pristala J izdelovanje kosov ^Gneral Motors 1'^^jskih krogih pa 1® že pojavila ^'cija proii načrtu QgJ 3e bilo poročano, da ' 'tsv avtomobilskih de- % L ^ ®o na stavki pri Ge-Mot ' % . KUPUJTE I^JNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v tem listu so uspešni ^xxvm._LETo xxvm. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium VICTORY BUY tINITBD jwAR %ONDS STAMPS CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) DECEMBER 3, 1945 'bi Ofs Co., pristala na ^'^užbe, ki je sugestira- '' sta na delo to- * ij. J^dev, da bi, se obno-lov ^ °vanje avtomobilskih H družba izdeluje za i5t ,°Riobilske korporacije, '"'h delavci ne stavkajo, .'"bi. W:, ^ predlog na celi črti ^'1- bi se obrat delno ob- polovico General Motors %i' ' ®®daj popolnoma po- % ^rečeno, je bilo tako po-danes zjutraj pa ^'b poroča, da se je v "^ogih pojavila opozi-i(e^i'P^'^ratku na delo pod • I ^ pogoji, in da je ma-da se bo obnovila % ^koravno bi se izde-liu ° kosi za druge avto- družbe. Goto '®vi grobovi JAKLIČ je nagloma umrla, Olga Jak-W stara 33 let, k y 843 E. 222 St. Ro-V Clevelandu in je podružnice št. 25 ^3 Zapušča žalujočega stf °®®Pha, mater Mary, J '' Mrs. Frieda Schmitt liljo Metzler, ter več o Pogreb se bo vršil ^ 8. uri iz Jos. Žele in a zavoda na .v cerkev sv. Vi-^^to na Calvary y: J ' » # TRCEK ^olezni je v soboto , Jakob Trček, star pri hčeri Mrs. 266 E. 156 St. vasi Vrh pri sv. ;t)fi§p, Logatcu, odko-.%jg J, Ameriko pred 40 društva sv. Ja-št. 71 ABZ. Tu-!' ^ Jacoba, tri f Mary. Hoge, Fran-Alice Gal ante, v k Ar hčer Mrs. Jo-brata Luka v y ^tari domovini pa Antona ter se-iVo Johano, Alenko 'ifiK ^°proga Mary je ^ se bo 2 9. uri zjutraj 1% zavoda August • Jg 8 E. 152 gt., v cer-ob 9:30 uri in ^ pokopališče. v"^yGOSLOVANI ^0 j^^MerikI! ha' ^ prvi Jugoslovani, \ v v Ameriki? Če A",^tajte "A Nation of K>' w Hess odkril namen svojega poleta; je želel sestanek med kraljem in Hitlerjem NUERNBERG, Nemčija, 1. dec.—Danes je bilo tukaj poročano, da je Rudolf Hess sedaj prvič odkril, da je leta 1941 zato napravil polet v Anglijo, ker je upal vzeti angleškega kralja Georga nazaj v Nemčijo na pogovor s Hitler; jem, predno je Nemčija napadla Rusijo. Hess je izjavil, da je upal, da*--- se mu posreči Augleže pregovo-1 Predno je Hess odletel, je pi-riti, da bodo premierja Chur- sal Hitlerju pismo, v katerem ŠTEVILKA (NUMBER) 280 chilla prisilili k odstopu, nakar bi se sklenilo premirje med Nemčijo in Anglijo. To se je odkrilo, ko je medt-narodno vojaško sodišče odločilo, da se bo moral Hess z ostalimi 19 nacijskimi prvaki zagovarjati kot vojni zločinec. Goer-ing in drugi nacijski obtoženci so bili silno osupli, ko jim je bilo povedano, da je Hess ves čas simuliral izgubo spomina. Naciji niso vedeli za polet, pravi Goering Hess je v svoji izjavi rekel, da se je odločil izposlovati mir med Nemčijo in Anglijo, ker ni mogel sprejeti dejstva, da sta "dva največja naroda na svetu na delu, da drug drugega uničita." Goering je svojim izpraševalcem rekel, da je Hess svoj polet pripravil tako tajno, da o njem niti njegova žena ni ničesar vedela, in da ko je o tem zvedel Hitler, je kar podivjal, potem pa da je rekel, da je Hess moral priti ob pamet, ker si je nadel tako "nemogočo misijo." je pojasnil namen svojega poleta. Goering je izjavil, da ga je Hitler poklical v svoj urad, čim je prejel Hessovo pismo. Hitler bil mnenja, da je Hess izgubil pamet "Ko sem dospel tja," je pripovedoval Goering," je sedel pri mizi, držeč Hessovo pismo v roki. Po več minutah molka mi je ohlapno dal pismo, da ga čitam. Potem pa je firer začel divjati in dal poklicati predse vse, ki bi bili mogli kaj vedeti o stvari." Goering je dejal, da sta se on in Ribbentrop strinjala s Hitlerjevim mnenjem, da je Hess prišel ob pamet. Kakor znano, se je Hess s padalom spustil na zemljo na posestvu vojvode Hamilton a na Škotskem, kjer ga je zajel z vilami v rokah neki farmar, predno je mogel s kom govoriti. Ves čas zapora v Angliji, dokler ni bil z letalom prinesen v Nuernberg, je bil strogo zastražen, in bilo mu ni nikdar dovoljeno, da bi dal v javnost izjavo o namenu svojega poleta. Dobičkarstvo je vzrok za pomanjkanje konzumnega blaga Ne pustijo izdelkov na trg, da se okoristijo z nižnjimi davki, ki stopijo v veljavo s 1. januarjem k je najnovej-našega ameri-poznanega in ^a. P^^^telja Louis Slovenca ali Ju- Vsakega naseljenca ^ važno, da ve! ^'^skopravnosti jo I . **^6stne novice 4. strani dana- J 6. WASHINGTON, 1. decembra—Upravitelj zveznega urada za kontroliranje cen, Chester Bowles je danes odprto udaril po oblačilnih tovarnarjih, katere je obtožil, da namenoma