^T^dan rasen »oboi. 1™ in praznikov. , , daily except 8eturd«J». ■"■"■^y, and Holidays ! PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE s Uredniški ln upravnlški prostori* 1657 South Lawndale Ave Office of Publloatlon 1887 South Lawndale Ave Telephone. Rockwell 490« rO^TEAR XXXVIU * Cona Uata Ja $6.00 uiiJff^JS i^cSaS S SlSVSS CHICAGO W. ILL. PONDELJEK. 25. NOVEMBRA (NOV. 25), 1946 Subecrtpiion 96.00 Yaarlf ŠTEV.—NUMBER 229 Acceptance for melling at special rate of postage provided for in aectton 1103. Act of Oct. I, 1917. authortaed on June 4. 1919 _ tada odredila, zatemnitev v 21 lavah vsled rudarske stavke lete so trgovine, m javna poslopja, cestna razsvetljavam drugo flS PREJEL SOD-NO POZIVNICO Ifuhingion. 23. nov. — Clvil-produkcijska administracija t odredila konserviranje elek-^ energije z zatemnitvijo v [Jriavah in v vseh drugih kra-kjer služi premog za pro-9)0 elektrike. Namen tega je hranjenje premoga, odredba se tiče vseh držav i vzhodu in srednjem zapadu I obeh Dakot, Nebraske, Kanina jugu pa meji na Arkan-, Tennessee in North Caroli-V tem zatemnitvenem pasu aja pretežna večina pre-tva in industrije, i tej odredbi je prepovedana i elektrike v sledeče svrhe: enje, razen kjer je poza zdravje in varnost, za rične oglase zunaj in zno. (j, za izložbena okna v trgovi-za božična drevesa, za vse [trijske svrhe, kjer ni ab-potrebno. Prizadeta bo [cestna in ulična razsvetlja-, kjer mora biti poraba elek-i znižana na minimum, i odredba stopi v veljavo v djek popoldne. Kazen za Komunistični blok zmagal v Rumuniji Dobil je nad dve tretjini glasov Bukarešta. Rumunija, 23. nov. — Pri prvih splošnih volitvah, ki so se vršile pretekli teden od leta 1937, je vladni blok zmagal z veliko večino glasov. Uradno poročilo naznanja, da je vladni blok, v katerem so socialisti, komunisti, liberalci in druge levičarske stranke, dobil več kot dve tretjini izmed 6,823, 928 oddanih glasov. Vlidni blok, v katerem imajo komunisti večino, je prejel 4,766,630 glasov, Maniujeva kmečka stranka 879,-927 glasov, ogrska zveza 569,651 glasov, narodni liberalci pa 250,. 306 glasov. Ostale tri stranke so dobile manjše število glasov. Vladni blok tvori šest levičarskih strank, ki so pri volitvah nastopile skupno s skupnimi kandidati. Neodvisni socialisti so dobili samo 65,528 glasov. Nova skupščina bo imela sledeče zastopstvo: vladni blok 348 sedežev, kmečka stranka 32 sedežev, ogrska zveza 29 in narodni liberalci 3 sedeže. Vladni ali komunistični blok, i in eno leto zapora, odredba je še bolj stroga in n vec držav kot slična za- at vena odredba v zadnji rue stavki prošlo spomlad, je, ker je vsled zime po-i za hranjenje premoga več-[kot je bila spomladi in ker ne ve, koliko časa bo tra-i rtavka. tično omejitev železniške-[ prometa, osebnega in tovor, i je naznanilo še več želez-družb. Na znižanje pro->je se pripravlja tudi jek-industrija. V Garyju, '»v četrtek in petek že u-^ štirje furnazi. arska stavka je popolna in Edini incident nasilnost« [K pripct.l v bližini VVelcha, [*«•• kjer je Sam Curry, de-"J* neke manjše majne, u-'dva stavka rja, ki sta ga do "" izjavi hotela prisiliti s naloženega s premogom. Je bil že obtožen uboja, ■vnava proti Johnu L. * prične v pondeljek »nt pred zveznim sodiščem PWngtonu. V petek so mu Jskl b'ri*i izročili sodnijsko »»co, ko jc prižel v Washer Klavni urad UMW iz Z ^'^ndrije, Va., kjer ""Horn. Lewis je pozivna brez vsake besede in ' vprašanja reporter-* govoru z molkom. IU.. 23. nov. - **^'hiando, predsednik **jl krajevne ,r" je udeležilo bilo soglasno skle- n' vrnejo na delo ur,aknjens sodnijska Proti Lewisu. Vsi dru " ur>»je v , v Ilhnoisu. po «*<000 pa so na vil vlado. Vojaške oblasti aretirale naciste Stuttgart, Nemčija. — Ameri. škc vojaške oblasti so naznanile, da so zlomile podtalno nacijsko teroristično gibanje in prišle na sled skupini, ki je zadnje čase povzročila bombne napade v tem mestu. Aretiranih je bilo 16 bivših članov elitne garde in voditeljev Hitlerjeve mladinske organizacije. Aretacija se je izvršila v momentu, ko so se teroristi pripravljali na nov bombni napad. Domače vesti Nov grob v W. Va. Cassidy, W. Va.—Dne 12. nov. je umrl Jphn Kastelic, doma iz Stične, Dolenjsko, član društva 388 SNPJ. Bil je samski in bec-lar. Mrtvega so našli v njegovem stanovanju. Nov grob v Kansasu Edison, Kans.—Dne 14. nov. je po dvodnevni bolezni umrla Ana Kernc, stara 84 let, v Ameriki 40 let. Ves čas je živela v bližnji naselbini Dunkirk in bila vedno zdrava. Zapušča poročeno hčer, pri kateri je umrla, in več vnukov. Doma je bila iz Zagrada pri Škocjanu, Dolenjsko. Civilen pogreb, kakršnega si je želela, ji je oskrbel Slovenski zadružni pogrebni zavod. Is Clevelsnda Cleveland.~ V bolnišnici Emergency Clinic na Five Point-su se nahaja Frank Ivančič.—-Pri družini Andrew Elersich v Col-linwoodu so se oglasile rojenice in pustile hčerko, pri družini Frank Gorenc ml. pa sinčka.— V bolnišnici Glenville se nahaja miss Marie Bohar, ki je presta la operacijo na nogi.—Poročila sta se v soboto Henry Malenšek in Eleanore Hrovat. Nov grob v Wisconsinu Cudahy, Wis.—Po šestmesečni bolezni je umrl Andrej Sedušak, doma od LJubljane. Tukaj zapušča ženo, tri sinove in hčer. Bil je dober član društva 520 SNPJ, ki izreka družini srčno sožalje. Smrt pri delu St. Louis, Mo.—Nagla smrt je zadela Petra Duniaviga, člana društva 107 SNPJ. 'Ravno Je dokončal svoja delo v livarni ob 11:30 ponoči in začel čistiti stroj, tedaj pa se je zgrudil in bil na mestu mrtev. Predno je šel na delo, je ženi rekel, da se dobro počuti. Doma je bil iz Istrije. Poleg žene zapušča poročeno hčer in sina, ki se je pred par meseci vrnil od mornarice in je tudi precej pohabljen. Društvo izreka družini sožslje. Stavka voznikov busov končana Unija izvojevala povišanje mezd Chicago. 23. nov. — Stavka avtobusnih voznikov, ki je trajala 51 dni, se je kopčala včeraj popoldne potem, ko je bil dosežen sporazum med zastopniki u-nije ADF in predstavniki družbe Chicago Motor Coach Co. Pogodba med unijo in družbo je bila uradno ratificirana šele po. tem, ko so člani unije odglaso-vali s 497 proti 230 glasovom, da sprejmejo pogodbo in da se vrnejo na delo. Glasovanje se je izvršilo na izredni unijski seji. Stavka se je pričela dne 2. oktobra in je bila ura4no preklicana dne 22. novembra dopoldne. V pogajanja je posegla meddržavna trgovska komisija pod vodstvom Williama Psrilla, ki je rekel, da je bil ta korak storjen na zahtevo governerja Greena. Še prej so vladna oblasti skušale izravnati spor, a brez uspeha. Pogoji sporazuma vključujejo povišanje mezde na 20c na uro za drtevno delo, za ponočno delo pa 3c več med 8. uro zvečer in 2. zjutraj ter 5c več ga delo od 2. zjutraj in naprej. Poleg tega so dobili povišsnje tudi mehsnikl, ki popravljajo buse.t Njihov po-višek znaša od 2Vfcc do 5c na uro, kar je odvisno od klasifikscije in od dnevnega ali nočnega dela Čistilci busov bodo prejemali $1 na uro, vratarji pa 92c na uro. Pogodba jamči c|el«vcem $40 mesečne penzije, k$r ja $10 več kot prej, dočim upravičeni pa bodo do 26 tedAov bolniška podpore po $13.50 na teden, prej pa le za 13 tednov. Delo ne sme trajati več kot 5 in pol ure neprenehoma, ne da bi dobili 20 minut odmora za obed. Po 1. Juliju 1947 ne bo delovnik smel presegsti več ko 10 in pol ure, kar bo veljalo le za izredno delo. Molotov zahteva umaknitev čet s tržaškega ozemlja Zapadne tile se branijo na vse načine) Byrne* zavrnil vse koncesije Jugoslaviji v Trstu Unije CIO bodo zahtevale povišanje