl. ekon.
Direktor ZD Ilirska Bistrica
SO VSE KRITIKE NA RAČUN
ZDRAVSTVENEGA DOMA RES UPRAVIČENE?
Obravnava poročila o poslovanju Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica za leto 2004, ki se je na nadaljevanju 24. seje Občinskega sveta razširila na celovito problematiko zdravstva, je zaradi razgretih razprav, sprejetega sklepa o privatizaciji zdravstva in pomanjkljivega, če ne enostranskega poročanja v medijih, naletela na različne odzive med prebivalstvom, zaposlenimi v zdravstvu in strokovno javnostjo. Čeprav so bili že na seji dani odgovori in pojasnila na večino kritik in pripomb, jih je treba predstaviti še širši javnosti. O zdravstvu pa se je potrebno še naprej pogovarjati, pridobiti mnenja občanov in stroke in potem najti najboljše rešitve. Zagotovo pa koncesije prav vsega ne bi rešile.
Čeprav veliko povedanega ni sodilo na Občinski svet in je težko potegniti ločnico med dobronamernimi pripombami in neargumentiranimi kritikami, se da razpravo strniti v nekaj sklopov in tako odgovoriti na najbolj pereča vprašanja.
Za obravnavo poslovnega poročila ZD za letu 2004 je bilo porabljenega najmanj časa, čeprav obravnava precej uspehov pa tudi težave, ki so bile pozneje večkrat izpostavljene in nakazuje smer njihovega reševanja. Posamezne svetnike je bolj zanimalo notranje prelivanje sredstev, vzdrževanje prostorov in
naprav, izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih ... Vsekakor pomembne teme, ki pa so stvar letnih planov in obravnave na svetu zavoda, v katerem soodločata tudi dva predstavnika Občine. Lanski presežek odhodkov nad prihodki (izguba) v višini 2,6 milijona SIT je v poročilu utemeljen kot objektiven. Navedeni so razlogi na prihodkovni strani (manjši obseg dela Dispanzerja za medicino dela, neplačano preseganje planiranih storitev) kot na odhodkovni strani (poravnava z MORS, izgubljena tožba na delovnem sodišču, prenos spornih terjatev, kolektivno zavarovanje delavcev za nazaj...).
Eden od argumentov je tudi dejstvo, da se restriktivne sanacijske politike ne da peljati več obdobij zapored (ZDjepo 16- milijonski izgubi leta 2002 v letu 2003 posloval pozitivno). Zaskrbljujoče je, da se nekatere okoliščine ter negativni trendi vlečejo tudi v letošnje leto in ravno tem bi se morali bolj posvetiti na občinskem svetu, saj so v veliki meri posledica državne in lokalne politike, socialnega stanja prebivalstva in nepriznavanja specifik naše občine, ne pa toliko poslovnih odločitev v Zdravstvenem domu.
Največ pripomb je bilo na delovno disciplino zaposlenih (nespoštovanje urnikov, odsotnosti...) in odnos do pacientov (naročanje, varovanje zasebnosti, gneča v čakalnicah, obveščanje o zamenjavah, neprijaznost osebja...). Pri nespoštovanju urnikov gre v glavnem za posploševanje morebitnih posamičnih dogodkov, ki se ne bi smeli dogajati, saj je res cel ordinacijski čas posvečen pacientom (vmes ni sestankov, ni obiskov potnikov...). Vsakodnevni nadzor s strani direktoija, kot j e predlagal eden od svetnikov, bi bil absurden, saj pritožb na kršitve umikov skoraj ni, pa tudi ob večkratnih obiskih zunanjih kontrolorjev (ZZZS) ni bilo pripomb. Upoštevati pa treba, da je eden od zdravnikov vedno tudi urgentni zdravnik in če je treba v urgentno ambulanto ali na teren, pač trpi delo in je več čakanja v njegovi ambulanti.
Večino podanih pripomb lejemljemo kot dobronamerne, saj probleme zaznavamo tudi sami in jih skušamo sproti reševati. Odsotnosti zdravnikov so pogoste in velike, vendar se jim ne da izogniti in nanje lahko le delno vplivamo, saj so pogojene z zakonskimi določbami in kolektivnimi pogodbami, predvsem kar se tiče specializacij, izpopolnjevanj, prostih dni po dežurstvu, letnih dopustov. Dodatnega zdravnika za nadomeščanje sistem ne dovoljuje, zato v primerih planiranih odsotnosti lahko le pravočasno obvestimo paciente in določimo nadomestnega zdravnika (običajno je to urgentni zdravnik). Ta pa seveda izbranega zdravnika ne more enakovredno nadomestiti, je preobremenjen, zato občasno prihaja do občutnih problemov.
Da bi se izognili gneči v čakalnicah, smo v vseh ambulantah uvedli naročanje na uro, ki se ni še prav prijelo (tudi mnenja nekaterih svetnikov so apelirala na ukinitev!). Naročanje ni nikakršno uvajanje čakalnih dob, ampak naročenim pacientom omogoča precej manjšo izgubo časa. Tudi za nenajavljene paciente je namenjen del delovnega časa, nimajo pa prednosti pred naročenimi.
Zaposleni so dobro inštruirani, kako ravnati, da do kršenja zasebnosti pacientov ne bi prihajalo.
Do težav še prihaja predvsem pred urgentno ambulanto, ker morajo sestre včasih zaradi prostorskih težav osnovne podatke od pacientov zaprositi kar na hodniku.
Glede prijaznosti zdravstvenega osebja je približno toliko graj kot pohval, saj imajo »vsake oči svojega malaija«. Kljub trudu, da bi postali ljudem čim bolj prijazen ZD, ne moremo mimo dejstva, da so tudi zdravstveni delavci ljudje, s svojimi problemi, težavami in mejami. Nihče se ob tem ne vpraša, koliko je dnevno v čakalnicah in ambulantah neprijaznih - celo nesramnih pacientov, ki te svoje lastnosti ne vidijo in jo raje pripišejo drugim.
Posebej v krajih, kjer so dislocirane ambulante (ZP Podgrad, ZP Knežak, Ambulanta DSO) se pritožujejo na neenakopraven položaj glede zdravstvenih storitev. Z uvedbo izbire zdravnika so se razmere res bistveno spremenile, saj je zdravnik dolžan skrbeti za opredeljene paciente in ne le za prebivalce ožjega območja, ki se včasih čutijo prikrajšani, čeprav so jim zdravstvene storitve v precejšnjem obsegu približane. Res se vseh odsotnosti zdravnikov ne da nadomestiti, a ni le to vzrok za večkratno gnečo v čakalnici (predvsem Podgrad), ampak bi bila potrebna tudi večja samodisciplina pacientov.
Začete aktivnosti za priročne lekarne na zdravstvenih postajah smo morali prekiniti zaradi
uvedbe doplačil za zdravila. Celovito rešitev oskrbe z zdravili tako vidimo le v odprtju dislociranih enot Lekarne.
Iz vseh omenjenih in drugih drobnih pripomb in kritik, so nekateri strnili, da vlada v ZD popolno razsulo, za katerega je kriv v glavnem direktor in da je edina rešitev razpis koncesij in privatizacija zdravstva. Ne moremo zavrniti nekaterih dobronamernih pripomb, vendar takšne zaključke v Zdravstvenem domu odločno zavračamo, saj je bilo vloženega preveč truda vodstva, zaposlenih in ustanovitelja v to, da se lahko pohvalimo ravno z obratno ugotovitvijo: Organiziranost zdravstva v naši občini je na dokaj zavidljivi ravni! Imamo jasno postavljeno vizijo in program dela, v glavnem usmerjen v kvalitetne storitve in zadovoljne paciente. Z zaposlitvami imamo zaenkrat pokrito celotno priznano mrežo, nekaj je celo nadstandarda (urgentni zdravnik in ojačana urgentna služba, specialisti...) in pacientom skušamo približati še dodatne storitve (antikoagulacijaka ambulanta-PTČ, dopplerski testi). Pohvaljeni smo bili za pozitivne trende pri bolniških odsotnostih in porabi zdravil. Tudi za uspešne reanimacije in dobro pripravo pacientov in poškodovancev pripeljanih na urgenco v bolnišnice je kar nekaj pohval. Zdravstveno vzgojo in preventivo izvajamo nadpovprečno uspešno. Smo eden redkih centrov za dodatno usposabljanje mladih zdravnikov (sekundarijev, specializantov) v osnovnem zdravstvu in edini na Primorskem. Čakalne dobe (zobozdravstvo, fizioterapija...) so krajše od državnega povprečja, za prvi pregled pri specialistu, za RTG slikanja... jih praktično ni. V zadnjih letih je bilo sanirano poslovanje, precej so se izboljšali medsebojni odnosi v kolektivu, uspešne so bile investicije v prostore, v zamenjavo in nabavo novih zdravstvenih aparatov in pripomočkov. Verjetno se vsaj del zaslug za to lahko pripiše tudi direktorju?
Običajno za naše okolje je, da prihaja več pohval od zunaj kot od domačih ljudi. V Zdravstvenem domu smo prepričani, daje večina občanov z našimi storitvami zadovoljna in čeprav je mogoče lažje izreči kritiko kot pohvalo, bi bilo ravno v sedanjem času vročih razprav o zdravstvu prav javno izreči tudi kakšno spodbudno besedo, pohvalo ali zahvalo!
Vojko Mihelj, Direktor ZD Ilirska Bistrica
GLASBENE TRADICIJE
Danes se Bistričani upravičeno lahko pohvalimo s pihalnim orkestrom , ki ga že skoraj deset let uspešno vodi mojster Josip Grgasovič. Skupina mladih, nadobudnih glasbenikov ne nastopa samo na Bistriškem, ampak tudi drugod po Sloveniji in v tujini. Od vsepovsod prinašajo domov nagrade in priznanja, kar vsekakor obeta, da se bo tradicija pihalne godbe in instrumentalnih skupin pri nas nadaljevala in se razvijala.
Mandolinski krožek Prosvetnega društva oz. Čitalnice Trnovo, 1925. Prva vrsta (z leve) Lado Polh, Malha Benigar, dirigent Stojko Stenovec z violino, Fani Bizjak-Ličan in neznani mladi brivec; druga vrsta: Dolfe Bobek, neznani, Slano Marinčič (Matevžev), ? Volič, Viktor Raspor (Bilčev), neznani brivec in Boris Martinčič; zadnja vrsta: Karlo Kljun, Vili Žnidaršič, Jože Zajc, Viko Bobek in Jože Pegan-Vipavčev (očitno so Trnovcem priskočili na pomoč Bistrčani). Izvirno fotografijo hrani ga. Metka Ličan-Jereb.
Godba na pihala Ilirska Bistrica, slikana na Veliko noč, 20. aprila 1924. Prva vrsta, sedita z leve: Ludvik Siene (?) in
Stano Marinčič; druga vrsta:	neznani, Ivan Šlenc, neznani, Jože Mikuletič (Madrgoc), Franc Gartner (Grabec)
in Anton Čekada (Doganov); tretja vrsta: neznani, Jože Pegan (Vipavčev), Alojz Kunčič (Mišetov), dirigent Ivan Cubr, neznani, neznani, Ludvik Muha (Pekov); zadnja vrsta: Anton Kunčič (Mišetov), Jože Slavec (Neškin), Karlo Muha (Pekov) in Jože Gartner (Fičo). Izvirno fotografijo hrani ga. Boža Muha por. Mezgec.
Objavljamo dve fotografiji iz tega obdobja. Ker nekaterih glasbenikov ni moč prepoznati in so na sliki označeni kot neznani, naprošamo bralce Snežnika, ki jih bodo morda prepoznali, da nam posredujejo podatke. Radi bi tudi izvedeli kaj več o dirigentu Pavšiču (verjetno je bil oče ali sorodnik bistriške poštne
upravnice), kije vodil pihalni orkester okrog leta 1922. Hvaležni bi bili za kakršnokoli informacijo o Glasbenem društvu v Ilirski Bistrici med obema vojnama.
Podatke s hvaležnostjo zbira g. Vitomir Dekleva st., Rozmanova 22, 6250 II. Bistrica, tel. 05 714 50 19.
Silva Dekleva
Najstarejši podatki o tovrstnem delovanju segajo v čas Narodne čitalnice in Ilirskega Sokola, prosvetne dejavnosti v Trnovem in Podgradu ter Čitalnice, oziroma Prosvetnega društva Sloga v Jelšanah. Iz dokumentov je razvidno, daje bilo glasbeno življenje na Bistriškem živahno tudi takoj po končani prvi svetovni vojni.
PO SLEDEH BISTRIŠKE
PIAZZOLLA,
VIVALDI, BACH...
pred kratkim, tako smo na sobotnem koncertu lahko poslušali njihovo praizvedbo. Navdušilaje tudi vokalistka; izvajanje pa je zaokrožil plesni par. Aplavz, ki tokrat res ni bil zgolj vljudnosten, je dodobra razgrel še dlani, hvaležno občinstvo pa je svoje navdušenje pospremilo z medklici odobravanja in si prislužilo dolg dodatek s slovitim Libertangom na koncu.
Organizator koncerta ZKD II. Bistrica se za pomoč zahvaljuje Lidiji Bubnič, Zlatku Tomažiču, Borutu Kaluži in Marjanu Keblju.	Anica Kocjančič
V atriju Doma na Vidmu je v soboto, 23. julija, gostoval Marko Hatlak s svojo skupino FUNTANGO. Kot j e organizator koncerta, Zveza kulturnih društev, zapisal v vabilu, je s tem poskusil oživiti poletno kulturno ponudbo v Ilirski Bistrici, kije bila v sedemdesetih in osemdesetih leti prejšnjega stoletja nedvomno bogatejša od zdajšnje.
Kvintet FUNTAN-
GO sestavljajo: harmonikar, skladatelj in aranžer ter idejni vodja Marko	Hatlak,
violinist Bojan Cveteržnik (oba tudi člana znane skupine Terra folk), pianistka Neža Buh, kitarist Andrej Pekarovič, kontrabasist Piero
Malkoč ter vokalistka
Polona Udovič. Na
nastopih jih običajno spremlja plesni par. Kvintet je po sestavi skoraj enak tistemu, s katerim je nastopal sloviti skladatelj Astor
Piazzolla, ki je glasbo preprostih in revnih prebivalcev predmestij Buenos Airesa uveljavil v svetu. Navdušenje nad argentinskim tangom (Tango nuevo), ki je umeščen med etno glasbo, klasiko in jazz, znajo s temperamentno, doživeto in strastno izvedbo prenesti na poslušalce.