zadržujejo pošiljatve oblačil za prodajo na drobno, ker hočejo izkoristiti novi davčni zakon, ki stopi v veljavo 1. januarja in spraviti v žep dobiček, ki se jim obeta vsled odprave davka na visoke profite. r V istem smislu sta v teku minulega tedna ožigosala industrijalce rekonverzijski ravnatelj John W. Snyder in upravitelj civilne produkcije John D. Small. Izjavila sta, da vsa znamenja kažejo, da je za pomanjkanje konzumnega blaga na trgu odgovorna dobičkaželjnost, ki zadržujejo pošiljatve produktov na trg, kjer bi bili na razpolago konzumentom. Bowles je izjavil, da je oblačilna situacija prizadeta tudi vsled nekaterih drugih komplikacij ter priznal, da bo vzelo precej časa, predno bodo zaloge oblačil za civiliste obilne. Trimian poroča, da rekonverzija dobro napreduje WASHINGTON. — Predsednik Truman je formalno naznanil, da se reorganiziran je industrije z vojne na mirovno podlago vrši hitreje kot se je pričakovalo, in da je brezposelnost manjša kot pa se je mislilo, ko se je končala vojna. Poročilo, ki ga je predsednik podal 100 dni po kapitulaciji Japonske, pravi, da je rekonverzija skoro dovršena in da industrije bodisi že producirajo civilno blago ali pa so pripravljene da,s tako produkcijo vsak čas začno. V tej zvezi je Truman citiral številke, ki izkazujejo, da je trgovina na drobno v tej dobi poskočila za 10 odstotkov in da so cene življenskim potrebščinam padle za tri desetinke procenta. Iranski uporniki umorili governerja province Azerbjajžan Zedinjene države so ojačile posadko v Iranu z dva tisoč možmi AMERIKA SE POGAJA Z RUSIJO GLEDE KOREJE SEOUL, Koreja, 1. decembra. — Med ameriško in sovjetsko vlado so se začela pogajanja za odpravo umetnih zavir, ki obstoje med rusko in ameriško okupacijsko cono na Koreji. FRANCOSKIH BANK PARIZ, 30. novembra. ■ Vla- da je danes predložila narodni poročal, da je nova zbornica po zbornici zakonski načrt za naci- trdila provizorični zakon, s ka vlagateljskih bank. bank imajo dobiti vladne obvez- nice s 3-odstotnimi obrestmi, ki bilke začasno upravljal odbor bodo odplačane v 50 letih FRANCIJA PODRŽAVILA BANČNE USTANOVE PARIZ, 2. decembra. — Danes je francoska (Ustavodajna zbornica po 12-ur-ni de})ati sprejela zakon za nacijonalizacijo francoske državne banke in Štirih drugih velikih vlagateljskih bank. Zakonski načrt za podr-žavljenje bank je bil sprejet s 531 glasovi proti 33. Zbornica je tudi sprejela zakon za organiziranje državnega kreditnega sveta, ki bo kontroliral vse kreditne vire v deželi. Gen. De GaulJe je kot načelnik vlade obljubil, da se bo uveljavi jenje zakona vršilo z največjo odločnostjo. TEHERAN, Iran, 2. dec.— Danes so rebeli izvršili atentat na governerja iranske province Azerbajžan, kjer je v razmahu splošna revolta. Governer je padel pod kroglami rebelov v malem mestu Maragheh, ki leži 50 milj od azerbajžanske presto-lice Tabriz. Atentat je bil vprizorjen na ulici pri belem dnevu. Dva go-vernerjeva spremljevalca sta bila ranjena. Ameriško poslaništvo je danes naznanilo, da je v Iran dospelo 2,000 ameriških vojakov, da ojačijo posadke, ki so se bile zmanjšale vsled povratka vojakov v Zedinjene države, ki so bili odpuščeni iz armade na podlagi službenih točk. V Kurdistanu se baje tudi pripravlja upor To je.prvi atentat, odkar je 16. novembra izbruhnila revolta v Azebajžabu. Iranska vlada je včeraj prišla na dan z izjavo, da se kurdska plemena, ki jim pomagajo Rusi, pripravljajo za upor v kurdistanskem okrožju blizu Azerbajžana. V Teheranu so se razširile vesti, da tako Angleži kot Ameri-kanci ojačujejo svoje posadke v Iranu. Ameriške, britske in sovjetske čete so dospele v Iran leta 1942, da so pomagale pri odpremi vojaškega materiala za Rusijo. Moskva zanikuje iranske vesti, da dobivajo rebeli v Azer-bajanu pomoč od Rusije. Sovjetska vlada je te dni izjavila, da iranskim četam vsled tega ne pusti v Azerbajžan, ker bi potem morala Rusija ojačiti svoje posadke v omenjeni provinci. Maršal Tito obdrži urad premierja LONDON, 1. decembra. — Zbornici novoizvoljene jugoslovanske narodne zbornice, ki je v četrtek odstavila krdlja Petra in proglasila Jugoslavijo za federalno ljudsko republiko, je danes odklonila ponudbo mar-NAČRT ZA PODRŽAVLJENJE šala Tita za ostavko iz urada predsednika vlade. jonalizacijo francoske državne terim je bilo odstavljenemu kra ______ banke in štirih drugih velikih lju prepovedano vrniti se v de- prevroče Delničarji želo, in pa zakon, glasom kate rega bo posle predsednika repu sestoječ iz sedmih oseb. IRoparji so odnesli $23,000 z domaslovenskegagostilničarja VELIK USPEH PRVE OBLETNICE PODR. ŠT. 106 SANS Na včerajšnji proslavi