mezd; Murray ponovno izvoljen za predsednika •eno PMW * l ki ov. if 1 1* le Atlantic City. N. J.. 23. nov. — Philip Murray je bil na osmi redni konvenciji CIO ponovno izvoljen za predsednika te dc-avske federacije. On je pred šestimi leti nasledil Johna Lewi-sa in bil na tej konvenciji zopet soglasno izvoljen za sedmi termin. Konvencija je bila zaključena včeraj in je zborovala pet dni. Zadnji dan zborovanja jc konvencija izvolila glavni odbor in eksekutivo. Število podpredsednikov je bilo povečano na de. set, to je za enegs, na katero mesto je bil izvoljen Walter Reuther, predsednik UWA. Tako ima avtna unija v eksekutivi tri člane: dva podpredsednika. Tho-masa in Reutherja in Georga Addesa. Murray je izjavil, da se b<> CIO v prihodnjem letu vrgel v splošno kampanjo za zvišanje mezd in za boljše življenske pogoje z spelom na vso jsvnost. Pri tem ne bodo unije CIO vihtele gorjače, temveč bodo vodile smotreno ksmpanjo. Murray je poudaril, da ni namen unij CIO. da bi sprožile val stavk, ampak bodo zahtevale svoje pravice ns kolektivnih pogajanjih. Nsmen teh unij m nikdar bil, ds bi stsvksle kajti to je vedno zadnje sredstvo v dosegi ciljev potem, ko odpove- Kandidati delavske stranke zmagujejo London,—Odksr je delsvska stranka zmagala pri volitvah lanskega julija, je žela uspehe pri vseh vmesnih volitvah. Ob držala je vse prejšnje pozicije in izvojevala zmago v dodatnih krajih. Do sedaj se Je vršilo že 22 krajevnih volitev in pri vseh so zmagali kandidati delavske stranke. vključena v resoluciji, ki Je bila soglasno sprejeta. Sledila so izvajanjem predsednika Walter-ja Reutherja, v katerih je zahte val, na i CIO zgradi "vojni fond od io do 12 milijonov dolarjev katerega bi lahko rabile vse u-nije CIO v njihovih bojih za zvišanje mezd." Reuther je naglasil potrebo takega sklada, "kajti šele potem w. b<>do kapitani industrij za ved. li dejstva, da imajo opravka z močno grupo organiziranega de-lavstva." Do sedaj ni CIO še objavila določnega programs z ozirom na povišanje mezd. To bo storila šele potem, ko pride čas za to. Doznava se. da bodo unij* CIO zahtevale zvišanje plač na pod. lagi tedanjih visokih cen živ-Ijemkim potrebščinam Mezde morajo biti dovolj visoke, da se dvigne življenski standard vseh delavcev. Veleindustrije imsjo dovolj velike profile, da zvišsjo mezde delavcem, ne da bi to zvl-*anje pospeševalo inflacijo. V četrtek je konvencijo nsgo-■lavski tsjnik Schwellen New York, 23. nov. — Trst je še vedno glavna spornu kost na seji sveta zunanjih ministrov A-merike, Anglije, Francije in Rusije. Glavno vprašanje, katerega meljejo že več dni, se nana" ša na anglo.ameriške čete. Sovjetski zunanji minister Molotov vztraja pri svoji zahtevi, da mora biti v mirovni pogodbi določen definitiven datum, kdaj morajo zavezniške čete zapustiti tržaško ozemlje. Njegova zahteva je, da moralo okupacijsko čete umakniti najpozneje štiri mesece po podpisu pogodbe z Italijo. On jo posvaril zunanje ministre, ds bo navzočnost anglo-smeriških čet v Trstu vplivala na bodoče volitve za tržaško zbornico. Zsto insistira, da se mora vojaštvo prej umakniti, tako da bodo Tržačani lahko imeli svobodne volitve, brez zunanjega pritiska. Državni tajnik Byrnes ih angleški zunanji minister, ki od. ločno nasprotujeta Molotovi za« htevi, sta odgovorils, da je treba Trstu zagotoviti solidno podlago vlsdanja in da morajo zavezniške čete ostati tsm toliko Časa, dokler se rszmare ne uatalijo. In razmere se bodo ustalile le takrat, kadar triaško ozemlje dobi stabilno vlado. Byrnes In Be v in sta pred sejo ministrskega »vets konferlrala privatno, kakor sta ia prej petkrat, dočim ni noben teh konte-riral privatno z Molotovom. Na večerni seji se je Byrnes toliko "omehčal", ds je predla gsl kompromis. Ta kompromis je bil v tem, da bi bilo vprašsnje potegnitve okupscijskih čet s tržaškega ozemlja prepuščeno go-vernerju. Kadar bi on obvestil zsščitni svet Z. N., da te čete ni so več potrebne, šele potem nsj bi se umaknile v teku 4S dni. Molotov je zavrnil ta Byrne, sov kompromis, kar smatrs, ds je preveč elastičen in indafiniti ven. Na podlsgi takega kom-promiss bi zavezniške čete Ish-ko ostale v Trstu še lets, in to posebno, ako bi bil governor pod vplivom sli celo v službi zspsd-nih ail. Razvidno ja, dokler se ne bo podala ens ali druga strsn, Molotov all Byrnes, toliko čssa ne more priti do nobenegs sklepe Byrnes je zavrnil tudi vsa Mo-lotove predloga, po katerih bi Ju« goslavija dobils gospodarske koncesije v Trstu. Eden teh predlogov se je glssil, naj Jugoslavija dobi svobodno luko v tržaškem pristanišču, to je svoj unije mod Jugoslavijo in Trstom, tretji pa skupno upravo železnic na tržaškem ozemlju. Slednje iz razloga, ker je tržaško ozemlje popolnoma odvisno od jugoslo. vanskih železnic. Byrnes je odločno odbil vse tc predloge z argumentom, da je Amerika proti temu, da bi se Trst navezal na katerokoli drža vo, marveč naj bo popolnomu svoboden. Za ljudi, ki ne posna-jo ali nečejo poznati tržaških in jugoslovanskih gospodarskih problemov, se Byrnesov argument lahko lepo sliši, v resnici pa je v Škodo Trstu ln Jugosls viji. V ozadju vseh teh Byrne-sovih in Bevinovlh argumentov je seveda namen, da pride Trst pod vpliv zapadnih sil. doniji. Namigava se, ds gršk pomol sli pomole. Drugi predlog' partizani dobivsjo pomoč Iz Bol bi omogočsl sklenitev csrlnske garije, Jugoslavije in Albanije. Kitajska civilna vojna se nadaljuje Vensn, KiUJsks —Čoven Lsi, načelnik komunističnih sil na Kitajskem, se Je vrnil iz Nsn-kings, kjer m se vršila pogajanji med njim in vladnimi pred stavniki za dosego sporszuma. Po vrnitvi je izjavil, da so se po gajanjs rszbils. Konference se je udeležil tudi ameriški general Marshall. To pomeni, da se bo civilna vojna na Kitajskem na daljevals. Bivii Američan iupan Hamburga Hamburg. Nemčija. — Max Brauer, ki se je odpovedal ameriškemu državljanstvu, da po maga pri obnovi Nemčije, je bil izvoljen za župana tega mesta sledlct. 1/vol.l ga Je mestni svet. V Žrtev napada )e bil Georgj Nemčijo se Je vrnil preteklega Htadnik, star 42 let, ukrajinski jun.ja ir Amerike kot predstav dtlegat ns seji Združenih na n k ADF A* prej je poučevsl rodov. Napad m Izvršili ropar, neki ameriški univerzi, po jI. ki so Stadmka obstraliU v no-prihodu pa je po 1 «0. 8 »tednikom Je bil tudi Dl- Nemiki ujetniki gradijo utrdbe v Egiptu Berlin, 23, nov.—Velika Brlta mja je bila obdolžens, da je u posli la čez 35,000 nemških voj nih ujetnikov pri gradnji utrdb in drugih vojaških naprsv v Egiptu. Obdoliitev so objavili nemški listi, ki izhajajo v ruski okupacijski coni. Nemški ujet niki delsjo kot tlačanl tudi v Angliji in britski okupacijski coni v Nemčiji, SodiUe zavrglo sodnijsko prepoved Chicago. — Državno spelstno sodišče je zavrglo lnjunkcijo, ki bi prepovedsla objavo neres nične trditve znsne protlunijske firme Montgomery Ward & Co. Sodnijska prepoved je bil« izdana v juniju 1945, v čssu, ko se je družbs protivila vlsdni na-redbi. Delavci so orgsnlzlranl v CIO.___ Pogajanja z druibo Allis Chalmers West Allis, Wis. — Pogajanja zs končanje šest in pol mesečne stsvke pri družbi Allis Chalmers ho bila brezuspešns, ker niso zsstopniki družbe hoteli popusti ti od svojih zahtev, Delavci so člani uvtne unije CIO. t ♦ , ------r-q- \\ J Grčija bo zahtevala preiskavo < ^ }> Atene, GrČijs, — Ursd zuna nje minlsterstvs Ja naznanil, da bo apeliral na Združene narodu nsj se uvede preiskave bojev, k divjajo ob severni meji v Mace- Ukrajinska delegata pri Z. N. se seznanila z newyorskimi ropar ji BEVIN ZAVRGEL RUSKI PREDLOG ZA RAZOROŽITEV Povezan naj bi bil t korakom za sploino razorožitev veh narodov MOLOTOV VZTRA-JA PRI SVOJI ZAHTEVI Lake Success. 