S sobotnim koncertom je skupina popolnoma upravičila pričakovanja organizatorja in poslušalcev. Kljub dokaj skromnemu obisku seje publika odzvala poznavalsko. Z odobravanjem in navdušenjem je prisluhnila muziciranju mladih nadarjenih glasbenikov. Razgrela se je tako ob skladbah Astorja Piazzolle, »tangovsko« obarvanem jazzu Milesa Davisa kot ob svojevrstnih priredbah Bacha in Vivaldija. Aranžama njegovih Štirih letnih časov je Marko Hatlak dokončal
VROČI PLANETI
-Jupitert-70.713 SIT
(2,4GHz/256MB/80GB/CD-RW/disketnik/VGA.10/100 mrežna, zvočna...)
- C28-106.981 SIT
(2,8GHz/512MB/120GB/DVD+/-RW/disketnik/VGA128MB nVidia,...)
-C29-125.527 SIT
(2,933 GHz/512MB/160GB/DVD+/-RW/disketnik/VGA 128MB ATI pro,...)
-P30-155.927 SIT
(P4 3,0GHz/512MB/160GB/DVD+/-RW/disketnik/VGA128MB ATI X600)
-A30-122.996 SIT
(AMD 3000+/512MB/120GB/DVD+/-RW/disketnik/VGA 128MB ATI pro...)
-A64-170.750 SIT
(AMD 64/3000+/1 GB/160GB/DVD+/-RW/disketnik/ 256MB ATI RX600XT)
TITOV TRG 10-Ilirska Bistrica
-	Olympus C37Q-3.2Mpix.3xZOOM.12MB....36.828 SIT
-	PENTAX S 45-4,OMpix,3xZOOM, 47.405 SIT ~ CANON A520 4,Mpix, 4xZOOM .61.740 SIT
-	CANON RS S2 IS -5Mpix,12xZOOM, stabilizator,
ultrasonic objektiv, N A ZALOGI! M.. 123.490 SIT
MOŽNOST PLAČILA na 6,12 ali 24 OBROKOV!!!
Programski paket za vodenje trgovine projekt. si (maloprodaja, veleprodaja, storitve)
ELEKTRIČNI SCOOTER DK24250-3
PLANET MI3 - Robert Šabec s.p. Titov trg 10IL Bistrica, tel:05/71-00-643
Vse navedene cene vsebujejo DDV in veljajo ob gotovinskem plačilu, zaloge so omejene!
Prem je slikovita vasica v osrčju Brkinov, ki je morda najbolj znana po tem, da se je v njej rodil pesnik modeme Dragotin Kette.
Gručasta središčna vas leži na 450 metrih nadmorske višine in trenutno šteje okrog 180 prebivalcev. Pri starih domačijah so še vedno vidni ostanki nekdanjih dvorišč - »borjačev«, gankov ali baladurjev ter latnikov, ki so brkinski hiši dajali posebno podobo.
Do leta 1840 sta imela na Premskem gradu sedež sodišče in takratni okraj oziroma občina. Po omenjenem letu so sedež premestili v Ilirsko Bistrico. Po vojni seje veliko ljudi odselilo, mnogo hiš je zapuščenih in žal propadajo ter tako kvarijo videz celotne vasi. Morda se bo kaj spremenilo na bolje, če bo prišlo do realizacije (beri investitorja) proj ekta turističnega razvoj a v občini, po katerem bi v zapuščenih hišah na Premu uredili ateljeje in razstavne prostore za različne umetniške dejavnosti.
Prem je vasica, v kateri se lahko ustavi vsak mimoidoči popotnik. Cerkev sv.Helene, Kettejeva spominska soba ter grad Prem so vsekakor vredni ogleda. Poleg tega so tam še Kapelica sv. Katarine, leseni in kamniti križi, studenci, kjer so včasih »napajali« živino, številne sprehajalne poti in prelep razgled na okoliške kraje..
V vasi so dokaj aktivni člani Kulturno-turističnega in športnega društva Prem, ki vam lahko dan preživet na Premu obogatijo s krajšim kulturnim programom z ubranim petjem, prikazom izdelave rož iz krep
papirja, ki v tem kraju veljajo za tradicijo, in še z marsičem drugim.
CERKEV SV.HELENE
Cerkev sv.Helene je po cerkveni kroniki sodeč že tretja na istem mestu, sedanja pa je bila zgrajena leta 1868. Znana je predvsem po poslikavah Toneta Kralja, kije svoje mojstrovine ustvaril leta 1921, ko mu je bilo ravno
Prenovljen studenec
21 let. Omenjene poslikave obnavljajo že 15 let.
Cerkev je grajena v psevdoromanskem slogu, v prezbiteriju ima značilne lože, ki so bile namenjene višjim slojem. Cerkev je včasih imela tudi leseno prižnico, ki pa je niso nadomestili, ko jo je načel zob časa.
Premska cerkev je farna, ima svoje župnišče in župnika, ki je na svojo cerkev prav gotovo ponosen in vesel vsakega obiska. Taje vsako leto
večji, najbrž zaradi tistih, ki cenijo umetniško delo premskega slikarja Kralja.
GRAD PREM
Na manjšem griču ob naselju stoji grad Prem, ki je bil sprva v lasti oglejskih patriarhov, vendar so ga imeli v fevdu gospodje Devinski, sam grad pa je bil sedež po gradu imenovanih vitezov. Prvič v listinah nastopijo leta 1213. Ko so leta 1399 Devinski gospodje izumrli, so grad dedovali gospodje Walseeji. Leta 1472 so Walseeji celotno gospostvo, kije poleg Prema obsegalo še Devin in Senožeče, prodali Habsburžanom. Gospoščino Prem so nato imele v zakupu številne plemiške družine. Daljši čas jo je imela družina Raunach, pa knezi Porcia in drugi. Kot zadnjega grajskega lastnika štejemo zdravnika Bruna Zuccolina iz Trsta. Po drugi svetovni vojni je bil grad nacionaliziran.
Grad je bil verjetno pozidan v drugi polovici 12. stoletja. Iz tega časa seje ohranil celo del današnje stavbe, zlasti vzhodni trakt, kjer posebej vzbujajo pozornost dvopolna
križnorebrasto obokana grajska kapela in ostanki mogočnega severnega in južnega zidu. Že v začetku 15. stoletja so nad obstoječo grajsko kapelo zgradili novo kapelo enakega tlorisa. Le obočni sistem je bil bogateje kamnoseško izveden, saj so ga krasili figuralno in rastlinsko oblikovani členi ter grba Devinskih in Walseejev na sklepnikih. V tem obdobju so verjetno razširili tudi severni trakt, nekoliko kasneje pa zgradili okrogli obrambni stolp, ki varuje grajski vhod. Grad in posamezni prostori, npr. obok gotske kapele, so nato v naslednjih stoletjih, zlasti v 17. stoletju in okoli leta 1717, doživeli več sprememb, saj so dodali arkade, zgradili viteško dvorano, vzidali številne spolije, stene pa delno poslikali. Grad danes postopoma obnavljajo in v njem urejajo muzejsko zbirko. V njem se odvijajo številne prireditve kulturnega in etnografskega značaja, v prihodnosti pa bi lahko (ob primerni ureditvi, ki je tudi del zgoraj omenjene strategije turističnega razvoja) gostil tudi kongresni turizem. Danes je grad priljubljena lokacija porok za pare iz vse Slovenije.
KULTURNA ZGODOVINA Kulturno življenje na Premu je bilo v poznih petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja precej živahno, in sicer po zaslugi zavzetih prosvetnih delavk premske
šole ter prve generacije premskih in okoliških dijakov, ki so hodili na postojnsko gimnazijo. Bili so zelo delavni na kulturnem področju, saj so ob državnih praznikih in drugih priložnostih sodelovali pri organizaciji in izvedbi kulturnih prireditev v dvorani pri Tinetu v Potoku, kjer je bila v isti stavbi tudi gostilna in nekaj časa celo šolska učilnica za prva dva razreda. Mladinci so v tistem času imeli dramsko skupino, ki je uspešno izpeljala kar nekaj uprizoritev dramskih del za odrasle in tudi za otroke.
Nekaj časa je pri Tinetu delovala celo mladinska knjižnica. Po preselitvi višjih razredov osemletke v Ilirsko Bistrico je začelo kulturno življenje pojemati in po dokončni ukinitvi šole povsem zamrlo. Oživelo je šele po odprtju grajske dvorane ter Kettejeve spominske sobe ob stoletnici pesnikovega rojstva, ko se je rodila tudi zamisel o občinskem kulturnem prazniku, ki naj bi bil posvečen velikemu premskemu rojaku. Ta zamisel ni nikoli povsem zaživela, vsako leto pa kulturno prireditev pripravijo pred Kettejevo spominsko sobo in v gradu na nedeljo, najbližjo datumu njegovega rojstnega dne, ki je hkrati uvodna prireditev v vsakoletni bistriški mesec kulture. Do letos se jih je na Premu zvrstilo že skoraj 30. Poleg tega od leta 1984 Premski grad v poletnem času gosti vsakoletna “Premska ter
ostale spremljajoče prireditve, ki privabijo književnike iz vse Primorske in zamejstva.
Vse te dejavnosti so prav gotovo vplivale na vznik številnih pesniških talentov, ki so se tu rodili in našli
priložnost za potrditev prav na premskih prireditvah, ki jih je bilo pretekla leta kar precej, največ predstavitev knjižnih izdaj domačih
(premskih) avtorjev. Po kronološkem redu so si sledile: 1995 leta seje kot prvi od njihjavnosti predstavil Jožko Stegu s svojim pesniškim prvencem, leto zatem j e sledial posthumna izdaja pesniške zbirke njegovega brata Vilija Steguja (1943 -1989), leta 2000 tudi posthumna izdaja pesmi Antona Gašperšiča (1920-1999), v letu 2003 pa najprej Mila Dovgan-Debevec (živi v Avstraliji) in za njo še Danica Pardo s svojo knjigo pesmi. Marcu 2004 seje še Ana Seleš vpisala med pesnike s svojim na svetlo danim prvencem. Tako se Prem ponaša kar s šestimi knjižnimi deli svojih vaščanov.
Poleg naštetih avtorjev knjig, se z literarnim ustvarjanjem ukvarja tudi prosvetna in kulturna delavka Jerica Strle, naturalizirana Premka, ki že od ustanovitve uspešno vodi domače
Vodnjak pred stolpom
Črna ’ kuhinja v Kettejevi rojstni hiši
Spalnica Kettejevih staršev
Kulturno turistično športno društvo, ki je uspelo k sodelovanju pritegniti
do sedaj precej zadržane sokrajane in iz vasi napraviti pravo kulturno središče. Pri vseh kulturnih prireditvah neumorno sodeluje tudi ženski pevski zbor Prem, pod vodstvom Irene Rep.
namreč do leta 1974 sedež podružnična osnovna šola. Prostore nekdanje Ljudske šole, v kateri so živeli Kettejevi -oče Filip je bil nekaj let premski učitelj - je šola uporabljala za namene kuhinje. Na pobudo Vojka Čeligoja so jih let a 1968 preuredili v Kettejevo spominsko sobo. Po več kot tridesetih letih je zob časa dodobra načel prostore in razstavljene predmete, zato se je občina Ilirska Bistrica leta 1999 odločila za celovito obnovo spominske sobe. Za obiskovalce so jo ponovno odprli leta 2000, danes pa prihajajo na ogled številne skupine ter individualni obiskovalci iz vse Slovenije.
NEKAJ BESED O KETTEJU
O Dragotinu Ketteju že vse vemo, boste rekli nekateri. Pa vendar nekaj
Najstarejši del gradu
Grb zadnjega lastnika Premskega gradu Bruna Zuccolina
KETTEJEVA SPOMINSKA SOBA
Kettejeva spominska soba je urejena v prostorih nekdanje šole le nekaj korakov od cerkve sv. Helene. V Kettejevi rojstni hiši je imela
besed za tiste, ki pesnika morda ne poznate ali pa si boste s temi vrsticami obudili spomin.
Rodil seje 19.januarja 1876 in živel na Premu do svojega četrtega leta. Zaradi očetove službe se je družina nato večkrat selila, najprej v
Pogled na vas s cerkvijo Sv. Helene v ozadju
Col pri Vipavi, nato v Zagorje pri Pivki, nazadnje pa v Košano pri Pivki, kjer je Kettejev oče tudi pokopan. Kette je zgubil očeta pri petnajstih letih, mater pa že v ranem otroštvu, star je bil 4 leta.
Šolanje je začel najprej v Ljubljani, nadaljeval pa v Novem mestu. Zaradi hudomušnih pesmi, ki pa so v tistih časih veljale za pohujšljive, so ga celo izključili iz šole. Po maturi, ki jo je opravil tudi zaradi finančne pomoči strica po materini strani, ki mu je omogočil ponovni vpis, je moral v Trst na služenje vojaškega roka. Tam je kmalu zbolel za jetiko, ki je bila


Na gradu se je rodil dr. Karel Lavrič, primorski politik in narodni buditelj
- -
vv„v?:
■
^ V TEJ M$51 JE BIL ROJEi«
BOGOMIL. FATUR
2a.it',lSI4,-22:ad530
SL« VENSKI PESNIK
= ESEJIST IN PREVAJALEC •	postavili i'nr.M«i in čistfisk: kuitiu :;:,a
.	|P""A Tfg
hi ‘ .... ..	' -

Rojstna hiša Bogomila Faturja, pesnika, esejista in prevajalca
zapisov pravi, da se človek ne sme pustiti omajati zaradi slabe volje ali kakega drugega razočaranja. »Le naprej, dokler je še vetra kej,« dodaja.
Anica Kocjančič in Mateja Rolih
Zahvala pri nastanku tekste gre Jerici Strle, Mojci Memon, pomagali pa sva si tudi z gradivom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica
«111
fjB -/SD-
: .,	___T%T t 1 b?r’
1 'M	^	■	' '	. .
Vhodni stolp
zanj usodna. Zadnja leta svojega kratkega življenja (umrl je star 23 let) je preživel v stari Cukrami v Ljubljani, kjer seje srečal s svojima prijateljema Murnom in Cankarjem. Njegova najbolj znana dela so Na trgu, Jagned, Pijanec, zbirko Poezije pa je po njegovi smrti uredil Anton Aškerc.