prve obletnice podružnice št. _ 106 SANS, ki se je vršila v Slovenskem društvenem domu, je bil tak naval občinstva, da je moglo veliko njih oditi domov, ker je primanjkovalo prostora. Veseloigro "Davek na samce" je bila dobro podana in navzoči so se nasmejali do solz. Govoru . , , , - posetniki so dobili na domu Emery V. Krizmana na 18004 'Marcella Rd. Dom gostilničarja Krizmana oropan v nedeljo zgodaj zjutraj, ko je bila tam njegova sorodnica sama z otroci Preko nedelje so roparji v Clevelandu izvršili več vlomov, v katerih so odnesli za več tisoč dolarjev gotovine in drugih vrednosti. Glavna tarča roparskih vlomov in napadov so bili gostilničarji, in najbogatejši je bil plen, ka- Leo Kushlana so vsi pazno sledili in ob koncu so mu navdušeno aplavdirali. Zvečer Kakor poroča policija, so ro-Tv bolnišnici. On in žena vodita pri plesu pa je bila dvorana zo- parji vdrli na Krizmanov dom v gostilno na 9600 Madison Ave. net natrnana obcmst.va. tako dn ____•, - . , , _ , . . .n.vc. t'oleg zganja so roparji od- pet natrpana občinstva, tako da nedeljo zgodaj zjutraj, še pred-je bila ta proslava popolen uspeh sta se Krizman in njegova že- iz moralnega in gmotnega sta lišča Truman nasproten novi konferenci "velike trojice" WASHINGTON. — Predsednik Truman je na zadnji časnikarski konferenci izjavil, da,ne vidi nobene potrebe za novo konferenco velikih treh in da osebno sploh ni nikdar bil za take konference. Potem je predsednik dostavil, da ako bi organizacija Združenih narodov poslovala kot bi morala, bi sploh ne obstojala potreba za take periodične diskusije med glavarji treh velikih sil. Obenem je predsednik izrazil željo, da bi so Potsdamska deklaracija v toliko spremenila, da bi ena izmed okupacijskih sil ne mogla preprečiti sklepov ostalih dveh. Kakor znano, obstoja V' tem pogledu največje poteškoče g Francijo, na kar je gen. Eisenhower opozoril v svojem zadnjem poročilu. Truman je med ostalim rekel, do se navzlic debatam, ki se v tem pogledu vršijo zadnji čas v kongresu, ne boji, da Rusija ne bi sodelovala z organizacijo Združenih narodov in da to zna dovesti do tretje svetovne vojne. • Nasi fantje-vojaki Častno je bil odpuščen od vojakov 1. decembi-a Joseph Do-dick, sin Mr. in Mrs. Joe in Rose Dodick, 15901 Corsica Ave. V službi se je nahajal tri leta in pol, preko morja pa 29 mesecev. Dodeljen je bil 1055. Signal Co. Service Group. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu. v Častno je bil odpuščen iz armade, pri kateri je služil dve leti in devet mesecev, Anton Gr-ze, sin Mr. in Mrs. Anton Grze, 20930 Naumann Ave. Dodeljen je bil inženirskemu oddelku ter se je udeležil več bitk v Evropi, za kar je prejel pet bojnih zvezd. * Sgt. Tony R. Vrh, Jr., sin Mr. in Mrs. Tany Vrh, 904 E. 236 Belgrajski radio je danes tudi St., piše svojim staršem, da že I- dve leti ni videl snega. Nahaja se namreč v takem kraju, kjer so roparji tudi vdrli v dom Mr. je vedno vroče, največkrat pa še in Mrs. M. J. Dugan W. 155 St., Do sedaj še ne ve, leti zvest raznagalec Enakopravnosti. na vrnila domov iz gostilne, katero obriatujeta na 961 Addison Rd. Ko se je 36-letna Miss Marie Kelhar, ki je sestra Mrs. Krizman, zbudila, je videla trojico moških, ki so stali v njeni sobi. Roparska trojica je ostala v hiši pol ure Krizmanova otroka, sedemletna Margaret in devet-letni Jackie, sta spala v drugi sobi. Roparji so Miss Kelhar ukazali, da jim pove, kje ima njen svak spravljen denar, in ko jim je rekla, da ji ni znano, sta dva začela iskati in razmetavati po hiši, medtem ko je tretji ostal na straži v njeni spalnici. Cez kake pol ure so roparji odšli, nakar je Miss Kelhar telefonirala svojemu svaku, ki je poklical policijo. Poleg denarja so odnesli bonde in kožuhe Krizman je policiji povedal, da so roparji odnesli $3,200 v gotovini, za $16,500 vladnih bondov, katere je mogoče prodati, in pa za $3,700 vojnih bondov. Dalje so v shrambi za obleko, kjer se je nahajal denar in bondi, našli in vzeli s seboj dvoje lisičjih kožuhov in diamantno zapestno uro. Iz sobe njegove svakinje so odnesli okrog $100 drobiža. Krizman je rekel, da je gotovina na domu ostala od denarja, katerega je v soboto rabil za vnovčenje plačilnih čekov svojih odjemalcev v gostilni, in da je vnovčljive vladne bonde kupil šele v soboto. Tiskar oropan na domu vseh svojih prihrankov Snoči sta dva roparja prišla v malo tiskarno, katero obratuje na 1748 E. 55 St. 66-letni samec Androulis Speorov in odnesla vse njegove prihranke v vsoti $1,224. Speros je povedal policiji, da je njegov delavec, ki je delal do polsedme ure, očividno pozabil zakleniti prednja vrata. Malo