m. itnOki f UMM UM * J** m. Ml*. IHVi Iifaala mk dan rotor, Imtartl MMft !■ pramalk«. Nmratl t Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne In male oglase 40 vln.. za tuadne razglase 60 vln., za poslano In reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust VpraSanjem glede Inseratov naj se prtio« znamka za odgovor. Upr'vnittro „Slov. Naroda«* ta „Narodna Tiskara««« Knafiota mllca at 5, pritllćao. - Telefon at 90. „ttoramaki Narod1 f 4p v I4aM|a»t ta p* pifđ i v Jngaalavip: ¥ lamaHf t celoletno naprej plačan . K 84- ottoletno......K 95*— polletno ...,...„ 42-— poUeino.......„ 50-— 3 mesečno......„ 21'— 3 mesečno......., 26*— Novi naročniki naj po§l}ejo v prvff naročnino vredno 9^F P° nakaznici Na samo pismena naročila brez foflatve denarje se ne moremo oziratL Ureanlfttvo „Slov. Naroda4' SaaHova vUsa at. 5, I. nadatrofje. Telefon atev. 34. Dopise •»rofonia le podplaano In zadostno frankovaaa, gV Rokopitov ne) vrata* ~V9 Posamezna Stevilka velja 40 vinariev. —- .i i i^ i ■ VABILO na zbor zaupnikov JogosIovaĐske dtmokratste straske ki se vrši v r.edeljo, dne 6. julija t.1. v Ljubljani v Narodnem domu, Začetek zborovanju ob \>oi 9. dopoldne. Hadaljevanje ob 3. popoidne. Spored: !. Nagovor strankineera predsc-.ln-kn dr. Iv. Tavčarja in odposlancev »Dcmo-kratskega kluba«. 2. Porocilo o delovanju »Narodneeca predstavništva«. 3. Porocilo strankinesra zastopstva v centralni vladi (minister dr. A. Kramer). 4. Poročilo strnnVineora zastopstva v ljubljanski vladi (podpredsedn'k de-želne vlade dr. Gregor Žerjav). 5. Poročilo izvrsevalnega odbora. 6. Izpolnltev strankinega programa in snrem^T-nb-! or^^^^^cnpkcpra reda. 7. Poročilo o volitvah v izvrševalni odbor. 8. Slučajnosti. Pred zborom zaupnikov se vrši v soboto 5. julifa zaupno posvetovanie delegatov. — Na tem posvetovanju, ki se pr;čne ob 4. uri popoMne v Narodnem domu T. nadstropje, se bo razpravl"nTo v odsekih: I.) o strankini organizaciji, 2.) o strankinem gospođarskem delu, 3.) o strankinem kulturnem delu. Po zboru zaunnikov se vrši v ne-■v^o popcldne seja izvršsvalnega od- Ljubljana. 15. juniji 1919. ____________________NafeFs*vo .WS. E9EKX^?^^^^^^HIIBn9H^IHHHI^BHB97j^^~^C9QV^^*vv^^9vnn^QBjnjnenB Somlflienlbi JĐS! Zbor zatirnikov stranke je pred djirmi. Imel se je vršjtf že pred časom. toda nernški vijad na Koroško ga je prepreci^ Politični razvoj je usivniil med tem pov«em drupračen položaj. Ko-reška je osvobojena, v Parizu pa stopa rešitev avstrijskih vprašanj in laško-jugoslovanskesa spora spora zopet v ospredje. Doma zori med tem orienta-cija strank. Gre za to. v kakšni smeri raj se v nn'liodnjih letih vedi naša država, v kakšni smeri naj napreduje Jugoslavija in v njej Slovenija. Pove-dali smo v soboto geslo JDS.: »Za moralo!« Mislimo, da smo jedini v tem: Tako. kakor je bilo prejšnja leta, ne srne biti pri nas nikdar već! Trda pest nasilja nad narodom se je poznala ne samo v uradovanju. ampak prav oboutno v go-spodarskem napredku. Oni, ki so hlap-čevali takrat avstrijskemu sistemu, mo-rajq odleteti. če so tuđi sedai pripravljeni, da nadaljujejo svoje hlapcevanje v svobodni domovini, samo da obdrže ali na novo dobe politično moČ. Zaman! Demokrati smo nekoč bili tako neznatni, da je ostajal nas stas — Klas. vpiiočetca. l%id nami pa "je tu'ec vihtcl bič, in domačin je bil temu biču ročaj in pktenie. Dancs smo demekrati največja stranka v domovini. S tem pa nikakor ni rovedr.no, da si lastimo vlado. Tam. kjer ;e toliko razđiralnih e!e-mentov v zvezi, — tam. kjrr ha*ej > z desne in leve, pod »Ijudskimi«, »narod-nimj« fn »radikalnim^ pretvezami zanc-sti med naroj nrjosfre:o strankarsko borbo, da bi petom v kninem ribnrili. — tnm je dobro, če nnroču doknv.cmo. c!a Ca v d;'o ti rnz^i krivi p~orokT v pn^n-bo. Nam ni treba, da se pehnmo za vlado. Na vladi ali v opoziciji, rovsod snio sedai sila, ki jo mora vpoštevnti vsak političen nasprotnik. S nonosom se 7avedamo. ^a «=mo demokrat' sol Jugoslavije. V Srbiji, v Bnsni. na Hrvat« skem, v DaJmaciii in S'oveniH se v naših vrstah zbira, kar je med narodom nctjbollšeffa po intel^nn. po veliavi in po volji, delati v državi, da postane ztrradba trdna. Država, narod ljudstvo! To je rasa narodna sveta trojica, ki tvori jedinstvo, naso Ju^o-slaviio. Naš strankin zbor se vrši v ča^u, ko ie načeti znnanienolitični položn? od-ffodj! notrariiepolttično krizo. Poko v roki ž njo so začeli n?ši klerikalci ofenzivo, ker bi rndi vporabili prHikn no-tran.-e krjze. «.'a dobe v ?lnveTrii zcvqi moč. Opoza^nmn'v^e svoje somišljcrn-ke. zlisti ra ormrvne Slovence, na škodl'fvnst o^fr:tn strr.rkrr-r::!: b^rb v tem trenutku Mi si umivamo rr.ke Na-nadcrp. ee mnrnmo hrpniti. A hrnnTli p.e borno z de'or\ 7 de'^m za c'r^avo Z'1 narod, za liitđstvn. Mimo napadov p^t-demo s pr^z'rom. Nismo se iih ro^^u-žj!i takrnt. ko M "h'li morli mi nnn.ndati 1 na desno in 'ovo. Danes ko smo mi na-pnde?ij rr> l:rivici. vporabl'^mo nnliVo. ko nam jo nu.'iio rn>. ria litrdirro svo:e vrrte in da damo povc'nrka svniemu stališču, da rc srne ni-cdo rc^aznovnn nr-p^^ati naše f'r:"nve ali ^č'titT rannrlnl-ce. Tud"* ne y> Ti^n^icsn^ki V^nh*. Slo-iimo rrccl r:zmnhom r.tranVe. ki bo po-inenff prennrcd ^'»esrn naror^a. Stoijmo ri fudi r-ređ vc^r^mi rrpfcf'čnimi nalr>-tr.imj jro^rjridar^tvn, cnr*r:e. prometa jtd. — in to borno izvedli, ker to moramo v interc*u vr-oh. in ker to hoćemo. Zaupniki JP?.! V s^^oto in ne 'e1?^ se hočemo razpovoriti in rosvetovati o neposredni bo^očnost*' stranke, ki ho-če biti temelj državi vsleđ svcieea de-(a, brez ozira na to. n'i stoMmo taktičn^ na desni ali na levi. Kliče nas dolžnost zavcdnes:a drzavliana. rrsran^ziron^^a v politični strppki. Na svir!en'e, delegati in zaupniki JDS. v soboto in nedelio v bel? UuMiani! Dr. Milko Brczigar: Odhupnlno za suobodo. Važna poročfla so došla iz Pariza. Naša mirovna delegacija v Parizu je poslala posebno odposlanstvo v Beograd, da izvesti naso vlado o finančnih bremenih, katere nam hočejo naprtiti naši prijatelji - zavezniki. V kronskem svetu, ki se je vderaj vršil, se je spre-jelo važno načelo, da hoče naša kraljevina sama restavrirati porušeno Srbijo in Crno £oro, prijatelji - zavezniki nai pripomoreio k obnovi porušenih krajev z vsoto, ki se ima ugotoviti. V to svrho so odšli v soboto v Pariz mi-nistrski pređsednik Protić ter ministri Kramer. Trifković in Alarinković. 2e pred meseci sem poročal iz Pariza, da ententa naši državi, posebno Jugosiovanom iz biv^e avstro - ogrske monarhiie hnje naprtiti, da si urede vojne škode sami, ter poudarjal, da bi bi'o posrnborosno. ako bi pričakovali odrešenia v finančnih stvareh od Pariza ter sem nujno svetoval, naj sami iz svojih moći ustvarimo predposroj za gospodarska življenje naše države. Moja bojazen, da' nas ententa v tem oziru zapostavi za druge države, se je sedaj žalibos: uresničila. Ententa — Francija. Ansliia, Amerika in Italija — nas ie Dostavila pred alternativo, in sicer: !. AH hečemo restavrirati na last-ne stroške Srbrio in Crno goro ter plaćati de! avstro - ojrrsklh predvojnih dol«ov. ki pripade na nas po davčni moči: 2. ali pa, ako r.očemo tega pogoja spreieti. v tem slučaju bo ententa re-stn vri rala Srbijo in Crno eroro, mi pa moramo pb.čari ententi ćelo \Tednost vse^i dr?avnesra prerno>enia. ki se na-!i2ir. pri nas na pr. državnih gozdov. rudnikov, železnic, čest. mostov, zgradb, telefona, telegrafa itd. Ministrs'ci svet ^od pred?edst\*om ri?gc^ta se ie odkč^i za edino pravo alternativo, to je za prvo. Torej mi moramo sami restavrirati Srbijo in Čmo e:oro! Fi-!an?:u'T ivcme:i. ki tih moramo rndi tecra sprejeti. ni rno^roče takoj se-ini ^1"ti približno zgotoviti. Brezdvom-no na ie, ci a so ta bremena težka, ći bodo morale pokrajine iz bivše avstro-oscr^ke monarhije kakor tuđi mater -zejnJiri Srbija naneti vse moči. zbrati vfe ekonomske snage, ako hočejo srečno premazati to ogromno nalogo. Vsa gospodarska in finančna vprašanja se smeio reševati samo s tesra vidika. V sredini sto!' restavradjn Srb-ie tn Crne «:orc. okoll nje so sučr? vprašanfe o na*! valut?, o državni banh! za Izdavan i e nankovcev. vpra^anje glede nem^ke^a tn matlzarske^a prsmožs-nja. ki se nahaja pri nas, ureditcv ca-rfne ter vojnoga oosojJIa. Usodepolno bi bilo. ako bi se eno teh vprašani ne slede na restavraciio Srbiie in Crne gore resilo. Naiprej moramo vedeti. koliko borno plaćali za rcstavraciio in na kakšen način borno | Dlačali, potem sele se smemo spustiti v razmotrivanje o ureditvi navedenih vprašanj. Vsi dosedanji nacrti, ki so moKoče obstojaii za eno ali drugo vprašanie. se rnoraio odložiti, dokler ne bo glavna točka rešena. Za vse to rabimo obširen natančen nacrt, ki bo izvedljiv in ki bo imel uspeh. Za izvedbo tega največjega nacrta, kar jih naša država pozna, rabimo raočne roke. Težko ie breme, ki ga nam nala-gajo posledice vojne. A tuđi ta udarec ima svojo dobro stran. Zavest da si borno svojo slobodo in gospodarsko samostalnost sami ugradili, nas bo krepila ter navduševala za našo slobodno državo ter nam dala ono moralno moč, ki Ie potrebna za to težko za-dačo. Mapnimo vse moči, da zaradimo porušeno Srbilo in Crno goro, da za-celimo težke rane, ki ih ie prizadejala vojna temu plemenu našega naroda. Medtem ko si je srbsko pleme izvoje-valo s potoki krvi svojo svobodo, iz-vojujmo si jo mi z neumornim smotre-nim delom. Smatrajmo kot svojo sveto narodno dolžnost, da čim prei poravnamo škodo, ki jo ie prizadejala pet-letna vojna našemu bratskemu plemenu. __________________________ Mir - pođpucn. Pariz. 2S- junija ob 37- zvečer. — Mir je podpisan- Formalnost je pričela ob 16*12- Nasproti prvotnemu nacrtu ?o Nemci prvi podpisali- — Pri odhodu je straža tuđi Nemcem izkazala vojaško čast- Mesto trza veselja* AVilson odpo-tuje zvečer- LDU« Jjyon„ 29- junija- (Brezžič-qo.) >Temps< poroea naslednje podrobnosti o podpisu miru: Ceremonija podpisa miru se je izvršila na zelo priprost način; na versailleskem gradu ni bilo nobenih posebnih okraskov« Zju-traj so overovili pooblastila nemskih cloloealov, ki so bila popolnoma v redu- Qb 14*30 je dospel Clemenceau in zasedel ob glavni mizf svoje mesto kot predfednik- Takoj nato je vstopil pređsednik Wilson, katerega so navzoei pozdravili z diskretnim ploskanjem. Siisnil je roko Clemenceauju in naj-uglcdneišira č-lar.om raznih delegacij ter se vscdcl ob desni franeoskega mi-nistrskega precUcdnika- Tedaj je repa-blika-nska straža ki je bila postavljena pred pregrado za časnikarje, odstopi-la- Ob 16" 10 je ob napeti tišini vstopila petorica nemskih pooblasčencev, kate-ro je uvedel v dvorano starosta pod-vornikov ministrstva za zunanje stvari, in ki so za^cdli svoja mesta ob koncu miže poleg japonskih delegatov-Bilo je ob 16' 15, ko je pređsednik Clemenceau vstal in otvoril sejo- Nato je imel kratek nagovor, kjer je izvajal v glavnem naslednje: >Med* vlađami alii-ranih in asociiranih držav ter nemško vlado je dosežen sporazum- Besedilo, kate 10 ro Vam bo predložilo v podpfa, je popolnoma enako onemu, ki je bilo izročeno nemškim gg- delegatom- Pri-šel je trenotek, ko je treba izmenjati pođpise. Iz teh.podpisov izvira nepre-klicna obveznost, izpolniti pošteno, zve?to in brez pridržka vse dolžnosti, ki jih nalaga mirovna pogodba* Čast mi je torej, pozvati gg- delegate, ki predstavljajo vlado nemškega cesar-stva, da blago voli jo podpisati* Tedaj so se nemški pooblaščenci dvignili s svojih sedežev, pristopili k mali miziei sredi dvorane, na kateri je ležal Izvod mirovne pogodbe, ter podpisali dokument drug za drugim. To se je izvršilo brez najmanjšega pripetljaja- Nato so podpisale pogodbo posamezne delegacije vseh aliiranih in asociiranih držav po vnaprej določenem redu« Pod-pisovanje je bilo končano ob 16* uri 45 minut- Y tem trenotku so se začuli prvi stre!i salve Iz topov; 101 strel je ozna-nil, da je mir sklenjen- Nato je povzel besedo zopet Clenrenceau, ki je slo-vesno proglasil, da je mir med aliira-nimi in asociiranimi državami skle-njem, ter iiaklJTičil sejo* Dr. Janko Hadn: Cehoslouobl fn ml. Za vojaško konTenctto! Pariz. 