1*6. StevfM V UDMloni, v toreh. 21 Mo 191L XLIO. leto. .Slovenski Narod* v Ljubljani na dom dostavlja celo leto......K 22— polleta........11 — celo leto......K 24-— po! leta......., 12— Jetrt leta........ 6 — na mesec....... 2-— velja: v upravništvu prejemac: četrt leta........ 5*50 na mesec. ......IDO Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Credalitvo i Knafiova o lica it S, (v pritličju levo), telefon št 34. Izhaja vsak dan zvečer ftzvsesasl nedelje ti Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Lpravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari ----Posamezna številk* velja IO vinarjev. -— Na pismena naročila brez istodobne vposlarve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon it 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: ea Avstro-Ogrsko: za Nemčijo? cdfjtio.......K 25-- celo leto ; . . . . K**- pol leta........ 13-- j . \ četrt leta........ 650 j " Ameriko in vse droge dežele: na mesec........ 2-30 ' celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica i!1 znamka Cpravnlfttvo: Knafiova ulica si. 3, (spodaj, dvorišče levo), teleloast 05 Prodana LiuMlano. it. Ferman gosp. barona Schwarza, s katerim se »volilcu« dr. Peganu na Ijnbo in vsem ljubljanskim davkoplačevalcem na neizmerno škodo podaljšuje ad kalendas graecas suspenzijo naše občinske avtonomije, slove dobesedno: V Ljubljani, 26. jun. 1911. Št. 486/pr. Gosp. dr. Karel Triller, odvetnik itd. v Ljubljani. Z vlogo z dne 22. junija t. 1., ki je bila vložena pri o. kr. deželni vladi za Kranjsko z dne 23. junija t. 1., prosili ste Vi in sopodpisani gospodje, združeni v »Klubu narodno-naprednih občinskih svetovalcev«, naj bi se z ozirom na v administrativne j in-štančnej poti končnoveljavno razsodbo c. kr. deželne vlade, s katero se je zavrnilo ngovore dr. Vladislava Pega na in drugo v proti dne 23. aprila t. 1. izvršeni volit vi članov in namestnikov ljubljanskega občinskega sveta, takoj vse potrebno ukrenilo, da se skliče novoizvoljeni občinski svet v svrho konstituiranja ter pričetka njegovega delovanja, kakor tudi glede izročitve volilnih potrdil novoiz-voljencem (§ 51 obč. vol. reda). C. kr. deželna vlada za Kranjsko je z razpisom z dne 24. junija 1911/* št. 17.343, semkaj naznanila, da tej zahtevi za sedaj utreči ne more. Z vlogo z dne 21. junija t. 1. je namreč dr. Vladislav Pegan naznanil c. kr. deželni vladi za Kranjsko, da ima namen proti gori navedeni razsodbi e. kr. deželne vlade vložiti pritožbo na c. kr. upravno sodišče ter je ob enem izrekel prošnjo, da bi se tej pritožbi priznala odložna moč. Ker je c. kr. deželna vlada z razpisom z dne 22. junija t. L, št. 17.084, na podlagi 17, zakona z dne 22. oktobra 1875, drž. zak. št. 36 ex 1876, naprošeni odlog dovolila, morajo se za sedaj opustiti vse v občinskem volilnem redu za deželno stolno mesto Ljubljano določene odredbe, ki se tičejo konstituiranja občinskega sveta. O tem si dovoljujem po naročilu c kr. deželne vlade obvestiti Vas z dostavkom, da je proti temu odloku dovoljen priziv na c. kr. notranje ministrstvo ter da bi bilo morebitni priziv vložiti pri c. kr. deželni vladi za Kranjsko tekom štirih tednov, ra-čunši od dneva po vročitvi tega odloka. Kar se tiče v začetkoma navedeni vlogi omenjenih nujnih in neodlo-živih zadev, ki čakajo rešitve po občinskem svetu, bodi omenjeno, da se je od C. kr. deželne vlade za Kranjsko povodom razpusta občinskega sveta v smislu § 87. obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano dogovorno z deželnim odborom kranjskim ukrenilo potrebne odredbe za oskrbovanje onih občinskih opravil, ki se brez znatne škode ne morejo odložiti. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni e. kr. deželne vlade svetnik: Laschan. Iz te odločbe je razvidno, da smo v svojem včerajšnjem članku še pre-milo sodili interpelacijo zakona od strani c. kr. deželne vlade. Volilec Pegan je namreč naznanil le »namen«, da vloži pritožbo ua upravno sodišče. Ta »namen« lahko izpolni ali pa tudi ne in vendar je e. kr. deželna vlada že temu, nad vse platoničnemu »namenu« priznala odložilno moč! Vsepovsod drugje v Avstriji zahteva administrativna oblast dokaz v že vloženi pritožbi, za katero se želi odložilne moči, pri nas pa zadošča že Šnsteršičev — pardon! Peganov namen, da se zavali poklicana oblast v prah. Seveda ima taka »interpretacija« zakona tudi svojo praktično stran. Če bi bil »volilec« Pegan prisiljen, da se izkaže o faktični vložitvi pri tožbe, kakor bi to moral storiti vsak drug volilec, od Kotora pa do Cernovic. tedaj bi bila pritožba seveda dosledno tudi dva meseca preje rešena in za toliko preje bi bilo mogoče konstituiranje občinskega sveta. Ker je pa kulantni gosp. baron Schwarz priznal odložilno moč že »namenu«, ima »volilec« Pegan celo dva meseca časa, da svoj »namen« izpolni, ali pa tudi ne! Zlasti v tem zadnjem slučaju I hi seveda ženijaln.i odločba barona Schvvarza vzvišena nad vsakim sumom nevredne politične servilnosti posamezni politični stranki na ljubo, vsemu ost »lemu ljubljanskemu prebivalstvu pa ua nedogled no škodo. Zadnji odstavek zgoraj navedene »odločbe« pa ni drugega kot slab dov-tip; boljšega od g. barona Sclnvarza tudi nismo pričakovali. Da imamo na rotovžu vladnega komisarja, to nam ni bilo popolnoma neznano in da sme in zamore ta komisar reševati slovom v odločbi enostavno prepisanega zadnjega odstavka § 87. obč. reda le vse najnujnejše občinske zadeve, katere c. kr. deželna vlada (i. e. dr. Šu-steršič — pardon— baron Schwarz) pri pozna za najnujnejše — to nam je tudi znano. Ravno famozna odločba c. kr. deželne vlade z dne 24. junija 1011 nam je pa najeklatantnejši dokaz, da nazorov g. bar. Sehwarza 0 nujnosti občinskih zadev ni mogoče spraviti v sklad in soglasje z nazori krvavo tepenih ljubljanskih davkoplačevalcev. Več o tem nam pove v najkrajšem času pritožba kluba narodno-naprednih občinskih svetovalcev, katero priobčimo seveda dobesedno. Dr. Ivčevlč in dr. Šusteršlc. Pod tem naslovom je napisal zadrški »Narodni List« uvodnik, ki je vreden, da se z njim seznani slovenska javnost. V nastopnem podajamo glavne misli iz tega članka: »V volilnem okraju Drniš-Trogir je bila borba najljntejša. Tu sta se najostreje spopadli oni dve težnji, ki sta si pri sedanjih vrlitvah v Dalmaciji napovedali boj na nož. Na eni strani je stal dr. Ivčevič, naš deželni glavar, na drugi strani pa dr. ŠusterŠič, vodja slovenske klerikalne stranke. Oseba dr. Krstelja, kandidata takozvane stranke prava, je izginjala: on ni bil ničesar drugega, kakor izredno agilen in smel agitator, eksponent Susteršičevih načrtov v naši deželi. Vsakomur ie že znano, kakšni cilji vodijo dr. Šusteršiča. Ako zadostno ocenimo izdajalsko postopanje njegovo in njegove stranke 1. 1907. pri obnovi nagodbe z Ogrsko, potem bomo vedeli, koliko se sme dati na njegove platonske izlive o bratstvu med klerikalnimi Slovenci in Hrvati in o navdušenju za hrvatsko državno pravo. Dr. Šusteršič sanja samo o tem, da postane prvi jugoslovanski minister in da izrabi potem svoj položaj na način, da bi stri drugo slovensko stranko na Kranjskem, ki mu je na potu. Ta cilj je imel pred očmi tako takrat, ko je klečeplazil pred vladami, kakor tudi takrat, ko je tem vladam delal neprilike. Sicer pa ste ga videli, kako je zadnjič postopal v proračunskem odseku in v delegacijah. Skušal je na vse načine izigrati Cehe in uničiti* »Slovansko Enoto«, držeč se načela, naj le-ta služi njegovim načrtom ali pa naj izgine s površja. Pretkani slovenski politik ve, da bodo njegove osnove tem bližje oži-votvorenjn, čim močnejši bo njegov klub na Dunaju, za to je znal v ugodnem času pritegniti nase naše pravaške poslanice, ki so se dali vjeti v njegove zanjke na škodo in sramoto naše zemlje. Po razpustu poslanske zbornice se je z vso silo vrgel na Dalmacijo, da spet pridobi za-se one pravaške poslance in da jim po možnosti še poveča število. Za to je prišel dvakrat iz Ljubljane, za to je bila tudi iz Ljubljane poslana bogata podpora našim takozvanim Starčevičancem za borbo, ki je za vse čase užgala pečat sramote na čelo stranki, ki je izdala narodno načelo. Šusteršič je najbesneje naskako-val okraj, ki ga je dosedaj zastopal v državnem zboru dr. Vicko Ivčevič in sicer iz razloga, ker je prav v dr. Iv-čeviču zrl največjo zapreko za oživo-tvorjenje svojih