nato sta vstopila roparja, ki sta šla v stanovanje v ozadju tiskarne, kjer sta Soerosa in drugega delavca zvezala, jima zavezala oči in zamašila usta in odšla s plenom. Speros je imel denar na sebi. Dom gostilničarja na zapadni strani oropan V noči med soboto in nedeljo kjer so vlomili vrata v base »c ga uoi- I- kdaj bo tisti srečni dan, da se mentu in odnesli 10 zabojev žga- ži soodgovornosti za pokončanje vrne domov. Tony je bil pred nja in 25 zabojev razne druge Lidic. Weissmann se bo moral pijače Dugan je bolan in se nahaja zločinec; nesli tudi dve moški obleki, diamantno zapestno uro, kožuhovi-nasto suknjo, mižni radijski aparat in $75 v gotovini. V kleti se je nahajalo še 30 zabojev žganja, katerih se roparji niso dotaknili. Roparji odnesli varnostno blagfljno z doma Včeraj je policija našla na prostoru za parkanje avtomobilov na 117 St. blizu Euclid Ave. varnostno shrambo, ki je bila v petek ponoči odnesena iz stanovanja Victorja Rizzina na 4287 Noble Rd., Cleveland Heights, ki je pred kratkim prodal gostilno, katero je posedal v omenjenem predmestju. Iz blagajne je bilo izbito dno in o vsoti $8,000, ki se ja nahajala notri, ni bilo ne duha ne sluha. Včeraj zgodaj zjutraj je bilo oropanih za več sto dolarjev deset moških, ki so v sobi v ozadju tobačne trgovine na 1091 E. 105 St. igrali karte. Še mnogo drugih vlomov in ropov izvršenih Policiji je bilo preko sobote in nedelje naznanjenih še kakega pol ducata manjših vlomov in uličnih ropov. Neki samcati vlomilec je vlomil v stanovanje na 1721 Wick-ford Rd., kjer biva Miss Kath'er-in Sheehan pri svojem bratrancu Lawrence Duggan, ki je še-rifski deputij. Ko je ženska, videč moškega z ročno električno svetilko v svoji spalnici, zakričala, se je Duggan zbudil, je ropar ušel skozi okno. Tat je vzel ročno torbico Miss Sheehan, v kateri se je nahajalo $30, in ročno torbico Dug-ganove žene s $15. 300 GENERALOV BO IZGUBILO ZVEZDO WASHINGTON. — Tekom decembra in januarja bodo čini 300 ameriških brigadir generalov znižani za eno stopnjo. V ameriški armadi so danes štirje generali s petimi zvezdami, 13 polnih generalov, 47 lajtnant generalov, 388 major generalov in 1,062 brigadirjev. NEMEC, KI JE UNIČIL LIDICE, ARETIRAN NEW YORK, 1. decembra. — Britski radio je danes poročal, da je bil aretiran Harold Weissmann, bivši gestapovski šef v Kladnu na Češkem, ki se ga dol- zagovarjati v Pragi kot vojni STHAN 2 ENAKOPRAVNOST 3, decembri' ENAKOPRAVNOST" _ __Owned fthd Published by cn AJUUUOAH nrOOBLAV PBINTING AND PimLISHING CO. mi 8T. CLMR AVENUE — HENDERSON 6311-11 tmmd B7ei7 Day Except Sundayi and Holiday# BUBSORIPnON RATES. .'CENE NAROČNINI) 0y Oarrler In OlereUod and by Mall Out of Town: (Po raznoialcu r Cleveland In po poiU Ixven meata): ftor One Tear — (Za celo leto)___le^SO Por HftU 'Sear — (Za pol leta)________ Por S Month« — (Za ■ meaece)________________3.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: fPo pošti V Clevdandu, Kanadi In Mehiki); Por One Year — (Za celo leto) ____________________________$7jm) Por Half Year — (Za pol leta) _____________________________________ 4.eo Por * Months — (Za I meeece) _____■ je Por Europe, South Amerlcc and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Juino Ameriko In druge Inomemmk* driave): Por One Year — (Za celo leto)_______$a.oo Por Half Year — (Za ptd leta)_______________________4j>0 entered m Second Olaa Matter April 26th, iBig at the Pent Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congren of March Brd, lt78. 104 Živela federalna ljudska republika Jugoslavija! Kakor ameriški revolucij onar j i na zgodovinskem zboru leta 1776 v Philadelphiji, tako so jugoslovanski možje in žene, ki so se sredi strašne borbe s tolpami nečloveškega okupatorja 29. novembra 1943 zbrali v bosanskem mestu Jajcu na prvem zasedanju Anti-fašističnega sveta narodov Jugoslavije, "zastavili svoja življenja, svoje imetje in svojo sveto čast," da bodo z neenako borbo nadaljevali, dokler ne bo osvobojena sleherna ped jugoslovanske zemlje. V tistih strahotnih a slavnih dneh so se predstavniki jugoslovanskega ljudstva, ki so se morali često boriti s sovražnikom, da so dospeli na zborovanja, zakleli, da zlomijo domačo tiranijo, kije narod nesramno zapustila in prepustila strašnemu sovražniku, in da na zemlji, prepojeni s krvjo najboljših sinov in hčera Jugoslavije, zgradijo pravo ljudsko demokracijo. Maršal Tito in njegovi tovariši, mnoge katerih od tistega zgodovinskega zbora v Jajcu že krije hladna zemlja, so svojo zaobljubo izpolnili. Natančno dve leti od tedaj—29. fiovembra 1945 so v Belgradu na prvi seji ustavodajne zbornice