25. junija. n.» Zffodovina ne pozna slučajev. Zgo-dovinski razvoj je nujna posledica danih predpogojev, danih sH, ki jih često sicer ne poznamo, ki pa kljub našemu nepoznanju delujejo s polno dosled-nostjo. Tuđi dejstvo, da so bili Ceho-SIo-vaki in Ju^oslovani dotira stoletja »po-daniki« iste dinastije, m nofeetl s]učaff ampak nujna posledica nemške eks-panzivnosti in KeojrrafskeKa položaja na eni in jusroslovanske in čeho - slo-vaške lastne slabosti na dnisi strani. Geografsko smo se žarili med veliko nemško narodno telo in med Jadransko morje, naravno izhod jtržnesra Nemca v šimi svet. Da hočeio Nemci imeti to pot prosto, ie naravno, in zato ni pričakovati, da bi se ji Nemci v bo-doče odrekli. S tem. da damo Nemcem neoviran prehod k morju preko na§e-ga ozemlia, bo nemška želja po direkt-nem izhodu na morje po lastnem ozem-lju morda otopela, aB nikdar ne bo popolnoma izginila, in zato ni nikakor upati na trajno prijateljstvo z Nemci. Ne zato, ker mi kaj hočemo od Nem-cev, ampak zato, ker bodo Nemci ved-no zopet hoteli preko našega tetesa k • Glej »Slov. Narod« z dne 25. jnnija 1919, št 147 LISTEK. Arhitekt F. Janda: Resulati vele Ljubljane. L Preložitev žrfezničnih prog. — Zgradba centralcega kolodvora v Ljubljani. Važen moment v zgodovini regulacije velike Ljubljane, odločilen za ves razvoj mesta v prihodniosti, se ie pri-bližal. Neizprosne zahteve današnjega časa izsiljujcjo dalekosežne m za ćela stoletja merodajne razrešitve. Tehniški krogi stoje pred težavnimi in odgovornosti polnimi nalogamL Današnja doba mlade narodne svobode naj bo dokumentirana s silnim u veliki mi tehniškimi čini in delL Ti naj bodo nailepši spomenik, ki bo še poz-nim rodovom kazal visoko stopnjo teh-niške popolnosti sedanjega časa- Prišei je trenutek, da se zacne z ustvaritvijo nove velike »b e 1 e L J u o-1 j a n e«, ki naj bo krasna, lepa, da nam bo tem Vražja. ^ Visoke sole v Ljubljana stoje «c pred uresničitvijo. Takorekoč čez noc so pa nastale tuđi nove zahteve, ki ima-jo najdalekosežnejši pomen. Zdi se nam včasih, da niti nismo zadosti pripravljeni za sedanjo dobo. Svetoviii napfe- dek £re s sil-imi koraki nnprei brez ozira na nas. ki mars:kedaj ost3jamo zadaj. Nova regulacija mora biti rnzrešcna tako, da bo tvorila t r d e n t e in e 1 i, k i bo zadostoval za stoletje. Prav deločiti vse predoos:oje za tako daljno prihodniost. je zelo težavna in odgovorna naloga Nova jrertemcija ne sme imeti pril'ke r»ritoževati se nad nami, temveč s hvaležnostjo se nas spominjati. Ali treba je, da si to zaslužimo, zato pa je treba naidoslednej-šega skupnega dela. Kakor se regulac;ja Ljubljane raz-rešuje danes, bi se ne bila mogla pred vojno. Z vojno ie nrenehala ozkosrčnost in uveljavlja se razum, smotreno f'e!o. centraliziranje energije in korist celote. Malokatero mesto je tako srečno, da bi razreševalo obenem z novo regulacijo tuđi vprašanje centralne ga kolodvora in preložitev Žele z n i č n i h prog. Ugodni predpo-goji razre§itve nove regulacije zagotav-ljajo že v naprej dober uspeh. Ne motim se. če trdim. da se značaj in dospelost tega ali onega naroda zrcali v njegovem glavnem mestu. Po-glejmo Beograd: že ko se vozimo s parnikom od Zemuna, vidimo najprej mogočne zgradbe trdniave, ki doku-mentirajo stoletni boj Srbov za svobodo naroda. VeliČaštvenost žilavost, zvestobo in bratstvo vidimo v obrisih Fkuptn hiš na poboij»h nad Savo in floravo. To ie nevklonljiva, neuničlji-va in zvesta ter zanesliiva slovanska straža. Trrovsko živahni re^rezentačni Za-vcb r^^vn d^-ro karakterizira Hr\*a-> Podobno Inhko rečemo tuđi o Ljub-Mari: rrfza^ostno §c rnzvita. tiha. mirna, vendar pa irnnomiioča s svojo krasno lego in idilično okolico odgovarja celemr. dosedaniemu narodnemu in kul-turnemu ž'vljeniu Slovencev. Najbolje se danes od vseh treh ju-sro^lovanc^th r-ftronol reorezentira Za-ereb, kier je bPo že-prej dovolj sred-stev in ie že pred vojno vladalo Živahno življenje. Za prihodniost pa imata brez dvoma Brcurrad in Ljubljana naj-^Mz rmde. Naikrasne'ši in najbolji po-ložai ima Ljubljana. Beograd seveda bo rasel kot glavno mesto velike države hitre je in v par desesletjih ga ne borno več spoznali. S!ovanski narodi — izvzemši Ruse — so bili več ali manj do zadnjega časa zatirani. Zato se tuđi stavbarstvo ni. moglo pri njih dvigniti na tako stopnjo kakor pri sosedih Nemcih in drugih. Danes ie seveda situacija drugačna. Že danes si dovolim trditi, da bo imela Ljubljana, če se bo razvijala na pravilnih regulacij. principi h, velik pomen z ozirom na krasno lego in okolico. A orva in najvtžnerša zahteva ie preložitev žclezničnOi prof in razreši- tev novega centralnejta kolodvora. 2e davno pred vojno se je čutila in po-vdariala ta potreba. Vzrokov ie dvoje in sicer predvsem ta. da je južni kolodvor majhen in dru-gič ta, da železnične proge leže skrajno neucrodno in onernogočaio razvoj mesta proti severu in zapadu, kier bi se Ljubljana mosrla p?ibolje razširjati. Tam so obSirna stavbiS^a. ki so zdrava in za zidarne najbofi prikladna. Dne 15. maia t 1. se je posvetovala anketa, sestavljena iz tehniških, trgov-skfli in industrijelnjh krogov ter iz umetnikov in vojaških strokovnjakov pod vodst\rcm inž. Ant. Klinarja, predstojnika gradbenega ravnateljstva v Ljubljani, o razrešitvi tega vprašanja. Anketa je soglasno priznala n e -vzdržljivost današnjega stanja ter je stvarno vtemeljila p r e-ložiteV železničnih prog in zgradbo novega centralnega k o 1 o d vo r a. Po prvi seji ankete so se lotili takoj izdelovanja načrtov. Temeljita razreši-tev te«a vprašanja je zeio težavna. Javnost je deloma že zaintesirana in bo gotovo zasledovala razrešitev tega vprašanja z velikim zanimanjem. Podati ho-čem v temeljnih obrisih principe in tipe kolodvora, ki prihajaio v poštev, ir to na temelju svojih studij. Seznaniti pa se ie treba pri razrc-Sitvi tega vprašanja z zahtevami, ki se n^orajo v načrtih respektirati in uvaže-vati: I.) Novi osebni kolodvor, oko!i 80 m širok in 500 m dolg, naj bo ločen od tovornega kolodvora, dovolj ve-likega in praktičnega. Določiti ie treba protor za ranžirni kolodvor v naj-moderneišem slogu, ki naj bo 400 m širok in 5 km dolg. 2.) Osebni in tovom i kolodvor je treba razrešiti^tako, da bosta stala kolfkor mogoče blizu starega in obenem v sredini prihod-nje velike Ljubljane. 3.) Stavbišča, posebno na severu in zapadu LjubUape, naj ne bodo prekinjena od žel ezni^n.ih prog. 4.) Razr^šitev nai ne bo n..a si! n a, nenaravna, ker to ni nikoii popo!-na razrešitev, in naj odgovarja za daljno prihodnjost, eventeatoo tako d,a nikoii večne bo delala zaprek tuđi največjemn razvoju Ljubljane. Zapiranje pasaže, kakor je danes na Dunafeki cesti, se ne sme nikjer in nikoii pojavitL 5.) Obenem je treba ov^e^tire-gulacijo mesta. Cjprtrmtej jQOfc>-dvor, izpeljarva prog jn^nova regnlacfla moreno tvoriti harniunl&io cetoto. 6.) Uvaževatt je treba d^Jna Đfi-hodnjosi računati z rrtoiiMGfaokfrft-ne železniee fn z elemrtza-cijo železnte Stran 2. JILOVeittllU NAKUD" *k 30. juija I91H. iM. štev. morju. Zato: Tbneo Danaos et dona ferentes danes in vedno. Podobno so se Čehi žarili v nem-ško meso samo in danes so Nemcem neprijetni kakor sulica v boku. Kdo bi te sulice ne hotel izdretf? Oni zaviralo direktni promet med Hamburgom in Berlinom z ene ter Dunajem, Budimpešte in daljšim Vzhodom na drugi strani Geografski položaj Cehov Je predvsem zakrivil, da so Cehi tako kmalu izgubili svojo popolno samo-, stojnost, njihova številnost in moč pa Se zabranila, da njihova odvisnost ni postala m'kdar tako Dopolna kakor naša. Podoben kakor napram Nemcem je naš poiožaj napram Madžarom, Ie <4a so Madžari objektivno manj nevar-ni nego Nemci. I Madžare ločimo od morja kakor Nemce, Razven tega tvo-ri veMk del našega ozemlja sestavni del one velike podonavske ravnice, ki se razteza med Karpati, Alpami in Bosna Ni slučaj, da so si Hrvati zbra-li ogrskega kralja za svojega gospo-darja, m ni slučaj, da sta Bačka in Banat, da ne govorimo o Baraniii, bila vtelešena v ogrsko državo. Resničnih naravnih mej, ki bi delile Ogrsko od teh naših krajev, ni. Umetne meje pa se tem lažje prestopijo, ako se naha.ia-30 vojaki po rodu in jeziku rudi on-stran njih, kakor je to slučaj v Bački in Banatu. Podoben kakor. položaj Hrvaške in Slavonije in se boli Bačke in Banata je položaj Slovaške, ki tvori severni del podonavske kotline in nedvomno leži znotraj njenih naravnih mej. Tuđi tu je naravno, da rj©do Madžari poskušali zopet doseči naravne meje svoiih pla-njav, kakor so jih imeli v preteklosti. To je naravna lesa, ki je v zvezi z ekspanzivnostio nem.^kes:^ in mndžar-skega naroda imela za Ceho - Slovake in za nas katastrofalno oosledico. Naravne lege ne moreno lzprcmeniti. tuđi nemške in madžarske eksDan.zivno-sti ne tako lahko imičiti. Ali to. kar irtoremo in kar moramo, ako hoćemo živeti svobodno narodno življenje, je, da organiziramo proti tcj ek^panziv-nosti tak odpcr, ki ga ona v nobenem slučaju ne bo mogla premazati. - Tak odpor proti nemški in vsaki drugi ekspanzivnosti vidiio nekatcri v družbi narodov. Mogoče, da bo to v bodočnosti zadostna organizacija, da zaščiti male narode pred nasilnostjo velikih. Do danes ni, o tem ni dvoma. - To so prvi uvideli Francozi in so si poleg družbe narodov zasigurali de-.fenzivno zvezo z Anglijo in Zedinjeni-tni državami. To smo videli tuđi mi.ko so nas Nemci tepli in precraniali pd Koroškem in so se naše oči obupno ozirale na Pariz in se tam niti mazinec ni ganil v korist naših preganjancev. To čutijo danes Čeho - Slovaki. ko jih bijejo Madžari, ki vedo .da je Bog visoko m Pariz dalec. Razlika med Francozi in Ceho - Slovaki in nami je ta, da so Francozi tuđi konsekventno ravnah*, mi in Čeho - Slovaki pa doslej nismo. Po dosedanjih izkušenostih moramo računati i za bodočnost, da bo rudi v družbi narpdov vsaka država ve-Ijala toliko, kolikor bo vredna njena moč in sila, ne pa ni eno pravo. Vsekakor pa ni izključeno in na-sprotno je jako venetno, da se ne bli-žamo dobi resnične družbe narodov, ampak pravi mednarodni anarhiji. Nemci so komaj podpisali mir, ali tik pred tem so potonili ladje in sežgali orapore, ki so jih imeli glasom mirovne pogodbe izročiti zaveznikom. Da bodo v bodoče izpolnili Ie one pogoje, h katerimi jihf bodo zavezniki laako prisilili, je gotovo. Isto velja o Avstri-ji. Madžarski itd. Ali niti pri zavezni-klh ni videti povsodi volie, da izpolni-Jo voljo mirovne konference. Velesile ravrtajo z malimi narodi, kakor da se teh mirovna pogodba snloh ne tiče, 'odločajo o njih živlienjskih vprašanjih, ne da bi jih poslušali. in zato ie naravno, da so mali narodi izgubili vero v dobro volio in v pravičnost svojih velikih zaveznikov. To vse so stvari, ki ne vodiio k mednarodni solidarnosti, ampak k mednarodni anarhiji, neiz-prosnemu boju vseh proti vsem, v ka-terem bodo obslali Ie oni narodi, ki bodo zadostno silni. Čim bo anarhija. tem vočja bo potreba laataM sile ta bližnjih zaveznikov. Mislim, da ne moremo pocvečati dosti skrbi nevarnostimJd nam prete v bližnji bodočnosti ne samo li Rima, ampak tuđi z Dunaja in Budimpešte in od drugod. Nobena stvar si imjneje potrebna nego naSa notranja organiza-cija: gospodarska, socijalna, prometna in tuđi vojaška. Tu dl vojaška. žali-bog, bolj kakor kdaj noprej! Poleg notranle organizacije nam je potreba bližnjih zaveznikov, Dobri so zavezniki na zapadu, ali daleč so in njihovi interesi se vsai navidezno križajo često z naSimi, imv teh sluča-jih nujno naši vselej podl|žejo. Potreba nam je bližnjih zaveznikov. ako