23. nov. — Vče-aj je bilo na dnevnem redu po-itičnega odbor« Zedinjenih ns. udov zopet vprašanje, katerega e pred dnevi sprožil sovjetski zunanji minister Vjačeslov Mo-otov, ko je zahtevsl, naj vse ve« esile polože karte na mizo in pokažejo, kje in koliko njih vo-aštva se nahaja v kakšni tuji državi in koliko vojaških baz ima katera sila isven svojih meja. V imenu Anglije je Molotovu odgovoril zunanji minister Ernest Bevln, ki Je dejal, da se Ve-iku Britanija ne strinja s tem uakim predlogom. Bevln je rekel, da je tak inventar zdaj brez )omena,'ker bi ne služIl nobenim praktičnim svrham. On je urgumnetiral, ds bi bil tak Inventar ns mestu in tudi potreben le v zvezi s diskusijami ln planiranjem splošne rszorožitva vseh narodov. Debat« o tem vprašanju se je pred političnim odborom vršila zadnje tri dni in kot Ugled«, le bo še nad«ljevala. Molotov ja odgovoril Bevlnu, da se Anglija boji položiti svoja k«i te n« mizo ln pok«z«tl svetu, kje in koliko voj«štva Ima po raznih "prijateljskih" drftavah. Molotovu se Je pridružil tudi Alexandre Pa rodi, načelnik francoske delegacije. On Ja dejal, da sngleškl predlog za spojitev o. beh vprašanj, to je r«sorožitve in vojaškega cenzus«, nI praktičen ,ker bi le zavlekel vpr«š«nje držunja vojaških sil v prijateljskih državah. To vprašanje pa je aktualno ln ne more čakati i«zorožitve konference. Molotov zdaj vr«č« zapadnlm silam šilo za ognilo. V svojem odgovoru Bevlnu je omenil, koliko krik« in vik« Je bilo v zaps d nem svetu, ko je Rusija držalu svoje čete v Irsnu neksj tednov več kot Je določal sporazum. "Vsem nsm Je zn«no, d« Angllj« še vedno drži vojaštvo v Grčiji. Tod« z«kaj n«J velj« eno merilo v tem primeru, ln povsem drugačno merilo v drugem primeru." Na ameriško zahtevo, naj vo-j«ški inventar vključuje tudi vse obomJene sile v domačih mejah in ne s«mo v tujini, J« Molotov odgovoril, d« Je t« z«htev« sprejemljiva zs Rusijo in nsjbrže tu. dl zs druge nsrode. Tods ker to vpništtnj« ni aktualno, ja bolje, da čaka do razorožltvene konference. New York. 23. nov. — Moskovski todio je obdolžil ameriške obl«»ti, du je bil napad na ukrajinskega delegata v neki newyor-ški trgovini političnega zn«l-ej«, kar 'rna lahko mednarodne po- n« Hitlerjevem begnil v Fr«ncijo Ekonomska zveza okupacijskih con k?"e rekel da splošno po-] New York — Sporszum med do pogsjsnj«. i . Izvajanj« predsednik« CIO A tajnik bach -M, _ višanje mezd po zaključenju vojne nI bilo tako visoko kot se splošno misli "NsvkJezno zvl-iUnje 18 *n pol cents ns uro je v rennic« predstavljalo le okrog 14, rvišanjs," je rekel delavski Zdru»nlml državami ln Veliko Br itanijo za ekonomsko enotnost Nemčije v njunih okupacijskih consh te domsls dosežan. Ja naznanil genersl L D, Clay, governor smeriških vojaških sil v Nemčiji. m i tri Z Msnuilskl. ukrsjlnskt zunenji miniver In načelnik u-krsjinske delegacije na soji Z. N Poročilo pravi, ds sta Manull skl in Htsdntk vstopila v delike tesno trgovino beš ob č«su, k'» so roparji hoteli oditi (z trgovi ne s svojim plenom $150, ki so jih vreli trgovskemu pomočni ku To se ie zgodilo malo pred polnočjo. Ker se rusks belega-I« nista pok/Vnl« povelju ropar je v vsled nezadostnegs znanje angleščine, je eden izmed ropsr* jev začel strelj«tl in eden strel je zadel Htadnik« v stegno dasn? noge, Drugo poročilo pr«vl, d« Je bil ob času napad« s Ktadnlkom A. D. Volns, drugI ukrajinski dele. get. Manullskl je Izjavil, d« je bil n«p«d politični zločin, St«d-nik Je bil t«Hoj odpelj«n v bolnišnico Roosevelt, kjer so zdravniki i/javili, d« ran« nI neverna. Mosk'ivskl listi so objsvili vest o napadu, ki so g e obsodili I /nolitično zaroto 9 * proti sovjetski delegaciji. Nowyorški župan O'Dwyer in poluijftki n«čelnlk Wal lender sta izranl« svoje obžalovanje nad incidentom ln obsodila napad n« ruske delegate. Takoj ste uvedi« preiskavo, da se do-fene značaj napade Isto je storil (udi Manullski, ki Je dejel, d« bo s«m vodil preisk«vo. Pogoji za pogajanja s kitajsko vlado Yenen, KiUJsk«. — Coven Lai, n«te|nik komunistične misije /« dosego sporasum« s vlado, Je predložil tri točka progi«-m« ustanovitev medstianker. ske konference, organiziranje koalicijske vl«de in o«nov«nje nove mednarodne skupščine. A-ko bo v Uda sprejel« t« pogoje, •e bodo pogajanja obnovila. novo krizo New Delhi, Indija. —» Mogočna mualim«nsk« verska liga se je odločile, d« ne bo Midelovala s Vsa-lAdiJskim kongresom v formiranju nove ustave za Indijo. Ligo zastopa Mahomed Ali Jinnah, ki ima okrog sto milijonov fanatičnih pristašev. Ta odločitev je povzročila novo krito v Indiji. PONDEUEK, 25. NOVF.MUU. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO flf LASTHIHA SLOVE*«« NARODNE PODPOR« JE DMOTE Naročnina aa Zdrutano država (is von Chicnga) to Kanado iM* m loto. ISJI aa pol lota. $IM as šetri Mm m ofcouoo Cook Co- 17.50 aa colo Uto. W.7» aa pol lotaj aa toeeomslv© 19.00. Subscription rataai lor tba United Stalo« (oxcopl Chicago) and jjw, Chicago and Cook County VM por Cono oglaaoT po dogovoru^-ltckoplai dopisov to Uaakov m no vraiajo. Rokopisi ttlorarno vsobtoolirtico. * ltd.) ao nad« pošUjalalju lo v slutoja, ša So prftoW rata* on agreement—Manuscripts of " "J ate. will bo returned to Other •nd uiuoltcii«* articles will not ho roturnod. audi aa stories, ptoya. poems. etc. wttl be return« whon accompanied by self-addressed and stamped Naslov m vso. kar ima stih a PB08VETA 2857-59 So. Lawndalo Ave.. Chicago 29« Illinois plotovi & naMh. ncmlhut Zmaga indoneške revolucije I Zadnje dni je bila med mlado indoneško republiko in zastopniki holandske vlade v Bataviji na Javi sklenjena zgodovinska pogodba, s katero je bil zadan težak udarec holandskemu imperializmu v Indoneziji. Nekateri sploh menijo, da je holandski imperializem dobil smrtni udarec na Južnem Pacifiku, toda pravilnost ali zmoto te domneve bo pokazala šele bodočnost. V zgodovinski borbi kolonijalnih narodov bo ta pogodba gotovo zabeležena na najvidnejšem mestu, ksjti za okrog 80 milijonov Indonezov pomeni konec kolonijalne oblasti, konec blizu 400-letne holandske nadoblasti in začetek nove dobe. Vsebina te pogodbe je sledeča: Holandska vlada se odpoveduje svoji nadoblasti nad Vzhodno holandsko Indijo In priznava "suvereno" oblast indoneške republike, ki bo oficielno poznana kot Združene države Indonezije. Poleg Jave bodo tvorili to novo republiko otoki Sumatra In bližnji manjši otoki, dalje Celebes, holandski del Bornea in Nove Gvineje, otočje Molukas in Sundas. Z drugo besedo: Združene države Indonezije bodo krile domalega vse južnopaciflške otoke z Izjemo angleškega dela Bornea. Na drugi strani prlinava indoneška republika svojo povezanost s Holandsko s prsvlco, da sme po neki dobi razglasiti popolno neodvisnost. Obenem se obvezuje, da bo holandski kapital užival v njenih mejah i$te ugodnosti kot domač kapital—z drugo besedo, da ga ne bo z zakoni zapostavljala, aH ga skušala konflsclratl. To ao v jedru glavne točke tega sporazuma, ki v bistvu daje Indoneziji dominljskl status—nekaj sličnega kot so danes Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Irska in Južna Afrika v okviru brlt-skega imperija. To pogodbo bosta morala potrditi parlamenta Indonezije in Holandske. > »ia. Tako si je indoneško ljudstvo Izvojevalo pravico do narodne in politične samobitnosti. Za holandske