zastopniki narodov Jugoslavije proglasili osvobojeno zemljo za federalno republiko. Proglas, s katerim se je uresničil ideal, o katerem so sanjali mnogi rodovi rodoljubnih mož in žena med južnoslovanskimi narodi, je znamenit historičen dokument. Glasi se: "Tekom dvaindvajsetletnega o'^toja jugoslovanske države pred vojno narodi Jugoslavije niso mogli uresničiti stremljenj, ki so jih gojili od nekdaj—narodne enakopravnosti in družabne pravičnosti. Bivši protiljudski režimi, namesto da bi z enakimi pravicami uresničili bratsko edinstvo, so stremeč po hegemoniji sejali neslogo in povzročili needinstvo. "Ta politika narodnega zatiranja, kakor tudi brutalna socialna reakcija, ki so jo povzročili reakcijonar-ni krogi z monarhijo na čelu, so oslabili našo državo tako na znotraj, kakor tudi v njenih odnosa jih z inozemstvom, kar je vodilo v katastrofo ob času fašističnega navala v aprilu 1941. "Tekom invazije od strani oboroženih sil Nemčije, katerim so pomagale fašistične sile v notranjosti dežele, ni Peter Karadžordževič (kralj Peter II) posedal niti sposobnosti niti potrebne volje, da bi organiziral ljudski odpor proti vpadalcu. Zbežal je iz dežele in prepustil ljudstvo Jugoslavije njegovi usodi. "S svojimi dejanji tekom osvobodilne borbe je Peter II izpodkopaval odpor ljudstva proti silam okupatorja. Z vsemi močmi, katere je imel na razpolago, je podpiral izdajalce, ki so izza 1941 vodili boj proti Osvobodilni vojski in proti ljudskemu osvobodilnemu gibanju ter kolaboriral s sovražnikom. ''Narodi Jugoslavije so se dvignili proti fašističnim okupatorjem in izdajalcem, trdno odločeni, da branijo svojo neodvisnost in svobodo in da prispevajo z vsemi silami k zmagi Združenih narodov proti skupnemu sovražniku. "Tekom svoje štiriletne borbe so narodi Jugoslavije dosegli edinstvo in bratstvo. S krvjo, katero so prelili in stotisoči življenj, ki so jih položili, so narodi Jugoslavije končno porazili sovražnika in njegove ko-laboratorje v notranjosti dežele in trdno sklenili, da upostavijo red, ki jim bo dopuščal miren razvoj in uresničenje boljše bodočnosti. "Tekom štiriletne osvobodilne borbe, kakor tudi v dobi, ki je sledila, so narodi Jugoslavije prišli do zaključka, da je bila monarhija največja ovira ustvaritvi nove Jugoslavije, ki naj bi bila federalna zveza enakih narodov. "Prepričani so, da monarhija nosi krivdo za delovanje protiljudskih režimov pred vojno in za vse, kar so trpeli pod rokami izdajalcev. "Na podlagi tega in v soglasju s prosto izraženo voljo vseh narodov Jugoslavije je Ustavodajna skupščina v imenu ljudstva in v imenu zakonitih sklepov obeh zbornic sklenila: 1. Demokratska federalna Jugoslavija se proglaša za ljudsko republiko z imenom "Federalna Ljudska Republika Jugoslavije." Federalna ljudska republika Jugoslavije, je zedinjena ljudska država z republikansko obliko vlade, občestvo enakih narodov, ki so prosto izrazili svojo voljo, da ostanejo združeni v Jugoslovanski Državi. "2. S tem sklepom je monarhija končnoveljavno odpravljena, in Petru Karadžordževiču, skupno s celotno dinastijo Karadžordževiča, so odvzete vse pravice, katere so prej posedali on in njegova dinastija. "Narejeno v Belgradu, prestolici Federalne ljudske republike Jugoslavije, dne 29. novembra 1945." * * V Amerikanci slovenskega in južnoslovanskega porekla, ki smo s tolikim zanosom in občudovanjem zasledovali junaški osvobodilni boj, katerega so vodili narodi Jugoslavije pod vodstvom velikega maršala Tita, se jim v duhu pridružujemo v teh dnevih veselja in zmagoslavja. Iz dna naših src upamo in želimo, da bo nova državna zgradba, katero so ustvarili s tolikimi žrtvami, dala priliko neštetim rodovom, da uživajo sadove teh žrtev v miru, sreči in zadovoljstvu. Veselimo se kot Slovenci in Jugoslovani, ker se je izpolnilo, kar so napovedovali veliki duhovi našega naroda skozi stoletja, ko je bilo slovenstvo in jugoslovanstvo istovetno s tlačanstvom in ponižanjem. Veselirno se kot Amerikanci, ker so s tem korakom stopili v družbo narodov z republikansko obliko vlade. Živel maršal Josip Broz Tito—kovač edinstva jugoslovanskih narodov! Živela federalna ljudska republika Jugoslavija! PISMA IZ STAREGA KRAJA Prva vest iz Begunj pri Lescah Poznani sestri Mrs. Jennie Ma-tičič, 15607 Holmes Ave., in Mrs. Mary Smole, 506 E. 152 St., po domače Strevčeve-, so pred kratkim prejele prvo pismo od njiju sestre Frančiške Hrovat iz Be-1 gunj pri Lescah na Gorenjskem. ' Opisuje jima potek razmer za časa vojne ter veselje vseh, ki so po toliko prestanem gorju, ostali pri življenju. Pismo je bilo napisano 2. septembra v Begunjah pri Lescah, Gorenjsko. V