Za Ketteja pravijo, da ni imel veliko sreče (težko se je premagoval skozi svoje življenje, denarja mu je včasih zmanjkalo še za hrano; če gaje imel, pa gaje raje namenil pesništvu), pa vendar iz nekaterih njegovih del veje pozitivna energija. V enem od
Restavrirana notranjost gradu v prepoznavnem romanskem stilu
Iz šolskih klopi
DOGAJALO SE JE
NA PREGARJAH...
Projektno delo Promet	montažo...
V tem šolskem letu so bili otroci v	Natečaj »Mi urejamo krajino«
vrtcu zelo delavni in ustvarjalni. Med Sodelovali smo na likovno-drugim so se predstavili s projektnim fotografskem natečaju Mi urejamo delom Promet. Vse, kar so napisali in krajino 2005, ki ga je organiziralo
humanitarno akcijo STAR PAPIR ZA NOVO VESELJE. Akciji zbiranja papirja so se pridružili tudi otroci iz vrtca. Čeprav je na naši šoli majhno število učencev, smo bili pri akciji še kar uspešni, saj smo zbrali kar 1361kg starega papirja. Izkupiček akcije je namenjen bolnim otrokom potrebnim pomoči. Ponosni smo, da jim lahko pomagamo.
Zaključek bralne značke, 7. junija 2005
V torek zjutraj se je šola skoraj izpraznila, saj nas j e večina učencev prebrala vse predpisane knjige za bralno značko in si s tem prislužila nagradni izlet v Ljubljano. V spremstvu mentorice Irene Boštjančič in učiteljice Lucije Poklar smo si ogledali našo največjo televizijsko hišo- RTV Slovenija.
V njej je zaposlenih preko 2000 ljudi, po številnih hodnikih pa smo se skoraj izgubili. Ogledali smo julija v Tehniškem muzeju v Bistri pri si masko, sceno, studio za snemanje, Vrhniki.
narisali, so zbrali in izdali manjšo publikacijo. Otrokom je bil najbolj zanimiv obisk policista.
Zbiranje starega papirja od 17. do 22. aprila
V letošnjem letu smo se na OS Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje odločili za vseslovensko
Društvo krajinskih arhitektov Slovenije ob podpori Ministrstva za okolje, prostor in energijo in v starostni skupini od 11 - 15 let kot skupina osvojili 1. mesto.
Razstava najboljših likovnih in fotografskih del je na ogled še do konca
PRVI VVESTERN SHOW
DRUŠTVA REJCEV IN LJUBITELJEV KONJ GRAŠČINA
Večletna ideja o svojem konjeniškem shovvu je bila te dni končno izpeljana. Poletni julijski dan smo začeli z zgodnjo jutranjo dirko kolesarja in konja. Sledilo je zganjanje krav v bližnji pašnik, krajši premor, nato konjenica na bližnji kmečki turizem v sosednjo vas ter piknik s pravo country glasbo. Zal je za westm dirko zmanjkalo dneva.
Na sedem kilometrski makadamski poti s petsto metri višinske razlike sta se pomerila gostujoči predstavnik kolesarskega kluba Postojna Gregor in grajski jahač Borut.
Dirka je potekala med Šembijami in Milanjo (vsem poznano lokacijo vetrne elektrarne). Po par minutah j e bilo jasno, da kolesar nima kaj iskati na makadamu. Kobila Miša je Gregorja pustila daleč zadaj, razlika je bila celih 14,03 minute.
Okoli desetih je sledilo zganjanje krav -premeščanje iz spodnjega šembijskega pašnika na zgornjega planinskega. Vsakoletno opravilo domačinov smo tako letos opravili člani grajske konjenice. Ker nismo vedeli, kako bodo živali reagirale med seboj, smo čredo razpolovili in konjenica je povedla na pašnik le nekaj kravjih prostovoljk, vse ostale so imele raje tradicionalni počasnejši pohod.
Vročina j e pritisnila in konje smo popeljali v hladne hleve. Dneva pa še ni bilo konec, načrtovanje bil še šesti tradicionalni pohod v bližnjo vas Jurišče na tamkajšnji kmečki turizem. V popoldanskem času seje zbrala konjenica na ranču Graščina in odjezdila proti omenjeni destinaciji. Pot nas je vodila čez strelišče in hrib Rožanc, čez Devance k Cunarju v Jurišče. Prijazna gospodinja nas je kot vsako leto sprejela na hišnem pragu z obilico pijače. Po dobri uri smo morali dalje, saj nas je čakal še vrhunec, večerni piknik. V mesečini, ob ognju in baklah, seje zbralo celotno društvo in se zabavalo daleč v jutranje ure.
Prvo srečanje ne bo zadnje, saj bi radi, da postane ena tradicionalnih prireditev društva Graščina. Naslednje leto načrtujemo povečanje števila kolesarjev, konj in tudi krav.	Društvo Graščina
TUDI ODRASLI Sl ZASLUŽIJO KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE
Izobraževalni zavod Memory s sedežem v Dutovljah sodeluje z drugimi organizacijami pri različnih projektih, saj je kakovost dela odvisna tudi od nenehne osebnostne rasti vseh delavcev, njihovega strokovnega usposabljanja in razvijanja didaktično-andragoškega znanja in drugih vedenj. V šolskem letu 2004/05 so se vključili tudi v projekt POKI - PONUDIMO ODRASLIM KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE, ki ga deloma financirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropski socialni sklad.
Model za presojanje in razvijanje kakovosti je projekt, ki ga pod okriljem Andragoškega centra Republike Slovenije v programu Socrates Grundtvig (Education and Culture) izvajajo nekatere šole, izobraževalne organizacije in druge ustanove, ki izvajajo izobraževanje za odrasle. Model POKI temelji na samoevalvaciji, kar pomeni, da so se tako strokovni delavci in učitelji kot vodstvo izobraževalne	organizacije
prostovoljno odločili, da bodo presojali kakovost svojega delovanja, premišljali o standardih kakovosti ter o dosežkih in ukrepih po končani evalvaciji. S pomočjo modela so spoznali različna področja, ki so pomembna za kakovost v izobraževanju odraslih, vzpostavili vizijo razvoja in s tem povezanih standardov kakovosti izobraževanja.
V projektu že od začetka aktivno
sodelujejo udeleženci izobraževalnih programov trgovec, ekonomski tehnik in komercialist, med njimi mnogi iz Ilirske Bistrice in okolice, pa tudi sodelavci in ostali partnerji Izobraževalnega zavoda Memory - z izpolnjevanjem vprašalnikov, ki se nanašajo na teme, kot so: zadovoljstvo udeležencev, razmerje med udeleženci in učitelji, povezava zavoda z zunanjimi partnerji, uspešnost in zaposljivost udeležencev, napredovanje udeležencev v nadaljnje izobraževanje ipd.
S sodelovanjem v tem vseslovenskem projektu želijo predvsem neprestano dvigovati kakovost storitev na vseh ravneh izobraževanja odraslih ter se z udeleženci povezati v dinamično ekipo, ki bo dosegala boljše rezultate. Odrasli imajo namreč na svoji poti do višje
izobrazbe zagotovo višja merila in pričakovanja, hkrati pa morajo v manjšem času osvojiti enak učni obseg kot redni dijaki in študentje - že zaradi tega si zaslužijo večjo pozornost. Zaposleni na šoli imajo še veliko idej, kako zagotoviti, da se bodo udeleženci na šoli še bolje počutili, hkrati pa dosegali dobre rezultate; mnoge izmed njih so že dosegli, kot npr. opravljanje praktičnega usposabljanja za udeležence v tujini. Vključitev v projekt Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje je izpolnila njihova začetna pričakovanja, saj so, z opravljeno prvo poglobljeno analizo omenjenih področij v izobraževanju odraslih, pripravljeni razvijati in poglabljati kakovost na različnih ravneh ter s tem zagotavljati udeležencem kakovostno doseganje učnih ciljev.	Nataša Ujčič
koliSter
o v t o
Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05 / 710 14 30
lili
NOVA PONUDBA

MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV
delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. K Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09	■
Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta
AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAFIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO
NOVA OPEL ASTRA
E POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS	■
ORIGINALNI REZERVNI DELI	■
Dve leti garancije
M ORIGINALNA DODATNA OPREMA 1
INSTALACIJE
Kovačič Stojan s.P.
Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868
DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ:
*	CENTRALNO OGREVANJE
*	VODOVODNE INSTALACIJE
*	PLINSKE INSTALACIJE
*	KLIMATSKE NAPRAVE
POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE
Buderus cIC vie|mann

Bistriške gasilske novice_
PROMETNE NESREČE
Šport
RK IL.BISTRICA GRE NAPREJ !!!!!!
V	letošnjem letu smo bistriški gasilci posredovali na 84 intervencijah. Najhujše in najbolj tragične so prometne nesreče. Teh je bilo do sedaj 11.
V	soboto, 16. julija smo imeli zelo težaven in stresen dan, saj smo posredovali na štirih prometnih nesrečah, v nedeljo zvečer pa še na eni, ki se je zgodila na relaciji 1L. Bistrica -Sviščaki v bližini Črnih njiv. Pri tej nesreči sta dve vozili, od
treh udeleženih, obtičala na strehi in veliko sreče, ki so jo imeli udeleženci, je pripomoglo, da je samo eden od udeležencev prometne nezgode dobil lažje poškodbe.
V soboto ob polnoči se je začelo v Bitnji, nadaljevalo ob 6,33 uri v bližini Ribnice, kjer se je češki državljan zaletel v cestno nabrežino. Lažje sta bili poškodovani dve potnici. Iz te nesreče smo gasilci in reševalci takoj hiteli na drugo, ki seje zgodila v Topolcu. Avstriska državljankaje vozila preblizu desnega roba vozišča in trčila v obcestni zid. V nesreči sta se z sopotnikom lažje poškodovala. Popoldne smo dobili poziv iz centra za alarmiranje in obveščaje, da se je zgodila še četrta prometna nesreča. Tokrat smo z reševalci odhiteli na mejni prehod Starod. Nesreča seje pripetila med slovenskim in hrvaškim mejnim prehodom. Italjanski voznik se je izognil turškemu državljanu, ki je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na nasprotni pas. Italjanski voznik seje izognil trčenju, pri tem je zapeljal desno na pobočje, kjer je zadel v skalo, se prevrnil in obtičal na strehi na vozišču. Dva potnika sta dobila lažje poškodbe.
Tragična in ena najhujših prometnih nesreč na bistriškem, se je zgodila v Bitnji, pri odcepu za Ratečevo brdo, kjer sta umrla dva člana družine iz Dupelj na Gorenjskem. Za posledicami čelnega trčenja je bil voznik takoj mrtev, njegova hči pa je umrla kmalu po nesreči v kliničnem centru. V nesreči je deset bistriških gasilcev z štirimi gasilskimi vozili pomagalo pri reševanju te hude prometne nesreče. S tehničnim posegom je bilo treba posredovati, da seje hudo poškodovane udeležence izvleklo iz razbitega avta. Postavili smo tudi požarno zavarovanje, izklopili akumulatorje na obeh vozilih in postavili deset reflektorjev, ki so razsvetlili področje nesreče. Pri prometnih in drugih nesrečah gasilci nudimo pomoč zdravstveni reševalni službi, ki je ob tej nesreči sodelovala z tremi reševalnimi vozili in z večjim številom medicinskega osebja. Kljub hitri pomoči vsem petim udeležencem prometne nesreče, sta dve osebi izgubili življenje. Zaradi nesreče je bila cesta II. Bistrica - Pivka zaprta do pete ure zjutraj.
Gasilci smo priče raznim nesrečam, kjer vidimo težko poškodovane in mrtve ljudi, prizadete svojce in prijatelje, ki izgubijo svoje najdražje, prizadete povzročitelje nesreč, ki doživljajo velike travme, pa tudi izredno težko in stresno delo vseh reševalnih služb, ki se borijo, da preprečijo najhujše. Zato pozivamo vse udeležence v prometu, da vozijo previdno in s tem pripomorejo, da ne pride do takih prometnih nesreč, v katerih se lahko znajde vsak izmed nas.
Janko Slavec PGD II. Bistrica
IV GALEJA
tudi premagati. Prvo mesto prestižnega turnirja je naše. Med vsemi našimi odličnimi igralkami j e bila za najboljšo igralko turnirja izbrana Maja Šajina (organizator igre) iz Podgrada.Tn kai si
igralke želijo za prihodnjo sezono? Da se ne bi vse končalo po bistrško. Ko nekaj ‘zalaufa’, se potem zaradi banalnih razlogov kmalu konča. Dajmo gospod Anton in gospa Karmen, najdite že enkrat rešitev za to prekrasno telovadnico, v kateri si naši, vaši, njihovi otroci želijo popestriti življenje s športom ter v zdravi družbi.
M.Š.
Po uspehu v državnem prvenstvu ter uspešnih nastopih na domačem turnirju, sta naši igralki, in sicer Anja Božič (desno krilo) ter Špela Dodič (zunanja igralka) uspešno zastopali reprezentanco zahodne Slovenije na dnevih rokometa v Gorišnici pri Ptuju. Po par dnevih počitka ter lažjih treningov pa veličasten zaključek sezone na velikem mednarodnem turnirju z udeležbo 72 ekip iz Madžarske, Slovaške,
Češke, Latvije, Poljske,
Hrvaške in Slovenije v Matuljah in na Reki. Že v predtekmovanjih je bilo potrebno uspele rezultat izenačit ter nato v veliko moči ter znanja za napredovanje, podaljšku z dobro taktiko nasprotnice česar pa našim mladim športnicam ni manjkalo.
Tako so kadetinje v zelo močni konkurenci
osvojile 5. mesto, mlajše deklice A ter igralke letnika 94 pa so se uvrstile v polfinale ter nato v veliki finale.
Igralke letnika 94 so v finalu po borbeni in zelo naporni tekmi izgubile proti	boljšim
Madžarkam ter tako
osvojile veliko 2. mesto. Potem je sledilo srhljivo finale mlajših deklic A, ki so se pomerile z najboljšim Reškim klubom Zamet. Dve minuti in 30 sekund pred koncem tekme je bil rezultat 3 gole v korist Zameta, vendar so naše punce z borbeno igro
AVTOSOLA
d,o.o.
Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125
Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik.