imperlallste je to usodni uda rec, kajti več ne bodo absolutni gospodarji nad najbogatejšimi otoki na svetu, katere je narava tako generozno obdarila z bogastvom na zemlji In pod zemljo, kakor tudi z lepoto In večno pomladjo. Slednje se tiče predvsem Jave, o kateri pravijo, da je najlepši otok na fvetu. Ta otok Iteje okrog 40 milijonov prebivalcev ali petkrat, šestkrat več kot Holandska. Ob naznanilu o sklenitvi te pogodbe na Javi ao se na Holand-skem dvignili glasni protesti in grožnje s strani imperial isto v. Gotovo je, da bo ta pogodba naletela na veliko opozicijo v parlamentu, toda politični opazovalci menijo, da bo sprejeta. In sprejeta bo vsled tega, ker Holandski drugega ne preostaja. Sprijazniti se mora z novo situacijo, ker vojaško ni dovolj močna, da bi Javance lahko z orožjem zopet ukrotila. Potrebovala bi najmanj sto tisoč moderno oboroženih mož, tods take armade nima in tudi ne ladij da bi jo mogla prepeljati na Južni Pacifik in zalagati z vojnim materialom. Na angleško armado ne more več računati, kajti je Javo ln Sumatro zapustila. Ampak tudi če bi mogla računati na kakino lnvazijsko eskapado za ponovno okupiranje Indonezije, b skoraj gotovo naletela na močno opozicijo pri ameriški in anglešk vladi, da o Rusiji sploh ne govorimo. Faktlčno je poeebno angl ška vlada pritiskala na Holandsko, naj se pobota z indonezijsko republikansko vlado. Na drugI strani ao ob aklenltvl te pogodbe Izbruhnili izgredi tudi v nekaterih krajih Jave, kjer so na krmilu ekstremnl nacionalisti, ki zahtevajo brezpogojno in takojšnjo neodvisnost od Holandske. Toda kolikor je znanp, so ti elementi v manjšini ln bo vlada, ki je pod vodstvom ztittfrnifu, toda očividno zelo sposobnegs socialista Sutana Sjahrirja, kos svoji nalogi. VČERAJ. DANES IH JUTRI trgantowm. Pa^-Če bodo ta naš pukljasti svet tako mikasti-li, se se lahko pripeti, da se tista štanga", na kateri se suče, prelomi in se bomo peljali bogzna kam. Če bi padel proti soncu pozimi in se na njem ustkvil, še ne* bi bilo slabo, se bi vsaj malo ogrel, ako pa ga zanese na severni tečaj, bi pa salamensko kisla predla. Ko brskaš po časopisju, naletiš na tak hokus-pokus, da je kar za poč't. Veliki časopisi so obloženi z vsakovrstnim bombardiranjem, po vrhu pa še s celimi regementi hollywoodskih punc kar je najslabše za naše pečlar-ske oči. Pravijo, da je v Časopise težko pisati. Ta je pa bosa! Dokler svet stoji na glavi, ga ne moreš polomiti, če tudi bi hotel, kajti oni, ki ga najbolj lomijo, imajo v vseh ozirih prednjst . . . Pred mnogimi leti so noaili v starem kraju hlače, ki so bile spodaj široke kot žakelj, okrog kolena pa tako ozke, da so pokale. Možakom pa se je malo zjssnilo v glavah in so Jih vrgli proč, nato pa ao biznismani pobrali tisto staro in bedasto modo in jo čez leta poslali nam naši mladi, ki hočejo biti "šport" pa so planili po tej zopet "novi modi./ Nekdaj so imeli v stari domovini vsake vrste muzikalnih in strumnetov. Enemu ao rekli domačem jeziku "lajne". K nam so prišli tudi muzikantje, ki so im rekli "tudlzokarji". Ti so gs rezirali, da je bilo za poč't Danes pa ao jih nadomestili mo derni godci. Ker pa vsaka stvar enkrat prav pride, so bizniamam vse tiste stare "lajne" in tudi tudlzokarje" poslali našim "že canim muzlkantorjem" kot nove in moderne melodije, ki bodo globoko segale v naša srca, če ne že prej pa prav gotovo na pustni dan. Prisrčno bi se morali zahvaliti trgovcem, ker so nam za pri bol šek ser vir ali gospodično "slot m*šino, katera je poznana tudi že v naših slovenskih domovih. Pravijo, da je zelo koristna za čiščenje žepov. Oh, njen prijetni drrrrrnav kar lomi naša tužna srca . . . Mili mi slovenski narod in pa naša izobrazba! Najbrže ne bo škodilo, pač pa korietilo na ugledu vsem tistim, ki se čutijo, da nosijo v sebi še nekoliko inteligence, in onim, katerim še ni zasijsia zarja svetlobe o pravem kulturnem polj«, ako so čitali z dne 23. oktobra v tem listu članek pod na-slovom "Naši domovi in mladi- boljše, če bi se oprijel "barten-derskega" dela, toda vidi se mi, da tamkajšnji "bartenderji" ne delajo prav po paragrafih, posebno ne v poletnem Času, ko e vročina, in bi se moralo gosta pustiti vsaj pol ure, da se »polnoma ohladi. Kadar jo zopet mahnem v Cleveland, bom poiskal vse tiste moje stare znance, s katerimi smo krokali tako dolgo, da se je storil dan... Ko sem šel proti domu skozi prijazni Homer City, me je u-stavll Joseph Rus in dejal: "Kam jo lomastiš zdaj na noč? Z menoj pojdi, da ti malo namažem tvoj grešni želodec in "pofik-tam" tvoj »edem žalosti obraz." Njegova hčerka, dasi mlada, je zaigrala na klavirju par slovenskih melodij, mi pa smo konfe-rirali s premierjem mrl "Kvar-tom" o ekonomski zvezi in združenju naših žejnih duš . . . Volitve so hvala Bogu dobro iztekle, le ona vrhnja plast je v skrbeh radi visokih cen, kajti zgraditi bo morala nove hleve za pohlepne dolarčke, ki jim jih pastirčki zganjajo skupaj z vsega sveta . . . Bližajo se božični prazniki, ko drug drugemu voščimo vso sre čo. Toda čemu voščiti veselje in srečo fcamo za par dni? Jaz voščim vsem, da bi se vozili čolnu veselja in sreče kar napre; in naprej! John Planine. KOMENTIRANJE O VOLITVAH HI TRETJI STRANKI ReUiaghim Wash. — Ko sem drugi dan po volitvah, da je republikanska stranka zmagovita celo v državi Waahing ton in porazila take kandidate kot so bili Hugh Miehell in Hugh Delacy, ki sta pokazala, da sta v resnici za ljudstvo, posebno popularen je bil zvezni sena tor Miehell, sem se vprašal, kaj Slika kašo dva atefopatka a viae unije CIO (lavo) in dva sa stopaika Chryalerjeve korporacftfe. ki ao aa eastili v Detroiiu na stalo razcepljeno. Ce bi osvojili, kar je Roosevelt on kg* bl dehrVec avtomati postal zavarovan proti Uprtj ker bi bil pod državnim nadzJ stvom oz. zavarovanjem Ti industrije bi prišle pod držav nadzorstvo. To pa je tisti vzr vsled česar so se industrija pridružili delavskim voditelji v boju proti Rooseveltu. Da| bili delavci prisiljeni delati pretirano. Saj delavec sam i dela, četudi ima nekaj prihr .kov. Seve, tako delo, katero! poprej opravljal. Pa si oglejmo to priporoča tretjo stranko, katerega bi seveda politična! Da bi bilo Vsled dražje aa je avtna unHa odločila, da lavstvo zavarovano proti v bo iskala svttaaje plač sa svoja ttanstvo. je temu krivo, kje je iskati vzroke? V volilni kampanji se jih je dolžilo komunističnih idej. Po moji sodbi je to sramotenje zelo vplivalo na večino volikev, seveda na bolj trezne in prelaku-šene državljane, ki ne dajo nič na komunistično znamko, pa to blatenje ni moglo vplivati. Vsekakor pa je pokazal rezultat volitev, da je narod zelo nezadovoljen z demokratsko stranko, zato je krenil na desno. 'Ako hočemo biti odkritehrčni, moramo priznati, da so krivi izida volitev v prvi vrati štrajki. Takoj po prenehanju streljanja na frontah, ao stavke zajele deželo. Unijski voditelji so si prizadevali, da bi opravičili stavke pred ameriškim ljudstvom, a očitno se jim ni posrečilo. Da, ameriško organizirano delavstvo se strinja s stavkami, ne strinjajo pa se oni delavci, ki so radi tega ali onega vzroka brez dela. Prav tako se na splošno ne strinjajo srednji sloji in po večini vsi oni, M ni«), po^.