osnov. Vemo, da je dr. Tvčeviču, česrar skromnost je splošno znana, zelo neprijetno, ako se govori o njegovih sposobnostih, toda naša dolžnost je, da resnici na ljubo poudarjamo, da Jugoslovani na Dunaju po smrti blagopokojnega Klaiča niso imeli spretne jšega in uglednejšega zagovornika, kakor je bil naš deželni glavar. To priznavajo vsi — Slovani in Neslo van i- Dovolj je, ako omenimo, kakšno agitacijo in s kakšnim uspehom je razvil ob priliki volilne reforme in v jezikovnem vprašanju. A tudi v vsakem drugem vprašanju, bodisi v političnem, gospodarskem ali kulturnem, povsodi se je beseda dr. Ivčeviča na Dunaju najbolj uvaževala, ker je dr. Ivčevič mož zmeren, trezen, učen in čvrstih načel. Njegov značaj je imponiral tudi najljutejšim njegovim protivnikom. S protivne strani smo slišali večkrat ugovore, da je dr. Ivčevič preveč konservativen, preveč optimist, toda nikdar še nismo čuli, da bi kdo dvomil o iskrenosti njegovega prepriča nja, o njegovem značaju in o njegovi ljubezni do domovine . . . Volitev v okraju Duniš-Trogir mora biti dolžno priznanje dr. Ivče-viču, a obenem tudi odgovor vsivljiv-eu iz Kranjske, odgovor iz vse Dal macije. Na voliščih v torek se naj sliši glas vse naše dežele, glas našega patriotizma in spoštovanja samih sebe. V osebi dr. Ivčeviča je danes predstavljena čast Dalmacije!« Politično kroniko. Krščanski socialisti napovedujejo naprednim in svobodomiselnim strankam boj. V nedeljo je to namero sporočil princ Lieehtenstein na shodu zaupnikov. To se pravi, da krščansko socialisti nikakor nočejo ostati v zvezi z naprednimi in svobodomiselnimi nemškimi strankami. To razpoloženje krščansko - socialne stranke, seveda vpliva na splošni položaj politični. In baron Bienerth je tudi spoznal, da je izgubil svoje najboljša prijatelje in zaveznike. Iz tega dejstva je včeraj izvajal tudi potrebne konsekvenee. Podal je namreč svojo demisijo. Danes ali jutri bo posla! cesar bar. Bienerthu lastnoročno pismo, s katerim sprejema vladar njegovo demisijo. Šele potem se bo začel mini strski predsednik baron O a n t s c h dogovarjati in pogajati s posameznimi voditelji strank. Ostali ministri ostanejo na svojih mestih; vendar pa prevladuje mnenje, da bodo lemisi-onirali vsi tisti člani kabineta, ki dajejo ministrstvu politični značaj, pred vsem justični minister dr. H o -chenburger. * * Baron Gantsch bo imel sa zdaj pred vsem nalogo, da pripravi delozmožnost državnega zbora. Njegovo ministrstvo naj bi bilo samo prehodno. Poljski listi poročajo, da bo cesar danes ali jutri sprejel barona Gautscha. V tej avdijenci bo baron Gantsch cesarju razvil svoj program. Ustvariti hoče pred vsem vse predpogoje za ustanovitev koalicijskega kabineta, v katerem bi imeli svoje zastopnike ne le nemške svobodomiselne stranke, krščanski socialisti in Poljaki, temveč tudi Cehi in Jugoslovani. Baron Gantsch bo delal LISTEK. Pomladansko ro3Sfava g Jakopičevem paviljonu. če ne varajo znamenja, so se končno naši odnošaji do domače slovenske umetnosti vendarle začeli boljšati. Vsaj iz rastočega števila posetnikov bi se dalo sklepati, da je tako. Kajti še nobena izmed dosedanjih peterih razstav v Jakopičevem paviljonu ni imela toliko obiskovalcev, kot jih ima letošnja pomladanska razstava. Zlasti šolska mladina se zanima zanjo in jo prav pridno noseča, kar je posebno razveseljivo, ker se je nadejati, da Ikhio bodoči rodovi naprav domači naši umetnosti hva-ležnejši, nego smo bili mi, ki ji stojimo nezaupno nasproti in se ne moremo otresti tistih predsodkov, ki so jo že enkrat iz domovine pregnali v svet in ji odvzeli ves pogum, tako da so naši umetniki, v svesti si velike krivice, ki se jim godi vsled naše brezbrižnosti in naše prezirljivosti, že prav resno mislili na to, domovini enkrat za vselej obrniti hrbet, nikdar več ne razstavljati med rojaki, iz katerih so vzrastli in katerim so vzgojili prav iz rodne grude vzniki© v dno duše slovensko umetnost, da žanjejo prezirljiv posmeh, in odsihmal iskati moralne in gmotne opore edi- nole v tujini, ki je bila njim in njihovi resni umetnosti vsikdar prijaznejša nego jim je bila domovina. Saj je znano, kako je bilo. Naj gredo v tujino, če hočejo, ne bo škode! Taka umetnost ali pa nič, je vseeno, tudi brez nje bomo izhajali. — Pa so šli, v dno duše užaloščeni. Mati Slovenija, za katero so se vnemali v vsi žarkosti svojih idealnih src, kateri so v urah, polnih najčistejšega hrepenenja, vili najlepše cvetne kite z mladih svojih gred, drhteči v radostnem pričakovanju, kako se bode razveselila njihovih darov, kako bode ž njimi okrasila svoj dom, vesela in ponosna, da je vse to bujno cvetje vzrastlo na domači grudi, mati Slovenija jih je, ko so se ji bližali v svetem trepetu, zavrnila s prezirljivim posmehom, niti ene prijazne, vzpodbudljive besede ni imela zanje, niti najdrobnejše solze ni potočila za njimi. Ko so šli od nje, smrtno žalost v srcih. Šli so in krvaveli, eden je že izkrvavel. Nedavno smo ga pokopali, na tihem, j>rav na tihem, kakor da nas je sram. da je morajo priti tako daleč. Ivan Grohar. — Šli so torej v tujino. »Naj gredo, nič nam ni do njih J — Ko pa je s cesarskega Dunaja prispela vest, da so jih sprejeli z odprtimi rokami in jih obsali s hvalo resničnih, resnih, najVišjega spoštovanja vrednih umetnikov, je završilo po naših časnikih, ponosno smo govorili o njih, ki so »naše gore list«, »nada in ponos« za napredek vsikdar vnetega slovenskega naro- da«, Mati Slovenija je na šir odprla svoje roke in svoje sinove vabila k sebi. Preverjeni, da je led prebit in da odsihmal ne bode več ravnala z njimi, kakor s pastorkami, so se vrnili, pozabivši vse prestane bridkosti. Pa, ali je bilo posihmal kaj boljše, nego je bilo preje? — Ojnnačil se je Jakopič in postavil umetniški hram. Ali smo se že zavedli pomembnosti tega čina? Ali smo končno vendarle začeli ravnati tako, da nas v bodoče kdaj ne bode treba biti v dno duše sram, ko se nam nekoč razodene, da smo imeli umetnost, da pa nismo zanjo storili prav ničesar, da smo pustili, naj bode z njo kakorkoli, naj zori ali naj usahne? — Vznistla nam je v poslednjih letih cela generaeiin mladih umetnikov, resno stremečih talentov. Kdo jih neguje? Kdo jim daje oporo? — No. poset razstav se veča, zanimanje raste med mladino. Če znamenja ne varajo, prihaja po prestani h, zgod-njepomladnih viharjih tudi za našo mlado umetnost milejša pomlad. Opažati je med posetniki razstav, da se zlasti ogrevajo za podobe manjše ali celo prav neznatne umetniške vrednosti, da pa jih resni umotvori pustijo popolnoma hladne. To jasno dokazuje, da erlede okusa in razumevanja upodabljajoče umetnosti še nismo prav daleč napredovali. Pa to že še pride, glavna stvar je, da smo se začeli zanimati. Okus si namreč treba prav tako uriti, kakor si mora n. pr. muzikalen človek uriti svoj muzikalni okus, in pravo razu- mevanje pride šele z vajo. Izpregovo-rimo o tem nekoliko obširneje, vsaj je naša naloga v prvi vrsti ta, podati napotila do razumevanja umetnosti. Vpraša še, kako to, da se mlada slovenska umetnost navzlic svojim zmagam v tujini, navzlic temu, da se je tudi v svoji domovini preborila do tega, da o njej govorimo s spoštovanjem, in navzlic vsem mnogoštevilnim prilikam, seznaniti se z njo dodobra, vendarle se pri nas ni vdoma-čila v toliko, da bi jo razumevali in jo cenili po njeni vrednosti. Napačno bi bilo, če bi vzrok temu dejstvu iskali v njej, ko vendar brezdvomno leži v nas samih. — Trdimo, da je vsemu temu kriva edinole vihrava naglica, s katero hrzimo mimo razstavljenih umetnin, ne da bi jim posvetili tisto pozornost, ki je je neobhodno treba, če jih hočemo resnično videti in uživati. Kako malo hasnjiva, naravnost opasna je taka vihravost, ve najbolje ceniti tisti, ki se je s samoučenjem, s pozornim ogledovanjem, s potrpežljivim uglabljanjem v posebnosti umetnin skušal preboriti do globljega razumevanja, umetnosti in do globljega uživanja. Ne razumemo svoje umetnosti, ker se resno ne potrudimo, da bi se jo naučili razumevati. Podobe, ki smo jih bili vajeni preje, so bile po svoji, izvečme z besedami izrazljivi vsebini, po svoji preprostosti in po svojem le premno-gokrat kaj plitkem značaju večji del tako enostavne, da ie mnogokrat zadostovalo, če smo jih z očmi samo ošvignili; kratek pogled in že je podoba skozi oči učinkovala na našo dušo. To se je zgodilo tem