Kljub težavam dobro gospodarijo
Industrija še premalo sodeluje z drobnim gospodarstvom / Delavci morajo odločati o dohodku, obratnih sredstvih in minulem delu / Domače znanje ključno v gospodarski stabilizaciji
Član predsedstva SFRJ Ser-gej Kraigher in članica sveta fe-deracije Lidija Šentjurc sta prejšnji teden obiskala tri beži-grajske delovne organizacije -Unis Tovarno opreme Savlje, delovno organizacijo Tekstil tozd Tonosa in enovito delovno organizacijo Iskra Delta. Na po-govorih, ki so se jih poleg pred-stavnikov kolektivov udeležifi tudi Iztok VVinkler, sekretar predsedstva MK ZKS Ljubljana, Jože Korinšek, sekretar pred-sedstva občinskega komiteja ZKS Ljubljana - Bežigrad in Ju-rij Zavec, predsednik bežigraj-
skega izvršnega sveta, so se gostje seznanlll s poslovanjem teh delovnih organizacij, samo-upravljanjem in s težavami, ki so od panoge do panoge ra-" zlične.
UNIS-TOSDOMA PLAČUJEZDEVIZAMI
V Unisu. Tovarri opreme Sav-Ije. kjer se pripravljajo na reorga-nizacijo v dve delovni organiza-ciji. je tekla beseda predvsem o minulem delu. »Veliko referen-dumov o reorgamzaciji ne uspe prav zaradi nerazčiščenega odnosadominulegadela... jede-jal Sergej Kraigher. Pri ustanav-Ijanju novih delovnih organizaci| pustijo delavci, ki so že dolgo pri firmi. del svojega minulega dela v novem obratu. Zdi se jim. da so z reorganizacijo prikrajšani za del sebe. Prenos osnovnih sred-stev zato ni le prenos imovine. »Delavec ima pravico na družbe-ni lastnini. ki jo je ustvaril, zato je treba razčistiti pravice in obvez-nosti. ki izhajajo iz minulega de-la,- je dejal Sergej Kraighef.
Delavci Tovarne opreme Savlje so ga seznanili tudi s ležavami, s katenmi se otepajo na domačem trgu, kjer morajo plačevati veči-noma v devizah. Le v sozdu. ki je dobro organiziran. se surovine in sredstva prelivajo brez deviz. Sergej Kraigher je v pogovoru tu-di opozoril, da industnja še ve-dno premalo sodeluje z drobnim gospodarstvom. "Kmalu ne bo-mo več zdržali visokih režijskih stroškov na enoto proizvoda. Skupna režija bo vedno večja, in-dividualno delo pa zato vse po-membnejše, tudi vkonkurenci na tujem Jrgu,- je dejal Sergej Kraigher.
TONOSA USPEŠNO IZVAŽA
Delovna organizaciia Tekstil spada v vrh jugoslovanskih tek-stilcev. Z 2.700 delavci bodo !e-tos ustvarili predvidoma devet milijard celotnega prihodka Dvanajst proizvodnih in dve tr-govski temeljni organizaciji združenega dela se s svojimi \z-delki. po katerih je kljub manjši kupni moči, vse več povpraševa-nja. vse bolj usmerjajo tudi na tuji trg. Predvidevajo. da bo do-larska vrednost letošnjega izvoza že dvakrat večja od dolarske vre-dnosti uvoza. Seveda se otepajo
tudi s težavami. Predvsem je su-rovina vse slabša. zaradi zaplete-nih predpisov ne morejo uvoziti stroja in pogodbe s tujino stojijo. Sploh pa so stroji. tako kot v vsej tekstilni industriji, že zelo stari in skoraj za odpis.