^vp ema ali Lewisa aH drugih očnih unijskih voditeljev s kneževskimi plačami. Delavsko časopisje sicer ne objavlja teh plač, ker ae hoji, da bi se ljud stvo preveč zgražalo, ako bi vedejo razliko med plačo delavca in voditelja njegove organize eije. I Slovenec John Blatnik izvoljen v kongres Na Javi ln tudi nekaterih drugih otokih Indonezije so se boji za samovlado in neodvisnost vršili že dolge desetletje. Pričeli to se pred nekako sto lati. toda holandska kolonijslns oblast je zstrla vsako uporno gibanje. Po vsakih takih represijah je nastala dobs "miru", kajti uporniki ao bili pometanl v ječe aH izgnani v džunglo na Borneo. Toda na pozornlco so prišli drugi, ki so se borili za iste cilje—svobodo. Kolonijalne oblast je posebno pazila na delavske agitatorje, katerim nI dala nobene prilike do aktivnosti. Zato ae tudi nI moglo razviti kakšno delavsko gibanje ln lmperlallstl so delsll z delavci, kar to hoteli. Ta prilika za odprto revolto proti kolonljalnl oblasti je prišle aele z japonsko invazijo Južnega Pscifiks. Ns svojem Imperial! stičnem pohodu je Jsponska Indonezom obljubila "neodvlsnoet" Po invaziji Jave je Javancem tudi dovolila, da so proglasili neodvisnost ln tudi priznala njih vlado. Ta vlada je bila seveda lutkarska, kajti japonski Imperialist! bi drugačne ne tolerirall. "Neodvisnost" jim je Jsponska seveda obljubila zgolj Iz taktičnih raz logov, kot potezo proti evropskim Imperisllstom. Enako je storils tudi v Burmi ln s tem pridobile ljudstvo več sil manj na svojo strsn. Tods pod okupscijako oblastjo ao podjsrmljenl narodi kma lu spoznali, ds so prišli iz dežja pod kap. To okupscijako dobo ao javanaki nacionalisti vsekakor dobro It koristili In organizirali svojo vlado in proglaalll republiko. Ta vlada je btls dovolj močns. ds ae je vzdržals ns krmilu tudi po jspon ski kapitulaciji Domačini ao od poraženih invsderjev dobili toliko orožja, da ao organizirali svojo vojako. ki ae je potem postavila po robu Angležem in pozneje tudi holandakih tetam, ki so bile is-vefhane m oborožene v Ameriki in tudi poslane na Javo s a rtšktmi ladjami. Ampak teti čet je bilo premalo, da mogle zopet okupirati Javo ln Uko ao angleške in botondake četr držale v rokah to obratna mesta. Jsvsnd pa ae ostali gospodar notranjosti svojega velikega in bogatega otoka. Ta pogodb« jim jamči, da bodo zdaj postali gospodar—vsej v političnem smislu— tudi v obrežnih mestih in sploh ns vseh indooeških otokih Ko še ni bilo zadnjega julija zime, sem jo mahnil kar brez "rekeljca" v neko mestece, sli ker nisem mogel dobiti sobe hotelu, sem ubral proti Straba-nu. Pa., kamor me je že večkrat ssneslo med tisti rojake, ki nič taj ne simpatizirajo z jesihom in tomonado . . . Ker je že dan vzel slovo, lunica pa je nekje za gorami dremala, sem se zna al pred pragom Bartolove hiše. Kar notri in ne razbijaj po vratih, da nam vse Strabančane ne zbudiš," me je pozdravila Prances. Ker pa tudi Bartolova nista prijatelja limonsstih obra tov. mi je Louts predstavil mis tra "Muskatelca" iz Californije, li ae je tam nahajal na počit niceh. Pač veselo tvidenje v teki družbi . . . Ker mojegs aopečlarja Bob-narjevega Johns nisem našel ns starem mestu, me je objel strsh, de ni morda ta nerodnež padel 6«! pečlsrski "fenc* in ds gs ne bf koklja brcnila, alt na veselje so mi povedali, ds je še nsš . . . Pred neksj leti me je zaneslo v slovenski Cleveland. Ustavil sam te pred Borttnsrjevo hišo, nenadoma ps aem ae zszijal v veliko tablo t r.apiaom "Beer". Začel aem jth pomikati drugega za drugim, velike in majhne— šlo je kot po maslu. Boratner mi je nasvetoval, da bi bilo naj Chiaholm. Minn. — Naj poročam o izidu volitev na železnem okrožju. Za kongresnika osmega distrikta je zmagal naš rojak/ brat John Blatnik. Bil je hud boj med njim in njegovim re-publikanskim nasprotnikom Wil-liamom Pittingerjem, ki kongresu že 12 let. gal je naš John Blatnik s 16,000 glasovi večine. Kandidiral je na listi demokratska farmarske delavske ttranke. Njega to podpirale unije CIO in veterani, Pit-tingerja pa kapitalisti in tako zvani desničarji. nezgodam, se samo po sebi zume. Program ali načrt bi ral biti skrbno pripravljen, pr no se bi ga predložilo javne In po dolgem razpravljanju-priznajmo—bi prišli tja,( nam je pokazal predsednik sevelt—v "prisilni jopič"! Ri delavec in tudi delavstvo v goslavjji, kakor izjavljata Gr^ in Lewis? je v prisilnem jc ču . . . Grozno! Torej mi, ljubimo svobodo, odklanja Navaden delavec, ko prejme nekaj dolarjev več plače, pripi-Itako stranko, Id bi nas vodi suje to "zmago" svojim vodite- "prisilni jopič"... S tretjo st ljem, češ, "pridobili pa smo le ko torej ne bo nič . . . Mi i in zmagali... Oja, John je kam- mo rajši "money and pepljc, on jih zna" ... In vsi money! To hell with politil nadaljnji poraisliki so tabu. Ni Stalin je izjavil, da vojne | pa ta reč tako enostavna pri ^ Ali nima on vzroka onih, ki nimajo stalnih dohod-1 trditev? Mogoče vidi ekonq kov, a draginja in pomanjkanje ski poiom v zapadni sferi? George Keagreanik Joka Blatnik Našega Blatnika so žalili po radiu, da je komunist, titovec. stalinist. To ps vsled tegs, kar je bil v Jugoslaviji pri parti zanih. On je bil namreč kape tan v amei ški armadi in ga je tja poslala naša vlada. Bil je pri padalcih m večkrat v smrtni nevarnoati. ko je vršil poizvedovalno službo za sovražnikovo črto. Za svoje junaštvo je bil odlikovan z medaljo "Oak Leef Cluster". • Tedaj, ko so partizani zavzeli Žužemberk na Dolenjskem, je Zadnja vojna torej ni bila povsem zaman, kajti končno je impe-rialisem precej omajala in mu izpodbila tla vaaj v Indiji in Indo-neaijt. japonskemu pa tploh odbila glavo. bil tudi on z njimi v tistem kraju. Pripovedoval mi je, da je bil ves trg uničen, kajti Nemci in belogardisti to se celo zabari-kadirali v cerkev in jih je bilo treba s topovi pregnati. To, kar mi je pripovedoval Blatnik, je bilo zame toliko bolj zanimivo, ker tem od tam blizu doma. Naj še povem, da to zoper Blatnika pri zadnjih volitvah delovali celo nekateri rojaki, tako zvani desničarji ali ligaši. John Blatnik je bil do sedsj državni tenator osmega distrikta. Nas je res dobro zastopal v državni legitlaturi in prepričana sem, da nae bo tudi v zveznem kongresu. On je prvi Slovenec, ki je bl! kdsj izvoljen v kongres in smo lahko ponosni nanj vai Slovenci, oziroma Jugotlovani. Govori zelo lepo slovenščino. Njegov oče je doma iz vati Do bindol, fare Toplice na Dolenj skem, mati pa iz Loža na No tranjskem. Tukaj je umrl nagle smrti rojak Anton Rebrovich, rojen v Calumetu, Mich. V Chisholm te je preselil 1. 1911 in je tu živel do svoje smrti, Pokojnik zapušča užaloščeno soprogo, dva sina, brata in sestro ter veliko prijateljev. Moje globoko soža-lje užaloščeni družini! Umrl je tudi rojak Louit Meh le, ttar 54 let. Doma je bil iz fare Koponj pri Grosupljem na Dolenjskem. Tukaj zapušča u-žaloščeno soprogo, dve hčeri in sina, ki se nahaja v armadi. En tin pa je bil ubit v vojni na Francoskem Dslje zapušča tudi dva brata in več drugih sorodnikov. *Moje globoko sožalje vsej družini. j Doe 16. novembre se je tu pričel lov na trne m lovci prihajajo tem tz v teh matt. Letot to izdali v tem rnettu veliko licenc. Istega dne tmo dobili tudi sneg. tako da je ustreženo lovcem. Sedaj pa zaključujem in poe-drsvijam vse moje prijatelje poeebno pe v Chicagu. Frances Lukaakh. dobrin je tukaj. Povišanje plač delavcem ni | zmanjšalo profite, pač pa to in- I PROSLAVA PRVE OBLET-dustrialci izrabiti priložnost in NICE RfcPUBLIKE nekaj blaga poskrili ah odtegni-1 juOOSLAVLJE U od trga, zaeao pa vso krivdo ^ IU< _ Srbske) zvrnili na štrajke. Tako si0Venske in macedonskel izgleda, da imajo oboji prav: de- ^ v ChicagUi ki lavci, oz. njih voditelji, in .