laglje, ker tiste podobe do malega niso vedele mnogo povedati. Saj vemo, kakšne plitkosti so visele in deloma še vise po naših stanovanjih. Tako smo se navadili vihravosti v opazovanju, katere se sedaj i zlepa ne moremo otresti. Iz tega pa se je rodilo vse zlo, kajti novejše podobe imajo vse globljo, iz veČine z besedami sploh ne pri-povedljivo vsebino, ne podajajo na oknu sloneeih in po izvoljencu koprnečih začuda lepih deklet, niti ne Putifarjevih žena in kar je drugih takih sladkih stvari, ki razburjajo domišljijo, marveč one hočejo v srcu gledalčevem vzbuditi čustva posebne vrste, čustva, kakoršna v nas vzbuja lepota božje narave, ko postojimo pred njenim čudesi in zastrmimo, pa nimamo besed razun ene, ki pove vse in ki ne pove ničesar: »lepo« je to. Dočim so prejšnje podobe v prvi vrsti učinkovale na našo domišljijo, hočejo sedanje podobe učinkovati na naša čuvstva. In prav zato zahtevajo od nas, da postojimo pred njimi z glavo, iz katere smo pregnali vse postranske misli, in z odprtim srcem, iz katerega smo pregnali vsa druera Čuvstva, postojimo s i>ozornostjo tistega, ki je pripravljen sprejeti vase vtis, katerega ne zavira, ne slabi iu ne izpreminja noben drug vpliv. Zbrane nozornosti torej treba. Postavi se enkrat, — vsaj poskus nič ne velja, — pred podobo, odpri oči odpri »a to, da prevzamejo voditelji posa-sneznrh strank garancijo, da se v najkrajšem času parlamenlarieniui piv lom rešijo nove brambne predlog* soeialnopolitfčne predloge io da se sanirajo državne finance. Čehe hoče imeti l»aron Gantsch na vsak način v kabinetu, češki listi simpatično pozdravljajo misijo barona Gautscha. »U n i o n« ga označuje kot prijatelja češkega naroda, čeprav je rad mno-go več obetal, nego je v resnici storil. Nadalje pravi, da je baron Gautsch prijatelj parlamentaričnega vladnega zistema in koalicij. Ta poskus bo tudi zdaj napravil — s kakšnim uspehom, se še danes ne more reči. Tudi >Časarlanientaričnegn ministrstva, kot predpogoj za koalicijsko ministrstvo, v katerem bi bili zastopani Čehi in Nemci, smatra narodnostni sporazum 21a Češkem. Te prednocoje pa more ustvariti edinole uradniško ministrstvo. Po našem mnenju bo moral baron Gautsch pač pred vsem pomesti vse ostanke enostranskega Bicnertho vecra zistema. Pred vsem se bo moral «>dpovedat i oni dobroti, ki jo imenujemo beneficium inventarii. Češko - nemški sporazum naj bi ■bila edina rešitev sedanjega zamotanega političnega položaja. Kakor poročajo »Narodni iisty«, se je baron G a n t e e h za svojo sedanjo akcijo pripravljal že v času. ko je bilo zasedanje delegacij na Dunaju. Tudi za časa zasedanja delegacij v Budimpešti se je toplo zavzemal za češk-v nemški sporazum kot edino rešitev notranjih političnih težkoč. Ce stopi baron Gautsch na čelo vlade, tedaj se ml njega lahko pričakuje, da bo z vso silo posegel v češko - nemška pogajanja ter jih skušal s svojo avtoriteto končati. Češki poslanci, ki niso še zapustili Prage, so mnenja, da baron Gantsch ne stremi za tem, da bi takoj sestavil koalicijsko večino in koalicijski kabinet, temveč da mu gre pred vsem zato. da ustvari provizorij in izvede za /.daj državne imtreb^či-ne, katerih ne bodo ovirale posebne ležkočo. Šele potem bo skupno s kne-7.0ui T h u no ju začel delovati za češko - nemški sporazum. Češki politični krogi so mnenja, da se Nemci ne bodo obotavljali vstopili v koalicijsko večino, ker bi se s tem oprostili cinkanja krščanskih socialistov. O bocločein predsedniku državne zbornice se že jako živahno debatira. : Doutsohnationale Korr.'- piše: Raz-\cn poslanca dr. Steinwender-ja, ki odklanja predsedniško mesto z ozirom na svoje slabo zdravstveno stanje, in poslancev dr. S J Ive -sira in D o b c r n i g a pride v nemških liberalnih krogih tadi posk dr. F r b a n vpoštev kot kandidat za predsedniško mesto. Neki češki lisf pa poroča, da l>o pesi. S t o 1 z e 1 izvoljen za predsednika. Prcdarlski in bukovinski deželni zbor sta za'Vin včeraj zasedati. Predarlski bo zasedal le tri dni. Včeraj je sprejel dva zakonska načrta, s pomočjo katerih naj se odpravijo ško- nrce, nič ne misli, ne išči besed, marveč glej. ne ogleduj, ampak glej, in zgodilo se bo čudo: slika, mimo katere si morda že toli in tolikrat šel brez vtisa, ti ho začela govoriti, zcronilo se 1i bode nekaj v srcu, od hipa do hipa krepkejše b<*le čustvo, ki mu ne bo-des imel izraza, postalo ti bode toplo krog srca in vzradoščen boš vsklik-nil: »Kolika lepota! Čudno, da je doslej se nikdar nisem opazil!" Potlej bod oš morda verjel, da je v solncu drgetajoča poljana prav tako čudo lepote kakor najzornejša zlatolasa mladenka. Kdor pravi: »Jaz za krajino nimam nobenega pravega zmisla«, vara samega sebe, ker išče izgovor, s katerim bi prikril dejstvo, da se še nikdar ni resno potrudil, zatopiti se v krajinsko podobo. Pa pride nedelja in prav tisti, ki »za krajine nima smisla«, hiti v gore, »občudovat lepoto božje naraven. Le pojdi z njim, boš videl, kako bode vsak hip postal in iz dna srca privlekel navdušen vzdih: »•Tej, jej, kako je to lepo, glej, kako je to lepo«, tako da ga boš že pošteno sit poslušati. Kako se to sklada z njegovo prejšnjo izjavo? Menda bo vendar le res, kar neprestano trdimo mi, da je v nas dovolj vzprejenil jivosti za lepoto, kakršna se ne da pripovedovati z besedo, da pa je v nas toliko vihravosti in površnosti, da se ne potrudimo poiskati jo v podobah, kakršne izzoreva naša mlajša slovenska umetnost. (Dalje prihodnjič.) de, povzročene vsled povodnji leta 1910. a V ogrsko - hrvatskem državnem zboru je predložil finančni minister zakonski načrt o deželni svezi ogrskih zemljiško - kreditnih zavodov. S tem zakonskim načrtom se vlada pooblašča, da ustanovi s sodelovanjem ogrskega zemljiško - kreditnega zavoda, dež. zemljiško - kreditnega zavoda za majhne posestnike in deželo«* centralne kreditne zadruge pod /gorajšnjim naslovom kreditni zavod z akc. kapitalom petnajstih milijonov kron, ki naj bi izvajal in podpiral parcelacije, kolonizacijo, ki bi naj nadalje dajal kredite za zgradbo kmetskih delavskih hiš. Zavod ne bo iskal dobička, temveč ho skoraj gotovo pred vsem razširjeval in podpiral ma-žarsko kolonizacijo. Zbornica je tudi sprejela podaljšanje proračnnskega provizorija do konca meseca julija 1911 in pa zakonski načrt o posojilu mesta Budimpešte v znesku 270 milijonov kron. S * Reko bodo menda vendarle na-vzlie vsem oficioznim dementijem odločili od senjske škofije.V Zagreba se z vso silo agitira zoper to nameravano ločitev. V nedeljo je Starčevieeva stranka sklicala zaupen shod vseh opozicijonalnih strank. Izvolili so poseben odsek, v katerem so zastopane vse stranke in ki naj vodi vso nadalj-no akcijo. Posl. L o r k o v i č je predlagal, naj se skliče za 29. t. m. velik protestni meeting v Zaorreb. Neki drugi govornik je predlagal, naj se pozove hrvatske poslance v avstrijskem državnem zboru, da protestirajo zoner ta najnovejši atentat. * Na Fetinju smatrajo konflikt med Turčijo in Črno goro kot neizogiben. V merodajnih krogih so prepričani, da je izbruh vojne le še vprašanje » r ur. Kakor hitro bo potekla doba. v kateri naj bi se Mnlisori u dali. bo Torgut Šet'ket - paša ue-I dvomilo začel operirati zoper ustaše, j ki so koncentrirane na črnogorski meji. Pri tem bo pa prav gotovo pri-I šlo do spopadov med Turki in Črno-gorei, ker bodo Malisori, ko se bodo umikali, prekoračili črnogorsko mejo. Črna gora bo do zadnjega trenotka ostala nevtralna. Kakor hitro bodo pa turške čete prekoračile mejo. bodo Črnogorci skušali to preprečiti. Črna gora jo danes popolnoma pripravljena za vojno, narodna armada je nioliilizirana. Obmejne divizije so že na svojem mestu in pomnožene mejne straže obvladujejo ves obmejni okoliš od Podgoriee do Andrija-ševcev. Kot generalisimus črnogorske armade je določen princ Mirko, kateremu bodo prideljeui generali B o-š k o v i č, V u k o t i č in P o p o v i č. Prebivalstvo je navdušeno za vojno in je popolnoma oboroženo. Pričakuje edino le Še ukazov svojega gospodarja. Merodajni krogi smatrajo položaj za jako kritičen. * Albanci so odklonili turške predloge, katere je stavil turški poslanik na Cetinju albanskim voditeljem. Albanci ^a lire vajo, da smo jo nositi orožje. tvo, da bo izpolnila vse tt pogoje. Turški poslanik je izjavil v nekem pogovoru s Torgut Šefket - pašo, da so albanske zahteve