EPQ(DCECE2Cm#X
PARK
TEL.: 71 45 144
SREDNJA PICA PARK^ + COCA COLA
SRED. PICA SICILIANA.
+ COCA COLA
SREDNJA PICA TUNU + LIGHT COCA COLA
RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9-22 URE
.....- .
SIB inštalacije d.o.o.
Jablanica I2. 6250 Ilirska Bistrica
tel.: 05 7I4 85 I5
fax: 05 7I4 85 I6
GSM: 041 7I4 394
e-mail: sibist@siol.net
ornsMUM®, MmmiMMm) ra
©mrnmm m*® vseh <qiwwm ir® KisSdM iv@niTg)is$yy ra tsum
KOTLI NA P0L6NA IN PGLGTG

osmrciE,
69 PEMBtoiUti [SHŠŽSM63I
sime
vie|mann Buderus
-vveishaupt- Unical Eurotherm cTc
0riello VVVterm A biasi viabrus
	k- 1;
	;L

m\ mm m
IMPOMIMl
... NOVOSTI NA PODROČJU MATIČNIH ZADEV IN REGISTRA PREBIVALSTVA
1. Matični register 3. maja 2005 smo na upravnih enotah pričeli z vodenjem matičnega registra v elektronski obliki in za redna matična dejstva prenehali voditi matične knjige.
Matični register je računalniško vodena baza podatkov, v katero se vpisujejo matična dejstva: rojstvo, zakonska zveza in smrt ter druga
spremembah osebnih stanj (odločba o spremembi osebnega imena, sodba o razvezi zakonske zveze...).
Do 3. maja 2005 smo vsa navedena dejstva in podatke vpisovali v matične knjige: rojstva v rojstno matično knjigo (RMK), sklenitve zakonske zveze v poročno matično knjigo (PMK) in smrti v matično knjigo umrlih(MKU). Matične knjige so se vodile po matičnih
*V' ft K | v
•v,, d 5
'•-F:-, I
... .:
.. ...
pr "n j*, pr
Wšk
V Ti jL. V'
▼kil
r;
■
Vpis zakonske zveze po novem v elektronski register
dejstva, ki jih določa zakon. Matični register je hkrati tudi razvid osebnih stanj državljanov RS.
Navedeno pomeni, da se v to podatkovno bazo za državljane Republike Slovenije vpisuje naslednja dejstva (rojstvo; sklenitev in razveza zakonske zveze; smrt; izjava o izbiri imena za pravni promet; priznanje, ugotovitev in izpodbijanje očetovstva ali materinstva; posvojitve; sprememba spola; sprememba osebnega imena; podaljšanje in odvzem roditeljske pravice; skrbništvo; odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti; pridobitev in prenehanje državljanstva;). Vpis opisanih dejstev se izvede ne glede na to, ali so se zgodila v RS ali v tujini. V primeru, da so se posamezna dejstva (rojstvo, sklenitev zakonske zveze, smrt...) državljanu RS zgodila v tujini, se v matični register vpišejo na podlagi izpiska iz matične knjige pristojnega tujega organa. Navedene listine pridobimo najpogosteje neposredno od stranke (državljana, na katerega se izpis nanaša ali od njegovih sorodnikov), v primeru obstoja meddržavnih sporazumov, pa se organi držav pogodbenic sami medsebojno obveščajo o spremembah osebnih stanj državljanov. Primer: na podlagi Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško si državi po diplomatski poti brezplačno izmenjujeta izpiske iz matičnih knjig in pravnomočne sodne odločbe, ki se nanašajo na osebna stanja državljanov druge države pogodbenice.
V matični register se vpisuje tudi dejstva, ki so se zgodila tujcem na ozemlju RS (rojstva, sklenitev zakonske zveze in smrt). Matični register ne vodi evidence osebnih stanj tujcev.
Vnos podatkov v matični register opravljajo matičarji tiste upravne enote, na območju katere seje dejstvo zgodilo. Matičar vpiše le tista dejstva in podatke, ki so mu bili prijavljeni (prijava rojstva, sklenitve zakonske zveze, prijava smrti) oz. tista, ki izhajajo iz aktov državnih organov o
območjih, ki pa so se spreminjala. Na območju naše Upravne enote, ki sovpada z območjem Občine Ilirska Bistrica, so od leta 1987 do 1. januarja 2004 obstajala 3 matična območja:
-	matično območje Ilirska Bistrica (vodenje matičnih knjig za vsa naselja v občini razen za tista, ki so spadala v matično območje Podgrad in Knežak).
-	matično območje Podgrad
(vodenje matičnih knjig za naselja Račiče, Podgrad, Podbeže, Male Loče, Hrušica, Gabrk, Huje, Rjavče, Pregarje)
-	matično območje Knežak
(vodenje matičnih knjig za naselja Knežak, Bač, Koritnice, Šembije, Podtabor).
Od 1. januarja 2004 predstavlja območje delovanja upravne enote tudi enotno matično območje, kar pomeni, da se vsa nova rojstva, sklenitve zakonske zveze in smrti vpisuje v matično knjigo rojstev, matično knjigo zakonskih zvez in matično knjigo smrti le na sedežu Upravne enote Ilirska Bistrica. Matične knjige z matičnega območja Podgrad in Knežak so ostale na sedežih obeh krajevnih uradov, zato izpiske iz teh knjig trenutno še vedno lahko dobite le na pristojnih krajevnih uradih.
Informatizacija matičnih knjig pomeni, da se v podatkovno bazo prenašajo podatki, ki so bili vpisani v rojstne matične knjige do 3. maja 2005. Vsako novo dejstvo, rojstvo, sklenitev zakonske zveze ali smrt, ki seje zgodilo po omenjenem datumu se ne vpiše več v matično knjigo, ampak neposredno v računalniško evidenco. Vnos podatkov iz rojstne matične knjige je podlaga za vpise novih dejstev in sprememb osebnega stanja. Matičar zato ne more zaključiti npr. vpisa sklenitve zakonske zveze mladoporočencev, dokler matičarji v kraju, kjer se vodita rojstni matični knjigi ženina in neveste, ne vnesejo njunih podatkov iz RMK v matični register.
Prenos vseh podatkov iz rojstnih
matičnih knjig, za vse na dan 3.5.2005 žive osebe, v računalniško vodeni matični register bo potekal kar nekaj let. Prenos podatkov bodo lahko izvajale le osebe z opravljenim matičnim tečajem. Veliko delo, ki je pred nami, se bo gotovo obrestovalo že med njegovo izvedbo, še bolj pa po zaključku prenosa. Popolna informatizacija matičnega registra bo posamezniku omogočila pridobivanje izpiskov in potrdil iz matičnega registra pri katerikoli upravni enoti in ne le tam, kjer j e bilo posamezno matično dejstvo vpisano, kot to velja deloma še danes.
Podatki matičnega registra bodo namreč preko vozlišča podatkov v centralnem registru prebivalstva dostopni v okviru projektov elektronske uprave čedalje večjemu krogu uporabnikov. To pa pomeni, da bodo organi izdajali postopoma vedno manj potrdil iz raznih evidenc, saj jih bodo drugi upravičeni uporabniki (drugi državni organi, centri za socialno delo, ZPIZ...) sami pridobivali z vpogledi v podatkovno bazo. Že dosedanji 139.čl. Zakona o splošnem upravnem postopku ( Uradni list RS, štev. 22/2005) določa, da mora uradna oseba, ki vodi postopek, sama priskrbeti podatke o dejstvih, o katerih vodi katerikoli državni organ uradno evidenco. Tudi sami ste kot uporabniki naših storitev verjetno že opazili, da pri posameznih vlogah (npr. na Centru za socialno delo, za vpis v študentski dom, za priznanje pravic žrtev vojnega
nasilja.....) ni potrebno prilagati
raznih izpiskov in potrdil, ampak sijih institucije same priskrbijo. S tem smo sicer razbremenili stranke tekanja od okenca do okenca in zbiranja listin, delo upravnih delavcev pa se ni bistveno zmanjšalo, saj smo listine še vedno izdajali, le da so bile posredovane neposredno drugemu uporabniku.
2. Nov način vodenja registra stalnega prebivalstva (RSP)
Istočasno smo 3. maja 2005 pričeli z uvajanjem novega načina vodenja RSP, ki poleg podatkov o stalnem in začasnem prebivališču vsebuje še podatke o volilni pravici posameznika, omogoča pa tudi računalniško vodenje evidence stanodajalcev in gospodinjske evidence. Slednja seje vse doslej vodila v obliki kartoteke, kar je praktično pomenilo, da smo za vsak primer izdaje potrdila o gospodinjski skupnosti osebe, te podatke prepisovali v potrdila. Računalniško vodenje teh podatkov bo omogočilo, da bo tako kot pri podatkih matičnega registra, vsak upravičenec sam dostopal do teh podatkov in bo tako odpadla potreba po izdajanju potrdil.
Obe predstavljeni računalniški aplikaciji - tako matični register kot tudi register stalnega prebivalstva, predstavljata pomemben korak v realizaciji projekta e-uprave. Cilj slednje je racionalizacija dela (vsak podatek se vnaša le enkrat in sicer pri njegovem izvoru) in medsebojna izmenjava podatkov med državnimi organi in drugimi organizacijami, kar bo omogočilo hitrejše in cenejše postopke in s tem prijazen in kakovosten servis strankam.
... brez GERK-ov ne bo več subvencij v kmetijstvu
Pogoj, da Slovenija iz Evropske unije lahko črpa finančna sredstva za plačila na kmetijsko površino je vzpostavljen Integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS). V Sloveniji se od leta 2000 dalje za prijavo in kontrolo plačil na površino uporabljajo numerični podatki iz katastra, za katere j e ugotovljeno, da so precej neažurni in se ne ujemajo z dejansko rabo kmetijskih zemljišč. Zaradi navedenega seje v letu 2005 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v skladu z zakonodajo EU o izvajanju ukrepov skupne kmetijske politike odločilo, da se vzpostavi evidenco Grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev (GERK). GERK je strnjena površina kmetijskega zemljišča, z isto vrsto dejanske rabe, kije v uporabi enega kmetijskega gospodarstva in na kateri raste ena vrsta kmetijske rastline. Ta evidenca bo v prihodnje predstavljala podlago za izplačevanje plačil na površino.
MKGP je decembra 2004 izvedlo začetni izračun GERK-ov. Pri tem je uporabilo podatke dejanske rabe zemljišča, digitalnega katastrskega načrta (DKN) in podatke o površinah iz vlog za subvencije v letu 2004. Izračunane inicialne GERK-eje potrebno uskladiti z dejanskim stanjem v naravi.
Zaradi obsežnosti projekta je vlada RS zavezala k sodelovanju več institucij, in sicer upravne enote, Kmetijsko svetovalno službo, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, Zavod za gozdove, Geodetsko upravo, ki s strokovnimi sodelavci sodelujejo pri izvedbi projekta. V Sloveniji je skupaj 73.000 nosilcev kmetijskih gospodarstev, na območju upravne enote Ilirska Bistrica pa 704. Posamezno kmetijsko gospodarstvo je dodeljeno le eni izmed teh institucij. Usklajevalni sestanki z nosilci kmetijskih gospodarstev so se pričeli v junija in morajo biti zaključeni do decembra. V letu 2006 bodo samo usklajeni GERK-i predstavljali obvezno podlago za prijavo in kontrolo subvencijskih vlog.
Usklajevalni sestanki
Pri UE Ilirska Bistrica vodimo usklajevalne sestanke, na katere bodo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev osebno vabljeni. S seboj morajo obvezno prinesti prilogi: kopijo obrazca «C-Prijava zemljišč v uporabi za leto 2005« in »grafične podlage z vrisanimi enotami rabe«. Za uspeh sestankov bo pomembna pripravljenost nosilcev kmetijskih gospodarstev, to pomeni, da se morajo predhodno seznaniti z grafičnimi podlagami in pregledati podatke o zemljiščih. Pokazati morajo meje, do katerih obdelujejo zemljišče, in sicer na digitalnem letalskem posnetku, brez uporabe DKN oz. katastrskih parcel. Le tako bo lahko strokovni delaavecpravilno vrisal GERK-e na digitalne letalske posnetke, pri čemer se DKN uporabi le kot začetna informacija za določitev položaja zemljišča v prostoru. GERK bo kot samostojna grafična evidenca temeljil na dejanskem stanju v naravi in ne na osnovi katastrskih parcel. Po končani obravnavi GERK-ov bo nosilec dobil v podpis izpis s pisnimi podatki GERK-a: identifikacijsko številko, domačim imenom, površino, dejansko rabo, in v kolikor se bo na površini GERK nahajal trajni nasad, bo pripisana tudi identifikacijska številka. GERK-ov za gozd se na usklajevalnih sestankih ne riše. Poudariti je potrebno, da evidenca GERK-ov v ničemer ne vpliva na lastništvo parcel, kataster ali davčno osnovo, za katere sta še vedno merodajni obstoječi uradni evidenci zemljiška knjiga in zemljiški kataster.