tuđi mani moćnih, zaveznikov, ki v slučaju potrebe moreio razviti takros:e in vakestra nenreskrbljenega otroka. Pri drugih Činovnih razred!h se poviša doklada za 50 K (X. tore! 500, IX. 550 K itd.). dočim ostane doklada 90 K za ženo \n vsakesra otroka za vse č^novne razrede jednaka. — Facit te nove doklade je torej strojro demokratski: VFji razredi dobe doklado le nekoliko zvjša* !, nižji čjnovni razredi pa znatno zvišanje. Dodatek po irlavrah rodbinskih čin nov ie vrhu teza jednak za vse razrede. S!u »jute dclđafr fcj. kor oradništvo. DotaUni aspdi — M lt le skriini čas! — toplo pocdfmvlinno! Samo dm bi sedtj ie tehniCam |i¥eđba IU brao izpod rok, da bi nove doklade » 1. jn-lijem bile ne samo obljubljene, ampak tuđi izplaCane! DOMAĆA POLITIKA. Sobotm »Slovenec« nadaljuje napade na dr. G. 2er|ava Sicer ob-( staja med strankami dov^or, da se napadi »S'ovenec« z* Je uki-nil. Mi ne borno sledili »Slovencu« na pot polemike o premeSčenju upravnih ura^niVnv S:^er bi lahko navedli Ime klerikalne^a srosnoda, ki je predlagat premembo v Brericah in v Slov. Orad-cu. Tuđi mi smo mnen'a, da bi se pred-losr Inhko drtica'e srtaMl, a to vse je interna stvar politične uprave. Dr. Ko-r o š e c smatra, 4a ie rn'Sel čas. ko lahko spet začne pokazovati siarega strankaria in raznenja plašč nad skandaloznim roložaiem v crnome!'sk em r-kraju. To nas pa ne bo nrav nič ovi-ralo, da se borimo napi ej v državnem interesu. Imeli smo ft ncm're na Vinici, JmeM smo sramn+ilne dojrodke v k -^ta- njevi^kem in kr^kem okraju, a dr. Ko-rošec očividno se ni rrišel do pre^ri-čarsia, da mora državna uprava pre-v e n i r a t i. da odvrne take doKOdke, sicer je zan^e soodsrovorna. Zato je »S'ovcn'ov« na na^a^nih informa-cijah sloneČt trlumf brez fo^la^e, kajtj nsooVo^* '■• trpi ., i.p^r^ ^^v^ti. da nam pa^e onrkn na srlavo in homo sele r>o-tem kričaM, da treba streho popraviti, 7<\ e^ikraf v nnš; r»r?avi §e ni prodrla. Tuđi vest o odreieni disci^Hnarni nre-ifkavi Je izTr»$M»nn V°a fiTnnji ima 'e namen, d^ razbije dezelno vlado. Naj vzatneta SLS. in dr. KoroŠec na znanfe. da JDS. na seHaniem polo7am v dečel-nov^adni palači ni rrav nič mteresira-na. SLS. ima v roki kmeti;ski rcsnrt. v koicKa nikocrar ne nusti, da se količkaj vtakne. dasi tamkaj razmere kričijo da-leč proti nebu. Ona ima v roki naučni resort in ne vemo. zakai bi mi morali za vsako ceno podržavati dr. Verstov-5kn možn^st, d? po svoie rtodpira nršii-lirke in razne klerikalne želje. Tuđi ne vidimo koristi, ki jo naša stranka ima od tejra, da notnnji oddelek vzđržuje 5e na^rej vs? Sušterš'čijance in jrniilobo po ohčinskfh rastopili, Padi Justičnejra odde'ka. ki ne more biti dmeračen kakor je. in za to. da §me dr. 2ermv nadom ešcati predsednika. za to JDS. kat stranka ne bo žalovala. ako preneha. Po'oŽaj smo v narodnem interesu držali preko najteži dobe. Socialistični poveHenik? so ođston'U. nadalfrto sode-Iovanje ostalih pa inspirirani »Slovertče-vi« članki onerno?ročujejo. Odločitev naši stranki, ki ie vedno zastopala mne-nje, da preikoslei nrenehajo politični stolci v deželnem vladi, ne bode težka. OFENZIVA. KlerikaJci si domišljalo, da je sedai priše! njihov čas. Svoje zlate frradove srade t?!» oblačno Iroo^cr^ciio z rad^kal-ci in misliio. da si bodo sedaj zopet prisvoji!« vrhovno oblast, ker drucrod ne rre, vsa? v svoji bivši vojvodini. Težko Te pač ^rztih'.fi na lepe čaše! Toda od-šli so in se ne povrnejo nikdar več. S*overcki narod ie sit njihove strahovlade in ni?hove*snmopaSne politike, pa rni |o izvrsuie majster ali pa samo učene?. v--s!:eiia ?e ♦fpfala se^em mesecev. V B'ciwHsovf ulici, v ve'iid vladni palači, se ie storilo mnojro dobrejra. Prav mno^o na tud? taVšnecra, Čemur smo molčali MoJčali le tako dolcro. dokler je šio samo za stranico. Ne več, odkar jre za državo. — DpIh naših zauT>n;kov v vladi, zlasti dr. Žen'ava, je začela sedaj VI-S. posvečati svojo pozornost. Pre-več jim ?lerla na prste, pa iinr ie zato nenriieten. Ne ^zauraio« mti več. Saj mu nikdar nišo. In mHiio, da lanko navale nanj in cclo JDS sedaj, ko je de-?elna vlada v rekonstrukciji, češ, sedaj se še da resiti komadić prošle slave. Prenozno, gosnodje! Politične morale, poštene*a postopanja itd. imalo polna — niti usta, am^ak samo predale svoje-pra glasila. Dru sr je pa tecra pri nrh ni naiti! Sedaj ščitijo s svojim napadanjem uradnike. ki so v vsej svoji nesposobnosti trrHi belokranjske dogod- ke» — in s tem ščitijo SusterSčevske prijatelje. Slajba zaičita. Ofenziva je U v naprej ponesre-četML »Jufoslorantkl khib^)e pripravljen ili do tkrajnoetic, piše včeralšfiR > Slovenec«. Mi mu telimo na tej poti do skrajnostl — vso srečo. DIALCKT. VL5 se poslužuje sedaj že tuđi v 1 ofidjalnlh Izjavah in spomenicah «vo-jega parlamentarnejra kluba noveica -* 1 (ali starega?) dialekta slovenščine. Po-litiSnesa dialekta namreč iz stare dobe. V uvodnikih svoietta glasila in v spisih kluba, v katerih napadalo za-upnika naše stranke osebno, ker i Im je pač na potu, si dovoljujejo izraze, kakor »zahrbten« in »nepošten«. — Učenec posnema torei moistra. Glede »nepoštenostu se borno oa še rjome-nili. To ie že eotovo. da se je pri VLS ne borno naučili. »RADIKALC1 IN MI.« Tako srovori »Slovenec«. Kmalu bo jtovoril samo »mi« in bo mislil pri tem na radikalce ori Srbih in Hrvatili in na klerikalce pri nas. Tako se iznol-njuje ,kar smo napovedovali. Oni spa-dajo skupaj in zato so sli v skupino. Mi to »ločitev duhov« nozdravliamo. ker je pač čas, da se zberemo v skupine in se pomenimo o metodah državne uprave. Ali bo po demokratsko, ali pa po radikalno. Slednjo upravo vidimo sedaj. »Slovenec« io Je ui?ndal, dokler je menil, da poide. ^edaj se le pa raje spravi! nad dr. Zerjava in se zvezal z radikalei. ki nosijo odgovornost za počasni razvoj stvari ori nas. »Brezglava in bedasta uprava Pribiće-vićeva«.ie uprava jjosp. Protića in kar se je zgodilo pod njo, nosi oodpif; đr. Korosca, ne dr. 2erjava. Toda to je samo za pikantno zabelo k »Slovenče-vim« člankom in ?pomenicam kluba. Nazadnfe bodo eosnodje trdili, da je tuđi njihov dr. Slokar »demokrat«, ki je ba§ Slovencem naoravil toliko škode. — In če boste nazadnie zopet prisiljeni v koalicijo v Beosrradu? Potem pa pojde, seveda. VLS IN URADNIŠTVO. Godi se čudo. »Slovenec« brani uradništvo pred ilojalnostjo in druei-mi dinastično politično moralo dr. Zer-java. VLS, — stranka uradništva? Kdo se ne smeje? — Napravimo vendar že konec takim bedariiam! Tak^as dežel-ne vlade, kjer bi VLS vsak hiD zatrje-ričenia svojo s to-Ie okrosrlo: »Epopeje junaških činov na koroških tleh so potihn-le in počasi se vzdijruje mefcla narodnjarske domišlja-vosti in slovenske aneksionistične nadutosti iznad pohojene pravice. Belo-modro - rudeči psihijater je prenehal s koroško - navduševalnimi« itd. itd. V razumljivem delu članka pripoveduje seospod Vatroslav Boj, da je Celovec nemški. nepreklicno in za vedno, prito-žuje se, da pošta, brzojav in civilne oblasti noslujejo Še neureieno. da se po-nekod še ne v6, ali so uradniki naši ali avstrijski, in trdi. da je tega kriv jusro-sjovansko - radikalni »business«. (Kaj si neki rnislijo pri tej besedi žrtve, ki Či-tajo Boieve pripovedke?) No, končno obeta Vatroslav koroškemu del^rstvu »najhuišo cb^odbo — i kako pak, slovenske buržoazije! Priznamo, da članka sr. V. B. ne razumemo. Ali je hotel ž niim dokazati, da nimamo pravice do Celovca. ali po-vedati, da je naša uprava za nič, ali pa izjaviti, da smatra ubojaro Koroško za iz-ključno domeno svojim eksperimentom; ali bi bi! rad poveđal vse troje, — vekakor svetujemoh svojj delecraciji, naj vzame %. Vatroslav Boia v Pariz. Clćmcrceauu a'cntat ni Skodil. Naj čita samo en Outlawow članek, — in Bn-and zasede izrraznjeni stolec franco-skeen rp'nistrsko^a predsednika. Ne zamerite, icospođ Boi Rale bi Vam odgovorili resno. Toda z Vamr re-sen razgovor ni mogoč. KKOCITEV KONTIDENTOV. Zajirreb, 28. juniku »Narodna Politika« poroča iz Beograda, da je vlada kraljevine SHS, zahtevala od Bolgar-ske, Nemške Avstriie in Madžarske iz-ročitev onih podanikov naše države, ki so bili konfidenti bivše Avstro - Ofcr-ske, pa so ušli po preobratu v te države. Do sedaj vlade teh držav Še niso> dale odgovora, vendar pa je za Bolgar-sko gotovo, 'i bo izpolnila to zahtevo, LAHI IN MAD2ARL »Ceho de Pariš« piše o lafld ka-binetni krizi in pravi: »Nitti, ozek zaveznik Gioiittija in njegovih prijateljev, predstavlja v italijanski politiki misel-ni tok, ki je močno zabarvan z fcerma-nofilijo.« Nadalje se list vprašuje: »Kaj neki dela v Budimpešti princ Borghe-se, ki je Doklican, predstavljati Italiio v Beogradu in ki je ostavil Jujroslavijo vsled spora o njegovih poverilnih listi— nah? Kolikor vemo. je on s pomočjo italijanskih častnikov podpiral orjrani-zacijo Bela Klinove vojske: vlakovi streliva in živil so se vozili med ozem-lji, zasedenimi * po italijanski armadi ter med osrrsko prestolico: uspehi rde-če vojske nad Čeho - Slovaki so print-.sovati do večini* tem spletkam.« Na ta očitek »II Resto del Carli-no« ne zna drugejsa pripomniti, kakor da je tuđi Francija dobavljala orožie — Srbiji. P. P- IZ NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. LDU Begrad, 27. junija. Predseđ-nik dr. Pavlovič otvori sejo ob %10. Predloženi sta bili dve interpelaciji. Potem se ie prešlo na dnevni red. Njegova prva točka je nadalievanje diskusije o interpelaciji Ribarčevi do ministra za prehrano slede na blagovni promet med čeho - slovaško republiko in našo državo. Miloie Jovanović želi, da se obravnava o tej interpelaciji pri-čne čim preje, ker je bila uredba Izvršena, ko je bil on minister. Tuđi se že dl je časa j?ovori, da je tukaj marsikaj takegra, kar bi se moralo javno obso-jati. Želi, da se navedejo dejstva o tei posrodbL ki jo* je sklenil s čeho - slovaško Jfepubliko. Ribarac mu zakličc, da je nitkov (lopov). Nato nastane oglušljiv hrup zaradi te žalitve. Slišijo se razne psovke. Predsednik prekine sejo. Ko se seja prične iznova, se Ribarac opraviči zaradi žalitve. Jovanović nadaljuje svoj govor o pogodbi. Za njim govori Ribarac. FinanČni minister Ninčić izjavi, da ga med to diskusijo ni bilo v zbornici in da ne vć, kaj je rekel Jovanović. Klici in srovori o nabavi oglja. Po predlocru Miletičevem se odgodi seja na popoldne in se na-daljuie ob 17. Govore Doslanci Han-žek, Ilič, minister Korošec Miletič. Ribarac, dr. Marinković in drugi. Napo-sled se sklene. izročiti stvar anketi Prihodnja seja v Četrtek. MARIBORSKO PISMO. Maribor, 28. junrja. Dež in dez v plohab in solnčnih odmorih, — pravo aprilovo vreme. Po dežju navadno rasto sobe, a tu po mestu rasto ta dva dneva — slovenski napisi, izginjajo nemški; pri večjih hTdkah brez nadomestila s slovenskima. Znani hujskač trgovec Pirhau v Gosposki ulici je dal svoj nemški napis prelepiti s Črrfim paDirjem. v sredi je pustil svoje nemško ime in tako misli, da je že zadostil svoji državljanski dolžnosti. Na mnogih napisih se kar od daleč bere, kako se Nemci, oziroma nemški slikani - mazači ij nas nor-ce delajo. Črke v slovenskih napisih sestavljaio namreč v — rajhovskih barvah (gle! gostilno Kunple? nasproti Narodni kavarni). Ali pa pačijo imena (»Pri trih ribnakah« — »Pri zlateo zvoncu«). Včeraj sem govoril z Nemcem, ki se še premišlja, ali naj svoj napis pre-levi ali naj še — počaka. Vidite, mi ie dejal. saj mi se ne branimo slovenskih napisov. Pa lepo Vas prosim, kako bi dne 1. julija izgledalo, č« bi bil res že ves Maribor v slovenskih napisih, glavno pa. kar daje mestu značaj narodnosti — ulični napisi, pa še vedno ostanejo nemški. Mene zdaj, 7.) Izbira tipa centralne.c:a kolodvora naj se najpozorneie preudari. Tipi, ki bi prišli pri načrtih v po-štev, so sledeči: Tip A. Cetai kolodvor (Kopibahn-hof). O s e b n i vlaki prihajafo na centralno jn pregledno