celoti je sledeče vsebine: "Preljube sestre in vsi skupaj! "Prejmite vsi skupaj srčne pozdrave. Upam, da Vas to moje pismo najde pri življenju in zdravju ter ljubem miru. Vaše vrstice sem brala z solzami v očeh. Ali je mogoče, da si lahko pišemo, da smo še pri življenju po teh grozotah, ki smo jih prestali ? Saj si ne morete misliti in ne predstavljati, da je kaj takega mogoče. "Ne morem Vam popisati vse-gar, ker bi se spisalo več knjig; take morije še ni videl svet. Popolnoma so nas uničili in izrojia-11. Nedelja je in taštruklov smen imamo, spekla sem belega kruha in eno kuro sem zaklala. Dobro smo praznovali, štiri in pol leta smo čakali na užiten kruh. Sedaj se ga moremo najesti. Tako 3mo ga želeli, zelo dobro moko lobimo iz Amerike, je zelo draga in vse je zelo drago, ker tako od daleč pride. Sedaj si pa ne bomo mogli vsega kupiti, ker so nam dvakrat denar uničili, zelo ga je malo. Počasi se urejamo iz naših ruševin. "Mi, ki smo doma klali in nekaj pridelali, ne dobimo celo leto nobenega mesa in zabele. Kar ,še nekam dobro smo skozi shajali. Oni, ki so bili samo na karte, so pa dosti lakote prestali. Karte imamo še sedaj. Kruha je dosti, to je glavno, sladkorja samo četrt kilo na mesec. Obleka ie nam je čisto izrabila, tudi čevlji sc niso dobili pri Nemcih, 10 bile samo cokle. Blago je bilo leseno ali umetna svila, ki je kmalu strgano. Sedaj tudi za nas nič ni, sploh nobenega blaga, ker se zelo malo dela, ni materiala in vse večje tovarne je Nemec preuredil za vojsko. Delati se je moralo orožje in mu-nicija. "Sedaj 30 prvi izseljenci in in-terniranci, ki prihajajo iz Nemčije iz logarjev prišli; se vračajo nagi in bosi. Treba je te prvo obleči in domove najdejo praz- ne, če sploh še kaj najdejo; goli zidovi ali pa požgano. Saj je na stotine vasi požganih. Veliko se jih tudi ne vrne, ker so pomrli ali pa so bili že tu pobiti. To so bile povečini družine, ki so bili sinovi in hčere v goši. Veliko gorja je bilo povzročenega skozi domače izdajalce. Partizani so pobijali samo izdajalce. Najbolj se je ohranila še naša Gorenjska; veliko hiš je bilo požganih in družin je bilo veliko izseljenih, pa vseeno veliko manj kakor v drugih krajih. "Fante je hotel Nemec v vojsko, dekleta pk v Nemčijo za delat, pa niso hoteli, pa jih je kar noč vzela, zginili so kakor kafra, in noben več se ni pokazal. Težak je bil začetek brez orožja, brez hrane, obleka se je obrabila, prišla je zima, prva, druga in še tretja, in še četrta. Res so postali ušivi, garjevi in bolni. To je po naših gozdovih grobov. To je naša Draga žalostna tam pri tistem križu je pravo pokopališče. Tam so jih hodili streljat iz kaznilnice; 2C0 jih leži, sami talci. Ako je en Nemec padel, je šlo naših 10. Kaznilnica je bila zmerom natlačeno polna. Kakšen dan jih je šlo 50 pred puške, od 14-letnih otrok do 80-letnih moških. Tudi ženske so bili zraven, in tako nedolžne, kakor novorojen otrok. Za kaznilnico jih leži ravno tako okoli 2,000. Tudi sami talci, vsi nedolžni. "Ko so postali partizani že bolj močni, se niso upali hoditi v Drago več streljati, so jih pa kar doma. Beguncev nt dosti zraven, Begnje in bližnje vasi nismo izdajali in tožili, zaradi tega je bilo toliko žrtev, in tudi zaprtih ni bilo. Saj drugače je, Kranjca imajo za slabega, srce ima pa zlato. Ako je bilo treba kaj datt, je bil takoj zraven. Saj smo morali na vseh koncih Nemcu dajati, ki nas je tako ustrahoval. Pa so prišli prazniki, smo šle po hišah, 'boste kaj dali za v kaznilnico,' od vasi do vasi, nabralo se je po cele vozove paketov, samih dobrih stvari. Tako, da so jih še vse taboljše Nemci pokradli in domov poslali. Polne vozove paketov so Nemci domov pošiljali, katere so tem revežem pokradli. Družine od svojcev so si od ust pritrgale, otroci doma so bili lačni, samo da 90 dali zadnje očetu, ki je bil zaprt. Te svinje so še to pobrale. Milijone paketov je šlo v logarje, ki so spet umirali od la- kote. Kje so bili naši gošarji, ki so se nam tako smilili. Nemec jim je rekel 'banditen.' Pa kako so se jih bali teh revežev, ki se podnevu še pokazati niso smeli. Ponoči je pa večkrat prav narahlo potrkalo, pa je že vsak vedel, kaj je treba—hitro odpirat in vse v temi narediti in nasititi. "Gorje, ako bi bili Nemci izvedeli, takoj bi bili požgali, ali vse zaprli. Pa so bili tudi taki ljudje, da so brž-zatožili. Potem smo pa tako organizirali, da smo vsak mesec skup dali; v eni hiši se je zbralo ves-živež, kar so ga rabili, obleko, čevlje, takorekoč iz nič smo hranili in oblačili, vsaka vas po par sto ljudi. Tovarne so morale dobro delati sukno samo za Nemce, zraven pa še za partizane. Midva sva imela