predalekosežno. Deputacija Albancev bo te zahteve Sporočila črnogorskemu kralju in poslaniku na Cetinju. V črnogorskih vladnih krogih so mnenja, da turška vlada ne more sprejeti teh zahtev. • a * Francoski predsednik Fallieres je poveril dosedanjemu finančnemu ministru O a i 11 a u x u sestavo novega ministrstva. Gotovo je, da bo v novem ministrstvu T) e 1 c a s s e mornariški minister. Pa m s pa poljedelski. Kot justični minister pride vpoštev dosedanji zunanji minister C r u p p i , Čegar dosedanji portfelj bi prevzel senator de Selves. Cai-Uaux, ki bo razven predsedstva prevzel tudi notranje ministrstvo, si bo pred vsem zagotovil sodelovanje Poinearesa, Paul D e s c h a - n e 1 a in Leona B o u r g o i s a. * a * Belgijski liberalci in socialisti so imeli v nedelio veliko zborovanja. Voditelji zmernih liberalcev so izjavili, da hočejo skupno s socialisti 15. avgusta demonstrirati za splošno, enako in tajno volilno pravico. S tem je sklenjena zveza med liberalci in socialisti, ki ne bo brez vseh posledic za notranji politični razvoj Bel ori je. Vse kaže, da bo klerikalcem tudi v tej državi prav kmalu odklenkalo. Štajersko, Velikanski protestni shod v Žal« en. Savinski napredni kmetje so v sporazumu z izvrše valnim odborom narodno-napredne stranke sklicali v nedeljo v Žalcu javen ljudeki shod a sledečim dnevnim redom: 1. Politični položaj s posebnim ozirom na zadnje volitve. 2. Razgovor o ustanovitvi naprednega političnega in gospodarskega društva za Savinako dolino. Shod se je vršil pri Virantu. Udeležilo se ga je do 2500 ljudi. Bil je to največji politični shod, kar jih pozna novejša politična zgodovina Savinske doline. Udeležba je živ dokaz, da napredna misel v naši dolini ni strta in pohojena, temveč da se bode vnaprej z vsemi silami borila za končno zmago. Otvoril je shod in mu je ob enem ptedsedoval žalski župan g. Sirca. K prvi točki je govoril dr. Ernest Kalan, k drugi žalski posestnik Piki, dalje posestnik Mahne iz Trbovelj, Šporn in Braslovč, Drofenik iz Šent Jurja, A pat iz Kaplje in deželni poslanec dr. Kukovec. Na predlog gospoda Pikla so bili izvoljeni v pripravljalni odbor za narodno-politično in gospodarsko društvo v Savinski dolini gg.: Sirca, Ant loga, Šporn, Apat, Ocvirk, dr. K a-1 a n in P i k 1. Na predlog gosp. Edv. K u k e c a ste bili med viharnim odobravanjem sprejeti sledeči resoluciji: 1. Na javnem ljudskem shodu v Žalcu zbrani napredni kmetje protestirajo zoper nezakonito postopanje klerikalnih občin, katere niso sprejele v volilne imenike na stotine naprednih volilcev, zadržavale volilne dokumente. Zahtevajo, da se uvede zoper vse krivce stroga preiskava. Protestirajo proti izrabljanju vere in verskih čuvstev ljudstva v volilnem boju in zahtevajo, da se vpelje zakonska določba, katera prepoveduje vsako politično agitacijo v cerkvi (Kanzelpara-graf). 2. Na javnem ljudskem shodu v Žalcu zbrani savinski kmetje izra žajo svojemu dosedanjemu državnemu poslancu Francu Robleku svojo zahvalo za uspešno in nesebično zastopanje njihovih koristi, ga zagotavljajo svoje zvestobe in prijateljske vdanosti in ga prosijo, da se naj ne umakne iz javnega življenja ter jim naj ne odtegne svojih bogatih zmožnosti in izkušenj. Po shodu je šla cela množica pred Roblekovo stanovanje in tam minifestirala. Cel trg od Vi-ranta do Roblcka je bil poln ljudi. Ta shod je vlil vsem delavcem za napredno stvar v srca novega poguma in vstrajuosti. Cvet Savinske doline je za nami! V Središču se je razširila vest, da sem o priliki ožje volitve izpolnil dve glasovnice z imenom Mihael Brenčič. To ne odgovarja resnici, ker jaz nisem *iobenemu glasovnice izpolnil. Pripravljen sem plačati za obrambni sklad en kamen, ako se mi moTO dokazati, da je omenjena vest resnična. — Makso Praprotnik, trgovec. Ustanovni občni zbor dravinjske podružnice Ciril-Metodove družbe se vrši v nedeljo dne 2. julija ob 4. popoldne pri g. Svetlimi v Poljčanah. Na zborovanie in k pristopu vabimo vse one zavedne Slo/venske in Slovence, ki se zavedajo važnosti nove obrambne postojanke v ogroženi Dravinjski dolini. Na zborovanju govori potovalni učitelj Ciril-Metodove družbe, g. J. Piekoršek. Celjski odsek Savinske podružnice »S. P. D.« naznanja, da bodo odslej svoje izlete javili samo potom le-paka, nabitega v izložbenem oknu Zvezne trgovine v Celju. — V četrtek dne 29. t. m. se vrši zlet na Mr-zlico. Odhod iz Celja s savinjskim vlakom ob 7"4:j zjutraj. Za zlet se je prijavilo že več Žalčanov in Celjanov; morda se vidimo tudi s Hrast-ničani in Trboveljčani* Jed in pijačo bo treba vzeti s seboj. Planinski pozdrav! Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 6. julija t. 1. ob 11. dopoldne v šoli pri Sv. Križu poleg Slatine po sledečem sporedu: 1. Zapisnik, 2. dopisi, 3. poročilo o zborovanju »Zaveze«, 4. poročilo zastopnika v okr. šol. svetu, 5. slučajnosti. Po zborovanju pevska vaja. Pojejo se iste pesmi, kakor zadnjič v Šmarji, radi tega si naj preskrbijo pevke in pevci II. Mohorjevo pesmarico. Radi obeda se naj cen j. tovar i-šice in tovariši vsaj en dan preje prijavijo po dopisnici pri tovarišu Milošu Verku, Sv. Križ, pošta Slatina. Ljutomer. Na predvečer godu sv. Cirila in Metoda zažgeta moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda kres pri šoli ob 8. zvečer. Ob 9. zvečer občni zbor podružnice za Ljutomer in okolico v gostilni g. Severja (na Glavnem trgu). Prosimo vse ude naše družbe, da pridejo k občnemu zboru. Sprememba posesti. Trgovino g. Iv. Golihleba na Polzeli je kupil gospod Bernard iz Ljubljane. Gospod Golihleb je pa kupil trgovino in gostilno v Novi Štifti pri Gornjem gradu od g. Sem a. Koroiko. Sankeijoniran zakon. Cesar je sankcijoniral zakon, ki ga je napravil deželni odbor koroški glede ureditve potokov v Zilski dolini. Potres. V Svetni vasi v Rožni dolini so čutili včeraj precej močan potres. Lahke stvari, kakor svetilke, kozarci, podobe in drugo so padale po tleh. On tili so se 4 močnejši sunki. Utonil je v Vrbskem jezeru v bližini Poljčan 451etni \Veissenber-ger, ki je hodil po vaseh in popravljal dežnike. Ponesrečena dijaka. Minolo nedeljo so napravili celovški osmošolei izlet v Rožno dolino, od tod so šli v Beljak, Podklošter in Trbiž. Tam je opazil dijak Mesner, da manjka tovariša Kramerja. Sel ga je iskat. Ker se dolgo nista vrnila, so se napotili dijaki domov. Prepričani so bili, da 3ta Mesner in Kramer šla po drugi l>oti in da sta morda že doma. Dane« pa je prišla brzojavka iz Trbiža, ki poroča, da so našli v okolici Trbiža Kramerja mrtvega, Mesner ja pa težko poškodovanega. Na to brzojavko se je odpeljal prof. Angerer, ki je vodil izlet, takoj v Trbiž, da se prepriča o nesreči. Natančneji podatki o ponesrečenih še niso znani. Vojaške strelne tekme v Celovcu so se končale v nedeljo, dne 25. junija. Pri zaključku in razdelitvi častnih daril so bili navzoči nadvojvode Friderik, Evgen in Leopold Salva-tor, minister Georgi in več drugih vojaških dostojanstvenikov. Nagrade je dobilo 240 mož, v celem je bilo razdeljenih 400 daril. Primorsko, Vojaško gibanje na Goriškem in v Trstu. Kakor poročajo, bo dobilo Goriško prihodnjo spomlad dva nova pešpolka, in sicer polka št. 19 in 32. Vojaki pridejo deloma v Gorico, de loma na Tolminsko. — Prihodnjo spomlad premeste tudi pešpolk št. 97 iz Trsta v Brod ob Savi. Avtomohilna nesreča v Trstu. V Trstu je povozil avtomobil barona Chlumeckega kmetico iz okolice An--tonijo Miklavčič in njenega osla. Oba sta dobila jako težke in nevarne poškodbe. Šoferja Alberta Schuber-ta so aretirali in izročili sodišču. Ponesrečeni voz za prevažanje oprave. Velik naložen voz za prevažanje oprave, last tvrdke Goudrand v Trstu, je priletel na cesti Armeni z vso silo v neko hišo. Drog za vprego je udri skozi okno v neko stanovanje. Enega konja, ki je prišel med voz in zid je popolnoma zmečkalo. Predrznost tržaških tatov. Pri belem dnevn so vlomili neznani tržaški vlomilci v stanovanje neke Ilegi-ne Siga v Trstu. Ukradli so tri ure. zlato verižico in kovčeg obleke. Previdni samomorilec. V bližini pomola Sv. Karla v Trstu so potegnili na suho truplo Antona Fischler-ja, mornarja podunavske parobrod-ne družbe. Samomorilec si je napolnil vse žepe s kamenjem, si prerezal žile na obeh rokah in skočil v vodo. Fischler je bil ie delj časa bolan na živcih in je prišel še-le pred kratkim iz nekega