^' družene Odboru južnoslovar strijalci. Ampak dejstvo je, da \Am$tQg^9Vt bodo dne li je po»anjkaW in draginja tu-lba aznovale prVooble kaj! Ti, ki ti prihranil nekaj fMitve republike Ju dolarjev za deževne dni v onih £ ■ JJ^ ge bo ^ časih pred vojno ali med vojno, . w 26th ko je dolar imel še svojo ^ šnjo vrednoet, moraš zdaj pri znati, da je ena tretjina tvojih Marchanko bo prihrankov izpuhtela v .zrak . . Stvar je torej ta: špekulant in Lpremlj*nju tamburaškega raketir sta pograbila tretjino I „Ruža-» v imenu Centrr tvojih prihrankov! -Ljudstvo vi-ldbor|| bo navzoče po di, da ga tlači*- eden in drugi, za- Momčilo Opuhič, nato to "to hell with him! I'm going ČHta4ki ^^ 2bori, in si to vote Republican!" Tako Je L^j peVSki zbor "Zora", sic torej zmagala republikanska K. mQŠki zbor «France stranka. Danes lahko že vna- ren„ in delavski pevski m« prej prerokujemo, da bo sledila K. ,4Mjltija Qubec". V prej ali alej neizogibna depre- nastopita naš poznani barit 8ija. John Baric in ruska sopra" Trditev, da potrebujemo tretjo Charjotte Marchanko. V delavsko politično stranko, je na nc%,topita Alice Kosmrl in mestu. Ameriško ljudstvo še ni- Jine Rjaveč ob sprem mi svojega programa: Sicer HFranka Gradiika, Tonyja mamo socialistično stranko, am- ze in Stanieyja Možine. pek ta je razdeljena na vec govornik boji frakcij in ameriško ljfadstvo 5® velepotlanik Sava je iaogiblje, zato pri v^itvah « dalje kongre.n.k Ado| sploh ne pride v peštev. Pokoj-J in sodnik John ni predsednik JRootevelt je ima Gutknecht. 0d lokalnih ztfl gal štirikrat zaporedoma, ker H^1™ ^ popravili ob vtaknil v tvoj program precej v p socialističnih reform in jih krstil ^o R^sto ^g^ - m "ameriške" ... In tako jc postala demokratska stranka po ek po. . imenu organizacije puUroa do njegove -»rt, Ne smemo pa pozabiti, da so| nekateri delavtki voditelji proti Rooeeveltu. In to je titto, če Po programu bo večerja u j goste, ljubitelji plesa pa ^ mi^az nasprotujem—zaWanje I vrteli ob zvokih umbur-^ I pomembne proslave vani! Ilomčilo Opuhič. pred»edm Fran jo Zorajsk. Ujnik. delavske politične strsnke. Po zbora Ruže ■ mojem mnenju ne bi delavci ni- Program se bo ^ česar izgubili, ako bi se otresli treh popoldne. Ukih voditeljev. V mojih dopisih sem že omenil, če bi se 16 milijonov orga niziranih delavcev združilo in o-tvojilo tvoj program, tak, ki bi zključeval dva najbolj pereča dejttva, namreč atavke in izprt ja. Program bi moral bazirati na široki podlagi za dobrobit vaaga ljudstva. To se sicer vedno ponavlja pred volitvami, am pek takega programs še nima mo. Cepljenje delavatva na mnoge unije te nadaljuje in uni ja bojuje boj z unija I&ČE BRATA Bourleeiaeoe. bi izvedel m Maths Gerdina nekje v CaMorniji že Kanada.- mojega ki brf K naši nad 30 Slišal sem. da je bil v pna tuvm vojni, iz vrnil zdrsv. torej )* katere * je P" On K mnenju še vednoj;'^ ^ Predgrsd # Roosevelt ie imel dober aa- miti Arn0 t j PONDEUEK, 25, NOVF.MPDA „ ? ZALI Dr. IVAN TAVCAR (Nadaljavaaja) Živeli smo venomer dalje! Delali smo na polju in kmetovali. Vpraševal nisem, kaj počenja Pečarjev, in tudi žena ni nikoli izpregovo-rila o njem, najsi ga je videla v cerkvi ob nedeljah. "Vse je dobro!" sem si mislil. "Bog je že naredil tako, da ne bo hudih nasledkov iz tega." Prav vesel sem živel, in rečem vam, da so me minile vse skrbi, ki sem jih imel tisti dan, ko je stal Pečarjev Miha na vaikem mos-tičku sredi radovednih poslušalcev. In otroče, povem vam, to otroče je bilo pravi božji blagoslov zame! Oklenilo se me je bolj kakor matere, in da je bilo moje, ne imel bi ga rajii! "Ena reč in druga," sem si dejal, "hiša ne pride pod nič, že zaradi tega otroka ne!" Tako je prišel dan svete Uršule, ko imamo semenj v mestu. Z Lenko sva se bila dogovorila, da kupiva kravico, ker se je bilo tisto leto nastrgalo dosti sena in otave po naših bregeh. - Prej tisto popoldne, ko sem prišel ravno iz hoste domov—posekal sem bil nekaj brez— mi je dejala žena: "Posavec je bil tu! Že danes pelje teleta v Loko in vprašal je, če se nečeš peljati ž njim, da ti potem na vse jutro ne bo treba peš hoditi!" ' "Moška je ta!" ji odgovorim. "Pa lahko koj kupim, da pridem prej domov. Pojdi in povej mu, naj nekoliko počaka; takoj se preoblečeni in pridem!" 2ena odhiti k Posavcu, jaz pa se preoblečeni in pripravim na pot. Z dekletcem sva se zmenila, kakšne kolače ji prinesem, ker veste, da otročajem ni drugih »krbi, če jim poveš, da greš v mesto. V tem se je vrnila Lenka in mi povedala, da voz že čaka. Zdela se mi je nekoliko bledejša nego druge dni, in zaskrbelo me je, če ni bolna. "Kaj ti je," jo vprašam, "da si tako bleda?" "Nič," mi odgovori, "samo nekaj glava me boli!" Nato vzamem blagoslovljene vode z zidu pri vratih, prekrižam sebe, prekrižam otroka, prekrižam tudi ženo in prepustim vse lepo božjemu varstvu. No dobro! Posavec je že imel vprežen svoj voziček in nanj je bil djal dvoje telet za mesarja v Loko. Njegovega konjička, ki je bil star kakor zemlja, tega ite tudi poznali in veste, kako se je vozilo z njim. Tisttt-dan pa Je žival še šepala na sprednji nogi, in minila je dolga večnost, preden smo prisvedrali na Log pod svetega Volnika cerkev. Otipavam se in otipavam, pa si otipaj kaj, če je malha prazna! In res, denarja nisem imel pri sebi in doma sem ga bil pozabil. Ker ti nihče ne da kravice zastonj, sem zlezel z voziča in po poti, kjer sem se poprej e vozil, sem moral sedaj peš kresati nazaj proti Poljanam! In sam nase sem bil jezen, in ko sem gugal po trdi cesti, sem si dejal: "Kar nisi imel v glavi, imaš pa sedaj v petah, in prav ti le!" Že se je mračilo—akoro potem je v Poljanah zazvonilo Mariji—in nikjer ni bilo videti človeka—vse se je bilo že zalezlo v koče—ko sem počasi stopal po stezi vkreber proti Hiščarju. Tik te steze imam njivo, takrat je bila na nji 'detelja, letos pa sem imel ondi proso, kakor veste, in prav lepo proso. Blizu leskovega grmovja mi je tam rastlo drevesce, ki sem ga bil vcepil spomladi. Na misel mi je prišlo, da je bil pred nekaj dnevi vihar, in morda mu je kje odlomil vršiček. Stopim torej s steze in gazim deteljo do drevesca. Pa je imelo še oba vršička, in hvala Bogu, vihar mi ni bil napravil nič škode. V tem sta prišla dva prav počasi po stezi nizdol. Rad bi bil zvedel, kdo sta, in zatorej se91 ostal pri grmu, toliko skrit, da me v mraku nista mogla ugledati. Pa tudi menim, da se nista preveč ozirala, ker sta imela dovolj drugih skrbi. "Kaj bi prihajal," je izpregovorila ona, "ko vendar veš, da je greh in da ni mogoče." "Pridem pa vendarle," ji odgovori Miha Pečarjev—in to tako veste, da je govoril z mojo ženo—"ko bodo vsi ljudje spali, pa pridem. In na okence potrkam, ti pa odpri ali pa pusti, kakor hočeš!" "Zaradi greha In zaradi ljudi nikar!" ga poprosi Lenka. In sam Bog ve, da sem takrat grešil, ker nisem pristopil in ji prigovarjal, naj bi ostala trdna v svojem sklepu. No dobro! "Gotovo pridem!" "Na tvojega otroka te prosim, nikar ne hodi!" "Pridem! Pa bi ne bila tako hitela z možitvijo; pa t>i bila čakala mene, nikar da si vzela tega šepavca! Lahko noč—pa samo za sedaj! Pridem, pa je!" In odšel je dol proti vasi. Lenka je stala še nekaj časa na mestu, potem pa je tudi odšla. Tudi takrat je bilo še čas, da bi bil izpregovo-ril pametno besedo, pa nisem. In zatorej svoji ženi ne očitam ničesar, moja krivica ni bila manjša od njene. Pustil sem jo brez pomoči v največji sili. In če bi bila z brvi, ker ni bilo držajev, padla v vodo, kaj bi se čudil! "Tebi," sem si mislil, "tebi pa že podkurim, ko stopiš pod okence." In tiho sem se priplazil do svoje hiše. Skozi okno sem videl, da je žena otroka devala spat. Na svinjaku sem imel med staro železnino velik skobec, ki sem ga jeseni—po novo razoranih njivah—nastavljal lisicam. Potegnem ga na dan, in hajdi z njim pod okno! In napel in nastavil sem ga tako spretno, da bi se bila ujela celo lisica, če bi bila prišla tisto noč pod moje okno. Tem gotoveje je moral priti v past ta zaljubljeni maček! Ko sem vstopil, je bilo dekletce že zaspalo, in tudi Lenka se je spravljala v posteljo. "Bog pomagaj, ali si ti?" se je začudila in ni mogla prikriti, da je prestrašena, prav zelo prestrašena. i Dalje prihodnjič.) THIS 15 A I POWN'THEPRAINC* mct ootvm tub drajm/ says -me 6A*.w*se bibd- 'SA.VB THAT PlieClCVS vset> PAT/' DOAfr m BE A . 