ureien prostor, iz katerega tuđi odhajajo in sicer bi bilo to med seda^'o Kolinsko tovarno ne-.kafco do polovice sedanjega južnega kolodvora. Dalje pa so napravljena skla-■ dlšca za blago. Ves tovorni kolodvor leži v smeri proti Zalogu. Na ta kolodvor se naslanja ranžirni kolodvor, nato kurilnice. delavnice itd. Osebni viaki in brzovlaki naj že imajo Ljubljano za svoj končni cilj ali za izhodišče, morajo se na kolodvor tipa A pripeijati, če pa nadaljuje jo vožnja ali tzapuščajo kolodvor kot prazne ?:arnitn-Te, morajo kolodvor po isti pori, le da v nasprotni smeri, kakor so pa prišli na 'kolodvor, zapustiti in doseči spet smer nadaljnje vožnje, v večjem ali manjšem ovinku, kakor pač dovoljujejo razmere. To razrešitev moremo najbolje primer-jati slepj ulici, kakoršnih imamo v vsa-Icem mestu nekaj. Ce imamo v taki ulici kaj iskati, jo moramo po izvršeni nameti spet v nasprotni smeri zapustiti. Ce Jiočemo nadaljevati svojo pot Ugodnost jtipa A je prostorova in dispozi-jcijska možnost, pregled, lahka orijentacija kontrol-c^li prganoT in okčinitva* Kolodvor ^c potisne lehko prav v blizino sredine me-s t a ; v Ljubljani bi lehko segal najdalje nekako do sredine glavnoga poslopja 1 sedanjega jnžncsa kolodvora. INeugodnost je, da vlaki ne vo-zijo skozi ta kolodvor, temveč nanj | samo prihaiajo in z njega odhajajo. Ta tip zelo porabljajo na Nemškem. a danes že ne ugaja več. Tuđi Beograd ima tak kolodvor. Neugodnosti so proti ugodnostim zd^ v Posebno v križišćjh se kaže jo nedo-statki in kom plići ran ost. Če računamo dnevno s sto vlaki. tovornimi in oseb-nimi. Vkljub temu. da bo osebni kolodvor ločen od tovornega, bodo nastale vendar velike težave in kolizije, posebno pri trenutnih izpremembah v normalnih, že ustaljenih voznih redih. Zapreke bodo enkrat tu. enkrat tam in najbolji personal ter naiDopolneiSe dispozicije ne bodo mode nedostatkom tega sistema prjti v okom. Za Ljubljano, kjer bo + ba z delovnimi silam! čini na|-bolj Stediti. se ta tip nikakor ne priporoča. vkljub temo. da bi omogočil zgrađbo kolodvora takorekoč v sredini m e s t a. Tip B. Prehafalni kolodvor, ki bi le-žaJ v severovzhodni smeri od mostu pri Kolinski tovarni pred pokopaUičetn kpt osebni kolodvor, Tovorai fco- lodvor bi se nahajal v smeri sedanje proge proti Zalogu. Kot nadaljevanje pa bi bil ranžirni kolodvor dalje v isti smeri. Ker je glavna zapreka za razvoj mesta proga južne Železnice ob Blei-weisovi cesti in sedanji južni kolodvor sam. naj bi se nova proga preložila v velikem loku nekako 10 km daleč za Rožnik. Treba je vnoštevati tuđi kot. ki ga daje smer sedanje proge in novega projekta. Brez dvoma ie ugodnost da vlaki skozi ta kolodvor lehko vozijo, t. j. brez vsesra neootrebnega premika-nja lehko nadaljujejo svojo pot S pre-ložitvijo proge bi bil ogromni kompleks stavbišć neposredno zdrutoi z mestom m ves sever in zapad bi bfl za mesto pridobljen. Neugodnost vm leži v tem. da se s takim kolodvorom nimo-goče centrumu mesta zadostno P r i b 1 i ž a t i. Istočasni Studij regula-cijskega plana dokazuje, da n]tl ta tip ni naiueodnejši In najbolj orlporočlilv. A nri tem tipu ie mogoče dosea nsiveč altemariv. Tio C. KF»otH kolod^JT. Proga od Zaloga se pri Kolln^kf to-varni deli vfličasto na prom> nroti fugo-vzhodu na Do2iveli naši dobrotniki Amerikanci!« — >2iveli naši zavezniki Angleži in Francozi!« Manifestacije so trajale ves dan ta ?e nadaljujejo še danes- Snoči je bila razsvetljava na Kalimegdanu- Vea čisti dobodek alav-nosti gre v takozvani otroški fond- To 3© bila ena najginijivejših, naiiskre-nejbib in najbolje u.spelih inanifeata-eij? kar jih pomni Beograd- Viđov danak v Beograda-LDU- Beograd, 29- junija- Viđor-danaka slavnost se je pričela včeraj zjatraj ob 9. 5 proslavo epomina padlih junakov na Kalimegdanu. Službo božjo je daroval episkop Mišić - Dositej, ki je imel tuđi slavnostni govor- Priso-stvoval je dr- Korošec. šef amerikanske migije za prehrano otrok. več tisoe" otrok in velika množica obMnstva- Po spomin.eki slavnogti bo odsle množice po mestn v sprevodu, pred katprim 80 nosili veliko amerikansko zastavo- Na čelu sprevoda je šel ministrski pod-predsednik s sofom ameri&ke misije, meFtni odbor za varstvo otrok, četaši, razne mladinske organizacije, šolska mladina ln godba Sumadijske divizije-Pred dvorom se je sprevod nstavil; občinstvo je zapelo narodne himne« V saborski cerkvi je đaroval episkop Di-n?itrije v spomin padlih junakov maso 5 parastosom, katere se je udeležilo Njegovo Viso^anstvo ppreetolonasled-nik Aleksander- Prisoetvovali so ji tuđi ča-stniki, ministri, vsi poslanik! tu-iih držav. vojaški atažeji, admirali, elani narodnoga predstavništva in za-stopstva kulturnih druStev- Metropolit je imel crovor. kjer je slavi! narodno ujedinjenje in pouđarjal veliko bodoč-nost. ki nas caka. Ob 17. se je pričela na Kalimegdanu velika veselica^ ki je bila zelo dobro obiskana- Ob 21*15 je prižel tuđi prestolonaslednik v sprem-stvn ministra Pribičevića in ve<5 drugib đostojanstvenikov. Ob vhodu na veselio-ni prostor era je sprejelo prireditelj-stvo- Ljudstvo ga je navđušeno pozdravljalo- Veselica je potekla v naj-1 ep sem redu- Slovtmsk! svet. Vidov dan v Pragi. • LDU. Prt^a, 28- junija- (ČTTJ.) Danes, na obletnioo ^sarajevskega atentata, je jugoslovanska akademska mladež priredila elavno$tno akademijo, kafere go se udeležili predsednik če-hoelova^ke republike Masarykt mini-ster «a narodno brambo Klofac, vrbov-ni poveljnik čehoslovaške armade, francoski general Pelle, jugoslovanski poslanik pri čehoslova£ki republika Ivan Hribar, jugoslovaheki konzul v Prajo^ Bradanovič, 6eho3lovaški poslanik na Dunaju Tusar ter nebrojni drugi dostojanstveniki- Udeležila se ie je tuđi maka, sedaj v Pragi bivajo-ča misija- Svečanost je otvoril pozdravni nagovor, ki ga je imel predsednik čehoslovaške republike Masarvk in ki \e izzvenel v oduševljene slava-klice kralju Petru in prestolonaslednikn Aleksandru* O pomenu Vidovega dne je govoril jugoelovanski medicinec Ostojić* Član ruske misije knez Ura-sov je izrazil n&do, da se bo mogla Rusija skoro zopet uveljaviti- H koncu se je pela srbska himna >Bože prav-d^ Imajo pa tuđi zlo posledico, da so si razstave ob našem ekromnem števihi umetnikov podobne kakor krajcar krajcarjn« Tuje umetnosti pa doelej pa$ ni mogel privabiti, ker bi bila režija predraga, prodaja nmetnin za ttmetnike i% ugod-nejših raimer premalenkostna- Sedanja razstava se pa močno raz-Iiinje od prejinjih. Dasi je gotovo đe-te eile, i j« jo je rodilo prepričanje, da }e treba ia paviljona kaj denarja izbiti je vendar zanimiva, ker prin&ša skoro sama nova imena mlađega n&ra-ščafa* Da pa prostori ne bodo napol prazni, Je moral g- Jakopič dve naj-večji sobi napolnlti s deli ln kop ljami raznUi mojstrov davno prošlih dob- To kažiranje nima nobenega drugega srni* sla, ker vise skupaj đela najrazličnej-ših dob in Sol« So vmes jako doKre stvari, H so naslanjajo na Tlzlana, Salvatorja Roso, neki defiek s puranom bil bi lahko pristen Murillo. Pobrane so te deloma krasne slike baje iz neke zasebne zbirke, deloma so v rokah novopečenih trgovcev z umetninami in starinami — in bogve kako so prišle v Ljnbljano! Niti tega pomena ne more-mo šteti zbirki v dobro, da naj ol po-dajala nekak pregled, kakšni zakladi se Se nahajajo po Sloveniji- Kar je n&prodaj, je na naši zemlji morda od sinoči. kar je delj tu, ni naprodaj, je za javnost nedosegljivo, in zvese « neH-danjim mnetniškim življenjem naših1 krajev tuđi nima nobene- Marsik&o pa si bo ravno ta del razstave ogledoval % največjim zanimanjem ln smatral bo naš naraSfiaj. kl je odkazan v eno «oSo in dve kamrici, za brezpomemben pri-veeek- Taka nekritična razstava starifi umotvorov spada v salon l>oljšega trgovca z nmetninaini- Zgorj v trgovino spadata tuđi oni dve baje stari škrinji. Kmecko svatovanje, ki je na eni izres-Ijlano, naj bi bilo domaće- A take vrste skrinj §g nisem videl med Slovenci; pač pa me Skornji nekterih fignr neho-te spominjajo na nekega našega sli-karia kmecke poezije- Ali je morda v kaki zvezi s to starino? Preidimo k živim razstavljencem' Takoj za vrati leve sobe mi Je zolo vgajala Gojmir Anton Kosova >Vo-đa«, košček kipeče, menda morske vode ob stalnom bregu« Ce si Kos rlsa-nja nemirne vode ni prikrifcal pri dragih, nm priznavam, da zna precej* Barve so ćelo fino sonmerjene, trenotni eorki, ki svigajo na kopno, so >mokri< in kot nekoliko stilizirana dekorativna slika bo ta muzikalna po-doba v okras ▼sakoom salonu ■ klavir-jero- Kos si jo tndi misli za glasbeno sobo Skoda, da ni malo ve^ja- Milo MilnnoTiS, menda Hrvat, je raz-staril malo Studijo mofike glave ln solnfien motiv U Crne gore- Soliden sačotek bres pretenadj* Fran Župan ima vt& graSiranih pokrajinskih akvv retoT* Tuđi aoliden začetek. Kjer nm je barvenost ž% r naravi naprotl pri-hajala, Ima najhvaležnejSo nalogo, tv ko pri >Bre6kri<, pri >Večeru na Ljubljanicic. Fran St eri« je portre-Umi, b katerim bodo gotovo vsl ttevil-ni naslikan ci sadovoljni- Podobnost a mri&m * ***&*> &m* ****** fc marljiTo, slikano, tato, kakor i&Srt poprečno vsak nadarjen začetnik, kp delo dišl de krepko po Tp*yHn1W iou-Božlđar Jakao (Hrvat?) Je ra*r •tavil nekaj malih pokrajinskih anorli; 6e se prav spominjam, so sami pasteli- Najefektnejsa je HtmV^ nlieaV >Mra£en dane* V oelem so te stvarf precej stereotipne, volja in znanje tt ie ne segata v roko- PiSem v preprt-eanju, da je to sam naraščaj, ki se VT9 in se sam soboj bori; zato vidim v ten slikah le dostojne, talentirane začetke* Na tem ne izpreminja ničesar Kosova >Vodac, kl se mi zdi neprimemo bolj-ša, nego vse druge slike v tišti sobi. V tem prostoru se prvič pojavlja tuđi Friderik & u b i c, ia umetniškega rodu Šubicev- Dal Bog, da doseže kđaj pelstrica Jurija, Čigar Stlri muze na stropu našega muzeja bodo svojo plemenitost in visoki nmetniški čar ob-držale pač preko vseh kaenejSili navili stremljenj« Subičev lastni portret na olju kaže ođjočen talent; manj zaiiimi-vi sta portretni risbi, dasi ]e mirno lice svojega očeta pogodil z vso podob-nostjo. V eni maliE sobic ^Tnh. Fran £n* čik (Čeh?) par majhnih podobic olj-natih bafV* Koliko zna, posnemam iz onega >Vatikanskega vrtač, ki je slikan čisto preprosto- Dober talent* Vse drugo je poantilirano; sestavljeno namreč je iz malih barvenih fitirikot-nikov- Ta iznajdba se je v oeloti preži-vela; bila je ena neštetih novejšlh eksperimentov, katerih vsaki zapusti nekaj trajno vredoega- Za tresočo ae vrocino, vxduh po nevihti ln druge drhteče svetlobne pojave ostane ta tehnika najbrže za vedno najprimer-nejša* Ni pa treta, da se oelo podobo, da se lokalno barvo dobro vidnih pred-metov razkraja na ta način- >Vatikan-ski vrt< št- 2 izgleda — in to 6e pri zelo na debelo porabljeni barvi ^- *r tej maniri prav,neugodno. Tnđl planinski motiv, menda Admont, bi ne bil potreboval vseskozi tega načina in s ckorp kali graf sko marljlvostjo na platno postavljeni mali Stirikotnlki dajejo podobi nekaj, kar spomin Ja na eervijeito iz damasta in je zelo mono-tonno. — Pozabil sein omeniti^ da je tuđi Anica Znpan5eva razetavila po-vsem skromno Studijo nekega ^raiitv Senzacija zame na tej raostavi je Yeiik> Pilon. Cirjem^ da ja Gorlčan; kl je dovrail realko, bii v nsekem yif&\ niŠtvu in aa nima Se nobene od taje roV ke podale mu slikarake fiolanosii- fy Resiti so mu dali doveij svoDode, S|; je mogel mnogo akvarellrati- Pflotj" ima v svdfiH polčrajinskiH a£v«reiw neko samoniklo tehniko, 4a % IfthVJtffi potezami kakor igraje, lu^akterUlrm svoj predmet- 8 skoro neviđtdml sreMIad vjetnikc- Hotel je podati brepen^jje' interniranega vojnoga vjetnlka po dvobodi, po slađkiH devtTftah, no srefl, A izražanja nm je ostalo prav daleS nekje za voljo in podobioa je kratko-malo diletantiaem- Tuđi nteđ oniml, ki nišo na razstavi, oem videl y©6 podobno melovrednih- Naj Pilon torej nflj odpoćine na prvih lavorikedi, kakor Šo marsikteri, de so ga Ilstl saSell nazvati z >mojstrom< lii >naftJm dičnim umetnikomCt temveč naj se nad vse pridao poda v umetniško iolanje- Io naia vlada naj nm daje vsako oporo, ki nm jo more nuditi. Ta talent mo nam ne sine izgubiti! — Kar đela po naT$>, ▼i je dobro; taKo tndl * leplm 8anlK som risani moski portret, dalje Slikar' nje dekoracije s brašno perspektivo podstrežne aobe» Sličica >Ivje<, ruska cerkev v zimfikem mrazu, je mnogo ia^; gubila vsled brutalnoga okvira tn im primemega paasepartouta- ^^ ^^^ Plastika je zastopana po cfparjSS Uojzetu Dolinarju, Marinu St«-* dinu in Fraim Kralju. Dollnas& IŠe dobro pomiamo in sevtda pe H*jfc med probujajode se talente* TomperaV Stran 4. •SLOVENSKI NAROi>*. One 30 junija 1919. 