bolniškega zavoda. Zopet slučaj kolere v Trstu. Dne 7. junija se je vkrcala v New Yorku 401etna Sofija Brenner iz Kočevja z dvema otrokoma na parni k avstro-ameriške družbe »Oceania«. Med vožnjo je dne 23. junija obolela in v Trstu še na parnikn umrla. Zdravniška komisija je dognala, da je umrla Brennerjeva za azijsko kolero. Paril ik so odpeljali v morski lazaret, kjer ga bodo desinficirali. Ostali potniki, kakor tudi moštvo je popolnoma zdravo in ni opaziti nikakih sleoH okuženja. Parnik se je med vožnjo ustavil v Delgadi, Gibraltarju, Neaplju in v Krfu. Žrtev tržaškega orkana. Včeraj so potegnili iz morja v bližini valo-loma utopljenega mornarja, ki je spadal k posadki grške potopljene ladje »Nikolajos«. Pred tržaškim porotnim sodiščem so je vršila včeraj obravnava proti obtožencem Pavel Lesa, Jože Rertoli, Kari China, B. Corcenon, A. Stare in Al. Sirca radi tatvine. — Fkradli so namreč tvrdki Desepi v Trstu 114 kož, vrednih 3017 K. Drugič pa so jih zalotili stražniki, ko so hoteli odpeljati za 3286 K kož. Februarja meseca pa so ukradli ravnotam tudi 4 kože, vredne 105 K. Izid obravnave še ni znan. Dnevne vesti. "T" Za Kregarjem in Stefetom — Pegan! Ljubljanskim davkoplačevalcem je še v živem spominu, kako sta skušala naša dična someščana Kregar in Štete oškodovati mestno občino za stotisočake z nagajivimi pritožbami zoper prodajo stavbišč ob bivšem vojaškem oskrbovališču. Odplašila sta res nekaj dobrih kupcev in samo ua obrestih od kupnine za stavbišče »Kreditne banke« je mesto izgubilo okroglih 30.000 K. Interesantno je, da je bil v deželnem odboru poročevalec o Kregar-Štefetovih frivolnih pritožbah oni isti volilec Pegan, ki je sedaj s svojo »nameravano« pritožbo zoper konstituiranje občinske- ga sveta postal — to z mimo vestjo trdimo — največji škodljivce Ljubljane. In ta mož je klerikalni deželni odbornik, ki ima kot tak zaobljublje-no dolžnost, da brani, ne pa krši avtonomijo deželmiga stolnega mesta. —- Zares lepa trojica: veroloinni deželni odbornik, zaradi volilnih sleparij nepotrjeni Kregar in njegov drug ter večni »kriminalist« Štefe, ki že tri leta tiči do ušes v porotnih obtožbah. Manjka le še Bol tato v Pe-pe, pa je skupaj cvet ljubljanskega klerikalnega meščanstva. -j- Nekaj se kuha v Šusteršieevi kuhinji! Z Dunaja smo prejeli to-le zaupno pismo, ki ga priobčujemo v celoti, izpust i vši samo piščevo ina . Pismo se glasi tako-le: »Na Dunaju, dne 25. junija 1911. Velecenjeni gospod urednik! — Te dni sem slučajno srečal na ulici svojega starega znanca — državnega poslanca profesorja S Bvg. Jarca. Ker parlament sedaj ne ! zboruje, se mi je čudno zdelo, kaj ima I* .Tare v tem času opraviti na Dunaju. Informiral sem se pri raznih klerikalnih znancih, če vedo, kaj dela Jare na Dunaju, če je morda prišel semkaj I v kakšni politični misiji, toda nihče mi ni mogel dati nobenega pojasnila. Tudi danes še ne vam, v kakšnem poslu je bival Jaro na Dunaju, to pa vem, da je dobil od dr. Šusteršiča iz Trsta brzojavko te-le vsebine: »Na-j pni vse sile, da gotovo preprečiš ono j stvar. Informiraj se, če je dotična i oseba na Dunaju. Tekom dveh dni I pričakujem ekspresno poročilo.« M« i ni je seveda popolnoma neznano, na I kaj se nanaša ta brzojavka, ker pa je J morda vendarle v interesu javnosti, j da se jo opozori na Šnstcršičcvo ku-I hinjo, sem se odloeil, da napišem to : pismo. Mojo informacijo, ki je abso-' lutno avtentična, lahko [»orabite, ka-I kor se vam zdi primerno. Z odličnim I spoštovanjem vdani.....« — Tako l se doslovno gla.^i zaupno pismo z Dn-I tiaja. Na koga se nanaša dr. Snsterfi-J ceva brzojavka? Menimo, da se ne J Imjiuo motili. ak<~> trdimo, da se ne na-I laša na nikogar drugega, kakor as l senatnega predsednika dr. Ploja. i Si var bomo seveda zasledovali. -h Po Kregar - Štefetovem vzor-au so se vršile tudi zadnje občinske volitve na Jezici. Proti volitvam je bil vložen protest in v protestu so bile navedene take gorostasne podrobnosti, da je čisto gotovo, da se bodo morale te volitve od poklicane oblasti razveljaviti. Pri volitvah je igra! veliko vlogo št. vidski klerikalni žu-oan Klanfarjev Tone. katerem u ni se haje že dokazale takšne manipulacije, da ni izključeno, da bo imel opravka še s sodiščem. O >tvari bomo še govorili, ko zberemo vse potrebne podatke. + Klerikalna morala. Kakor je znano, se je v nedeljo popoldne vršil v Unionu koncert »Ljubljane«. Nimamo namena kritizirati koncerta, ker stojimo na stališču, da je hvalevredna vsaka prireditev, naj izvira od te ali one strani, samo ako meri na to. da se širi med narodom uro-veta in da se v ljudstvu vzgoji čut ta umetnost in razumevanje umetnasti. Spregovoriti pa hočemo resno besedo o tem, kar se je godilo po koncertu, torej o stvari, ki nima s koncertom samim ničesar opraviti. Po koncertu s«-je vršil na vrtu komerz, v dvorani sami pa se je improviziral pri uga--nenih lučih ples ua katoliški podlagi. In da ta ples ni bil posebno nedolžen, dokazuje dejstvo, da je celo Štete smatral za potrebno, da je prišel intervenirat izražajoč svojo bojazen, da bi za škandalozne dogodke v uui-onski dvorani izvedeli liberalci. Toda plesale se ni samo v dvorani, marveč tudi v čukarski telovadnici. In tu se je udeleževala plesa eelo srednješolska mladina, seveda brez vsakega nadzorstva. Samo dr. Pegan je prišel enkrat v telovadnico pogledat. Pogled na rajajočo mladino ga je oči-vidno razveselil in ko je videl v teh>-vadnici nameščene raznovrstne telovadne in druge priprave, je šegavo vzkliknil: »lat das abor komniod!« O dogodkih imamo na razpolago sicer še mnogo podrobnosti, a te smo spravili za slučaj, ako bi klerikalni listi še v bodočo po svoji podli maniri skušali spraviti ob dobro ime napre i-ne prireditve. + Shod v Mostah. Danes ob 8. zvečer se vrši v Mostah v gostilni pri Miškotu javen shod, na katerem bodo govorili državni poslanec dr. Ravnihar, dež. poslanec prof. Reis-ner in tržni nadzornik Ribnikar. Shod je za Moščaue velike važnosti, zato vsi ob 8. k Miškotu! + Državnozborska volitev v Šmartnem pri Kranju. Pišejo nam: Tudi pri nas v Šmartnem se je letos nja volitev vršila po želji župnika Šarca, ki je vse cerkvene pridige posvetil samo agitaciji, mesto da bi vernim ljudem oznanjal božjo besedo. No pa saj zadnje tako ni potreba, ker drugi razuu njegovih privržencev ga tako ne marajo poslušati. To-da-agitaeija na prižnici še ni zadostovala, hodil je še s kaplanom od hiše do hiše ter ljudem, ki nikakor niso imeli namena Coča voliti, popisoval glasovnice. Nadalje sta ta dva vzorna Kristusova namestnika najela še organiata in nekega Grilca, poslovodja farske sitarake zadruge, da sta jo ta dva moža odrinila v daljne vasi, kamor je bila župniku in kaplanu pot predolga. Na Bregu sta prišla v Ive hiši, kjer ni bilo gospodarjev do uia. Izvabila sta jih domov, in ker moža nista imela namena čoča voliti, je nastal zaA'oljo tega hud prepir. Agitatorja sta seveda odšla z dolgim nosom. Tako se je torej »volilo« pri nas. Potem ni čudno, če je čoč znia-iral. Ako bi v naši občini ljudstvo vo-lilo po svojem lastnem prepričanju, in da bi ne bila služila prižniea in >povednica v agitaeijske namene, gotovo bi ne bil Čoč dobil 5(1 glasov, čeprav sta župnik in kaplan na vse pretege hvalila Čočovo zmožnost in sposobnost. Sicer pa povejte nam, g. župnik, kaj je že storil Coč aa našo občin 01 Prav nič še, je jako kratek odgovor. Čemu se potem zavzemati /a takega poslanca? Zato bi svetovali župniku in kaplanu, pustita politi-o, ki vama nikakor ne pristoja. v miru. Če se pa tem nasvetom ne bo--ra podvrgla, potem bosta imela v -.loče med nami grenke dneve. ■+• Promociji. Pravni praktikant Bogumil Hrašovee je bil danes v torek ob pol 12. dopoldne v slavnostni dvorani staroslavnega Kari o-Ferdinandovega češkega vseučilišča a- Pragi javno proglašen za doktorja prava. Iskreno čestitamo: — V soboto dne 1. julija ob ]>ol 1. popoldne bo na vseučilišču na Dunaju promoviran loktorja vsega zdravilstva ^r. Iv. M a t k o. Nase iskrene čestitke! Od južne železnice. Na novo so bili sprejeti: Rudolf Mejak (Zalog) in Fran Zekar (Borovnica). Premeščeni >o: Anton Nejedll, pristav, iz Št. Petra na Krasu v Litijo, prov. i v Josip Lusehuizkv iz Litije v St. Peter na Krasu: postajenačelnik .; - p Bežan iz Prestranka kot pristav v Ljubljano, revident .Konrad k iz Poljčan kot postajenačelnik v