4 MMM-THe- bPAINeft* SAW UStfc FAT ZASTRTI OBRAZ Miško Kranjec (Vtisi iz Makedonije) Siva, od sonca izsušena, požga-na In spar jena pokrajina, ki jo obrobljajo gole, prav tako sive gore: požgana koruza, zloženo snopje po strnlščlh, ki čaka mla-čve; njive z orumenelozelenkas-tim tobakom: usahle struge, ki teko kar povrhu, brez vsake poglobitve, In se ločijo od polja le, Evropi, niti v Italiji. Toda cerkev sv. Pantelejmona stoji osamela v makedonskih gorah sredi najbolj primitivnega Življenja, pobegli ruski pop razkazuje izletnikom nagomilane podobe, toge, svete obraze nebeškega življenja, razkazuje s smehljajočim obrazom in nikdar ne bo razu- ker se po njih dnu vleče sle.l mel, da izletniki ne iščejo svetnikov in nebeške hierarhije v teh kolonah, temveč lepote. O lepoti nima pojma in je ne potrebuje. On skuša ohraniti čar svetosti starjh minulih dob, ljudje pa iščejo lepote. Cerkev v svoji osamelostl pripoveduje o čudnem, o svojevrstnem nekoč. "Nekoč . . ." Nekoč, ko se je vse u stvarilo. Nekoč so usahnile reke, nekoč so zelena polja usahnila, in nekoč se je ustvarila lepota v cerkvi sv. Pantelejmona. Čudna, svojevrstna zemlja, ki kakor morda nobena ne, govori svoj poseben, očarljiv "nekoč Tod* grtvort tako, da slutiš, kako ta "nekoč" ne predstavlja samo preteklosti, marveč govori in kaze tudi v bodočnost. nane&enega kamenja, in ker so zagrajene z nevisoklml nasipi in še bolj suhe. kakor docela izgoreli travniki; prek teh usahlih rek se tnorajo mostovi na cesti v loku dvigati, v loku tudi na gorenji strani. In te usahle reke so neko čudno neskladje, kakor bi pripovedovale: Nekoč je bilo . . . Nekoč je tu tekla voda, močna, naailna, da so ji ljudje /agradili pot z obeh strani, silna, ker je nanesla debelo kamenje, ki zdaj razbeljeno leH po plitvi strugi, druge pa si nI utegnilo skopati. Toda zda) ni vet- vode. Struga je mrtva Vendar mostoyi, ki v visokem loku vodijo prek, prepi 1 čujejo, da bo tu nekoč sp^ tekla voda. Zeleni vrtovi si rdi pn/gancgu polja, grede, ki Jih ljudje vsak dan namakajo z vodo Iz globokih studencev, vrtovi, ki so kakor oaze sredi pušlave, pripovedujejo tudi svoj "nek«>č . . ." Ni koč zdavnaj? Ali nekoč v lx dočnoetl? In cerkev svetega Pantelejmona visoko gori nad Skopljem, oaameli vasici Nerezih, hrani neverjetno lepe freske U ena jute,1 In štirinajstega stoletja, umetni nt, kakor jih za to dobo ni 1 ksander Veliki, ki je prodrl do same Indije, se skušal pokazati orientalca, pa nazadnje klavrno poginil, in Makedonije je bilo konec Makedonije je bilo konec in zgodovina je Šla svoja pota, mi njo Makedonije. Na Balkanski polotok so prišla nova ljudstva, začela so se organizirati, apreje-a ao krščanako vero, zidala cerkva in v cerkvah uatvarjala u-metnost. Toda ko bi se ta umetnost morala sprostiti v svoj višek, kakor se je kasneje sprostila u-metnost renesanse v Italiji, ao prišli Turki, ali kar ae je že zgodilo, in lepota je obatala sredi poti, da nam danes govori svoj nekoč . . .". In politična organizacija balkanskih plemen je bila razbita, da trpko izzveni v svoj "nekoč ...". "Nekoč . . ." Ali je to preteklost? Ali je to bodočnost? Makedonija . . . Živeli smo v Jugoslaviji in nismo vedeli, da imamo v Jugoslaviji tudi Makedonce, najmanj, da imamo makedonski narod. Makedonija je bila pokrajina kakor Banat ali S rem Ni banatskega. ne srem-skega naroda in Srbom je uspelo, da so nam zabili v glave, da tudi makedonskega naroda nI Ce v gimnaziji nisi znal letnic in vseh neslavnih del Filipa Makedonskega, ki je iivel še več ko Nekoč je bila, all nekod^ ^ dvš U9QČ ltU< §i wlo deI, Makedonija? ^ Vf* ko dobrQ bU^iko niai prav nič vedel o makedon akem narodu in Goci Delčevem ki je I. 1903 povedel svoje ljudi v upor proti Turkom, če nisi nič vedel o narodu, ki je v stari Ju goalaviji toliko krvavel za avojo svobodo. Ta narod nima zgodovine, ti sta velike, s katerimi se ponašajo drugi narodi. Napisali ao si praalsvne dni samo štiri letnice iW3 - 1M1 - 1*44 - 1W To Z Makedonijo sem se sreča prvič v gimnaziji, na šolskih klo |H-h. Cepels je nekje nad tisto staro, a svojevrstnim čarom in olimpijakimi bogovi ter visoko umetnostjo obdano Grčijo. Nekoč pa je ta Makedonija posegla v Grčijo po svojem Filipu Makedonskem. In za njim je prišel eden najslavnejših, vsaj za nekdanje gimnazijce najbolj o-čarljiv junak starega veka, Ale- je vse, kar ao sami poudarili. Od Filipa in Aleksandra Makedonskega je ostalo deželi samo ime. Edini narod južnih Slovanov so, ki so po deželi sprejeli ime. Najmlajši narod na Balkanu so, tudi najmlajši v Evropi. Bili so večno plen sosedov. Njih usoda je še tragičnejša od Slovencev. Slovenci so celo Avstrijce prepričali, da ao Slovenci, bili so samo dedna last avstrijskih cesarjev. Bolgari in Srbi so se z mečem v roki bojevali za to, čigava last so Makedonci in h kateremu narodu spadajo. Posebej pa so z ihečem v roki prepričevali Makedonce Srbi, da so tudi Makedonci Srbi, Bolgari pa zopet, da so Bolgari. Medtem pa so si jih Grki lep kos kar pa ti-, hem prisvojili. Bili so vedno kamen spotike svojih sosedov. Morala je priti nova Jugoslavija, da je priznala Makedoncem (njihovo narodno enakopravnost, moralo se je pa svetu marsikaj spremeniti, da je iz kamna spotike postal, ali vsaj začel posta-ati znak sprave. V Makedoniji vedo, da popolna sprava med Slovani vodi prek Makedonije. Srečal sem ae z njimi v reanici prvič tik pred to vojno: v taborišču-^ MadjUrečju. Srbi so jih tja poslali ollrOg 500. Tam je bilo tudi nekaj nad 500 Slovencev. Bili go'( bojeviti, napeti, strastni. Toda bili so pomešani: vse mogoče struje, med katerimi so komunisti tonili in se zgub-jali kakor otoček v morju. Toda bili so edini, ki so pravilno gledali, tudi edini, ki so v teh letih zmagali in mogli zmagati. V tistem taborišču smo jim vsestransko priznavali narodno samostojnost in enakopravnost. To ni bila fraza, tudi smešno ni bilo: srbski žandarji, ki so nas čuvali, so bili brez moči pred tem dejstvom. Lahko so te imeli zaprtega, lahko so dušili človeka, zavesti niso mogli ubiti. Zgodovina dokazuje, da se narod ne da s silo iztrebiti, zbrisati s površja zemlje. Lahko ubijaš narod, krčil se bo, izumrl ne bo. Narodi izumirajo le sami od sebe, kadar ae ne morejo aprijazniti z okoljem In s časom, v katerega padejo. Makedonce so trebili, na silno so morali umirati, toda ko je prišel čas, so zmagali. V to Makedonijo, o kateri pred vojno domala nismo vedeli prav nič, ki pa je zdaj vstala samostojna, svobodna, sem nedavno potoval. Našel sem tisto ožarje-no, požgano zemljo, kjer samo vrtovi kakor oaze živijo sred strašne sivine, kjer se v senco o-samelega drevja stiskajo ovce s svojim pastirjem, ki mu je pišča z otožno melodijo za čas utihnila v brezupni vročini. Makedonci so imeli svoj prvi kongres, ki