151 ttcv. telesa v strastnih pozah- Rad Jim do* daja kaj egipčanskegn ali faunsko-bakhantskega« Neka seksualna nota leži nad temi deli, dasi ne tiči ravno v nagoti- To bodi pa zgolj omenitev brez nravstvenik izdihljajev- Dela, ki jih Dolinar podaja topot, so na isti pošteni in mnogo obetajoči visini, kakor ona prejšnjih razstav- >Molitev< imenuje klečečo Egipeanko, >Sužinjo< ženo, ki potrta leži na kolenih starca- Želeti bi bilo Dolinarju veliko naročilo, da bi ee popolnoma razjasnilo njegovo današnje znanje, da pokaže, če mogoče v mramorju, delo velikih oblik- Brez na-ročila pa so ne more spuščati v drago delo- Med vojsko je modelirat v mavcu velik kip Mat i je Gubca, a pri preža-lostnih razmerah tedaj ni mogel dobiti niti naročnika, niti sredstev, da bi mu mehki kip ne razpadel- Eazstavil je tuđi malo skupino v belem mramorju> faunisko, ki doji svojega malega, bra-tec bi pa tuđi rad na vrsto prišel- Nad skupino leži dionizijski humor. Poza matere se mi zdi malo nerodna in neugodno včinkujeta v eno premo crto etisnjeni koleni; ko bi eno bilo le mal-e* pomaknjeno za drugo- Dolinar rad >dlvjac v obilnem mesu in obema fannčkoma je đjal take pnevmatike iz masčobe okrog života, da me pri tej materi in pri teh prsih tare ugibanje, odkod ta Rubensovska razvitost- Morda pa Je oče teh fantkov eden izmed ba-ročnih kamnitnih mož. ki stražita vrata Ijubljanskega lemenota? S tem hočem reci le, da bi bilo zanimivo, če bi Dolinar kdaj poskusil tndi kaj slokega, bolj na linije' naslonjenoga- V Parizu so ćelo MeštroviĆevo umetnost nekteri proglasili za umetnost barbarov, ker Prancoz je vajen tuđi v kiparstvu nežnosti, finese- A no ugaja mi eno-stranska salonska polizanost Franco-zov, vsled katere so ćelo nimfe na njih slikah in kipih dostikrat le moderno frizirane nage dame, ki se 'jnašajp, kakor bi bile na soareji- Toth po drugi strani: Mi tičimo se tako do ušes v neisSkih izgledfh, da sami ne vemo kako zolo Tip Nemcem vgajajoče plastike je ženska figura z rameni in stegni kravje dekle in mozak z misi-cami zdravega hlapca ter v pozi >vse razbile- Tcutsche Krait- Tuđi češka plastika hodi zelo po teh potih. Čehi in Nemci so osebno bol] masivni Ijud-je, nogo mi; za njih je to torej nekak uinetniški izraz lastnega bistva- Pri nas pa je tuj vpliv, katerega se moramo do gotove msre otresti- Dolinar je razstavil tuđi nekoliko stilizirano, malo karikirano mo^ko glavo, o kateri je obislzovalec prav dobro po£o3il, da bi ji bilo lahko ime Don Quijote, čeprav je za model služi 1 nedvomno slikar Vavpotič. Portret operne pevke Rezikc Thallerjeve je zelo izrazit v modclr iji in zlasti partije lio okrog ust so značilne- Samo oči nišo podobne, čeprav so anatomično pravilno narejene po modelu- Thaller-jeva ima crne oči, ki streljajo kakor 30*5 cm liavbica« Da bi ta značaj kipu ohranil, nai bi bil Dolinar linijo pod zgornjo veto in očesno okroglino z energijo zarezal v mavec, kar bi dalo oč2ia krepke sence in življenja* Tako pa so te oči ostalo one blondne na-slađno oči, ki jih imajo Dolinarjeve bakhentke- V nasprotstvu z realistično pla-stiko stoje nove mistične, ekspresijo-nistične, futuristične* struje, ki se jjih je v protest zor>er ljubitelje ir>ramornatih kravi ih dekel pol?stil 8 tem veejo vne-mo tuđi del nemške.^a n&raščaja- Ekstremi se radi dotikajo- Hrvat Marin Stuđin je zastopnik struje, ki modelira >po^mec« Ker se pa >das Ding an siclic ali Platonovih Mđejc ne da vte-lesiti, meDijo ti modelerji in kiparji, da dosežejo to nabolje, če naravne oblike in možnosti popačijo baje po individualnem čutu v grotesko. Ta ekspresijonizem. ali kakor naj ?e ma že reče, je izhajal iz stilizacij. ki so ravno zadnjih 30 let zavzele s strera-ljenji po novem. časii primernem slogu, Široko in v dekorativne namene vseskozi sođe?e jim polje v umetnosti-In tu ne gre za samonainen, nego za linije, ki naj se dekorativno prilagajo višji arhitektonski celoti- Drugače pri teh kiparskih in slikarskih sol ah. Pri teh sem toliko filistra. Bog mi odpusti, da vsega tega početjja ne maram- Izpo-stavljam se rade volje tihemu ali glas-•nenm zaničevanju vseh "strujarjev- Ne-kaj židovskega leži v tej umetnosti, kakor v pokjoni secesiji, ki so jo Fran-cozi že tedaj odpravili z etiketo židovski slog«- Žid je v notranjosti staro testamentovski pračlovek, v vnanjo-sti pa rerum novarum cupiđus, hlađen računar in obenem poln fantazije do groteske- Boljševizem brez Židov bi ne bil postal ta inferno, kateri je- Pri nadarjenosti, se- oprijeti vsake misli in z njo delati, se poprimejo tndi v umetnosti vsake novosti, pon&vadi izhaja-joče iz zdrave reakcije zoper pre-brenkano- A brez mej so in za jedro stvari jim ni, le za senzacijo, reklamo in zaslužek- C© kako novo strujo s po-močjo svoje časnikarske armadie raz-bobnajo za edini novi evangelij, se i .veđno najde nebroj gnobov, ki mislijo, I povatf. Pri tem •© iiavađoo kmalu po-zabi na izvor etruje in ime pravega» poštenega umatvenega očeta- Slednji tuđi ne sledi >učencem<, ki prevračajo hujše, a zato manj z razlogi oprte ko-zolce, nego inicijator- Mladi, še nepo-znani in tuđi za ginotno eksistenro britko boreći se talenti se kaj radi pridružijo takim ometniškim pučem, da pridejo do imena in denarja. Če imajo re3 nadarjenost in okus, krenejo pa čez par let od svojih >mladostnih oslarij« v kraj in postanejo re3nejži, trajneje učinkujoči umetniki- Prepričan sem, da bo Morin S t u-d i n storil tuđi tako, čim mu bo dobilo ime zvok po dumovini- Če ga danes neki hrvatski kritik b;ije stavlja nad Meštrovića, j© to pač snobizem, ki pripada bistveno k taki stvari^ Mečtrović v svoji takorelioč samonikli monumentalnosti, v svojom naravnost nebeskom blagoglasju linij (spominjam se na kip C-i poče mlade ^žone, ki je bil pred več leti v Jakoničevem paviljonu) je titan in genij- A geniji nimajo duplikatov; vsekdar pa brezštevila posnemalcev, ki znajo z večio p.li manjen sre^o kopirati nekaj vnanjih posebnosti- Mtv štrovičevi strmi, strocri obrazi z na.^o-pirjenima ustnama so se vdomačili ćelo že v Nemeih- Tuđi Studin meštrovi-čuje ponrkoHko. bolj se na naslanja na druge izglede. Toda vobče ves njegov način ni nič novega- Takih oprsij in sestav, kakor je >Melodija<. deklica z vratom ponesro^enega pleziozavra, ali >Strastic, dve skromno počesani ženski glavi v obliki dveh velikih lešnikov, druga nad drugo, sem že iz umetniških časopisov raznih narođov izza zadnjih desetih let do grla sit- Če pa misli raoj-ster, da je to izleček pojma melodije, ali strastij. moram odsrovoriti. da bi se >Me!odijac z isto pravico imenovala >Kača<, >Usoda<. >Erinija« in Se bog-vekako, strasti pa >BevščinaGro-za« itd. Abstraktnih poiraov se ne da abstraktno modelirati: o golih pojmih se lahko piše le modroslovne razpra-ve- Studin je brez prereknnja vrlo iyi-darjen* Zato bo v dogleđnem času rod vrgel te perverznosti žalostne umetnosti žalostne dobe med staro šaro- Tretii je Fran Kralj- Tuđi on še hodi po jako nesvoiih potih. dasi po druJračnih- Kip >Materina skrb< (tuđi Studin ima motiv istega imena) je de-lan v arhsjizuioči tehniki, ki spominja na stare, od vremena oglodane kipe 17-in 1G- voka. v občutju pa na dela nefi-skih moj^trov onih dob- Na NemŠkem se je ta retrospektivni način silno vJo-mačil in ima svojo pravico v umetni-ški preteklo sti in čutenju naroda. Tuđi naravnost na kmečke rezbarije se radi naslanja jo- Vlivati starim, a našemu čutenju sorodnim umetniškiin doham novo. kri in nov duh ob stari obliki', ni nič novega in ni le upravič-eno, nego izvira do gotove meje iz duševne potrebe vsake dobe- Le v naslanjanju na pridobljeno ee rodi novo. Kednr pa priđe tak trenotek, ko eden ali par zrelih umetnikov iz najnotranje potrebe seže po stari umetni^ki goli, se za Tmini pridrvi nebroj mlrjših- Ti ne vidijo toliko duha, ki naj se dvigne iz flolg'e.'ra spanj^ in pozivi s sodobnost-30. nego — kakor že zsroraj rečeno — bolj oblike in najbolj pono^en je oni. ki tako zadene stari closr, da njegovih stvari od starih sploh ni več ločiti — đa iz«1edrjo> kakor falzifikati- Nemči-ja je danes preplavljena s temi primitivniji, nerodnimi figurmi- Za mlađega Slovenca je nepotrebno, da bi hodil za to >šoloMartin Krpan« in >2e-tev< imata dobre momente — je težko reci, kaj Krnlj pravzaprav zn&- Ali so to nalahko narejene duhovitosti v elo-etu reliefov na starih c^rkvenih zido-vili — nekai Meunieria je tndi zravon — iili pa ie Kralj pustil toliko delov m podrobnosti predmetov nerazločnih, da po je ognil ^ilo^i, kateri se ni kos. Ponašanje primitivizma je lohko- Pri-mitivist je neizdelanosti pustil res zato, ker mu boljše ni šio izpođ rok- In zato verjamemo tak slog pozneišemu umotniku le, če je že pokazal, da zna tuđi dingače. Kralj tega po moji ved-nosti đoseđaj ni storil in zato si o njem ne morem napraviti ne sodbe o nadar-ienosti, ne o njegovem znanju, kakor si ?e danes ne morem naprrviti sodbe o takih, čeprav morda mi »lolgo znanih slikarjih, ki se kar valjalo po barvnih problemih, glođe vprasanja pa, ali sploh znajo risati, si nikđar ne dajo od Javnosti pofipati na zob- To bo mpje misli o tej razstavi- Ne vsiljujem jih nikomur- Kdor Ćuti drugače, lahko pove kaj drugega* Dr- M- %' Spominjajie se irnž&e m. Cirfli m Ketefia. »Sokol U Odbor telo- vadnejfa druStva »Sokola I« dovoljuje si tem potom povabiti bratsko članstvo in Sokolstvu naklonjeno ceiijeno občinstvo na svojo ja\Tio društveno telovadbo, katero Driredimo v nede-ljo, dne 6. julija 1919 na prostoru »Kmetske oosojilnice« ob Du-naiski cesti, nasproti kavame Evropa, v proslavo osvobojenja našesra troimen-skecra naroda. Spored prireditve bo sledeči: Dopoldne od 9. ure dalje so skušnie za popoldanski iavni nastop. Ponolne ob 4. zbiranje članstva v dru-štvenem loknlu. Trg Tahor št. 2. Ob pol 5. odhod skozi mesto na telovadi-šče ob sprernlievanju trohentaškega zbora. Ob 5. favna telovadba, in sicer nastopijo člani, članice, c:oienke. obrtni in šolski naraščaj s prostimi vajami za leto 1914., odnosno 1919. Člani bodo telovadili tndi na orodiu in nostaviio skupino. Podrabneiši snored je razvi-den na lepakih. »Na zđar!« SO'COT.SKT ZT.ET V NOVKM SADIJ. Novi Sad, 2S- juni ja- Sokolski zlet ?& je iz\Tšil ob splošoem navdnšeniu vsct?a ljudstva. Sokolstvo z podbo kraljeve garde na relu je svečano sprejelo zastopnika regenta vojvoda Mišića, ki 'e precrledal k sprejemu došle sokolske oote- V svečunostnem sprevodn se ie nato vršil pohod po mestu z vojvodo na čelu- Sokolsko zborova nje je otvoril dr- Panković, pozilravil za-ctopnika re-crenta. vojvodo Mišića, zastopnike vlade, za-stopnika ^"e-liov Kalino, zasioptika Ru«ov T?odi^eva ter vse delegate-Vojvoda Mi??# je pozdravi! zbrano Sokolstvo v imenu kralja In regenta, vlado sta zastonala Davidović in Krulj Ob .