Prestranek, nadrevident Anton Kozlevčar, iz Trsta v Ljubljano, prov. ;o sklenili doseči to s skrajnim sredstvom — s stavko. Da se pa ne bi na-travalo na kako hujskanje, je predlagal tovariš Vincencij Kermelj iz Trsta, kakor tudi Tokan in Piškur iz F.jubijane, da se o tem glasuje po listkih, Kar se je tndi zgodilo in re-zultai je bil soglasen — še isti večer pričeti s stavko. Obenem se je sklene pošlje vsem mojstrom do-b, Hm naj vpoStevajo njihove oprane zahteve in sprejmejo kolektivno pogodbo z dostavkom, da k onim Strom, ki to pogodbo sprejmejo, ■■niki takoj zopet stopijo nazaj v delo. Apeliralo se je tudi na simpatije občinstva, kakor tudi na razsod-' stavkujocih, da se bodo v tem ^ocijalnem boju gibali Je v zakoniti) mejah. Centralna zveza na Duna-e baje dala stav kujoči m podporo a razpolago. Čez 100 pomočnikov je •j začelo s stavko. Nekateri moj-j se takoj vdali, nekateri pa še 1 • Stavkujoci imajo za časa stavke vsak večer ob 10. kontrolni shod. — Popravek. V včerajšnjo uoti-f» »Ex lex« sta se vrinili dve tiskovnom of i. V drugi vrsti bi moralo stati mesto besede »VoHlcev« — svetovalce v« in v 12. vrsti mesto bese } »obtožUno moč« — »odložilno — Lepe razmere so se začele tn-i na dolenjski železnici in to posebno ob nedeljah in praznikih, ko je bnl promet najživahnejši. V 7.ad-ttjem času je pomanjkanje železniških naravnost neznosno. Vozovi so VM prenapolnjeni in del občinstva [nora vožnjo prebiti na zunanji plo-&&di, kar je nevarno in prepovedalo. Skrajni čas bi že bil. da se napravi red v tem oziru! Dve orjaški vinski trti. Posest-Bik Anton Boh vn Orlem pri Laver-i ima pri svojem gospodarskem poboju dve naravnost orjaški trti, ki razpenjata po drevju skoro do ponvice obširnega sadnega vrta. Stari sta 18 let in ena ima v premeru blizu 18 cm. Zadnjih sest let donasata gospodarju obilo dobička, ker sta vsako leto izredno polni. Grozdje, takozvana »izabela«, se raz pečava na ljubljanskem trgu in skupiček za grozdje samo teh dveh trt znaša vsako leto čez 200 kron. Letos imata trti več tisoč grozdičev, torej več kakor znana sloveča trta v Šiški. Ti trti gotovo nimata para na celem Kranjskem. Lov v Št. Vido se odda 8. julija t. 1. ob 10. dop. potom javne dražbe pri c. kr. okr. glavarstvu v Ljubljani za dobo 5 let. Istotani se odda 8. julija ob pol 11. lov v občini Iška Loka in ob 11. lov v občini Polhov gradeč. Nezgode. Samski jfosestnikov sin Ivan Lenček iz Prevoj v kamniškem okraju se je 22. t. m. doma iz neprevidnosti s Škarjami zabodel v vrat ter se težko poškodoval. — Ključavničarskemu pomočniku Feliksu Stražarju iz Kamnika je priletelo med delom neko železo v desno oko ter mu je hudo poškodovalo. — V mizarski delavnici Kranjske stavbne dru/be v Ljubljani je spodrsnilo mizarskemu pomočniku Alojziju Nosetu dleto, ter mu desno roko precej hudo poškodovalo. Elektroradlosrraf »Ideal«. Spored za torek 27., sredo 28., četrtek 20. in petek 30. junija: Poleg krasnih dram, slik iz narave in skrajno humorističnih slik dve največji privlačnosti: Slavnost kronanja v Londonu. Silna nevihta v Trstu. V petek 30. junija t. I. večer smeha. Jako lepe slike. Vsak ponedeljek, sredo in petek igra ob vsakem vremenu oddelek Slovenske Filharmonije od 8. naprej na vrtu ali v dvorani. V zadnjem trenotku preprečena nesreča. Danes popoldne okrog i>ol 2. je peljala neka ženska v \ ozičku ^» obroke po tiru električne železnice v Prešernovi ulici. Električni voz je Šele zapazila, ko je bil ta v polnem teku komaj U)korakov oddaljen. Hotela se je umakniti, a kolo otroškega vozička so ji je tako nesrečno zataknilo v neko cestno špranjo, da vozička ni mogla premakniti. Da se ni zgodila velika nesreča, se je zahvaliti le ]jazi jivosti voznika, ki je ustavil v zadnjem trenotku, komaj 1 korak pred vozičkom. Japonski krošnja r je predvčerajšnjem krošnjaril po mestu z malimi umetnimi kipi. Policija ga je odvedla k uradu, kjer se mu je blago odvzelo, proti Japoncu pa napravila ovadba, ker je svom obrt izvrševal brez dovoljenja. Zaradi brata razsajal. Predvčerajšnjem je stražnik aretovaJ zaradi nekega pregreska nekega delavca. Ko pride pozneje po svoji službi v Streliško ulico, je tam aretovančev brat silno razsajal. Ko ga je stražnik stavil na odgovor, je ta odgovoril, da zato tako razgraia, ker je bil njegov brat aretiran. Zagovarjal se bode i ta. Aretacija. Začetkom tes-a meseca je bil posestniku Karlu .L-ršinu v Rudniku ukraden 40_ K vreden komat. Orožni št vo na Škofelici je po-izvedelo, da je tatvino izvršil 411etui dninar Jakob Zadnikar iz Črne vasi ter o tem obvestilo policijo, ki je Zadnikarja aretirala in izročila sodišču. Sam prišel v past. Danes ponoči je stražnik na Krakovskem nasipu našel ležati nekega pijanca, katerega je snravil pokonei in ga odverlel v zapor. Ko so mu pOtem natančnejše pregledali obisti, so prišli tudi na to, da možakarja ki je pleskar in stanuje na Poljanah, ne da bi bil zglašen, zaradi goljufije zasleduje okrajno sodišče. 1'neslo mu je. Danes ponoči je vstopil v Postojni v vlak leta 1803. rojeni pekovski pomočnik Adam Mir-četič iz Gline na Hrvaškem ter se pripeljal v Ljubljano, ne da bi si bil kupil vozni listek. V Ljubljani so ga izročili na južnem kolodvoru službujočemu stražniku, ki ga je aretiral. Zagovarjati se bode moral pred sodiščem. Napadlo je v nedeljo ponoči na Dolenjski cesti brez vsakega vzroka 8 ponočnjakov nekega knjigovodjo, katerega so pretepli, eden pa ga je še celo z zaprtim nožem udaril po glavi in po kolenu ter ga lahko telesno poškodoval. Izgubljeno in najdeno. Neki gospod je izgubil denarnico s srednjo vsoto denarja. — Bealec Jožef Tau-ber zlato častniško verižico z obeskom. — Služkinja Marija Vidmar jeva je izgubila usnjato denarnico z večjo vsoto denarja. — Topničar Jožef Kranjc je izgubil denarnico s srednjo vsoto denarja. — Kuharica Antonija Požunova je izgubila, odnosno pozabila denarnico z večjo vsoto denarja. — Gospod Adolf Eberl je izgubil zlato žepno uro. — Posestnik g. Ivan Šiška je izgubil zlato žensko uro z ovratno verižico. — Nek delavec je izgubil denarnico, v kateri ie imel čez 5 K denarja. — Hišnica Marija Kovačeva je našla denarnico s srednjo vsoto denarja, katerega dobi izgubiteljica pri najditeljici na Starem trgu št. 4. — Ga. Marta Kle- menčičeva je izgubila zlato zapestnico, katero je našla Ana Drečerjeva in jo oddala pri magistratu. Slovenska Filharmonija, cel orkester igra danes pod osebnim vodstvom g. kapelnika Edvarda Czaja-neka v hotelu Tivoli. Začetek ob pol 5. popoldne. Vstop prost. Narodna ohromilo. Kam pa jutri večer? K »Zlati kaplji« jo kreni na veliko vrtno veselico šentpetrskih podružnic Ciril-Metodovih, kjer bo svirala celotna »Slovenska Filharmonija« in pel močan moški zbor. Lov na srečo ti bo nudil mnogo krasnih dobitkov, med katerimi je dvoje velelepih slik, dar našega pesnika Aškerca. Klet in kuhinja Tratnikova sami ne potrebujete posebne reklame, — in cene bodo meščanske. Zabave in užitka boš torej imel v izobilju. Zato na veselo svidenje jutri, v sredo, ob pol 8. zvečer pri »Zlati kaplji«! Ne zabi, da s svojim posetom podrpeš i Cirilmetodarijo! Za dražbo sv. Cirila in Metoda je nabralo stalno omizje v restavraciji gosp. Vuge v Grobelnem ob godo-vanju Lojzik in Lojzetov 1 obrambni »kamen«, t. j. 200 K. Iskrena hvala najnovejšemu hrambovcii! Kot odgovor »Domoljubu« je daroval gospod Jernej Hlebš 10 K Ciril - Metodovi jK>družnici v Stepanji vasi namesto sveč za sv. Rešnje telo. — Za ta velikodušen dar se zahvaljuje omenjena podružnica plemenitemu gospodu darovalcu najtopleje. Društveno naznanila. I. ljubljansko uradniško gospodarsko društvo opozarja svoje člane na SVOJ redni občni zbor, ki se vrši jutri, v sredo, ob pol 8. zvečer v gostilni »Pri Levu«, Marije Terezije cesta 16. Pridite točno in v velikem številu! Veliki semenj v Šiški. Ta prireditev pevskega društva »Slavec« se vrši v četrtek na praznik, dne 29. junija v vseh prostorih Zajeevega hotela v Šiški. Začetek bode ob 4. popoldne. Spored je jako obširen ter obsega 12 raznih zabavnih oddelkov, kateri se zopet razdele na podrobnejše točke. Sodeluje popolna »Slovenska Filharmonija«. Od i), do 10. ure se vrši v notranjih prost ori n ples, med tem pa se razvija veliki semenj na vrtu, v gozdu in drugih prostorih. Meše-tarji pa prirede še posebno vinsko poskušnjo, osobito ako bode kupčija na semnju dobra. 