so ga spravili v zvezo s svojim Ilindnevom, in s še raznimi obletnicami svoje trde zgodovine. Prišli so zastopniki in predstavniki iz vse države prišli tudi iz Bolgarije, prišli zastopniki Makedoncev iz sosednih držav, predstavljajoč njihovo nerešeno ns rodnost no ozemlje Prišli so iz vseh krajev ter potrdili enakopravnost in samostojnost makedonskega naroda Ne gre tu za politične govore ki so bili govorjeni, ne gre za izjave, ne gre za občutek pred stavni kov današnje Srbije, ki jih še danes boli, da je bilo nekoč v imenu zlaganega velikosrbstva prizadejanega makedonskemu narodu toliko gorja, niti da ta makedonski narod danes ie pozablja na te bolečine, marveč za nekaj docela drugega: videl sem od blizu narod, ki vitaja, mlad, življenja poln in življenja že-jan, zdrav, veder narod. Zgodovina nam prijx>veduje o narodih, kako so vstajali, s kak-ilno voljo in žrtvami so se mora-i boriti za svoj prostor na soncu. Vstajenje naroda je vedno zanimivo, svojevrstno, kakor je z druge strani tragično, kadar neki narod umira. Naša, slovenska, še ne tako daljnja preteklost nam pripoveduje o vstajenju in oblikovanju slovenskega naroda. Še vedno smo mlad narod, dasi danes celo v najbujnešemu razvoju. Že daleč preko vseh začetkov. Imamo tradicijo, imamo izkušnje, imamo vse, kar je potrebno, da se narod lahko s polno silo razvija, da si izgrajuje politično, kulturno, goapodarsko živ-jenje. Včasih tožimo, da imamo premalo ljudi, da nam manjka tadrov. Nimamo jih, toda imamo živ narod, ki bo rodil vse, kar x)trebujemo, rodil z našo voljo n z našo pomočjo. Makedonski narod stoji pred nami mlad, na svojem začetku. Kamor se ozreš, čutiš njegovo mladost, njegove prve korake. Toda, kar ga loči od komaj rojenega otroka, ali otroka, ki je komaj shodil in ki še nima tisoč izkušenj, je to, da ta narod stopa v življenje zrel, pripravljen na pot, ki je lahko trda, slabo sho-ena, celo trdnjeva, toda ne more biti vijugasta, ne more biti zmotna. Slovenski narod si je moral ne le krčiti pot skozi zgodovino, temveč jo tudi izbirati, določati in se odločati. In slovenski narod ni imel na svojem začetku niti ljudi, niti smernic. Makedonskemu narodu bo danes prihranjeno mnogo težav, prav gotovo pa bo obvarovan pred slehernim iskanjem.. V okviru Jugoslavije, v družbi ostalih jugoslovanskih narodov je njegov politični razvoj in napredek odrejen in utrjen. Tlačenja ali vsaj zaviranja ne more biti od nikoder, razen kolikor mu lahko prihaja zaviranje ali zastajanje samo iz njegovih posameznikov med masami in kolikor lahko zadržuje ves razvoj zaostalost in še ne celotna pripravnost ljudi, za katere še včeraj, da tako rečem, nikomur ni prišlo ha mi sel, da bi jim dajal narodno svobodo in samostojnost, temveč so jih imeli le za plen, ki ga niso znali razdeliti. To pa je prav gotovo velika sreča za narod. Ta narod je to zaslužil, in to tudi krvavo potrebuje: včeraj rojen, bo moral pohiteti, da bo stal v vsakem pogledu v isti vrsti z drugimi bratskimi narodi. (Konec prihodnjič.) Razni nudi ogltii Potrebujemo iakušan* MRAMOR POUŠERJE Ročno in strojno delo PEERLING-SHEDDY MARBLE CO. 4006 West Taylor St. UPHOLSTERERS WANTED Earn more than $80.00 weekly for 40 hr. 5 day week. Overtime If wanted. Excellent future. Report ready for work. A-I UPHOLSTERING COMPANY 1039 No. Ashland WANTED Girls or Women for Sewing SAUSAGE CASINGS PLANT Sewers—Must have experience on Power Machine. For otbai' departments will accept learners. Steady work Good pay 40 hour waak MAX SALZMAN, Inc. 4910 S. Halatad St. R^ijnaHoglatj MACHINISTS . BENCH HANDS STEADY WORK - GOOD WAC 50 hour week - Vi 0Ver 40 . BLACKHAWK MACHINE __W|JL Albany Av, GIRLS - WOMEN TYPISTS • STEADY EMPLOYMENT • COMPARABLE SALARY • IDEAL WO|Klkb CONDITIONS 5 day—40 hour week American Optical Co. 10 S. Wabash * 8th Floor H Hi ' . See Mr. Gibson HIGHEST WAGES For Single Needle Sewing Machine Operators Spector Sportswear Co. 1123 Milwaukee Ave. WOODWORKERS AND MACHINE OPERATORS Steady work • Free Insurance and many other benefits. Time and Vt ovar 40 hours A Ik 8 WOOD PRODUCTS 430 8. Graan St. Hay. 4053 Razni mali oglasi SPLOŠNA HIŠNA DELA pomagati pri otrocih. Svojo sobo. Dobra plača. Zahteva se priporočila. Kličite: ROGERS PARK 7599 DAY JANITOR GOOD PAY See Super in tandant 407 So. Dearborn DEKLE ALI STAREJŠA ŽENSKA za hiina dela in paziti na otroke.— Spi lahko pri nas ali doma. Kličite: independence 9285 ali albany 8144 POCKET MAKERS Men's Special Order Coats Highest Rate of Pay IDEAL WORKING CONDITIONS Full or part time Overtime if desired K & M Tailoring Co. 2704 W. North Ave. 1 t "PROLETAREC" —Socialistično-delavski tednik— Glaailo Jugoslovanske soc. rveze In Prosvetne matice. Pisan v slovenskem In angleškem jeziku. Slane 93 aa celo. 91.75 aa pot 91 aa četrt lata. naročite si gai Naslov: PROLETAREC CHICAGO 33. tU. $391 South Lawndala A-- Patchers Rubbers- For Radio Cabinet Department Good Pay MOTOROLA GALVIN MFG. CORP. 4545 W. Augučta Blwd. Experienced SET-UP ME • Drill Pre»» • Punch Press Aluminum and Zinc Culls DIE CASTING 0 1501 N. HaUted St. FOR SALE ALL MODERN STUCCO Wi STORY HOUSE 2 Garages 1 Acre Land with Fruit Tri For information call LOMBARD 1590 or see owner MR. ANDREW LESTAK 35 St. and Msyers Rd. Downers Grove. IU. EXPERIENCED SHEET METAL WORKER » ~ $1.95 per hour In and Outside Work - Stead GENERAL SHEET METAL W01 1040 W. Carroll PACKERS EXPERIENCED or INEXPERIENCED Comparable salary 5 DAY WEEK Apply at once American Optical I 10 S. Wabash Ava. 8th Mr. GIRSON V Proarett ao daema arete*-m la dolarska reeti. All jib čftiate waak dan? AU GLEDATE ZA DOBI PLAČO IN STABILNOSTf Telefon kompanijs ima takih prilik hišnice T (JANITRESSES) Tako) od sačatka plača 724c uro. po treh mesecih 77 ^c sa I In po las tih mesecih po 8114 uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasita sa pri illinois bell telephone company v uposlovslnem uradu sa v pritličju 309 W. WASHINGTON naročite si dnevnik prosveto Pa sklepu 12. vadaa konvencije sa lahko naroči aa list Prosvetola priitoje eden. dva. tri, Itiri ali pat članov Is ana druiine k eniI asroc-ninL List Prosreta stane sa vsa enako, aa člane ali nečlane 14.00 «• ano latne naročnino. Kar pa člani ie plačajo pri aaesmentu 11.20 u tednik, aa Jim to prilta]a k naročnini. Torej sadaj nI vsroka. rtet da Je lis! predrag aa člane SNPJ. List Prosveta Je vala larinlna ta fotovo Je ▼ vsaki družini nekdo. Id bi rad čttal lisi vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti eua SNPJ, aH če sa preseli pipi od družine in bo zahteval sam tvoj|w tednik, bode moral tla* član la dotlčne družine, ki Je tako ikupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nsznsnltl uprsvmltvu ur* In obenem doplačati dotlčno * vsoto listu Prosvets. Ako te«s n stori, tedaj mora upravnlitvo znižati datum za to vsoto narocm*«- Cena llatu Prosveta Jai Za Zdruft. država fas Kanado 99.09 Za Chicago In okolico Ja J? 1 tednik in______4J0 1 tednik bi----------*„ S tednika la___ 9.99 3 tednika In-------\ 3 tednike in_________ 2.40 3 tednika la -------------JT| lil ____in 4 tednike ta .. 5 tednikov la 3 tednika bi 4 tednika ln 8 tednikov la 19.00 Ispolaita spodnji kupon, priložite potrebno vsote Money Oedar v pismu la al naročita Prosveto. list. ki le vsla PROSVETA 8 MP J 3857 So. Lawndala Ava. Chicago 33. I1L Priloženo požlljam naročnino sa Ust Prosvate vsote 5 L law________;___ČL druživa Naslov _. . j Ustavilo tadaik la ga pripUUe k mo\l nar<*aiai članov moja dnažiae: ČL druživa M.