po 20 metrov sukna v hiši za hlače, pa v kakšnem strahu pred Nemci, ki so tudi zmerom kaj hoteli imeti. "Živina je pa kar ponoči zginila iz hleva, ali prešič iz svinjaka, pa je bil vsak kar tiho. Noben se ni prav nič pritoževal, ker je vedel, kam je šlo, Nemcu je pa moral naznaniti, ker je bilo vse popisano. Podnevi smo pa še za Nemce nabirali in zmeraj nekaj nabrali za vojsko in za ranjence, zelenjavo, sadje za ukuhati ali cunje ali copate zanje delati. Vse sorte blazince za bolnice, stare čevlje, vse so hoteli imeti od nas. Pa spet je vsaka hiša nekaj dala, ki smo se jih tako bali. "Ponoči je bilo pa spet treba nabirat za v gošo. Toliko se je nabralo, da niso nič več stradali. Tudi zeblo jih ni več. Noč in dan se je štrikalo za nje. Kadar je bilo zasledovanje za njimi, takrat smo trepetali. Po cele dneve je grmelo v Dragi pa so jim požgali lagerje, uničili odejo in hrano. Spet je bilo treba vse novo napraviti in hrano preskrbeti. Najbolj smo se bali, da bi bolnic ne dobili, pa so imeli tako skrite, da jih niso iztaknili. Na vrh Prapret so imeli klavnico za malnami in na Ledeni trati pa kar cele vasice, vse goše so bile kar žive. Pod Begunšico gori spet večje logarje in bolnice. "Ko sva prišla z Nacetoip butare delat, sva imela dosti družbe. Za bolnice smo spet morali dati boljše stvari: jajca, mleko, belo moko so dali krrietje, mi jo še sami nismo nič imeli. Tako malo smo imeli, pa smo še od tega dajali, zato smo se na vsem tako izčrpali. "Veliko je pa tudi grobov po Dragi od naših fantov, kjer je padel, tam leži, lep grob ima vsak in križ. Zelo veliko jih je padlo, Nemcev pa še več. Pozneje že niso več upali iti nad nje, ko so imeli partizani malo več orožja. "Kako so jih v kaznilnici mučili in pretepali, predno so bili postreljeni. Včasih so tako tulili kakor gi'aščinske Diane, ko smo bili še otroci, ki smo se jih tako bali. "Rada bi Vam še popisala prizor, ko so prišli partizani v dolino in ko so kaznilnico odprli, smo na glas jokali. Partizani so takoj zasedli kaznilnico, vse ujetnike so spustili. Ženske smo me po hišah vzele, prenočile in nahranile. Kaj so vse vedele povedati. Pri nas jih je bilo pet mladih deklet, nekatere so bile naravnost pohabljene, tako so jih mučili. Moške so odpeljali v Drago', so jih nahranili, bolne so domov poslali, zdrave "oblekli in oborožili, ker še ni bilo vojske konec. Nemcev je bilo v Dragi kakih 100, vsi tavišji in navadni vojaki, najprej so jih razorožili, potem so jih pa gnali skozi Begunje, kot kužke. Potem so jih imeli gori 14 dni in jih stražili ker gošarji jih niso imeli nikamor drugam poslati kakor v gošo. Tisti, ki so bili prej logar firerji v kaznilnici in oficirji, so morali za 'bandite' drva žagati. "Veliko bi Vam imela še za pisati od ta-belih rabljev, ki so bili od škofa postavljeni. Pri Strevcu je vse po starem, kar dobro. Na Savi so tudi vsi živi. Vojne grozote .v Gorenji vasi nad Škofjo Loko Poznana Mrs. A. Homec, 935 E. 146 St., je prejela prvo pismo od svojega nečaka Vinko Čade-ža iz Dolnje Dobrave št. 28, pošta Gorenja vas nad Škofjo Loko. Vinko je več let pred začet-kim druge svetovne vojne živel v Mariboru, odkoder se je kmalu po prihodu Nemcev preselil z družino v domači kraj v Dobravo. Upal je, da mu bo mogoče uiti preganjanju Nemcev in domačih izdajalcev, katerih je bilo veliko v Mariboru, toda na žalost je kmalu spoznal, da enako stanje prevladuje v splošnem po vsej Sloveniji. Pismo je bilo pisano v Dobravi, 28. avgusta 1945, in kot sledi: "Dragi stric in teta; "Vem, da se boste začudili, ko prejmete to pismo. Toda moram Vam omeniti, kaj me je pripravilo do tega da Vam pišem. Či-tal sem Vaše pismo, ki ste ga pisali mami. Tudi mama Vam bo v kratkem pisala, ker ostali smo hvalabogu še živi. "Jaz pa sem se namenil, da Vam bom opisal, kako sem jaz z mojo družino prebil to strašno vojno. Nahajal sem se v mestu Mariboru, že več let preje. Delal sem v neki tovarni. Ali že leta 1938 Se me je oprijela smola. Zbolel sem na želodcu, nakar sem bil leta 1940 operiran. Odvzeli so mi nad polovico želodca. Po tem sama vesta, kakšen je človek ko pade nož na njega. "Nato so leta 1941 začeli Nemci zasedati Jugoslavijo. Bali smo se tega gospodarja, kar nas je bilo zavednih Slovencev, ali nekateri so se na žalost veselili tega, seveda, to so bili izdajalci, kajti, občutil sem te ljudi na svoji koži. Teden po prihodu Nemcev so že začeli nas preganjati, seveda to so bili domačini. Na ulici me je dobil človek, kateri mi je bil nekdaj prijatelj, začel me je suvati in zmerjati z jugoslovanskim psom in raznimi drugimi psovkami. To ni bilo samo pri meni. Videl sem, da so