40 let gasilstva. Od leta 1870. deluje ljubljanska požarna bramba. Povodom 401etnice je izdalo prostovoljno gasilno in reševalno društvo zelo interesantno in poučno brošuro, opremljeno z dvema slikama, in sicer s sliko ustanovitelja, cesarskega svetnika Frana Doberleta in s sliko sedanjega ravnatelja in načelnika Ljudevita Št rici ja. Brošura obsega poleg seznamka Odborov iz leta 1870 in 1011, seznam izvršujočih in podpornih članov. Izvršujočih članov je 77, podpornih 208. CM 1. aprila 1870 do 31. decembra 1910 je društvo posredovalo pri 563 požarih, tedaj na leto povprečno pri 14 požarih. Največ požarov je bilo leta 1891 (25), leta 1896 (26) in leta 1909 (23). Interesantna je tudi statistika o intervencijah reševalne postaje, ki je od 1. januarja 1903 do 31. decembra 1910 posredovala v 4637 slučajih, tedaj povprečno dvakrat na dan. Iz računskih poročil povzamemo, da je imela v 40. upravnem letu društvena blagajna prebitek 1327 K 39 vin., današnji dolg pa znaša pri bolniški blagajni 4262 K 30 vin. Podporni sklad izkazuje 672 K 41 vin. prebitka, skupno premoženje pa znaša 7572 K 30 vin. Bolniška blagajna ima primanjkljaja 97 K 64 vin., premoženje pa znaša 28.121 K 16 vin. Proračun izkazuje 28 K primanjkljaja. Izobraževalno društvo »Bratstvo« priredi IV. družinski večer v četrtek, dne 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla, v areni »Narodnega doma«. Spored: Rokovnjači, narodna igra s petjem v 5 dejanjih, 8 slikah. Spisal Frau Govekar. Po igri prosta zabava in ples. Vstopnina 40 vin. Začetek točno ob 8. zvečer. Pri družinskem večeru sodelujejo tamburaši. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novega za-siora, se preplačila hvaležno sprejemajo. Družinski večer se vrši pri pogrnjenih mizah. Društvo slovenskih trgovskih potnikov v Ljubljani ima v soboto, dne 1. julija ob pol 9. odborovo sejo, na katero se gg. odborniki vljudno vabijo. Odbor. »Sava«, društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, naznanja, da promovirata v soboto, dne 1. julija ob po 11. popoldne v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča doktorjem vsega zdravilstva njuna mnogoletna člana gg. Ivan Mat-ko in Jnst Bačar. — Mladima doktorjema najsrčneje čestitamo! Razne stvori. * K procesu o umoru ogrskega agrarnega poslanca A enima. Po večdnevni obravnavi je porotno sodišče v Bekesgvuli spoznalo, da je obtoženec Gabriel Zsilinski imel pač namen napasti Achima, ne pa namena ga usmrtiti, in da je izvršil dejanja, ki so imela za posledico Achimovo smrt, v silobranu, obtoženec Andrej Zsilin-sky pa je bil pri vsem neudelezen. Vsled tega izreka porotnikov je sodni dvor oba oprostil in sta bila takoj izpuščena. * Avstrijski višinski rekord. V Dunajskem Novem mestu je dosegel Karel Illner z enim spremljevalcem avstrijski višinski rekord. Dvignil se je do 450 m visoko. * Nemčija ima smolo s svojimi zrakoplovi. Vojaški zrakoplov »Par-seval V.« je dospel v nedeljo ob 7. zvečer v Munden na Hanoverskem. Včeraj popoldne proti V***., ko so izvrševali neka popravila na motorju, — jx> drugi verziji vsled neprevidnega kadenja, — je začel zrakoplov goreti, pri čemer je bilo 7 oseb več ali manj opečenih. —■ Grof Zeppelin, ki s svojimi zrakoplovi nima nobene sreče, je poskusil zopet z novim sistemom, ki ga imenuje »Schwabeu«. Prvi polet se mu je dohro j ►osrečil. * Stavka mornarjev. Sindikati in zveze razkladalcev in pristaniških delavcev so sklenile podpirati postopanje mornarjev s proglašenjem generalne stavke. Vsled tega je izbruhnila danes v 5 največjih ladjedelnicah stavka. Število doeedaj stavkajočih pristaniških delavcev dosegu 2000. Večina družeb je ustavila delo. * V Benetkab ni kolere? Agence Ha vas orinaša dopis župana v Benetkah, v katerem pravi ta oficialno, da so zdravstvene razmere v Benetkah izbomc in da v mestu ni prav nobene nalezljive bolezni. Nasproti tem ofi-cialniin zatrdilom pa se trdovratno vdržuje vest, da so Benetke okužen, od kolere. Telefonsko in brzojavno poročilo. Ministrstvo Gautsch. Lvov, 27. junija. Poljski listi zatrjujejo, da sc Poljaki zaradi nekdanjega konflikta z Gautschem ne bodo kazali novemu ministrstvu a priori nenaklonjene, marveč, da bo stališče, ki je bodo Poljaki zavzeli, odvisno od cele vrste deželnih post u la tov in od stališča, ki ga bo Gautsch zavzel nasproti tem zahtevam. Poljske stranke zahtevajo decidiran odgovor novega ministrskega predsednika. Zlasti tudi o njegovem stališču napram Korberjevini vodno-cestnim zakonom. Frankobrod ob M., 27. junija. »Frankfurter Zeitung« pravi v svojem uvodnem članku, ki ga posveča, razmeram v Avstriji, da je prišel čas, ko je zopet mogoč nemško-sio-vanski sporazum. Napočila je ura usode za Avstrijo, katere naj bi niti nemški, niti slovanski politiki ne zamudili. Češko - nemška sprava je pod novim ministrstvom mogoča in Cehi smatrajo Gautscha za moža, ki bi imel vse sposobnosti, da spravi to vprašanje v pravi tir. Gautsch pa je na drugi strani dovolj moža in dovolj avstrijskega mišljenja, da si ne l>o hotel napraviti Nemcev za sovražnike. V tem oziru misli »Frankfurter Zeitung«, da je pričakovati od koalicijskega kabineta uspehov. Praga, 27. junija. »Saniostat-nost«, glasilo statopravne stranke, »Pravo Lidu«, gladilo češke socijalne stranke, »Venkov«. glasilo agrarne stranke in nemški list »Prager Tag-blatt« se strinjajo v presoji položaja v toliko, da pripisujejo ministrstvu Gautsch samo provizoričuo vrednost ter menijo, da bo v jeseni stopilo ua mesto tega ministrstva drugo ministrstvo z ministrskim predsednikom knezom Thun - Ilohensteinom, sedanjim cesarskim namestnikom v Pragi. »Pravo Lidu« napada Bienertha z vso silo ter pravi, da je Bienerth prevzel ministrstvo v zelo plodonosni eri, da pa je s svojim protikonstitu-cijonalnim nastopanjem ubil parlament in zavozil avstrijsko politiko. »Samostatnost« svari Cehe, da naj se ne dado po novi konstelaciji zapeljati. Praga, 27. junija. »Narodni Li-sty« prinašajo na uvodnem mestu članek o novi situaciji po padcu Bie-nerthovega kabineta, ter reklamirajo ta uspeh za združene tri češke stranke, Staročche, Mladočehe in češke socijaliste, ki so provzročile s tem, da so enodušno sprejele predložene kandidatne liste, padec kabineta in sistema. Praga, 27. junija. »Narodni Li-stv« poroča, da je zapustil Bienerth načrt novega vodno-eestnega zakona po Korberjevem sistemu in da bo Gautsch brez dvoma ta načrt sprejel za svojega. Dunaj, 27. junija. »Keichspost« je izdala za krščanske socijalce parolo: »Previdnost in opreznost.« V večino krščansko - socijalna stranka zaradi svobodomiselnih nazorov večine ne more vstopiti, vendar pa ne bo delala vladi zaprek. Korespondon-ca »Avstrija« pravi, da ni prišla demisija Bienerthovega kabineta iznenadno in da si bodo krščansko - socijalni poslanci obdržali po/1 novim ministrstvom pravico politike proste roke, da pa ne bodo ovirali delovnega parlamenta, pač pa zahtevali temeljito reformo poslovnega reda. Sultan bolan. Carigrad, 27. junija. Sultan, ki že delj časa, kakor znano, boleha za. sladkosečnostjo, je vsled svojega makedonskega potovanja pree^j resno zbolel. Albanski strah. Carigrad, 27. junija. List Si nin« poroča, da se je vršil včeraj po povratku sultana, ministrski svet, \ katerem so sklenili na predlog vrhovnega poglavarja turških vojev v Albaniji podaljšati MaliaOTOm lok, da se podvržejo, za 14 dni. Novo francosko ministrstvo. Pariz, 27. junija. V novem mini-fttrstvu prevzame pred^-dstvo Caile aut. Jnstično ministrstvo Krnppi, vojno ministrstvo Etiene, mornarico* Del Casse, naučno ministrstvo Steaff, poljedelsko ministrstvo Pa ms za zunanje ministrstvo, katero je odklonil Burgois, se imenujeta kol najresnej-ša kandidata Poineaire in Petanel. Pariz, 27. junija., ^linoriteti pripadajoči poslanci so imeli včeraj sestanek, na katerem so sklenili sledečo resolucijo: Zl»rani 200 republikanski poslanci hočejo videti svoj program uresničen in zahtevajo od BOve vlade, da nemudoma uveljavi volil no reformo. Ubegla kaznjenca. Krasiiojarsk, 27. junija. Tu sta pobegnila dva kaznjenca iz državne ječe ter med begom usmrtile enegS paznika, drugega pa težko ranila. Pa/poslanemu vojaštvu se j«* posrečilo enega ustreliti, dragi )«• polu nil. Slavnostna predstava v Lomhuu. London. 27. junija. Povodom kronanskih slavnoati .!