Vse nosilce kmetijskih gospodarstev, ki so oddali vloge za subvencije obveščamo, da bodo vabljeni na usklajevalne sestanke največ dvakrat. Kmetijsko gospodarstvo, ki ne bo imelo usklajenih GERK-ov, v naslednjem letu ne bo moglo uveljavljati kmetijskih subvencij.
z-----------------------------------------------------------\
Wlsgca
ŠCDlka
ŠOLSKI CENTER POSTOJNA Višja strokovna šola
Cesta v Staro vas 2, Postojna, tel.: 05/ 721 23 30 spletna stran: www.vs-po.edus.si e-pošta: vs.postojna@guest. arnes.si
vabi k vpisu tretjo generacijo študentov v program POSLOVNI SEKRETAR redni in izredni študij za študijsko leto 2005/06
Na še prosta vpisna mesta se lahko prijavite z Drugo prijavo za vpis	I
| (obrazec DZS 1, 254) od 1. 8. do 6. 9. 2005. V izobraževanje se lahko	|
vključi, kdor je končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
V-----------------------------------------------------------V
NIZKE GRADNJE
NEPREMIČNINSKA PRVA NEPREMIČNINSKA
AGENCIJA	AGENCIJA NA BISTRIŠKEM
Z LICENCO MOPE
NAGRADNA KRIŽANKA
Vodoravno: 1. pismonoša, 7. vojašnica, 14. industrijski kraj v Bosni, 16. kozmonavtka Tereškova, 18. vrteči se del motorja, 19. rumeno barvilo iz drevesa maklura, 21. slovenska mladinska pesnica in prevajalka (Meta, 1903-1995), 22. filmska diva, zvezdnik, 23. bikoborec, ki zada biku smrtni sunek, 25. nerazločna črka, čačka, 26. etui, tulec, 27. plaha gozdna žival, 28. sidro, kotva, 31. začetnici avtorja povesti Cvetje v jeseni, 32. osrednji del kolesa, skozi katerega gre os, 34. jezik indijskih budistov, 36. okrajšano moško ime, Stanislav, 39. začetnici nekdanjega slovenskega odličnega športnika Lorgerja, 40. slovenski psiholog in politik (Hubert), 42. ime pevke Turner, 43. zavitek, omot, 45. indijski hrast, 46. shramba za stare knjige in listine v sinagogi, 48. Edom, 49. kamnit zobec na vrhu trdnjave, 50. reka na skrajnem severovzhodu Rusije, 51. slast, apetit, 53. reka ob nemškem mestu Emden, 54. vojaška zveza, 55. Vojvodinec, 56. merska enota za zračni tlak, 57. reklamni posnetek predmeta, 59. danski otok, 60. večja motika, ravnica, 61. grško janeževo vinsko žganje, 62. vodne smuči, 65. kemični znak za element natrij, 66. silovit tropski vihar, 67. gomila, 68. žlebasta vdolbina za spravljanje lesa do gozdne cesta, 70. avtomobilska oznaka Krškega, 71. sorta ozimne pšenice, 73. kraj na severnem obronku Fruške gore ob Donavi, 75. rimski pozdrav, 77. hitro hlapljiva tekočina prjetnega vonja, narkotično sredstvo, 80. ruski politik, žrtev Stalinovega terorja (Alesander Petrovič, 1877-1036), 82. slapu podobna izstopajoča stena v starogrških templjih, 83. pisana tropska ptica z zelo ukrivljenim kljunom, ki lahko oponaša glasove, 86. telička, 87. kanadska pisateljica in pesnica (Marie-Claire), 88. oživljanje, 90. umetniški izdelek, delo človeških rok, 92. kar vzbuja sočutje, žalost, 93. mostovž, pomol.
Navpično: 1. živa vsebina celice, 2. ugasli vulkan na japonskem otoku Honšu (3036m), 3. gospod v dalmatinskem in istrskem okolju, 4. himalajska koza, 5. začetnici slovenskega pisatelja Vodnika, 6. daljše pripovedno delo, 7. duhovnik, ki ga imenuje škof za cerkvenega svetovalca, 8. kemični simbol za element aluminij, 9. ptica ujeda, 10. Tolstoj e va j unakinj a, 11. v morje štrleč del kopnega, 12. Cankarjev roman, 13. italijanski skladatelj (Telice, 1560-1614), 14. vrhnja plast tal, ki vsebuje razkrojene organske snovi, 15. vrsta tiskalnega stroja, 16. slovenska operna pevka in glasbena pedagoginja (Ksenija), 17. grški didaktični pesnik, 20. kemični simbol za element radij, 23. arktični tjulenj, 24. kratica humanitarne organizacije, 27. cent, 29. perzijska kraljica, 30. gorski hrbet, 33. pesem, 35. Aškerčeva socialna pesem, 37. južnoameriška kukavica, 38. javna prireditev, 39. nemški pesnik (Friedrich von, 1591-1635), 41. grški polotok, 44. grški polbog, Poluksov brat, 46. drnec, 47. zrakoplovstvo, 49. ameriški gangster, šef Chicaga (Al, 1899-1947), 50. manjša puška s krajšo cevjo, 52. amputirani ud, 54. semenj, trg, 55. ime slovenskega fizika Čermelja, 56. jezero v Etiopiji, 58. jelenovo oglašanje, 60. ameriški mikrobiolog, kije uvedel cepljenje proti otroški paralizi (Jonas), 62. samstvo, 63. spodnji del stiskalnice, 64. mesto v Ukrajini, 66. šestina kroga, 69. ime za Palestino pred naselitvijo Židov, 70. sprimek snega, 72. avtomobilska oznaka Novega Sada, 74. reka v Franciji, 76. mednarodni izraz za vzhod, 78, pokrajina v Grčiji, 79. pesniški stik, 81. avtomobilska oznaka Rijeke, 82. grška črka, 84. duhovit domislek, 85. ime pianista Bertonclja, 87. pecelj pri gobi, 89. reka v Rusiji, pritok Kame, 91. kemični simbol za element talij.
Dimitrij Grlj
REŠITEV JUNIJSKE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. HRAST, 6. VSEBINA, 13. RALKA, 14. ARHIMED, 15. SKALP, 16. L(UDVIK) O(LAS), 17. KAČA, 18. NAIROBI, 21. MAN, 22. T(OMAŽ) R(ODE), 24. DEŽ, 25. OBA, 27. K(AREL) A(NČERL), 28. RIM, 30. SESTAVA, 33. ŠLEM, 35. N(IKOLA) T(ESLA), 36. DARDA, 39. AKTOVKA, 41. ANAIS, 42. REZIJAN, 43. NTIMA.
NAVPIČNO: 8. E(DVARD) H(OFFER), 40. V(ESNA) J(EVNIKAR)
v		NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za rešitev junijske križanke prejme:	—
	MARIJA BARBIŠ, Maistrova 6, ILIRSKA BISTRICA	
Čr		ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”!		u
Za vse, ki bi nam radi pisali:
sneznik@kabelnet.net
Še vedno pričakujemo vaše fotografije za rubriko foto utrinki. Pišite nam, poleti se marsikaj dogaja.
9
OKREPČEVALNICA
TRNOVO
Tel.: 05/714 12 07, 041/424 974
Vabimo vas na teraso, kjer vam bomo postregli jedi z žara, hamburgerje ...
Ter sladoledne dobrote na kraju:
Sladoledna kupa " Sadna kupa
*	Ledena kava
*	Frape
lupa
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 20. AVGUSTA 2005 na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado:
VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU
raaUfi)
GOSTIŠČE - PRENOČIŠČE Tel.: 05/714 15 17
Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13°”- 1930 in torek 700- 13 0 tel. 714 22 30, 714 11 98©
Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14°°- 2030 in sreda T- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01©
REZANA POLIURETANSKA PENA
Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.:	05/783-62-10 centrala
05/783-62-11 direktor Fax:	05/783-63-20
GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net
OBČINA ILIRSKA BISTRICA OBČINSKI SVET
Na podlagi 108. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS, št. 12/96, popravek UL RS, št. 23/96 in UL RS, št. 64/01, 108/02, 34/03, 79/03 in 65/05), 17. člena Zakona o vrtcih - uradno prečiščeno besedilo (UL RS, št. 113/03), Odredbe o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (UL RS, št. 57/97, popravek UL RS, št. 59/97, UL RS št. 40/99, popravka UL RS, št. 13/00 in 32/00, UL RS, št. 116/00 in 29/02) ter 16. člena Statuta občine Ilirska Bistrica (Uradne objave št. 18/95,18/97,30/98, UL RS, št. 31/99), je Občinski svet občine Ilirska Bistrica na 25. seji dne 22.07.2005 sprejel
SKLEP
O SOGLASJU K SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST V ENOTAH VRTEC PRI OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA,
OŠ JELŠANE, OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŽAK, OŠ PODGORA KUTEŽEVO,
OŠ RUDOLFA UKOVIČA PODGRAD IN OŠ RUDIJA MAHNIČA-BRKINCA PREGARJE
I.
Sistemizacija delovnih mest v enotah vrtcev pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, OŠ Jelšane, OŠ Toneta Tomšiča Knežak, OŠ Podgora Kuteževo, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad in OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje, se oblikuje na predlog ravnateljev in na podlagi določb Odredbe o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje ter dejansko ugotovljenih potreb, ki izhajajo iz zaključka vpisa otrok v programe predšolske vzgoje v šolskem letu 2005/2006 in stanja na dan 01.07.2005.
Sistemizacija delovnih mest zagotavlja potrebe po predšolski vzgoji otrok v naslednjih oddelkih:
a)	OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica:
-2 starostno homogenih oddelkih prvega starostnega obdobja - celodnevni program s sočasno prisotnostjo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v oddelku v trajanju 6 ur,
-1 starostno homogenem oddelku drugega starostnega obdobja /3-4 letniki/
-	celodnevni program s sočasno prisotnostjo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v oddelku v trajanju 4 ure,
-1 starostno heterogeni oddelek drugega starostnega obdobja - poldnevni program s sočasno prisotnostjo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v oddelku v trajanju 2 uri,
-1 starostno heterogeni oddelek dmgega starostnega obdobja - poldnevni program brez sočasne prisotnosti vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v oddelku,
-	3 starostno homogenih oddelkih drugega starostnega obdobja/4-6 letniki/
-	celodnevni program s sočasno prisotnostjo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v oddelku v trajanju 4 ure.
b)	OŠ Jelšane:
-	1 starostno kombiniranem oddelku - celodnevni program s sočasno prisotnostjo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v oddelku v trajanju 5 ur.
c)	OŠ Toneta Tomšiča Knežak:
-1 starostno heterogenem oddelku drugega starostnega obdobja - celodnevni program s sočasno prisotnostjo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v oddelku v trajanju 4 ure.
d)	OŠ Podgora Kuteževo:
-	1 starostno kombiniranem oddelku - celodnevni program s sočasno prisotnostjo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v oddelku v trajanju 5 ur.
e)	OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad:
-1 starostno heterogenem oddelku prvega starostnega obdobja- celodnevni program s sočasno prisotnostjo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v oddelku v trajanju 6 ur.
-	1 starostno kombiniranem oddelku - celodnevni program s sočasno prisotnostjo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v oddelku v trajanju 4 ure,
f)	OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje:
-	1 starostno kombiniranem oddelku - celodnevni program s sočasno prisotnostjo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v oddelku v trajanju 4 ure.
V oddelke s celodnevnim programom se lahko vključujejo otroci, ki so vključeni v poldnevni program v trajanju 6 ur.
II.
V enoti vrtec pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica se sistemizira naslednja delovna mesta :
NAZIV DELOVNEGA MESTA	OBSTOJEČE	NOVO
POMOČNIK RAVNATELJA(ICE) - VODJA ENOTE	0,50	0,50
VZGOJITEU(ICA)	8,00	8,00
SVETOVALNI DEIAVEC(KA)	0,50	0,50
POMOCNIK(CA) VZGOJITEUA(ICE)	7,50	7,00
ADMINISTRAT1VNO-RAČUNOVODSKI DELAVEC (KA)	1,00	1,00
KUHAR(ICA)	2,00	2,00
KUHAR(ICA) - POMOCNIK(CA)	1,00	1,00
DELAVEC(KA) V PRALNICI	0,50	0,50
ČISTILEC(KA)	2,00	2,00
HISNIK(CA) - VZDRZEVALEC(KA)	1,00	1,00
DEFEKTOLOG	0,37	0,45
STALNI SPREMLJEVALEC(KA)	1,75	1,75
SKUPAJ	26,12	25,70
Svetovalni delavec opravlja dela in naloge za vse enote vrtcev v občini.
Delovna mesto stalnih in občasnih spremljevalcev otrok s posebnimi potrebami, ki so uvedena na podlagi odločb o razvrščanju, se sistemizirajo
za čas veljavnosti odločb oz. do zaključka postopka preverjanja odločb po uradni dolžnosti, v kolikor do prenehanja veljavnosti odločb ni bila izdana nova odločba. Potreba po delovnem mestu preneha z izpisom otroka iz programa predšolske vzgoje. Delovna mesta se sistemizirajo v obsegu polne zaposlitve za celodnevni program in 0,75 delovnega mesta za poldnevni program.
Delovno mesto defektologa in specialnega pedagoga za delo z otroki s posebnimi potrebami, ki so uvedena na podlagi odločb o razvrščanju, se sistemizirajo za čas veljavnosti odločb oz. do zaključka postopka preveijanja odločb po uradni dolžnosti, v kolikor do prenehanja veljavnosti odločb ni bila izdana nova odločba. Potreba po ustreznem deležu delovnega mesta preneha z izpisom otroka iz programa predšolske vzgoje.
Delovno mesto hišnika je sestavljeno iz 0,5 za potrebe VVE in 0,5 za prevoz hrane iz centralne kuhinje pri OŠ A. Žnideršiča Ilirska Bistrica (Rozmanova ul.) v razdelilne kuhinje VVE pri OŠ A. Žnideršiča (Vilharjeva ul.) in OŠ D. Kette Ilirska Bistrica.
III.
V enoti vrtec pri OŠ Jelšane se sistemizira naslednja delovna mesta
NAZIV DELOVNEGA MESTA	OBSTOJEČE	NOVO
VZGOJITELJ(ICA)	1,00	1,00
POMOČNIKI CA) VZGOJITELJA(ICE)	1,00	1,14
ADMIN1STRATIVNO-RAČUNOVODSKI DELAVEC (KA)	0,20	0,20
KUHAR(ICA)	0,50	0,50
SKUPAJ	2,70	2,84
Delovna mesto defektologa in specialnega pedagoga za delo z otroki s posebnimi potrebami, ki so uvedena na podlagi odločb o razvrščanju, se sistemizirajo za čas veljavnosti odločb oz. do zaključka postopka preveijanja odločb po uradni dolžnosti, v kolikor do prenehanja veljavnosti odločb ni bila izdana nova odločba. Potreba po ustreznem deležu delovnega mesta preneha z izpisom otroka iz programa predšolske vzgoje.
IV.
V enoti vrtec pri OŠ Toneta Tomšiča se sistemizira naslednja delovna mesta
NAZIV DELOVNEGA MESTA	OBSTOJEČE	NOVO
VZGOJITEIJ(ICA)	1,00	1,00
POMOČNIK(CA) V ZGO J1T ELJ A (ICE)	1,00	1,00
KUHAR(ICA)	0,50	0,50
SKUPAJ	2,50	2,50
V.
V enoti vrtec pri OŠ Podgora Kuteževo se sistemizira naslednja delovna mesta:
NAZIV DELOVNEGA MESTA	OBSTOJEČE	NOVO
VZGOJII ELJ(ICA)	2,00	2,00
POMOČNIK(CA) VZGOJITELJA(ICE)	0,00	0,14
ADMINISTRATIVNO-RAČUNOVODSKl DELAVEC (KA)	0,10	0,10
KUIIAR(ICA)	0,50	0,50
SKUPAJ	2,60	2,74
VI.