^i'nem navdušenju zborovalcev ie Erovoril za Č*eskq obec sokolsko delegat Kalina, ob enem tndi za čehoslo-va^lvo repnbliko- Delegat Kodičev je ^ovoril v imenu Pusov ter bodril na ^motreno strokovno delo. Po zborova-rnu ?e ie i^-n' ^-'r^n đolo v od^ekih- SOKOLSKI ZLET NA VIDOV DAN. LDU Novi Sad. 27. junija. Novi Sad, to žarišče Srbstvra, se ie danes odelo v praznično obleko. Kolodvor in vse mesto sta oVrašena s hrvatskimi, srbskimi. slovenskimi in državnimi za-stavami. Okna in balkoni so okičeni s prepro£ami z narodnimi motivi. Na »Trgu 25. novembra« se dvigaio trlje velikanski stebri. ozaljšani z narodnimi praporji in zelen i em. Na ulicab 50 slavolnki z n?T»isi: *Dobro nam došli!« »Zdravo Sokoli!« Že včeraj ie desio mnoso naroda iz Srema, Banata, Bačke ii Baranje. 2 včeraisniim vlakom so dosneli Sokoli in Sokoliće in mno-^oštevilno občinstvo iz Beoo^ada. Z istim vlakom so se prioelfali narodni noslanci: dr. Pave! Pestotnik, dr. Dinko Puc in Kei^ar, ter udeležniki iz Zemuna in okolice. Na vsaki postaji so se vkrcali novi sostje. Danes popoldne ob 17. je prineli'al noseben vlnk sokolske delerate iz Hrvatske, Slovenije, Bosne in Dalmacije. Na železniški postaji ie mnogobrojno občinsrvo DriČa-kovalo .Sokole. Dospeli so: dr. Popo-vić, starejšina fniško^orske župe in člani beosrajsko - ruske kolonije pod vodstvom srrofa Bobrinske«ca. Na peronu so stali novosadski in cetrovaraž-dinski Sokoli in novosadska omladina. V zraku so kročili okrašerii aeroplani. Ko je dospcl vlak. so zaorili klici: »Zl-vio!«, ki nišo ponehali, dokler se n*so izV:rc?M vsi jBTOst^e. Nato se je privelo prisrc>*o pozdrav!'nnje in predstavlii-nje. Ob plapolanjn zartav in mabaniu s čonicami. Z istim vlakom ie došla tndi srodba k~alieve erarde iz Beograda; vlak je imel 28 va^onov. Nato se ie jela pomikpti m^ožica v mesto. Na čel'i so jezdili kmetje iz Bačke v narodnih nosali s srbskirni. hrvatskim} in slovenskim i za^tavnmi. Za ntimi ie ko-raka^a sodHa kraHeve trarde, potem hrvatski Sokoli in Sokoliće, slovenski SoVr>li in dokolice, bratska sokolska fanfara, delerrtje Hrvatske sokolske zveze in srbska sokolska fanfara, društva iz Srbiie in iz mnoso osvobojenili krajev. Mnn-nc? je stala v šnnTiriu od kolodvora do »Trga 25. novembra« in burno pozdravljala Sokole. P^tem so Sokoli odkrfr^kali na pristanišne, da nrif^kafo zastonrika recrerrta. voivodo Mišića In zastonnike vlade. Qb 1°- tiri 30 minut ie prin!^! monitor »Aleksn.n-dereb'?l k dr. Oe-deonn DunfeiHtkeniu. Sokoli so od Sli v staTiovania. Ob 20. tiri 30 rrrtmit se je v hotelu »Srbski kral!« za^el koipers v ^vrho medseba*Tie^a sr^orriiavarja.^ Dnevne vesti. Uradniške doklade. Razume se. da je uradništvo težko pričakovalo vest o urtditvi prejemkov, odnosno doklad. Tem večje razbnrienje je vzbudila vest, ki se Je danes raznes^ do Liub-, ljani, in ki pravi, da fe finančno 00Y5r-jeništvo dobilo brzoiav. da futri. dne 1. inliia §e ne sme izplnčati novih pre-jemkov, ampak stare, češ — »sai |e vse skurtaf hvmbuz. ^opet smo oro-padli« itd. — Stvar je ta - Ie: Doklađe so v TtPčeltt sklenje^e. kr*kor smo do- j ročali, in fc stvat deftnitivrta. Velia s 1. julijem. Tehnično ie oa od 28. iimija * d^ U jutija nonoflgčt LtvrJitt^novi sklep. Zato ostane do Izvedbe In Dre« računanja Se pri starem izplačilu, ko bo pa to delo izvršeno (trajati utegne do konca meseca). se diferenca med sedanjlmi in novimi oreiemki izplača od 1. julija naprej. Dingače tuđi mogoče ni. Razburjenje je torej nepotrebno, ker se razume, da se novi pre-jemki ne morejo takoj izplačati brez vsake oblike, ampak le rednim potom. Regent v Ljubljani. Neki tukajšnjt list je v soboto sporočil to veselo, vest ki pa žal ni resnična. Regent namera-va posetiti Ljubljano in Zagreb Sele, ko bodo urejena tuđi naša mirovna vprasanja in — sedanja politiCna krizn. Rezervisti, ki so prišli pravočasno pod orožje, so že otiouščeni in se že, nabajajo doma. Oni, ki nišo prišli pravočasno, ?lfi?ijo deli pod orožjem. kakor je bilo že izprva odreieno. Zahvaliti se imajo za to onim, ki so iih nahuškali. imenovan ie za tajnika II. razreda v ministrstvu notroniih del dr. Andrej Druškovič, dodelfen v službovanje nredsedništvu deželne vlade v Ljubljani. Imenovanje. Kakor Čujemo, le imenovan za sanitetnega šefa y Ljub-liani v V. činovnem razredu pri dcžel-ni vladi za Slovenijo gosp. dr. Ivan O r a ž e n. Osebna vest. Dežeina vlada je imenovala srosp. dr. Bentamina Ipa-v i c a zdravni^kim vodjem ženskega zdravili^ča pri državnih toplicah v Dobrni pri Celjuy ^ Novi okrainfglavar celjski dr. Žu-žek je dae 26. junija nastopil svojo službo. Iz carinske službe. Za carinika v Ložu je imenovan Viljem Braun iz Zemuna; za carinika v Cerknici Simon Stiplošek iz Trsta; za upravnika v Borovnici Jernej Hladnik iz Ljubljane; v Škofji Loki za carinika Alojzij Pip iz Ljubljane; za upravnika na Jesenicah Milan N i n k o v i ć z Reke; za revizorje Josip Sikošek iz Maribora in Pavel P i n t a r iz Trsta: za carinika v Tržiču Stjepan Kista iz Zemuna, za upravnika v Velikovcu Adam Marić iz Mitrovice; za carinika pa Ivan Verbič iz Ljubljane; za upravnika v Sinčivesi Matija S e n k. za upravnika v Dravogradu Maks Markelj iz Trsta; za carinika pa Milan Petković iz Bitolja in Anton Ranka iz Zagreba; za upravnika v Špilju Fran Torofa iz Ljubljane, za carinike pa Rudol! Sedlar iz Trsta in Nicifora Pivljaković iz Priie-polja; za upravnika v Radioni Adolf 3 1 a Ž a n iz Sarajeva in za upravnika v Središču Martin G a b r i j e L za carinika pa Anton Pire iz Sarajeva. Bivši mlnister in častni mešcan Ijublianskl Trnka smrtno ponesreČH. Ob polnoči dne 25. junija ie bivšega avstrijskes:a ministra za javna dela Otckarja barona Trnko povozil na du-najskem Ringu poštni avtomobil. Pre-nesli so ga umirajočega v bližnji hotel Bristol, kjer je par minut pozneie.umrl. Trnka je bil zet pravkar umrlega dr. Kerzla in leta 1911. minister za javna dela. Na tem mestu si je pridobil za-slug za našo slovensko državno obrtno solo ter ga je z ozirom na to občinski svet maja 1917 Imenoval častnim me-ščanom ljubljanskim. Ravnateljstvo franeosko - slovenske organizacije obvešča svoje Člane. da so se tečaj i končali z 28. juni j em. Začeli se bodo zcJDet v septembru. Konverzacijski večeri se bodo vršili tucji med počitnicami vsak četrtek ob pol 8. zvečer pri lepem vremenu na vrtu kavarne, sicer pa v dvorani Na-rodne^a doma. Knjižnica organizacije ostane odprta med počitnicami vsak ponedeljek in četrtek od 4. do 6. do-poldne. V uašo voisko so prevzetl ti - le častniki bivše Avstro - Ogrske: V činu pehotnih majori ev; Martin Kolarič, Anton Lukanc, Josip Klobučar, Franjo Globočnik in Milan Grebene; v činu kapitanov I, razreda: Pavel Stritar, Lovro Šuštaršič, Slavomir Verhunc, F^udolf Cvetko, Josip Ravter, Ferdo Plaskan. Jaroslav Koser, Rudolf Fa-i biani, Josip Skala, Ivan Rojnik, Milo Kolar. Aloizij Barle, Ivo Lušin, Julii Cesar, Zvonimir Zitnik, Viktor Bine, Rudolf Ferenčak, Mirko Rajh in Anton Kblšek. V činu" kapitanov II. razreda: Žiga Gandini, Stanko Dekleva, Ciril Rakuša, Joško Rosina. Vladimir Mau-rin, Pavel Razlag in Milan Prešeren; v činu poročnikov: Jakob HoČevar, Josip Hočevar, Otmar Križ, Cvetko Hab-;nn, Julii Gustin, Edvard Povalej In Franc Pajk; v činu podporočnikov: Fvgen Badiura, Rihard Kokalj, Josip Šribar, Milan Za&lan, Sjlvester Kleč, Ivan Merčun. Srećko Šitnik in Anton £nroc; v činu konjeniških podpolkf>v-nikov: Josip Peklar in Etbin Ravnihar; v Činu konjeniških kapitanov I. razreda: Pavel Glančnik in Ivo Alijančič in v činu konjeniškssa poxpčnika Tonči Kokalj. Vpokoiltev poikovnika Milana Prf-bičevića. »Službene Novine« objavljajo regentov ukaz, s katerim se stavlja v stanje mira na lastno Drosnjo oehotni polkovnik Milan Pribičević. Slovenske n^oise rri^raja do 1, Ju-Hja napraviti vsi celjski trgovci ta obrtnik! S tem bo dobilo Celje, ki Ie že itak no t^etežni veČini slovensko, docela slovensko lice. Iz Mozlrja nam pišejo, da mesar Permoser, ki je na glasu kot nemsloi-tar, ne posluje več kot zaupnfle vnov-čev?lm"ce za živino. Razt3ti§čei!i bolnlški btatrajnl. Vlada je razpustfla okraini bolniški bla-j gafnt v Ormožu in Rogatcu Jn jih ori-1 klopila okraini bolniški blagajni v iPtai* * Torlitovsko nmtiiCe t LosanU doOni pri Piskerniku je prešlo v upravo siovenskeza planlnskesa đruitva, kl namerava za to zavetlSče osnovati slo-vansko knjižnico, ker računa s tem, đa bodo to planinsko kočo v bodoče ob-iskovali češki turisti. Aleksandrova koca. Slovensko planinsko društvo je prevzelo v uprava vse planinske koče, ki so Drinadaje kranjski sekciji nemškega in avstrU-skega planinskega društva, Med temi kočami je tuđi koča ob sedmih triglax-skih jezerih, ki je nosila đoslej ime »Franz Ferdinand« - HQtte«. To ime se je crtalo in koča se bo odslej imenovala po regentu prestolonasledniku Aleksandru »Aleksandrova ko-&a«. Vse koče nemškega planinskega društva, ki so prešle v roke slovenske-ga planinskega društva, bodo te dni otvorjene in vso sezono oskTbovane. Kako se bo v bodoče imenovala Marije Terezije koča. še ni določeno. Poštni promet In cenzura. Iz Ptu-ja. Znano je, da imajo slovenski de-narni zavodi, pa tuđi poe^ug ^sebe denar naložen, vrednostne papirje deponirane pri zavodih v Nemški Avstri-ji. Glede naloženega denarja so denar-ni zavodi avstrijski opozorili lastnike s posebnimi dopisi, da morajo svoje naložbe priglasiti še posebe pri nazna-njenih davčnih uradih. DejtfHH zay^di so poslali že izpolnjene tiskovine, katere so imeli la^tniki edino le še pod-pisati. Teh pod pisanih priglasitev, na-menjenih edino le za davčni urad v Nemški AvstriiL pa ne pusti cenzura iz Jugoslavije ven in prek meje, am-nak vrača dotična pisma lastnikom. Kake posledice bode imelo za lastnike denarja in depotov, ako ne bodo ustre-?rli naredbi nemškega poverienika za finance na Dunaju, tega n^ morem presoditi, ker mi naredba ni znana« Gotovo pa zamuda ne bo brez posle-dic! VpraŠam: Kaka nevarnost nastane za našo državo, ako bi cenzura ne zadrževala omenjenih priglasitev, ampak bi njih po pregledu pustila v Nem-ško Avstrijo? Prosimo za poduk in do-jasnilo! _ Trboveliskim, zagorskim In nrast-nfšTcim rudnl§k?m poduradnfkom v ved-nost. V vašem mezdnem gibanju za-vzeli so se merodajni činitelji JDS. odi očno za vaše vpravičene zahteve in je v n?ikrnjšem Času pričakovati, da se bo taistim v polnem obsegu ugodi-ol. Zlasti se energično se zavzema za vaše težnje pri centralni vladi v Beogradu ir. r»oslnnec Ribnikar, od tu imate pričakovati pomočL — Paznllc Trgovci, trg- nastavljene!, koalicijska pravica itd- Razmere v kateriH žive trg- nastavljene! Ljubljane in Slovenije eploh so vse prej kot zavidljive. Plačo in delavni čas >ureja3O< trgovci po lastni volji- Ta lastna valja pa j« taka, da gg. izrabljajo po 10 do 13 ur na dan svoje nastavljence za niske pla&e* Trgovski nastavi]enci so se združili ▼ stanovsko organizacijo >Zvezo trg« nastavljencev na slov« ozemlju<, đa »i potom nje pribore solidarnim potom zboljšanje svojega gospodarekega položaja- Toda gg- trgovcem to nikakor ni všeč, ker se jim 2di Čudno, da bi sa njihov doseđanji sužen] trg. nastavije-nec, upal ćelo nekaj zahtevati, da bi si si upal za svoje pošteno delo zahtevati tuđi pošteno plačo, začeli so sami kakor tndi niih orodja gonjo zoper stanovsko organizacijo' Odlikuje se pri tem posebno, že znani *šarfmaher< veletržec g- P- kateri je đragače prav dober Jugoslovan, toda Žalibog se pri mošnjičku teh gg, jugoslovanstvo neha-Svojim prodajalkam je ćelo prepaveđa! vstop v našo organizacijo- Opozarja-mo g- P-, da si ne bodemo nikakor dali kratiti svoje koalicijske svobođe ter homo v to svrho porablH vsa CTedstva, da take in enate nepristojnosti pre-prečimo* Istotako pa borno svojecasno poučili usluzbence gremija ljubljanskih trgovcev, da jim ni vse dovoljeno, ter da borno znali preprečiti, da bi se naši delegati ven metali, kakor Jlm se-daj groze- Naj bođo ti gg- prepričani, da se bode nehal čas njihove samovolj-nosti, ter da bodo trg. nastavljene! po-skrbeli da urede svoje razmere % delo-dajalci tako, da bo njih delo tuđi pri-merno plačano- Upamo, da se razsodni trgovci ne bodo dali zapeljafi par >Šarfmaher3em<:, ter đa bođo t svoji kulantnosti Sli vsaj tako daleS kakor njihovi veČinoma Židovski tovariSi na Hrvatskom- .