začeli ljudi zapirati in seliti. Z ženo sva šla na urad Gestapo, to je bila neka policija. Prosila sva za dovoljenje,' da bi se preselila tu sem v naš kraj. Posrečilo se mi je, dobiti dovoljene radi mojega slabega zdravja. Seveda sem moral pustiti tam moje reči. "Prišel sem tukaj, bilo je ne-I kaj časa dobro, toda le nekaj časa. Kajti tudi tukaj se je začel teror, da je bilo groza in strah. Nemci so zapisali in streljali naše ljudi; kar po cesti so pobirali in lovili nedolžne žrtve. ! Stavljali so jih po 100 in 200 in j so streljali te ljudi, po zaporih ; ps pretepali, da so umirali od bolečin. Morale si mislili, da so pretepli človeka, da je visela koža od njega, nato so ga potresli s soljo. Toda vseh reči ni za opisati . "Nato so se začeli organizirati prvi partizani. Bežali so v gore radi strahu in tako se je začel naš pokret. Jaz sem bil še doma, imel sem stalno zvezo z njimi v gorah. Dajal sem jim pošto o nemških pokretih. Bili so naši partizani stalno zasledovani od strašne premoči Nemcev, tako da je prišlo 10 Nemcev na enega našega. Naši so bili lačni, slabo oblečeni. Mi smo jim pomagali, kolikor se je dalo. Toda bili so še slabi med našimi, kajti izdajali so naše pokrele. Seveda so Nemci take ljudi dobro plačali. Toda kljub vsem tem nismo jenjali. Imeli smo posebne znake od partizanov, ko so ponoči prihajali k nam. Goto- vo je ni bilo minute, * fCO r bili ponoči pri meni- Ji Nemci uvideli, da s terofJ ^ bodo nič dosegli, so ^ duhovnike, katere so li, nagovarjati, da so takozvano belogardo, mobilizirali. Kar pa se njim pridružili, so P® , Jaz sem ostal radi bol^z"' "Tem v beligardi s® se bodo borili za vero, * je bila daleč od tega. Za ^ strašni časi. Ti domač« bili še hujši kot se borili dalje, opominj®' p nehali kom" peljance, toda brez lali so zapiske kdo je in kdo je za seliti; požgati. Te domače ljudi koži' Janko je sedaj zaprt, ne vem zakaj. "Kaj dela Frank? Ali je še zmerom vesel ? Škoda, da ste tako daleč, da bi mi dala kakšno obleko za delavnik. Preberite, sedaj Vam bom pa dala enega pol leta mir. Kmalu piši kaj več, kar na en kraj. "Prisrčno Vas vse pozdravljava. '^Fani in Ignac." poskusil sam na svoji "Bilo je leta 1944, ko v moje stanovanje. ravno po porodu. Nis° usmiljenja. Ravno mi J® merjena puška, da ko je prišla žena od tjs mačega vojaka, .g po* zmerjati, nakar se čilo pobegniti v gore. pustil ženo z dvema ° ^ ^ Jaz pa sem zgrabil borimo za pravico. Bi kokrat prisoten, ko so joni prinesli za nas ne j še reči, kajti velik° J prinesli do konca te ^ 5 smo Vaši zavezniki m no vezali na stotisoČG Tako smo trpeli v in dežju, obdani od ^je od vseh strani. Toda s našo slovensko smo in ostal sem živ. ' xniliJ"" ki Vo; Dri dol kili Ml liti , J C od 8. zj. do 5. P°P'.^ razven ob nede J THE OHIO TELEPHONE % % K >'■ h' lo in prtS« <»f( delajte v jU H, MODERNEMU j THE TELEPHONE % potrebuj« ŽENSKE rI delavke hisnin Downtown posW^^ Stalno delo—Dob*®^ Polni ali deW^ 6 večerov v teon 5:10 do 1:40 zJ- Zglasitesei« Employment 700 Prospect Ave«' ^ ^ •st f Pl^ č-h H nje. oiajsa Doiecinc. -t oot'tp ogrinjalo drži gorkoto ^jj*» jji —daje stalno pomo^ZT M' Zahtevajte PRISTNO;, ^,»1 Johmon & Johiuon-lekarni. Sgt. Charles Liebert, patient at the U. S. Army's 'Holloran General Hospital, Staten Island, N. Y., is happy that the war is over and he can look forward to a job. The 24-year.old Pittsburgh pai-a-chute trooper dropped from the sky in France only to be put out of combat by a shell from a nearby Gei-man lank. The shrapnel eliced into his right arm. His wounds have healed but he urges everybody to buy Victory Bonds to help furnish medical attention to the boys who must receive treatment for months. Seaman Eddie Flowers, 23, Pensacola, Fla., says buy Victory Bonds to speed the recovery of Navy wounded all over the world. His 1^ was injured by a land mine in France many months ago but it was slow in healing. He is thankful for the added care and comfort that War Bonds afforded him at the Navy's St. Alliiah's Hospital, N. Y. 't Pvt. Carl L. Smith, 22, of Green Back, Tenn., is getting about again after receiving treatment at the Army's Holloran General Hospital, Staten Island, N. Y. He was wounded in the right leg by a sniper in Germany and urges people to buy Victory Bonds to help provide care for thousands of other men still in hospitals. U.S. Treasury Departmept PHEGtEj^V Žlebove—odtekali , in naročit® JpspA*" KAKOVOST WM. PO^i^ 16354 EUCLID A*®'- GL 45*»__ S H Moderna opre**^ popravila. Prihranil® ^ ,li nar. Prinesite vaS .«5 pregled. Delo je gp * 3666 E. 93 ST ^ OGLAŠAJTE V ^ "ENAKOPR^^ It k k "je % 'lo '»i S'