V enoti vrtec pri OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad se sistemizira naslednja delovna mesta :
NAZIV DELOVNEGA MESTA	OBSTOJEČE	NOVO
VZGOJITEU(ICA)	2,00	2,00
POMOČNIK(CA) VZGOJITEUA(ICE)	2,16	2,00
KUHAR(ICA)	1,00	1,00
ČISTILEC(KA)	0,50	0,50
STALNI SPREMI JEVALEC(KA)	0,00	1,00
SKUPAJ	5,66	6,50
Delovno mesto stalnega spremljevalca otroka s posebnimi potrebami, kije uvedeno na podlagi odločbe o razvrščanju, se sistemizira za čas veljavnosti odločb oz. do zaključka postopka preverjanja odločb po uradni dolžnosti, v kolikor do prenehanja veljavnosti odločbe ni bila izdana nova odločba. Potreba po delovnem mestu preneha z izpisom otroka iz programa predšolske vzgoje. Delovno mesto se sistemizira v obsegu polne zaposlitve za celodnevni program in 0,75 delovnega mesta za poldnevni program.
Delovna mesto defektologa in specialnega pedagoga za delo z otroki s posebnimi potrebami, ki so uvedena na podlagi odločb o razvrščanju, se sistemizirajo za čas veljavnosti odločb oz. do zaključka postopka preveijanja odločb po uradni dolžnosti, v kolikor do prenehanja veljavnosti odločb ni bila izdana nova odločba. Potreba po ustreznem deležu delovnega mesta preneha z izpisom otroka iz programa predšolske vzgoje.
VII
V enoti vrtec pri OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje se sistemizira naslednja delovna mesta:
NAZIV DELOVNEGA MESTA	OBSTOJEČE	NOVO
VZGOJITELJ(ICA)	1,00	1,00
POMOČNIK(CA) VZGOJITEUA(ICE)	1,00	1,00
KUHAR(ICA)	0,10	0,10
SKUPAJ	2,10	2,10
VIII.
Sistemizacija stopi v veljavo z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Ilirska Bistrica.
Sistemizacija posamezne enote vrtca je veljavna , dokler je oblikovano število oddelkov in struktura dnevnih in poldnevnih programov nespremenjeno glede na drugi odstavek I. člena tega sklepa.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k sistemizaciji delovnih mest
v enotah vrtec pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, OŠ Jelšane, OŠ
Toneta Tomšiča Knežak, OŠ Podgora Kuteževo, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad in OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje, št. 64000-0001/2003-240 z dne 02.10.2003.
Številka: 64-12/2005 Datum: 22.07.2005
ŽUPAN
Anton Šenkinc, univ. dipl. ekon., 1. r.
OBČINA ILIRSKA BISTRICA OBČINSKI SVET
Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS, št. 12/96, popravek UL RS, št. 23/96 in UL RS, št. 64/01,108/02,34/03,79/03 in 65/05), 14., 16. in 20. člena Zakona o vrtcih
-	uradno prečiščeno besedilo (UL RS, št. 113/03) ter 16. člena Statuta občine Ilirska Bistrica (Uradne objave št. 18/95,18/97,30,98, UL RS, št. 31/99), je Občinski svet občine Ilirska Bistrica na 25. seji dne 22.07.2005 sprejel
SKLEP
O ORGANIZACIJI PREDŠOLSKE VZGOJE V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
I.
Javno službo predšolske vzgoje v Občini Ilirska Bistrica opravljajo enote vrtcev pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, OŠ Jelšane, OŠ Toneta Tomšiča Knežak, OŠ Podgora Kuteževo, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad in OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje.
Občina Ilirska Bistrica kot ustanovitelj javnih zavodov na področju predšolske vzgoje se zavzema za enakomeren razvoj vseh delov občine in podpira oblikovanje programov predšolske vzgoje v vseh krajih, kjer deluje osnovna šola.
II.
a)	Enota vrtca pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica izvaja naslednje programe predšolske vzgoje:
-	Dnevni program predšolske vzgoje otrok prvega starostnega obdobja
-	Dnevni program predšolske vzgoje otrok drugega starostnega obdobja
-	Poldnevni program predšolske vzgoje otrok prvega starostnega obdobja
-	Poldnevni program predšolske vzgoje otrok drugega starostnega obdobja
b)	Enota vrtca pri Jelšane izvaja naslednje programe predšolske vzgoje:
-	Dnevni program predšolske vzgoje otrok prvega in drugega starostnega obdobja v kombiniranem programu
-	Poldnevni program predšolske vzgoje otrok prvega in drugega starostnega obdobja v kombiniranem programu
c)	Enota vrtca pri OŠ Toneta Tomšiča Knežak izvaja naslednje programe predšolske vzgoje:
-	Dnevni program predšolske vzgoje otrok drugega starostnega obdobja
-	Poldnevni program predšolske vzgoje otrok drugega starostnega obdobja
d)	Enota vrtca pri OŠ Podgora Kuteževo izvaja naslednje programe predšolske vzgoje:
-	Dnevni program predšolske vzgoje otrok prvega in drugega starostnega obdobja v kombiniranem programu
-	Poldnevni program predšolske vzgoje otrok prvega in drugega starostnega obdobja v kombiniranem programu
e)	Enota vrtca pri OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad izvaja naslednje programe predšolske vzgoje:
-	Dnevni program predšolske vzgoje otrok prvega starostnega obdobja,
-	Poldnevni program predšolske vzgoje otrok prvega starostnega obdobja
-	Dnevni program predšolske vzgoje otrok prvega in drugega starostnega obdobja v kombiniranem programu
-	Poldnevni program predšolske vzgoje otrok prvega in drugega starostnega obdobja v kombiniranem programu
f)	Enota vrtca pri OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje izvaja naslednje programe predšolske vzgoje:
-	Dnevni program predšolske vzgoje otrok drugega starostnega obdobja
-	Poldnevni program predšolske vzgoje otrok drugega starostnega obdobja
III.
Dnevni programi predšolske vzgoje v Občini Ilirska Bistrica trajajo devet ur.
Poldnevni programi predšolske vzgoje v Občini Ilirska Bistrica trajajo šest ur.
Enota vrtca pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica ima urejen podaljšani obratovalni čas 10,5 ur, za en oddelek pa urejen dodatno podaljšani obratovalni čas 11,30 ur.
Enota vrtca pri OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad ima za en oddelek urejen podaljšani obratovalni čas 10 ur.
IV.
Za šolsko leto 2005/06 se v VVE pri OŠv Jelšane in VVE pri OŠ Podgora Kuteževo omej i vpis v kombinirana oddelka in sicer na največ 19 vključenih otrok, kar pomeni da se zgornji normativ 17 otrok poveča za fleksibilni normativ dveh otrok, ob upoštevanju določil, da je lahko v oddelek vključenih največ 7 otrok prvega starostnega obdobja.
Starši, katerim bo odklonjen vpis otroka v VVE pri OŠ Jelšane in OŠ Podgora Kuteževo lahko vpišejo otroke v VVE pri OŠ A. Žnideršiča Ilirska Bistrica. Fleksibilni normativ povečanja naj višjega števila vključenih otrok za največ dva otroka se za šolsko leto 2005/06 uveljavi v enotah vrtcev pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, OŠ Jelšane in OŠ Podgora Kuteževo.
v.
Enote vrtcev vpisujejo otroke v programe predšolske vzgoje iz 1. člena tega sklepa za naslednje šolsko leto v mesecu maju tekočega šolskega leta, izjemoma pa lahko starši vpisujejo otroke tudi med letom, v kolikor so v oddelkih še prosta mesta. Vpis se zaključi zadnji delovni dan v mesecu maju.
Občina Ilirska Bistrica kot ustanoviteljica javnih zavodov iz I. točke tega sklepa lahko omeji vpis v programe predšolske vzgoje, tako kvantitativno (število oddelkov) kakor tudi strukturno (dnevni in poldnevni programi), v kolikor se stanje oddelkov in vključenih otrok bistveno spremeni oz. presodi, da bi z omejitvijo vpisa zagotovila bolj ekonomično izvajanje javne službe.
VI.
V primeru, daje število otrok v oddelkih manjše od števila, ki je določeno kot najvišji normativ za oblikovanje posamezne vrste oddelka, Občina Ilirska Bistrica vrtcu zagotavlja sredstva v višini cene programa brez živil za število otrok, ki predstavlja razliko med dejanskim številom otrok v oddelku in najvišjim normativnim številom.
VII.
Javni zavodi, ki opravljajo dejavnost predšolske vzgoje v Občini Ilirska Bistrica, so dolžni v roku 15 dni od nastale spremembe predložiti obrazloženo pobudo za ponovno obravnavo Sklepa o organizaciji predšolske vzgoje v Občini Ilirska Bistrica in Sklepa o soglasju k sistemizaciji delovnih mest v enotah vrtec pri OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, OŠ Jelšane, OŠ Toneta Tomšiča Knežak, OŠ Podgora Kuteževo, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad in OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje v primeru, da se z zaključkom vsakoletnega majskega vpisa izkaže potreba po spremembi števila oblikovanih oddelkov ali po spremembi oblike posamičnega oblikovanega oddelka ter v primeru, ko se število vključenih otrok spremeni v tolikšni meri, daje v oddelek vključenih manj kot polovica otrok od zgornjega normativa za oblikovanje oddelka.
VIII.
Sklep stopi v veljavo z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Ilirska Bistrica.
VIII.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o organizaciji predšolske vzgoje v Občini Ilirska Bistrica, št. 64000-0002/2003-240 z dne 02.10.2003.
Številka: 64-12/2005 Datum: 22.07.2005
ŽUPAN
Anton Šenkinc, univ. dipl. ekon.
Trgovina
TARSELd o o
Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588
ZENA TAKO NIZKE CENE NUDIMO SE^fPOPUST NA VSE ŠOLSKE POTREBŠČINE IN NA TEKSTIL
ČEBELARSTVO TARSEL DOMAČI CVETLIČNI MED... 1.000 SIT
CVETNI PRAH........750 SIT
PR0P0LIS...........520 SIT
11S-1S19-S® / frC6-Z£9-I*0 i"t@4
MJidvu livsmunn 2 o An m situas ‘ vfupvjSti ‘nfnpojj
■udov 0009 ‘9/Z nAafu9iqsff Uzdojf |||
8£l-6Z8-lH) m -	a j^uoui ut jasiAjas
isndOd hsniaoj.09 -
4S3jqo Z3jq !>|Ojqo + 6o|od -
im e-i) OT -
•.oPopojd
■ \	
	
	
$	
OlUOSBUBd
mjs&>
od ponedeljka d
Dom na Vidmu
Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344
ODPRTO:
od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00
m	VIDEO TOP 10
■	1. ALEXANDER - zgodovinski
■	2. CONSTANTINE - grozljivka
■	3. PO SONČNEM ZAHODU - akcija
■	4. FENIKSOV LET-akcija
■	5. NOVA AUDICIJA SARAJEVO - yu
■	6. REZILO 3-grozljivka
■	7. ELIMINATOR-akcija e 8. STRANPOTI-komedija m 9. NADLEŽNEŽ-komedija
u 10. NAVIJAŠKA NORIJA - komedija
Primož Valenčič s.p.
Titov trg 10, ILIRSKA BISTRICA
Tel:t386(0)5171 -00-007, email:prival@kabelnet.net |
PLAMING
Plaming,
tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si
7>e.
* S ...;
K VAM PRIHAJA POLNA HIŠA GOSTOV, ORGANIZIRATE MORATE PIKNIK ZA 50 LJUDI, PRIPRAVITI MORATE LEP NAREZEK ZA
SODELAVCE...PA SAMI NE VESTE
KAKO IN KAJ.
POKLIČITE ME IN SKUPNO BOMO REŠILI VSAK VAŠ PROBLEM, PRIDEM NA DOM, SVETUJEM IN PRIPRAVIM VSE POTREBNO. NA VAS JE LE DA STE DOBER GOSTITELJ PRIPRAVA HRANE RIHARD BAŠA S.P.
031-209-629
PODJETJE ZA MODERNO
Intel’Praded*
Integrator
IW»
TEHNOLOGIJO do.o.
NOVO! Nakup računalnikov in opreme na obroke! Vabljeni na brezplačno testiranje kabelskega interneta!
tmi
Svetovanje
Servis računalniške opreme Vzdrževanje in postavitev računalniških mrež Prodaja računalniške opreme Registracija domen
Postavitev in gostovanje spletnih strani Vse na enem mestu Od ponedeljka do petka od 8 do 16!
m
SONY
Prestigio
Partner*
i£>
Madd d.o.o. Vojkov drevored 28 Ilirska Bistrica tel.: 05 710 14 98 fax: 05 710 14 99 e-mail: info@madd.si http://www.madd.si
Microsoft
^ symantec.
v SPOMIN
(28.7.2004-28.7. 2005)
DRAGI NEJC!
»Čudno, kako boli, kadar se prijatelj preseli -za seboj pusti le tišino.« (Pam Brown)
Odkar si se od nas preselil za večno v »svoj drugi svet«, dragi Nejc, mineva že leto dni. Zdi se nam, kot da sploh nisi odšel za vedno, kot da se to sploh ni zgodilo. Mi še vedno čakamo, da boš poklical, se oglasil in prekinil to ubijajočo tišino. Vsi si to želimo in se s tem tolažimo pred kruto resnico. Ob misli nanjo je naša bolečina večja, praznina globlja. Zavedamo se, da bo enkrat za vse tako. Pri tem smo nemočni, ne moremo si pomagati, lahko le cenimo to življenje, ki nam je dano, skušamo ga kvalitetno preživeti - tako bi želel tudi TI.
Ti si znal živeti in uživati...
Z nami si vedno v mislih in še naprej te bomo čakali.
Radi te imamo in obljubljamo, da te bomo vedno obiskovali!
Tvoji prijatelji Sandi, Daniel, Andreja in Tamara
Zarečje, II. Bistrica, 28. julija 2005
s>&m&
14
<
NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O.
$> □ = D ° D (STŽ7 o D EM]
■'TstofV5'
GOSTILNA s prenočišči
m m h i
• 7 Ema Deželak s.p.
r’ Dolenje 64, 6254 Jelšane
tel.: +386 fd)5/7<-42-648.
........

us
"'/rT'-'

jr l®l
TELES
TELES, telekomunikacije, d.o.o.
Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica
POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE
OD 16. 06. 2005 DO 15. 07. 2005
Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 23 kaznivih dejanj, od tega 10 kaznivih dejanj tatvine, 2 kaznivi dejanji vloma in 1 kaznivo dejanje poskusa vloma, 2 kaznivi dejanji ponarejanja denarja, 2 kaznivi dejanji poškodovanja javnih naprav, poškodovanja tuje stvari, 2 kaznivi dejanja ogrožanja varnosti. Policisti so obravnavali še po eno kaznivo dejanje ponarejanja listin, povzročitve lahke telesne poškodbe, poškodovanja tuje stvari, kršitve nedotakljivosti stanovanja in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti. Obravnavali so tudi eno kaznivo dejanje Prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja države, kjer so zalotili storilca, ki je v R Slovenijo iz R Hrvaške ilegalno pripeljal skupino sedmih ilegalnih prebežnikov, ter zoper njega podali kazensko ovadbo.
Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 26 oseb, katere so v R Slovenijo vstopile ilegalno. Večina jih je bila obravnavanih v hitrem postopku pri prekrškovnem organu in so bili po končanih postopkih izročeni hrvaškim mejnim organom, nekaj pa jih je zaprosilo za azil in so bili nastanjeni v azilnem domu v Ljubljani.
V navedenem obdobju so bile obravnavane 4 kršitve javnega reda in miru. Zoper 3 kršitelje so bili podani obdolžilni predlogi in se bodo kršitelji srečali s sodnikom. V enem primeru pa je bil kršitelju izdan plačilni nalog zaradi kršitve Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
V	prostoru za pridržanje seje znašel tudi državljan Češke, kateremu so policisti zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola odredili preizkus z alkotestom, ta pa je pokazal 1,16 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, krepko čez dovoljeno mejo, in je kljub prepovedi policistov z vožnjo nadaljeval. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola in nedostojnega vedenja do policistov je bil zoper njega podan obdolžilni predlog in se bo zagovarjal pri sodniku.
Policisti so obravnavali še 1 požar, v katerem j e zagorel traktor, v 1 primeru pa je bilo po prijavi občanov najdeno neeksplodirano eksplozivno telo italijanske izdelave iz II. svetovne vojne. Obravnavali so tudi 2 dogodka, ko je, po vsej verjetnosti, medved pokončal ovce.
V	navedenem obdobju seje na območju naše policijske postaje pripetilo 29 prometnih nesreč, od tega 9 prometnih nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami in 18 prometnih nesreč, v katerih je nastala samo materialna škoda. V enem primeru j e povzročitelj prometne nesreče s kraja pobegnil in so ga policisti kmalu izsledili. Zoper vse kršitelje bo podan obdolžilni predlog in se bodo srečali s sodnikom.
Kljub dobrim prometno varnostnim razmeram v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa moramo žal poročati o prometni nesreči, v kateri sta dve osebi umrli. Do navedene prometne nesreče je prišlo v naselju Gornja Bitnja pri križišču za Ratečevo Brdo, ko je voznik iz okolice Ilirske Bistrice trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil družine iz Kranja. Pri tem j e voznik osebnega avtomobila kranjskega registrskega območja zaradi teže poškodb umrl na kraju, njegova 15 letna hči pa po prevozu v ljubljanski klinični center. Sopotnik in sopotnica v navedenem vozilu sta zadobila hude telesne poškodbe, medtem ko je povzročitelj v prometni nesreči zadobil lahke telesne poškodbe.
Policisti so dodatno obravnavali še 7 poškodovanj motornih vozil na parkirišču in 3 povoženja divjadi.
POSEBNA OPOZORILA:
Kljub temu, da vreme ni nič kaj poletno, smo že globoko zakorakali v turistično sezono. To se kaže predvsem na povečanem prometu skozi naše mesto. Ker s prvim avgustom prihaja še en močnejši val turistov, ki bodo prehajali naše območje, vse občane, predvsem pa udeležence v cestnem prometu pozivamo k strpnosti.
Glede na poslabšanje prometne varnosti, ne samo na območju naše policijske postaje, ampak tudi na širšem območju policijske uprave Postojna, ponovno pozivamo vse udeležence v prometu, da spoštujejo prometne predpise, hkrati pa vas obveščamo, da bodo policisti povečali nadzor nad udeleženci v cestnem prometu ter zoper kršitelje striktno ukrepali. Prav tako pozivamo vse udeležence v cestnem prometu, da ne sedajo za volan pod vplivom alkohola.
Zdaj pa še malo k prijetnejši temi. Tako kot vsako leto se bo tudi letos zadnji vikend v mesecu odvijala že 11. tradicionalna mednarodna gorsko hitrostna dirka PETROL-FERRARI2005. Vse obiskovalce pozivamo, da ob priliki ogleda dirke poskrbijo za lastno varnost, tako da se ne izpostavljajo nevarnostim in striktno upoštevajo navodila organizatorja in varnostnikov na sami prireditvi oz. ob progi. Pri tem vam želimo obilo užitkov ob izparevanju bencinskih hlapov in ob postavljanju morebitnih novih rekordov proge.
ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO.
Božidar ŠTEMBERGER
KOMANDIR POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II
Brezplačni mali oglasi
PRODAM
Prodam rotacijsko kosilnico AGROMEX FUTURA 5,5 KM, širina reza 50 cm, 1 leto, malo rabljena. Tel.: 041/484 171
Prodam zidano vikend hišico na Malih Sviščakih; 42 m2.
Tel.: 031/618 878 (zvečer)
V	Novokračinah prodam parcelo za vikend ali čebelnjak - asfalt, voda in elektrika v neposredni bližini.
Tel.: 041/739 829
Prodam parcelo v Jelšanah (1500 m2) primerno tudi za gradnjo.
Tel.: 041/590 793
Prodam bočno kosilnico za traktor IMT 627,3. Tel.: 031/381 896
Prodam 6 m3 suhih jelovih desk.
Tel.: 78 85 552 '
Ugodno prodam 3 kolesa.
Tel.: 71 45 704
Prodam moško gorsko kolo Special-ized Hard rock oprema Deore/Alivio, vilice z regulacijo, plus ostala oprema. Tel.: 031/339 204.
Na Jurčičevi 18 v Ilirski Bistrici adaptiramo 4 stanovanja, tri v velikosti 50 m2 in eno 70 m2. Interesenti pokličite na 041/740 583; možnost dogovora o razporeditvi prostorov.
Prodam ovčji gnoj. Tel.: 041/928 823
Prodam zazidljivo parcelo velikosti 2600 m2 za gostilno Gril Danilo (v celoti ali po polovicah). Informacije po telefonu 031/672 050
Naprodaj je elitna stavbna parcela v Podgradu (PŠT 233/1), imenovana Bobišče. Ža dodatne infermacije pokličite na tel. št. 05/71 00 860 (ob delavnikih med 9. in 13. uro)
Prodam nov DVD predvajalnik, Philips 625. Cena je 15.000 SIT.
Tel.: 041/333 417
Prodam diatonično harmoniko Zupan Alpe III D, CFB duri, kot nova.
Tel.: 041/ 961 470
Prodam kuhinjo Lipa - slonokoščene barve in belo otroško spalnico.
Tel.: 051/257 199
Prodam veliki nemško slovenski slovar (Debenjak).
Tel.: 05/71 44 174 (po 17. uri)
Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan, prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure.
Prodam pomivalni vgradni stroj Candy.
Tel.: 05/ 71 45 704
Prodam 3-tonsko vitlo za drva.
Tel.: 05/753 03 87
Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka
Ugodno prodam kabelsko za stanovanje.
Tel.: 070/450 033
V	Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/ 714 50 53
Prodam novo UKV radijsko anteno. Tel.: 040/640 429
KUPIM
V Ilirski Bistrici ali bližnji okolici kupim hišo. Tel.: 71 41 837
Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici ali okolici. Tel.: 051/419 11
Kupim dvosobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/799 891
Kupimo hišo v okolici II. Bistrice.
Tel.: 040 22 99 99
Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520
Kupim vikend na Sviščakih ali okolici. Tel.: 041/741 298
Kupim dvosobno stanovanje, po možnosti z otroško sobo, v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/ 609 813
Se želite znebiti še voznega starega Vuga, Lade ali katrce (R4)? Pokličite za dogovor!
Tel.: 040/650 650
Kupim rabljeni strešni okni - 2 kosa. Tel.: 041/616 411
Kupim sadilec za krompir.
Tel.: 05/ 678 52 09 - po 20.00 uri
Stare razglednice krajev (vasi, mest) in stare knjige kupim.
Tel.: 05/788 00 33
ODDAM
Oddamo polsovni prostor, 50 m2. Informacije po tel.: 71 45 704
Ugodno oddam v najem diskoteko ‘‘Pink Floyd” v Ilirski Bistrici.
Tel.: 041/796 610
Oddamo lokal ob glavni cesti (Bazoviška), primeren za vsako obrt. Tel.: 031/837 981
V	najem oddamo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o.
Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411
NAJAMEM
V	Ilirski Bistrici vzamem v najem opremljeno garsonjero ali manjše enosobno stanovanje. Tel.: 031/232 665
Za daljše obdobje najamem stanovanje ali staro hišo na relaciji Ilirska Bistrica - hrvaška meja.
Tel.: 031 / 548 261
V	najem vzamem stanovanje ali garsoniero v Ilirski Bistrici.
Tel.: 051/412 969
5,1 x 7,6 cm 1 0,7 x 7,6 cm 1/4 STRANI 1/2 STRANI CELA STRAN
V	najem vzamem garsoniero ali enosobno stanovanje. TAKOJ.
Tel: 031 /481 851
Najamem 2-sobno stanovanje v Ilirski Bistrici.
Tel:031 682 135 ali 031 667 523
V	najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v Ilirski Bistrici.
Tel.: 031/344 411
ŽIVALI
Male pasemske živali, svilene kokoši, aurokane, nosijo jajca z zeleno lupino, race, muflone, štajerske kokoši prodamo! Tel.: 041 564749
Hišni ljubljenčki - prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni. Možna tudi dostava na dom. Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109
STORITVE
Pomlad je tu - vi pa nimate časa za generalno čiščenje stanovanja. Nudim vam pomoč - lahko z lastnimi pripomočki. Tel.: 05/788 51 21
Kvalitetno inštruiram matematiko, fiziko in kemijo. Tel.: 031/542 586
Nudim klasično in športno masažo celega telesa pri vas na domu. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 031/ 624 456
Kvalitetno inštruiram matematiko, fiziko in kemijo. Tel.: 72 10 888
Poučevanje v popoldanskih urah -matematika, fizika, računalništvo. Tel.: 71 41 781
Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini.
Tel.: 040/378 888 Patricija
Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda.
Tel.: 040/805 266
Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila.
Tel.: 040/640 429
Inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole.
Tel.: 05/714 43 84
DELO
Delo (v Postojni) dobi izkušen picopek. Tel.: 041/509 229
43-letna gospa, trgovka, čisti, dela v kuhinji, tudi druga podobna dela, v dopoldanskem času; opravljen higienski minimum in varnost pri delu. Tel.: 031/548 261
5.700,00 SIT
-	11.250,00 SIT
-	22.500,00 SIT
-	45.000,00 SIT
-	90.000,00 SIT
V ceno ni vključen 20% DDV.
Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%.
Za večkratno oglaševanje imate 10% popust. Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti: sneznik@kabelnet.net
Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124
CENA OGLASOV JE:
RC - TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Gregorčičeva cesta 2,6250 ILIRSKA BISTRICA tel: 05/710 1 384, e-mail: center.razvoini@siol.net
Koledar prireditev za avgust 2005
Tradicionalno romanje na Soze	Soze	15.8.05 ob 17.uri	župnija II.Bistrica vaščani Soz KET5D Alojzij Mihelčič Harije	05/710 13 78 Iskra Milka
Vaški shod na Topolcu	Topole	7.8.05 ob 13.uri	Kulturno turistično društvo Topole	Janežič Danijel 041/ 676 201
Vljudno vabljeni				
poletne aktivnosti				
Poletno srečanje na Snežniku	Snežnik	13.8.2005 od 7. Ure	PD Snežnik Ilirska Bistrica	05/ 7145 552
Letovanje tabornikov iz podgorskega roda	Bohinj	29.7. -8.8.2005	Društvo tabornikov podgorski rod	Mojca Ul jan 041/ 294 584
ogled gradu Prem (stalna razstava prazgodovinskih gradišč)	grad Prem	vsak dan	TIC Ilirska Bistrica	05/710 1384 05/ 7147 400
ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja	nekdanja ljudska šola Prem	vsak dan	TIC Ilirska Bistrica	05/ 710 1384 05/ 7147 374
Ogled učne poti na Goliče	Jelšane	po dogovoru	05 JelŠane	05/ 788 50 01
Ogled Hodnikovega Mlina v Ilirski Bistrici	Ilirska Bistrica (plač)	po dogovoru	Turistično društvo Ilirska Bistrica	05/7145 280
Informacije, ki jih želite objaviti v koledarju prireditev, pošljite do 18. v mesecu na zgoraj navedeni naslov.
LTO Ilirska Bistrica Mojca Memon svetovalka za turizem
<f>nežnik
časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica.
Cena izvoda je 300,00 SIT.
Naslov uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@kabelnet.net
Ustanovitelj: Borislav Zejnuiovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica
Glavni in odgovorni urednik:
Borislav Zejnuiovič Urednica: Mateja Rotih Uredniški odbor: Laszio Batazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grij, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak, Aleš Zidar in Anica Kocjančič.
Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnuiovič s.p.
Naklada: 1500 izvodov
Nenaročenih člankov ne honoriramo.
Rokopise in fotografije vračamo.
Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347.
NAGRADNA IGRA ■LIRIKE TURIZEM
Last minute center llirike turizem in Snežnik vam podarjata letovanje ob koncu poletja
Nagrada vključuje:
letovanje v Kapelskem hramu 4* za DVE OSEBI, 7 dni polpenzion
(kopanje v notranjem bazenu, 1 x kopanje v Radencih, 1 x kopanje v Banovcih, izlet po Prekmurju, grajska večerja v gradu Negova, degustacija vin v Kapelsko-Radgonski kleti, show cooking)
Odgovor in svoje podatke pošljite na dopisnici na naslov:
Snežnik, Za počitnice llirike turizma, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica.