Sergeja Kraigherja je zanimalo predvsem, kako delavci odločaio o pogojih in rezultatih dela. »De-lavci morajo vedeti za vse odloči-tve o dohodku, izgubi, o obratnih sredstvih in ne le o normah. Tudi na bbčinskih skupščinah je glas delavcev na zborih združenega dela še prešibak. Kot da se ne bi odločali o dohodku, ki so ga tudi
sami ustvarili. Namesto ukrepov družbenega varstva bi lahko veli-ko težav rešili z dogovarjanjem in odločanjem delavcev na zborih združenega dela," jedejal Sergej Kraigher m dodal. da se dobro stoječi kolektivi ne bi smeli uspa-vati in misliti, da vse to zanje ne velja.
ISKRA - DELTA RASTEIZ SVOJEGA ZNANJA
Enovita delovna organizacija Iskra Delta, v katero sta se komaj pred letom in pol samoupravno združila Iskrin tozd Računalniki in Eleklrotehnina delovna orga-nizacija Delta, že žanje s svojimi proizvodi - med njimi je najpo-membnejši povsem domači ra-čunalnik Partner - in z že gotovi-mi aplikacijami v energetiki, pre-hrambeni, tekstilni. lesni, kemij-ski, farmacevtski in papirni indu-striji, lepe uspehe doma in na tujem. Iskra-Delta je ustvarila s tujci povsern proizvodni in ne li-cenčni ali zastopniški odnos, ki bremeni številno jugoslovansko industrijo pred razvojem doma-čega znanja. Zato je ta delovna organizacija povsem enakovre-dna tujim partnerjem. Seveda nas to. da se opiramo predvsem na lastne sile in da se v proizvod-nji računalnikov in računalniških sistemov povezujemo predvsem
z domačimi proizvajalci, veliko-krat tudi tepe. so povedali pred-stavniki te delovne organizacije. Samoupravni sporazumi, ki jih sklepajo z domačimi proizvajalci računalnišl;e opreme, so tako neobvezujoči, da ostanejo veli-kokrat, seveda zaradi objektivnih težav. neuresničeni, proizvodnja Iskre-Delte pa zato tudi stoji. To-da v tej delovni organizaciji z 836 zaposlenimi, kjer se izobrazbena struktura v povprečju giblje med višjo in visoko izbbrazbo, in ki je predvsem mlad kolektiv. so opti-misti. Pogoji gospodarjenja v pri-hodnjem letu jih ne skrbijo, ker so, kot so povedali v šali, že vse-ga hudega navajeni in ker raču-najo predvsem na lastne sile. Te lastne sile pa predstavlja pred-vsem kopica mladih strokovnja-kov, ki so jih letos na primer za-poslili 140, štipendirajopajih čez 200, ter skupina najpomembnej-
ših jugoslovanskih' strokovnja-kov, ki se v okviru Iskre Delte zoerejo vsak teden, izmenjajo svoje izkušnje ter oblikujejo stra-tegijo tehnološkega razvoia ra-čunalništva na sploh.
»Vaša poslovna in domovinska dolžnost ie. da se sistematično in intenzivno vključujete v postavi-tev lastnega tehnološkega raz-voja računalništva v vsej Jugo-slaviji/. jedejal Sergej Kraigher. Le tako bomo dosegli cilje, ki smo jih opredelili tudi v strategiji dolgoročnega programa gospo-darske stabilizacije, in dosegli, da bo domače znanje merilo na-daljnega napredka. Vse predolgo so namreč tuje licence krojile meje našega razvoja. Seveda je še marsikje tako in vse delovtie organizacije se ne znajo in ne morejo rešiti licenčne odvisno-sti.«
Gostje so si v vseh treh delov-nih organizacijah ogledali tudi proizvodne prostore, v Iskri-Delti pa so pokazali tudi satelitske pc-snetke Slovenije, ki jih je moč povečati do presenetljivih po-drobnosti. Videti je bilo celo čr-nuško industrijsko cono kjer bo stala nova tovarna Iskre - Delte. ena najpomembnejših bežigraj-skih naložb v tem srednjeročnem obdobju.
VIDA PETROVČIČ