♦• angleška dvorna Opera v prisotnosti kralja in kraljice ter nadvojvode Karla Prana Josipa in nemške pmutolon a slfidn i fi* V r dvojice uprizorila opero Mdo . v kateri je nastopila češka igralka De-sinova. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Žitne cene v Budimpeiti. Dne 27. junija 1911. Termin. Pšenica zaoktober 1911. . za 50 kg 11-91 R2 za oktober 1911 . . . za 50 kg 841 Koruza za juli 1911 ... za 50 kg 724 Koruza za avgust 1911 . . za 50 kg 738 Koruza za maj 1912 . . . za 50 kg 680 Oves za oktober 1911 . . za 50 kg 818 Mesto vsakega posebnega obvestila. t Poštni ofžcijal Ivan Velepič naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njegova ljubljena, nepozabna soproga ozsr. mati, hči, sestra, svakinja in teta, gospa Justina VelepiE roj. Kovani v torek, dne 27. junija ob pol 8. zjutraj po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. 2262 Pogreb drage pokojne se vrši dne 29. junija ob ■ ,5 uri popoludne iz mrtvašnice na Viču na ondotno pokopališče. Spodnji Rožnik pri Ljubljani, dne 27. junija 1911. Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene tete, oziroma stare tete in svakinje, gospodične 2261 JKargarete Suhadobnik ki je po dolgem, jako težkem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes dne 27. t. m. ob 9. dopoldne v 73. letu starosti, blaženo zaspala v Gospodu. Pogreb bo v sredo, 28. junija ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Breg 5t. 20 na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. zadušne maše se bodo služile v več cerkvah. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, 27. junija 1911. Žalujoči ostali. JEVA iti ai iti iti iti ni tii iti sil iti tti iti iti gXo^$TQ^Ta$T^ Serravallo vo železnato Kina-vino Higijenična razstava na Dunaja 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. :: Izborni okus. ss Večkrat odlikovano. ■ Nad 7000 zdravniških spričeval« :: J. SERRAVALLO, l io kr. dvomi dobavitelj TRST- B ar ko vl|e. tj> TJt tjt ttt ti> tjt Tit Tit •nt tj? nt nt MeteoroloSieno poročilo. V i sir» itd norjem 306-2. Srednfi tračni tlak 738*1 ran .5.1 Čas e 'opazo-•2. | vanja Stanje barometra V MM Te.,««-tura v L jI Vetrovi Nebo 26 !2.pop. ! 9.zv. 27. 7. zj. 7359 736 2 7363 270 220 177 bl jzah. si. zahod sr. jvzh. jasno del oblač. del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 22*2*. norm. 18 8\ Padavina v 24 urah 0*4 mm. Globoko potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo zemske ostanke našega ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, sina, brata in strica, gospoda 2260 Viljema Paulina tovarniškega uradnika ki ga nam je kruta usoda tako nenadoma vzela, danes na pokopališču pri sv. Križu k večnemu počitku položili. Zajedno se iskreno zahvaljujemo za vse nam došle izraze sočutja ter priporočamo predragega pokojnika v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 27. junija 1911. Žalujoči ostali. Poziv. Poživljam detičnoga, ki me je obdolžil, da sem tat, naj blagovoli naznaniti, kdaj sem kateremu kaf poneveril. Ljubljana, dne 27. junija 1911. Anton Kušar 2247 Dunajska cesta št. 25. vso noč odprta. Marija in Viktor Izlakar. 7 Prešernove slike prodaja ia politja po poštnem ponetjo Iv. Bonač v Ljubljani Cena sliki 5 kron. 273 S tem izpoljnjujemo žalostno nalogo, da naznanjamo nenadno smrt našega dolgoletnega zvestega uradnika, g. Viljema Paulina. Pokojniku, ki je po svojem natančnem izpolnjevanju dolžnosti, neumorni pridnosti, vestnosti in zvestobi vedno deloval v dobrobit našega podjetja, ohranimo časten spomin. 2256 V LJUBLJANI, dne 26. junija 1911. Ravnateljstvo Ur. priv. predilnice io tkalnice za bomtsaz v Lju&lianr Bi 1604 Dolenjske železnice postaja Straža-Toplice. Akratoterme 38° Celzija, pitno in kopalno zdravljenje. Izredno učinkovito za protin, revma, iscliias« nevralgijo kožne in ženske bolezni. Veliki kopalni basini, oddeljene kopeli in mahovnate kopeli. Udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje, gozdovnata okolica. Dobra in cenn restavracija. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri zdraviliški mr.ivi. J L Več črkostavce sprejme „jfarodna tiskarna" v £jubl]am ws&$m 1687 -4"*^ obert inieiows arLiieki in mestni stavbni mojster stavbna pisarna, Rimska cesta 2.<8*^jl*) se priporoča si. občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, :: katera se najsolidneje in po zmerni ceni izvršujejo. :: niiOfl ]fa c. kr. prvi šržavni gimnaziji v £jubljani (Tomanova uiisa 103 zraven «,R!ara desna") bode |C vpisovanje za I. razred ~^Bi v nedeljo, dne 2. julija dopoidne od pol 9. do 12. m v ravnateljev! pisarni. Seboj je prinesti krstni ali rojstveni list in zadnje šolsko, oz. obiskovalno izpričevalo. WF Sprejemni izpiti *tbb bodo v četrtek, dne 6. julija od 9. ure dalje. Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu; zglasiti se morajo pa vsaj pred izpitom osebno pri ravnateljstvu. Po odloku c. kr. dež. šolskega sveta se smejo učenci, ki pripadajo po rojstvu ali po rodbinskih razmerah okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici in okr. sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dovoljenju c. kr. dež. šolskega sveta. — Dotični roditelji naj si izposlujejo torej pravočasno to dovoljenje. V Ljubljani, dne 23. junija 1911. 2232 Ravnateljstvo c. kr. I. drž. gimnazije. Naprodaj je ¥ lepem :: gorenjskem kraja s hiša s pekarilo zelo ugodno za to obrt. Naslov se Izve prt upravniifrn „Ilov. Naroda." 2238 »a zaaoni dekliški šoli drama »Mladika" ki se ima s prihodnjim šolskim letom razširit* v petrazrednico, je popolniti ve- see UUttlliU. Od prosilk za to mesto se zahtevajo za stalno namesčenje na javnih ljudskih šolah veljavni pogoji. Pojasnila daje in prošnje sprejema šolsko vodstvo dO 2. Julija t. 1« V Ljubljani, rine 25. junija 1911. 2255 Upravni odbor „Mladike". Kupujte samo najpopolnejše! Stroji Remington pišejo, seštevajo in odštevajo! m o gj —• i i t— ca o trt "O SO —» &3 Glogowski & Co. I c. in kr. dvorni dobavitelji I Gradec, Joanneumsriog štev. 8. Pojasnila brezobvezno. 1120 C00NAC! STAR, pristen destilat dalmatinskega * vina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalesentne. Dobi se edino pri tvrdki: 1066 BR. N0VAK0VIĆ, Ljubljana. Mi rekVame Veliko izbire ***** K. V*" cene NflZQZI£iii.SKA IHHI^HHllHk ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNICA NA DUNAJU L, ASPERNPLATZ I, (v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in najcenejšimi tarifi sprejema trgovske izobražence kot vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji, filams Zastopstvo za StaJBTCko in Kranjsko: Gradec L, Scfimiedgasse 40. Gtai zastopnik za Kranjsko: Ciril Globočnik, Ljubljana, Elizabetna cisti 4. Castitim odjemalcem! Vsled štrajka pekovskih pomočnikov mi ni mogoče dostavljati peciva kakor običajno na dom. Dokler ni imenovani štrajk končan, prosim cenjene odjemalce, da blagovolijo po potrebno pecivo v prodajalno v hiši št. 7 na Marije Terezije cesti poslati. Spoštovanjem 2259 Avg. Jenko. Naznaallo. Na c. kr. drugi državni gimnaziji v Ljubljani, Poljanska cesta bode IW vpisovanje za I. razred ~WI v nedeljo, dne 2. julija dopoldne od 8. do 12. ore v ravnateljevi pisarn Seboj je prinesti krstni ali rojstveni list in zadnje šolsko, oz. obiskovalno izpričevalo. UP Sprejemni izpiti bodo v četrtek, dne 6. julija od 9. ure dalje. Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo trne-vane listine pravočasno ravnateljstvu ; zglasiti se morajo pa vsaj pred izpitom osebno pri ravnateljstvu. Po odloku c. kr. dež. šolskega sveta se smejo učenci, ki pripadajo po rojstvu ali po rodbinskih razmerah okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mnstu in Radovljici in okr. sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dovoljenju c. kr. dež. šolskega sveta. — Dotični roditelji naj si izposiujejo torej pravočasno to dovoljenje. V Ljubljani, dne 23. junija 1911. Ravnateljstvo c kr. II. drž. gimnazije. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani« Deinitka glavnica k 5,ooo.oo«. Stritarjeva ulica štev. 2. •»•»« Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trotu, Sarajevu tat Gorici. ■i faiMl «10.000 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih tj obrestuje od dne tloge po čistin |2 Kipnje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst O P° dnevneu knrzn. '^Hm ia tlak »Narodne UitaurMfe 38 02 ^974 UE UD