—, >Zveza trg. nastavljencev v Ljubljanic- Vremensko poročilo. VKfaa mU ■©rjcai Utrt Sređajl tniat tkkTlfn. ^ Sta«je Aa I .P«V JtK |: Vtrcvl N.bo f i«J*. ? mm •» J 28 2. pop 737-5 21-8 Sf. Jjpc deL obi. . 9. 2V. 737 9 16*3 brezvet . 29 7. zj.j 737.8 I 11-3 w : poL obL • 2. pop. 736*6 226 sr. Jgz. del. obitC . 9. zv. 7361 17-8 sr. jgv. oblačno 30 7. zj. 733 8 15 4 si. jug. pol obiftC Padavina v 24 urah 00 mm — Srednja včerajšna temoermtur« 17*2^ normalna 1990. — Vremenska napoved u jutri: Deževno, južno In mirno- vreme V soboto ?8b t. m. Tttznamovill so tpiratl tukatšne potresne opazovatoice 3 tckimd« trajajoč lanen potres. Začetek ob 14 ori W S^tootc ob 14 ori W iR l5i. ttar._____________»»iaivcnmm i»iucW» «n* 30 jmma I9i$.__________________________- Stran 5. Nainoveiša porotila. (Naše posebno brzojavno poratnoj PLEBISCIT NA REKI. Mil&n, 27- junija. »Secoloc zatrjuje v dopisu z Reke, da je plebiscit, ki oo ga izvršili Jugoslovani na Reki — potvorjen- NOVA ITALIJANSKA DELEGACIJA- Mflan, 27. junija- Nova italijanska mirovna delegacija pod vodstvom ministra zunanjih del Tittonija odpotuje jutri ob 10- v Pariz. Kot dve glavni točki Tittonijeve misije v Parizu se oznacujeta kompromis z Jugoslavijo in poglobitev francosko-italijanskega prijateljstva. Ako Tittoni ne bi mogel izvesti svojega programa, bo odstopil, ostalo Giolittsko ministrstvo pa bo spremenilo svojo politiko v odlocno Nemčiji prijazno smer- AFERA TORRB. Milan, 27- junija- Kampanja glede ■afere Torre še ni ponehala- V easopi-aih se je razvila ljuta polemika, da-li je bil bivši ministrski predsednik Or-lando udeležen na rimskem paktu ali ne- REVOLUCIJONARNO GIBANJE V NEMCIJL Berlin, 27- junija. V Berlinu in ▼ vseh predmestjih počiva železniški promet. Število stavkujorih železničar-jev znaša 20000- Ponoći je došlo do velikih izgredov v zapadnih predmestjih- Aretirane člane izvršilnega sveta eo zopet izpustili- Vlada skuša resen položaj zbolj^ati na ta način, da je že-lezničarjem pcepovedala se udeleže-vati stavke- Višje poštno ravnateljstvo je zagrozilo, da bo vsakogar odpustilo Iz službe, ki bi se priđražil ^tavkujo-cim- List >Die Freiheit« za^ovarja v oklicu na delavstvo politiko neodvisnih socijalistov v mirovnem vprasanju, svari pred vstajami, zahteva pa diktaturo proletarijata- List zaključuje svoj poziv takole: >Xaj se meščanstvo še tako upira. svetovna revolucija je na potu. socijalizmu pripada najbližja bodo Snost. FRANCOSKI LJSTI IX NEMŠKE KRŠITTE PREMIRJA-Pariš, 27- junija. V francoskem časopisju je opažati globoko vznemir-jenost radi kršitve mirovne pogodbe s strani Nemcev pred podpiftom te pogodbe same- Potopitev nemškega bro-dovja. zažiganje francoekih zastav, protesti zveze nein?kih oficirjev proti izroČitvi nemških povzročiteljev eve-tovne vojne, pangennanske grožnje proti Poljakom, to so mnnifestacije, ki kažejo v najjasnejši luci čustvovanje in mišljeni© velikega dela nemškega ljudstva- Zdi se. da bodo ti nemški manevri v veliki meri ojačili položaj mi-nistrpkega predsednika Clemenceaua* >Libertćc naglaša, da izraza sovraz-nik že seđaj. ko je še le na potu, da podpiše mirovno pogodbo, svojo trdno voljo, da krči bistvene točke mirovne pogodbe- Zato je treba ukreniti vse potrebno, da se tnkoj v kali zađuše vsi tiemški naklepi- ^ VPRASANJE NEM^KTH KOLONIJ. Pariš, 27- junija. Odbor Četvorice je jel v prisotnosti lorda Milnerja raz- pravljati o ureditvi vprašanja glede nemških kolonij- Predv=em je treba sankcionirati porazdelitev uh teritoH-l*v na raziicne države. Trob* je odobriti sporazum med Anglijo in Fran-cijo glede Kamerun* in Toga, nadalje sporaaum med Anglijo in Belgijo glede nemftkih kolonij t napadni Afriki- ODŠKODNINA ZA KRŠENJE PRE- BORJA- Pariš, 21. junija- Najvišji zaveznl-ški svet je z ozirom na dejanja, ki so jih v zadnjem času isvrMii Nemci, skle-nil zahtevati ođškodnino in vse potrebne garancije za potopitev nem5k©-ga brodovja, za zapaljenje francoskih zastav in za nemšk© grožnje, naperje-ne proti Poljski- MIROVNA POGODBA V FRANCO- SKI ZBORNICI. Pari«, 27- junija- Odsek za mirovno pogodbo v francoski zbornici bo štel 60 Članov, izvoljenih na temelju proporrijonalnega sistema- V ta odsek bodo socijalisti poslali med drugimi: Sombata, Thomasa, Majrasa, Logueta in Mistrala, republikanski soeijn listi Augagneura in Vivianija, neodvisni pa admirala Bienaima- Delegati republikanskih sociifllistov znhtevajo od vlade, da se spfejme v mirovno pogodbo točka glede od*kođnine, ki jo naj plača Nemcija za krMtev premirjja-Veoina ođseka je za ratifikacijo mirovne pogodbe- TTOMATTJE N\ jrflMSVfJ^f. Berlin, 27. junija- Z rnerodainpra mes*a se zatrjuje, da imajo v roknh doknze. da naj bi tvorili hamburčki do-godki po nacrtu komunist i čne stranke r>ricet<*k snlo^ne vstnie po vsej Nem-^iji- Pripravljeno vrtnjo v Berolinu so preprecili s pravoča-no aretacijo vo-diteljev Dannimrra. Rirhtrda, Mfillerja in Lede^ourja- Ni še gotovo, ali se bodo dali puci popolnoma prepreciti- V mnogih krajih so izbrahnili lokalni nemiri, povsod po istem vzorcu najorej s r.leni>nj>ni 7ivil?kih trgovin. pone-kod so navaliti na prehran je valne nrade- Yl?»da enererično nastopa proti protirevoluoijonarjem in proti Pomakom sovražnim mahinacijam junker-skih generalov- Nem*ka vlada je odlo-čena. d« enersrieno izvrši v^e pocroje pogodbe do zadm'e točke, tuđi v koli-kor se tičejo Poljske. PODPIS MTROVNE POGODBE. Par?z, 28. jurjiia. ParlSko prebiv*J-stvo je Še vedno v vesplem ra-rolo:;e-iifu. Danes zverer ?e vr$e vc1:ke ljudske sfavnosti. Nemški r'eTecati so rri-speli dares zr.itraj ob 2. Prepel'^li so ?ih v avtomobilih ob 3. v VcrsriHes. Pol-kovn:k ffenr\" ie dane^ ob 9. prev^el pooblastila nem5krh deleratov ter jih odnese! min?str?;t\'u zunanuh del, kjer se izroče ^ ro--c-?io CTnbonu. V PROSLAVO ZMAGE. Parfz, 28. vrnKn. Parlament jte vče-raj spreiel 4.300.000 frankov kredita zsl prireditev velikfn svečanosti, ki se bodo vršile v proslavo zmssre dne 14. iulija. Socijalisti so se izrekli proti tem kreditom. N POGOJ DA ST: VPNFJO NEMŠK! VJETN1KI. Pariz, 28. junija. Da bi Nemci na kakšen nnčin ne preprecili ratifikacijo mirovne pogodbe, je Odbor Četvorice kleniL da se nemški vojni vjetniki vr-nejo v domovino le le. ko bo ratificira! mirovno posrodbo nemški parlament. WIL5ON INU^TEnS^M^ NA POVRATKU Pariz, 28. juniit. Pr^lsHalk W{1. son se hitri nanoti v Brcst, Uoyd Oo^ oryc pa zapasti Pariz danes zvečer. VARNOSTNC ODREDBE PROTI VILJEMU IN NJCOOVEMU SFNU. Pirtz. 28. funila Dasi se je demantirala vest, da bi bi! nemškt presto-lonaslcdnik pobetcml, vendar so poslali zavezniki holandskj vladi noto* v ka-teri opozarjajo na potrebo, da se odredilo nalstrožle mere, da se prepreci bejf bivšega nemškesra cesarja in pre-stolonas!ednika. ODPPAVA OBSEDNEGA STANJA IN CENZlTl?E V FRANCIJI. Prafz, 28. jurnia. Francoska zbor-nfea je za đ^n 8, litlin dnlnč'la razpra-vo o z?konckem nacrtu tfe^e odprave ob?;ednej?a stanja in cenzure. RAZDFIITEV PR?AVNTH DOI.GOV FP/SE AVSTPO-OCjRSKE. Pariz, 28. junija. Odbor Četvorice je včerai skk1 il ;m?novati nnsebno komisijo, ki ima nalocro porazdeliti državne do'^ove bivše Avs*ro - Ogrske na nove države, ki so nastale na razvali-nnh r^Mburške m^'iarhive. V to komisijo so bili pnsl^n1 lord Milner. rolkov-nik House, Tmon, Crespi in Ch:nda. Zaverniski svet ie določil dn teh državnih dol^ov ne bo nosila sama Av-striia. mnrveč c onira na vse me-š.^anske stranke, ra as?rarce. kršćanske socijalce in ^oc^jnUs^e. Socijalisti so poslali v ta koalicijski kabinet kot svoie-j?a zastopn:ka svojega voditelja Var-jassyja. Minister zunanjih del Bon-nemisza je osebni prijatelj Carnegije, bivšega avstro-ogrske^a konzula v Pitsbnrm, k\ se je mnogo bavil z de-bvskimi vprašanji in katerega so Ame-ri<"?ni imenovali ?e večkrat za razsod-n'ka pri delavskih stavkah. Ta proti-boljševiska madžarska vlajta ima na n-^i^o srmado 20 000 mož. Ta ar-mada se \i3ak dan ojičuje, ker se neprestano v ve!ik:h množicah javljalo rrostovr-Hci za borbo r>roti boisevikoin. ANGLEŠKO CASOPTS.TE V OBRAMBO POLJAKOV. London. 28. junija. Z ozirom na vesti, da Nemčija pprravlfa napad na Poljsko: piSejo angle§ki listi, na čelu iim »Morningpost«, zelo oštro proti ncTTišl'"m n^l'^riam v Poljski. Listi za-litevafo. naj Anglija z vsemi silami na-stopi v obrambo ogrozene Poljske. An-erlesl-o br^^ovje v BaUiškem morju naj bo pripravljeno, da bombardira nem-^ka mesta. Čim bi Nemci nanadli Poli-Rko. Nem§ki usnehi nroti Poljakom bi bili udarec za ćelo Antanto. KTTA.T?KA PE^ \ TF^KOCE.- Partz, 27. iunifa. Na mirovnem kon-s:resn so nas+ile nove tc?.koče. Kitajska je izjavila, da ne podpiše mirovne po-socibe. ako se *ii ne uriznaio koncesije v vprašam'u rlede šantungra, Amerika tx>^ntra Kitr»i«.Vo. Franc^a ie nasnrotna tak^ni nreditvi. ki bi zadovoljila Ki- tajce, Angliia pa skuša posredovati. Na-dtjatl s« le, da m stvar v najkrajSem časa »redi O PRANCOSKO-LASKI ZVEZI. Pariz, 27. junija. Italijanskl minf-sfrski predsednik filitti je imel razgovor «i sotrudnikom lista »Le Journal«. V tem razgovoru je Nftti med drugim na-glaial, da hoče Italija svojo zvezo z rrancijo poglobiti, vendar pa smo pod pbgofem, da bo Francja postopala z Italije ne kot svojo mlajšo. marveč kot svelo cnnkor-ravno sestra. Mjnister Luzzatii. čejcar intervicuve priobčuje isti list, izroža svojo bojazen da bi se v bo-dočnosti ne ohlad:lo franeosko - itali-jansko prijateljstvo. DEAIOBILIZACMSKO VPRASANJE V ITALIJI. Milan, 27. iunija. VCcrai se je vršilo važno posvetovanie vojnega sveta ob prisotnosti ministrske^a predsednika Nif-tija in generala Diazza. Vojni svet je sklcnil demobilizacijo 18S9 do 1891. NaJaiie se ima oclrraviti tudj cenzura. Ti dve odredbi sta povzročili ra-ridno snremembo v razroložpnju itali-janskesa ljudstva in napravili na javnost r.:sius:o-tember na Miklošičevi cesti št. 8 in na? Domobranski cesti št. 7 vsak dan od S.—12. dopoldne in od 2.—6. popoldne. — Zavod prične s prihodnjim Šolskim letom, to je s 1. oktobrom, izdaiati te-densko učne liste za srbo - hrvaščino^) italijanščtno in francoščino, ki bodoV ! koncem šolrkega leta tvorili obenem uovsem zaključeno slovnično delo do-tičnesra jezika, opremljeno z bogatim praktičnim nazornim materijalom. Tf učni listi (že davno potrebna novost zaC naše razmere) omosročali bodo tejne^ ljito priučenje dotične?^ rujeva lezika v najkrajšem času in brez velikih stroskov. Naročila na imenovani zavod. 64S7 4 STROJE za oranje ™3Ko™k Zalec pri Celju. 6096 RentoriJtiBja • ulilm %',evpo ,t sprejme, nistop takoj. ttregoro ft VerHć Lfmbl]in«. 6489 \mVm qosĐođiCna :;!',rr^ deželi gostilno n. račun ali vna jem. Ponud na upr. SI. Nar. pod „ftesvo 6442". - Iščem trgovski lokal • v mestu proti nagradi. Ponudbc na upravniStvo SI. Nar. pod štev. 44. 6400 Dltafl ftnii najboljeg sestava, sasma rlitll! Silu], nov ilf malo rabljen Selimo kuniti. Ponude tvrtci Schwareif drue, Ztfrcb, Preradovfćc?a 1. 3347 Vni;flf!VMfta za tovarniSki obrat za l\U]iyDIlHl]i UkojSnii vstoo M lito. Samostalni, bilančno sigurni, v vseh pisarniSkih dellh izvežbani, slovenske ga In nemškega jezika v govoru In pi-savi in stenograf i je zmožni reflektantl naj prošnje s prepisi spričeval in 21-htevo vpoSljejo ali se osebno predstavi jo. — Uradniki v železniiski stroki imajo prednost Strojne livtrn# I* tt-Time i. i^ Ljubljana. 