Žrebanje bo 20. avgusta 2005.
Ime nagrajenca bo objavljeno v avgustovski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti.
r
L
KAPELSKI HRAM se nahaja v: a.) Portorožu	b.) Radencih c.) Kranjski gori
Ime in priimek:___________________________________________________
Ulica, hišna številka:____________________________________________
Poštna številka, kraj:____________________________________________
Podpis:____________________ Davčna št:____________________________
Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva.
~l
J
llirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 ono
Last Minute Center®
www.lastminutecenter.si
Last minute center llirika turizem vas tudi v drugi polovici počitnic vabi na grške otoke, in sicer na Krf ter na najjužnejši otok Jonskega morja, ki so ga Benečani poimenovali »roža vzhoda«, Zakintos. Na Krf za 7 dni že od 69.900,00 SIT z vključenim letalskim prevozom, 7 nočitev z zajtrkom v hotelu s 3 zvezdicami. Na Zakintosu pa lahko preživite 7 nepozabnih dni za isto ceno, 69.900,00 SIT; vključen je letalski prevoz ter 7 x nočitev v apartmajih 3*.
Še vedno vodilna turistična država v Evropi in ena vodilnih v svetu ponuja resnično vse, kar si na svojem oddihu želite. Španija - dežela prečudovitih plaž, skrivnostnih mest, ki se bohotijo s svojo arhitekturo in bogato zgodovino. Last minute center llirika turizem vas v Španijo odpelje z avtobusom iz Ljubljane ali pa se odločite za lasten prevoz. Na Costa Bravi boste v hotelu 3* za 7 dnevni polpenzion odšteli od 76.100 tolarjev. V hotelu Ilirikina Fortuna v Lloret de Marn
pa že od 64.200,00 na osebo v dvoposteljni sobi na osnovi polpenziona. Za tiste, ki si ne želijo le ležanja na plaži, pa smo pripravili pestro ponudbo fakultativnih izletov, ki jih doplačate na kraju samem. To so: celodnevni ogled Barcelone, ogled svete gore Montserrat, flamenko večer v klubu La siesta, viteške igre v srednjeveškem gradu, vinska degustacija in ogled Marinelanda - vodnega parka.
Lahko pa se odpravite tudi na najlepši otok Sredozemlja - Mallorco. Odhodi so vsak četrtek z letalom iz Ljubljane, 7-dnevni paket s polpenzionom v hotelu 3* pa dobite že za 96.900,00 SIT.
Last minute center llirika turizem vas vabi tudi v Tunizijo, v letovišče Hammamet ter na Djerbo. Lahko se odločite za golf počitnice na Djerbi, kjer j e v golf paketu vključen transport golf opreme na letalu ter na relaciji letališče -hotel - letališče. Rezervacija golf paketa je možna le ob rezervaciji namestitve v hotelu Vadiš Maritime & Golf. Ponujamo vam tudi 8-dnevne počitnice in safari Po poteh Ali babe od 135.900,00 SIT ter Veliko tunizijsko turo Zakladi berberov od 123.900,00 SIT.
Poletne počitnice lahko preživite tudi v Turčiji. Last minute center llirika turizem vam ponuja hotele v 4 letoviščih: Antalya, Alanya, Kemer in Side. Tu vam ponujamo 2 Ilirikina kluba, in sicer v klub hotelu Incekum beach 5*, kjer boste za 7 dni ali inclusive plačali od 149.500,00 SIT ter klub hotel Platana alpina 4*, 7 dni ali inclusive že za 117.900,00 SIT.
Last minute center llirika turizem v sodelovanju z organizatorjem letovanja na Hrvaškem vsak teden pripravi Rivino Fortuno in izbere tri do pet hotelov, v katerih letujete po bistveno nižjih cenah. Posebno ugodne so cene za družine. Cena aranžmaja na osnovi polpenziona za dve odrasli osebi in enega otroka do 15 let v dvoposteljni sobi v glavni sezoni je samo 157.900,00 tolarjev, dve odrasli osebi in dva otroka do 15 let pa skupaj plačajo le 214.900,00 tolarjev. Ena odrasla oseba v dvoposteljni sobi pa v glavni sezoni plača le 63.900,00 SIT.
Last minute center llirika turizem in terme Dobrna sta v tem času pripravila dvodnevne, petdnevne in sedemdnevne pakete. V hotelu Vita dvodnevni paket vključuje 2 polpenziona, 1 x Kleopatrino kopel, 1 x sprostitveno aromaterapijo, 1 x pedikuro in 1 x vstop v savna svet in to samo za 33.810,00 SIT. Bolj aktivno lahko preživite počitnice v Rogaški Slatini, kjer je v dvodnevni, petdnevni ali sedemdnevni paket vključen polpenzion, neomejeno kopanje v Lotus termah, neomejena uporaba savne, uporaba fitnes centra, prost vstop v HIT CASINO, steklenica mineralne vode Donat Mg in program za duhovno in športno prebujanje.
Za informacije nas lahko pokličete na tel. št. 05 / 71 00 110 ali pa se osebno oglasite v naši poslovalnici na Cankarjevi 2 v II. Bistrici, kjer Vas z veseljem pričakujemo.
llirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 0110
Last Minute Center®
www.lastminutecenter.si
*	posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi
*	kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice:
KOPER	AJDOVŠČINA	POSTOJNA	LJUBLJANA
05/672-72-32	05/366-14-94	05/726-10-50	01/425-80-74
SEŽANA	NOVA GORICA	ILIRSKA BISTRICA
05/734-14-10	05/333-4243	05/714-19-35
MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA (24. 6. - 25. 7. 2005)
Potem ko se vrednost indeksov SBI20 in PIX dolgo časa, ob izjemno skromnem obsegu trgovanj a praktično ni spremenila, j e pozitiven razplet seje nadzornega sveta Mercatorja, povzročil pravi polet tečajev delnic na Ljubljanski borzi. Indeks SBI20 je v enem dnevu pridobil 1,43% svoje vrednosti, kar je naj večji enodnevni skok indeksa v zadnjih 15 mesecih. Trgovanje seje naslednjih dveh dnevih močno umirilo, tako daje petkov dnevni promet znašal manj kot 200 mio SIT.
Mercator je edina družba, ki ji je letos uspelo pridobiti podporo državnih skladov za dokapitalizacijo. Cena delnice se postopno vzpenja že cel julij, dolgo pričakovana razjasnitev negotovosti, pa je v sredo povzročila več kot 5% porast in vlagatelji so bili za delnico pripravljeni odšteti tudi 38.000 SIT. Delnica Mercatorja tako visoke vrednosti ni doživela že vse od srede maja, ko so se vlagatelji melanholično odzvali na četrtletne poslovne rezultate družbe. Skupščina Mercatoija bo konec avgusta, predlagana dividenda pa je 318 SIT na delnico.
V	zadnjem tednu so se za dva ali več odstotka podražile še delnice Žita, Aerodroma Ljubljana in Gorenja. Povečano povpraševanje po delnicah Krke, je čutiti že zadnja dva tedna, odkar je vrednost delnice dosegla dno pri 75.900 tolarjih, tako daje nekoliko skromnejši porast v primerjavi z ostalimi delnicami borzne kotacije tudi razumljiv. Tečaj Krke namreč tako visoko ni bil že vse od prve polovice maja.
Pozitivno vzdušje premamilo celo vlagatelje v delnice Petrola kljub temu, daje predsednik uprave prodal svoj e delnice in daj e že odstopil eden od članov uprave družbe, prihodnost preostale uprave pa še vedno visi v zraku. G. Lotrič, predsednik uprave, je ob svoji prodaji delnic sicer zatrdil, da bodo polletni rezultati poslovanja dobri.
Precej je bilo v zadnjem času govora tudi okoli delnic Luke Koper, kjer je po skupščini delničarjev odstopil glavni direktor družbe. Nejasna situacija glede novega vodstva družbe in s tem delno povezanega tudi nadaljnega razvoja družbe, pa kljub dobrim poslovnim rezultatom, že dalj časa vpliva na skromno zanimanje za te delnice,
V	senci delnic uradne borzne kotacije so bile delnice investicijskih družb, katerih rastje bila
dosti bolj umirjena, kar pa je razumljivo, če pogledamo nekoliko daljše obdobje. Cene delnic investicijskih skladov, so se namreč v preteklem obdobju odzivale na izplačila dividend, ki so pri nekaterih investicijskih družbah dosegla tudi 10% njihove tržne vrednosti. In čeprav seje po izplačilu dividend, njihova vrednost večinoma tudi znižala za celoten znesek izplačane dividende, ta padec večinoma še vedno ni dosegal zdrsa tečajev nekaterih najpomembnejših delnic borzne kotacije.	Karel Lipnik, borzni posrednik (vir: Ljubljanska borza d.d.)
'---------------------------------------------------------------------------------------------/
BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D.D.
i',1! 4--H 4; C lil j [7TTT31M
The faslesl way lo send money ivorlduide'
Dvignete v tuji valuti
Naj hitrejši način
pošiljanja denarja po svetu
Že več kot 150 let je pošiljanje denarja prek VVestern Uniona najhitrejši in najbolj varen način pošiljanja denarja po svetu. Na voljo je več kot 212.000 VVestern Unionovih vplačiino-izplačilnih mest v več kot 195 državah na vseh celinah.
če v tujini potrebujete denar, vam ga prek sistema VVestern Union posredujemo v nekaj minutah. Vaši sorodniki ali prijatelji v kateri od naših poslovalnic vplačajo želeni
znesek v tolarjih, vi pa ga lahko dvignete v krajevni valuti na najbližjem vpladlno-izplačilnem mestu. Za seznam teh mest nas še pred odhodom v tujino pokličite ali si jih oglejte na spletni strani www.westernunion.com!
Na voljo smo vam 24 ur na dan in vse dni v letu na telefonski številki + 386 1 477 20 01.
Vabimo vas, da nas obiščete v poslovalnici Pivka ali pokličete na tel. številko 05-757-01-50 ali 041-319-712.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
Poslovalnica Pivka
www.voIkswagen.si
Novi Fofe.
Pomirjujoče varen. Vznemirjivo lep.
Novi Polo
Iz ljubezni do avtomobila
Malgaj Postojna, Tržaška 84, Postojna tel.: 05 721 14 02, www.malgaj.si
Skupna poraba: 4.5-6,71/100 km. Emisije C02:122-161 g/km.
I	OBVESTILO
pacientom zdravnice Ivice Smajla, dr.med., spec.ped.
I
Zaradi nove zaposlitve v drugi polovici avgusta (16.8.) iz Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica odhaja | pediatrinja Ivica Smajla, dr.med., spec.ped..
V naši sredini bomo izgubili dobro in izkušeno sodelavko, kije pomagala graditi osnovno zdravstvo,
I
predvsem pa dobro zdravstveno varstvo otrok. Pogrešali jo bomo sodelavci in pacienti, vendar spoštujemo
njeno odločitev in ji želimo tudi na novem delovnem mestu veliko zadovoljstva in uspehov pri delu.
Kljub prizadevanjem, zaradi pomanjkanja pediatrov, zaenkrat še nismo uspeli dobiti ustreznega i nadomestila za zdravnika v otroškem dispanzerju, zato bomo morali poiskati začasne rešitve.
Vse starše in paciente, ki imate izbrano zdravnico Smajla Ivico, dr.med., spec.ped., prosimo, | da zaenkrat izbire zdravnika ne spreminjate.
Zdravstvene storitve lahko še naprej poiščete v okviru otroškega in šolskega dispanzerja, o | vseh nadaljnjih spremembah pa Vas bomo sproti obveščali.
Hvala za razumevanje!
Zdravstveni dom Ilirska Bistrica
STRI JO APOKALIPSA GOSTOVAL NA BRAČU
V sredo, 13. julija, so štirje ilirskobistriški alt saksofonisti, ki so si nadeli ime Širijo apokalisa, gostovali na tradicionalnem poletnem festivalu v dalmatinskem mestecu Sutivan na otoku Brač na Hrvaškem.
Saksofonisti Erika Čuš, Jaša Montani, odmevnem Jazz večeru v »Klubu Danilo« in takrat je padla Barbara Penko in Jani Poklar, učenci ideja o še kakšnem podobnem nastopu, razreda Zale Kejžar Glasbene šole Ilirska Mladi saksofonisti, ki pouk saksofona obiskujejo že vrsto Bistrica, so bistriški publiki znani, saj so let, so v zadnjih letih zelo pogosto skupaj nastopali in osvojili velikokrat obogatili nastope ilirskobistriške sorazmerno velik in širok repertoar skladb. Splet okoliščin, glasbene šole, programe različnih prireditev želja po nastopanju in igranju glasbe, počitniški čas in in otvoritev v bližnji in daljni okolici. Kot člani mladostna zagnanost so jih privabili na sodelovanje z Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica pa se kalijo organizatorji tradicionalnega poletnega festivala »Stivanjsko tudi pod vodstvom prof. Josipa Grgasoviča. lito«, ki se odvija v idiličnem obmorskem mestecu Sutivan Aprila letos so se predstavili na zelo na otoku Braču. Omenjeni festival se vsakoletno odvija v juliju
in avgustu ter obsega razne prireditve, od razstav, koncertov različnih glasbenih zvrsti, raznih predstav, športnega atraktivnega tedna »Vanka regule« in se 16. avgusta, ob godu sv. Roka -zaščitnika mesta, zaključi s »pučko fešto« na »rivi«.
Z repertoarjem različnih zvrsti, od tradicionalnih mehiških, židovskih, črnskih do rocka in klasičnih skladb je Strijo apokalisa na otvoritvenem koncertu poletnega odra festivala v Sutivanu navdušil zbrano občinstvo, ki gaje ob dobrem igranju navdušila tudi rosna mladost članov.
Širijo apokalipsa, ki ga sestavljajo alt saksofonisti (od leve) Jani Poklar (13 let), Erika Čuš in Barbar Penko (obe 15 let) ter Jaša Montani (14 let), so se 13. julija letos predstavili publiki na tradicionalnempoletnem festivalu »Stivanjsko lito« v mestecu Sutivan na otoku Brač na Hrvaškem. (Foto: A. Montani)
Navdušeni so bili tudi mladi saksofonisti in si po končanem nastopu polni ambicij že zastavili naslednje cilje, na njihovo uresničitev pa bo treba počakati do izteka poletnih počitnic. Volje in zagnanosti jim vsekakor ne manjka.	K. M.