6385 tfnn{ m. pisalni stroj, železna bla-IVU|II K. gajnt, 10 kr rum-esence, decimalna tehtnica, o aTograf, registrir-rana blagatna, 1000 kg premoga in 200 hl belega vina 1917. — tormi* M • sralnf divan, 2 konjski koca, par čev-Ijev Goiserskih št. 45, zlat kronometer za avtomobiliste, gurni je v plašč, brow-ning 7 65 mm in 20 kg janeža. — Po-nudbe sprejema: Kupčtiska posredo-Aalnica .tH«rkat»f4, LfvUJaaa, j«r-tifw tra 3m — Poslovoc uie u stranke: 10.-12, 3^-R. 6894 hmrti fflifiRro ^hunte ^° cm siro- iilMl TDIlClB kost tira kupi premo-gokop Globoko pri Brežlcah ob Savi. Ponuđbe z orisom in crno se prosijo. fnnimom ta^ iztirjeno pis^rnitko dpICjlUCili moč, veščo popolnoma stro-iepisja in stenografijc Odvetnik dr Fran Ro5, Laško. 6484 Radi BBBStltve trgovini grodan: prazne sode od 60—1000 litrov ter vagon raznih butefjk. Fr. Cvek, Kanaik. 6406 fanaris 'n s!cer 2 i^urjena k naradne-dOgfllJd mu jarmu in k larmu % 6 klina-mi sprejme takoj oskrbni&tvo Slom pri Ponikvi ob iui. 2el. Izvanredna DlaCa in popolna prehrana. 6482 Hh M krePak učenec, ki je dovrši I liUS K ljudsko Solo, za kliućavr^i'-stvo za Vransko kraj Celja. U cc dobi hrano in stanovanje. Bližja -')-ročila po dogovoru. t>477 Wei sveln In, Aovtsi si okrogel ali rezan. Cene za les nalo-Žen v vagon se naj na znan i jo na V. SCAGNETO, parna faga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 IP preiij Tilirii ilii mh2£ iltm, 2 valjčna- stola, 1 par ftaneoskih, 1 par nemškili kamnov, dobro idoč, v p-ometnem kraju ob državni cesti. Zra-ven spada gospodarsko posJopje, klet, lep tadni vrt in nekaj polja. Kupna po-nudba do 15. julija. Naslov pove aprtv-niitvo ,SL Naroda* v Ljubljani 0433 VlitaflJh Trati se vntaa knjigo-MJ!|llUJA. vodja, slovenskom, hrvatskom i njemačkom jeziku vje*t, verziran a svim granama kontoarskih radnja, potpuno samostalna sila te savršeni bifandsta. Nastup službe po mogućnosti odmah u jednom velikom mlinskom poduzeća u Hrvatskoj. Ponude slati as ttpav« Usta pod ^pttfr/M*' Dva !i(02 modroca nova, na prodaj. Ogledati: Dunaiska cesta 6 I Verč. 6475 NEŽIGOŠAN 3J> denar sprejmem, ponuđbe pod ,BOžigosftau poštrro ležeče Ljubljana, glavna pošta. 6483 Ggpiile il'.':': Zvezde < dnot ost ćeli dan. Naslov uprav. Siovenskega Na roda. 6376 stresne opeke (Fali) ali eternit kapi A. ASJaMfCL Fras4. t,3S8 DojUeTpes M (volčje pasme) m hmpL Ponuđbe na upravo »Slovenske«* Naroda* pod „i—1 MM"____________jm° : veŽiMokal: eventualno svetio skladište sH stanovanje v Kranju. Por.udbe na ■pj»Yi »Siov. HfOda* pod nlwa /IMl^ Usno vojno Dve gospodični se spreimeta na hrano in stanovanje. Trtaaka—«ta Ml. dino 6465 ST JAJCA =55 jajca za čaj (temno rumena) 85 v. la tajca (čez 50 g težka) 80 v. Ha jajca 70 v. Plavci (Schvvimmer) in um-^.ana 60 v. en komad, se prodala jo v originalnih zabojih pri EM. SUPPANZU t »tpiic«, Siotensks Štajersko. 59U* ! Učenec! poštenih staršev kateri ima veselje do manufakturne in galanterijske trgovine m Uk«| sprafme pri Iv. Savalka, Sraa\|, 6409 Lena, velika, zracaa, sa bi ii svetla vinska klet a# a4ia v aaf#ai lakoj. — Vpra-Sati je pri Fraa Orebka, tosssuik, Stođaja ŠWđ. Hsva alka It m._________6453 Hlapca, zanesljivegi, treznega, xa konje rabim. Plaći po dogovoru. Vram ftamlkar, MaaHlua, Mrtiliwm aUlom M> 6466 Proda se lepa miza .barok** x belo mar-mornaato pto*čo ja tedt vtč dm- ■at oiw^W« '^p flHWmBi. , Or/d Strojepiska vešča vseh pisarniških del želj službe v Belgradu ali v Jugo slaviji. Ponuđbe pod „Tak©?1" na upravništvo „Siov. Naroda" Prazno solio išče gospod, kateri ima svoje pohišivo. Cenjene ponudbe do vstevši 4. julija pod „Prazna soba" na upravništvo „Sloven-skega Naroda". 6469 Proda sos pohištvo iz mehkega lesa: ena omara, dve postelji z modroci, dve nizki in ena nočna omara. Izve se: Ciril - Metodova ulica štev. 19, II. nadstr. levo. 6470 Elektromonter popolnoma samostojen instalater električnih in telefonskih naprav, se sprejme takoj v trajno delo. Ponudbe, ki naj vsebujejo dosedanje službovanje in pjačilne za-htevke naj se vpošlje na Elektrano v Kranjtt. 6472 fianMi islei Ilica) slatbo pri večjem stavbe-Inem podjetju ali v risarni kakor U)omoč inženerju. Vešč je risanju roačrtov. Posudbe na upravništvo •Siov. Naroda* pod .bolti« iMi/MM1' 0364 ™ "---™-----" -- ^ PjiporoČam svojo veliko zalogo vžigalnikov na benefn. — Trgovci dobijo popusU' F. K. K«f s«r, paikar, ielmtlnirf ova) ulica *t. 6,___________________6464, Ua piiiia no!: z večletno prakso, popolnoma vešča korespondence stenografijeV ter knjigovodstva se sprejm« pod ugodnimi pogoji. Detajliran^ ponudbe na upravništvo „Siov.' Naroda* pod „fh-osllf 6460 Imam vaeja amoilaa greiga za korjava kakav t««l _______j Pr zdroba ~WŠ. za oddati. Ponudbe pod .Štajerski uglen* na uprav. Sloven-! skega Naroda. 648$ Na prodaju; Prodaje se »Vila* u Beograduj na najlepšem mestu, na uglu Krunske i Braća Nedića ttl. br. 55 Površina 1000 m*. Vili ima ti prizemlju 6 odelenja, vestibil I kupatilo. U suterenu 5 odelenja i veliki podrum. Za usloveobra-; titi se sopstvenid gd] jMlti; ¥MU9 kraljaJMrtb* *** Stran 6.___________ »SLOVENSKI NAKULT dag 30. jonija itfl9.___________________ ._________151. ttef. „ Slivovko,rum,brinj«v«c olje fino jedilno, vžigalice, svece stearinske v »vitkih, poper itd. nudiva od tukajšnjega najinega skladišča. Samo na debelo. III Gregorc A Verlit Ljubljana J|| Cesta na Rudolfovo ietemlco it. f. Zaloga pohlfttva ln Upet . £ ERNST ZELENKA 5 obUstraao saprtoaiaal Uve*«n»c Solska nHc« 5 MARIBOB Ooipatka allc* 21 priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pohištva: spalnih. jedilnih sob klubnih girnitur, divanov, otoman, zime za madrace itd. 2236 l*a|¥ei{a liMra. Imern cea«. Solidna poitr+ifca Naznanilo. Naznanjam, da sem otvorit v Kranju modJclnalno drogerijo, pari umerijo in f otomanufakturo ln se slavnemu občinstvu prporočam za nakuo vseh v mojo stroko spada- JoČih predmetov. _ . z, . /________________________HOgOmir SinkOVCC> med, drogist, — KraaJ. Ul jl^r ^m ilD 1 Meseo Jnlija dobim vačlo ■ W«W%a#f^ 5 mnoilBO !•" vžigalic *^% za prosto prodajo ter nudim iste brezobvezno po 32 vlnarjav škatljica franko Ljubljana pri odjemu celega zaboja 5003 škatljic. Monopulna taksa ie pri tem 2e vpostevana. — Kdor nanje reflektira, prosim cenjene naročbe. Ivan Pendan. SPREJME SE: pcr/ektcn dekiromontcr, EHHBS nlh naprav, popravi! vseh električnin aparatov iu elektromotorjev ter la>p+-ssstvo atarteaistalai, p«ita Il#T«pii|flr«dec." 6415 *ie JPn trmm—lkm pnevmatiko rlatče in ccvf priporoča IGN. VOK mp%p ^tmm trimiisa i vafalh ttrmimv fa lieUs. LfnU|ana, Mm4mm vllea it. 7. 6276 ■iiiiiiiiiii Kupim - lokomobilo 30 — 50 HP za kurjavo z žaRanjrm, dober polno-jarmenik (Vollpatter) ter cirku-larko. Ponudbe na Al^fil) Tv-li tranivcc, ¥tta|a tora. htotam a« predajo iliri dofcro oh^-a-■l0it msilia kf)UsK. 6449 INDUSTRIJA Spreiemajo se vs kc vrste stioke za začetje na novo. Ponudnik mora bit' nopolnom* vešč in sr'osoben v svoji ponudbi. Poslopie, niostori m nekai kap'tata je na raz^olago. — Pismene ponudbe pod 9sBfli fvnetje maternice in '«jčnikov» rksudati. katari, motenje menstruacne, bledičnost, steri iteta, slabokrvnost), tlvtal« b«l«iolh (neu-rastpniia, nemalgha, krči. romanjkanie s^ania. histenia. Basedow) pr^flam in NiBittsaa, aTta>Hw«kUrf>fJi — Ttraftln* kopt)U9 dietno zdravll-nje, masaža, zračne, pe§čene n »olčne kopefi RosaieOk«p fejdrotorarAa. — Prijatno podnebje, kiasrn oark ?n iglovina^t gozd, zdravihska godba, zdra-v liSka r!voran», čitelnic«, knjižnica, koncerti, plesl, lawn-ten!s, kegljišče — I'bnrna prehrana, električna raz sve ti java in vodovod. — 8tif|ti: l>«i| * Oktvbtr. Strokovni zdravnik za ženske boleznt: Dr. Beniamin lp a vic. Po-iasni'a daje topi Ško upraviteljstvo v Dobrni nri Celju Izvozna i uvozna tvrtka Lavoslav Poljak i drug SrediSnica: SPLIT, Dalmacija. PtdraiaUor Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturm-strasse 11. Bavi •• Souai« m Teliko - ltvaso« 1 lni|Mvaai|«Bt: svih domaćih zemaljskih proizvoda, južno* voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinih ulja itd. at/tim 1 jr*daf•« s inozemnih proizvoda, svakovrsne prekomorske robe itd. 3533 BrzoUrai ■■»!•▼: Prtjakdrag. ZdravilSte Glelchenberg na Stajerskem xa vte obolelostl aopil. Popola zdravitiSki obrat, z živill preskrbljeno. Do-voljenje za prtpotoranje ćb delelna vlada v Gradcu, Štajersko. (Priložiti je 10 kron in zdravniilto sprttevato.________________________________6479 Partija hrast, sado? po 40 niariev ir lm« naprodal konilsli« 8AIKAN. METLE - z metlišd, krtače iz sirka za ribanje nudi za trgovce, postavno Velika Gorica Prva Hrvatska Tveralea metala, VaHka Gorica. ■T ti mi IzSel! | Slovenski FAVORlfi Ha im Izftl! B ^b^R oaBHa^iiiBMiBi^iHiHBaaaB^HaaiBaaMaaiVBvvaavBVBp^Baaaaaaaaia^BaaaavBVBBaaHBiB^BvV ^^^^H HB Albami po K 3*20, s poši no K 3*5t>, po ^ovzetja K 4'— (za prebrodi« ^m mm falce po?u«t). D<>';ivs o se vsi kroji ia albumi nri tvrdkt S. RAJfTH, WM ■L Ltubi aiia M'tijtn trg 3. - Olatruo zastopstvo sa Jageslaivljo. JB MLiKARNA v Mt*rm .m ir%n pri I&in bode dne 6. juli ja popoldne ob 4. tiri na prostovoljni dražbi prodala opremo za adekarno kakor parni kotel za 4 konjske moči, hladilnike Paster, kotel za siriti i. t. d. iMiflS »namke SlFlia I I it 8Hli8 i^mmm—i M&9 IIM § ■ ne doseže in ne prekoal nobeno drugo milo. I | Tvornica mila in sode I6NAC FOClj, Kranj, | .HZ VILJlIVI ■ HHi ww Marije Terezije cesta štev. IO« se usoja naznaniti, da je zopet pričela s svojim delovanjem in se priporoča za prevzemanje vseh v svojo stroko spadaj oči h del kakor: tovili zgrađb, prezlalavanle, vsakovrstnlh popravll, sastav aaćrtov, sadevnih aroračnoov, oesltav, tahatiaili amenl itd- v dolgoletni znani solidni in strokovnjaški izvršbi po najnižjih cenah. Pravi dr. Oetkerjev pecilni prašek se lopet dobi v vseh špecerijskih trgovinah Cena zavitku 60 vinarjev. k i aP|9 nnl4 Iic Ia roi Bese nnogo prednosti, tako t zdravstveiteai kakor ' LCpCl PUll ▼ đražabaein ozirn. Federjera popolnona nHkodljira pitizku- ' šena .EIu* pomada za obrarovanje In n^ovaaje kože, odstianl neHstosl aože, oj eda priSče, brati proti solnčaiicf, solnarta p^am, bori, razkavosti, Tdosti kože. LooĆek nočnejSe rrste 8 K. Omoti Ib poštaina se ratna posebej flalonejc ttamiirlA 3Eb#t«IISSiffAMs imSIs Ticnfmo za lica Fellerjero li- Ramesio SKoaijivGga miia ujiao■!«&»»■uo.Eisa.kat«- ro je ćaaes Se Mio đrafo ali fma Se Iste dobrote Ib seSkodijIrosti kakor tred veiao. Boljše Ia finejše za flegovanje kože r danainjea Časa si niti misliti se ■oremo. Ruino larn se n4re đoseH »°>o • Fellerjevo JEba'-Tanoblna poaad« DU!llC IdSc za rast las. Okrepi kolo na flavt, peeprrtaje pleSavott ta oslfefost. Lonček aočaejie rrste 6 K. O«ot ia poltaiaa te raCtma poaebej naj- ceneje. Za vsakdanie negovanje telesa \U^aj^4^ tniTaiije telesa, otroške kopell. kakor za ostno vodo Itd. Cena kartoaa K 1-5« Se ah ni uitAl ia povsod t fepn nositi te »ore faolj nblafijoč, kla> 5cD0| VZclI de£, osvežnjoč FellerJeT .Elza" meatolni mJ^renskl črtnik. V les«! cefki K 2*—. Izrrstea proti glaT«b«la Ia mirreol. Rabi se tadl ,, proti Tbodijaj« !n raaftTl. Vođa sa e« (collnia«) «0 R. p^iM^ —«« 1 cobobota K 2'5o. Pnivt ufftnkl prad Mk pro« hailjm steklenfca 4 I FraaooTo tgan|* t stekl. • in It K. 7» ¥aI4uIar P"" ŽTtd>k* tloktara, tcL ttekL K 10, balza« (meten) L9 ZellNIcC, aiala ttekl t K. Ifliria A^aca odstrani brez bftiecin FeUerjera tertst ttaktvn .Hsa- aUljd OCeSd (tek»clflA) tkapaj i ćopJćeai 4 I Ia tatisL oMJI to 4 K. Proti potenju telesa in noo je FdlerJcT .Elu" praiek z nlpon 11*—. Krmilni prašek za živino A dan« pozaaal te ztaet doM. Kutea KL A Oaiot !• poitnina « ntmm* ppulfcj la ^M ■ajceacjc Kdor aarefi veC, anragt an* J^M branL HaroCRI je trefca nri lekanajm J^m Evgenu V. Feller /&M ALI GRBTE NI POTOVANJE? iy* Imate li kovčeg? Naročite si ga lahko "^k ■V^ v Pletarski Soli v Strnišču pri Ptuju, *^% kaitera ga Vam najoanaj« dapaalja z obratne posto. Zahtevajte ponudbol Trgovci popu»t!