Li glasilo slovenske: narodne podporne: jednote LETO—YEAR X GO, ILL* TOREK 6. MARCA (MARCH) 1917. STEV.—NUMBER 54. redscdnik je prisegel | na ustavo. tazne predloge so umrle z zaključi-tvijo kongresnega zasedanj IAJ višje sodišče še ni izreklo sodbe o adam-■ sonovem zakonu. — uganka, kaj store železničarji? — demonstracije proti draginji še niso prenehale v new yorku. Washington, D. 0., 5. marca, -r- fčeraj popoldne ob 12:4 je prise-predtiednik na ustavo. White, najvišji zvezni sodnik, čital prisego. Ceremonija se je Iršila v predsednikovi sobi v ka-Jitolju in povsem preprosto. Navzočih je bilo le kakih pet-*set oseb. Najvišji sodnik je pri-eitati prisego kakšno dve mi-uti kasneje, ko je bilo slišati pet jrcev na zvon kot znamenje, je prenehal štiri in šestdeseti [ongres. Predsednik in sodnik sta tala vsak na eni strani pisarja, [i je iioel v roki »v. pismo in je dprl 64. psalm. 'Na to je pred-dnik izgovoril besedo za besedo ^risegfr ki jo je govoril najvišji odnik, s katero je prisegel, da bo svojih zmožnostih branil usta-fo Združenih držav. Po izvršeni prisegi sta jo podpisala predsed-lik in višji sodnik. Prisega je bi-zapisana na dodanemu listu sv. »lHiiiu. Sinoči je bilo že mnogo lujcev v glavnem mestu« ki so pri-Jli, da se udeleže današnje slav-lost i pri ustoličen j u. Washington, D. G., 5. marca. — anes so slavnostno ustoličili iredsednika Wilsona. Vreme ni jutral obetalo nič dobrega, proti eveti uri je pa veter zvedril ne- K). Ceremonija je po programu iričela ob desetih dopoldne in ob :01 dojioldne sto predsednik in uiilpredsednik zapustila Helo hi-» in se odpeljala v kapitolj, kjer je predsednik še enkrat ponovil irisego. Na ulicah je delalo vojaštvo ipalir. Slavnostni so udeleželi ve-eranci in mnoge druge organiza- ■cijc. sodiščna predloga, ki je dajala predsedniku pravico, da v potrebi prevzame železnice. V predlogi ni bilo zapisano, da je atavka prepovedana, ampak kazni ao bile določene za tiste, ki ovirajo promet. Če bi n. pr. železničarji za-stavkali« bi stavko smatrali za sredstvo, s katerim železničarji o-virajo promet na železnici. Po določbah zakona so izvršili k a/nji v o dejanje in sodišča bi imela pravico, da jih kaznujejo. Ta nevarnost je aedaj za nekaj časa odvr-nena. Najvišje sodišče še ni izreklo svoje sodbe o ustavnosti' Adam-sonovega zakona in tudi nihče ne more reči, kakšno sodbo izreče sodišče. Sodba je lahko v prilog železničarjem, ravnotako se pa lahko najvišje sodišče postavi na nasprotno stališče in pravi, da je Adamsonov zakon protiustaven. Ce se zgodi zadnje, ostane pribito dejstvo, da kljub draginji in čeravno so železniške družbe lani napravile nad eno miljardo profita, niso dobili železniški u-službenei priboljška. Nemogoče je tudi sedaj povedati, kaj store železniške organizacije, če bo A-damsonov zakon proglašen neustavnim. Razume se le. da železničarji ne odnehajo, dokler n*%o-do njih zahteve priznane. Kako to dosežejo« o tem še odborniki železniških organizacij molče, pridejo pa z načrtom na dan, ko pride odločilna ura. Zaloga sladkorja se znižuje. IMPOBTIRALI BO MOSZ/MOR-8KIH STAVKOKAZW. Maw York, N. Y. — Sladkor hi-tro pohaja v prodajalnah. Lastniki sladčičarn in pekarn nadlegujejo trgovce na debelo za sladkor, ki ga potrebujejo pri svoji obrti. G/oceristi ne prodajo več sladkorja odjemalcem na dan kot en funt. Oroceristi v Brooklynu dobe komaj četrtino od tega, kar ns-roče pri trgovcih, ki tržijo na debelo s sladkorjem. V mnogih družinah na vzhodni strani mesta pogrešajo sladkor v gospodinjstvu in pijejo čaj brez sladkorja. Velike množine sladkorja so odposlali na Francosko. Zdaj jc izvoz ustavljen, ker delo počiva v teh tovarnah imajo težko in mezda je nizka. Kljub temu da je sladkorni trust napravi) ogromen profit, odkar je izbruhnila vojna, ni nič storil za svoje delayce. Delavcem se je končno pretrgala nit potrpežljivosti in vstavili so delo. Njih zahteve so skromne: 30c plače na uro in deseturni delavnik. Še teh skromnih zahtev truatovci nočejo priznati, ampak skušajo stavko zlomiti s stavkokazi. V williamburako tovarno so privedli dve sto zamorcev iz juga, da opravljajo stavkokaško delo. Spremljala jih je močna policaj-ska straža do tovarne« da se jim ne zgodi kaj zlega. Stavkokazi bodo najbrž spali v tovarni. Seveda tako početje ne soglaša z zdravstvenimi odredbami. Stavkokazi so lahko obloženi z najbolj ostudnimi in tudi nalezljivimi bolezmi. V interesu javnega zdravja je potrebno, da se stavkokazem prepove prenočeva- nja v tovarniških prostorih. Mi jjtflftn Washington, D. 0., 5. marca. — Šest in dvajset ur je trajala de-»ata v senatu o predlogi za obo-•ožltev, ki je nehala z zaključitvi-jo kongresnega zasedanja in ne la bi bila predloga sprejeta. Obštrukcija, ki jo je vodil senator UPoIlette iz Wisconsina, je zmagala. Ko je veČina spoznala, » nov dolarjev. Podpisal je istotako tudi poštno poatavo z doatavkom, po katerem je prepovedano uvažati opojne pijačo v prohihieijeke države, in kn nbčno tudi poatavo, po kateri bo poatal District of Colum4»ia suh STAVKA KtBlGEV BoaUm Haas. — Tukaj je za stavkalo '140 ribičev na 17 la djah; od katerih se jih nahajs osem Oloucest rit. IiibiČi izjavlja jo, da zaatavkajo ribiči na vsaki ladji, ki pride v Inka, če gospn darji ne priznajo njlb zahtev. namen tožitelja, da odvrne delav-eo od organizacije na la način, da se ubije človeka, ki je priporočal delavcem, da ustanove unijo v svojo obrambo. Ce nam je mogoče tole razložiti javnosti, ue dvomim, da je javnost pri volji uničiti načrte ljudi, ki ao se zarotili, da uničijo Moo-neyjevo življenje. Prepričan sein, da najdemo pravičnost« ki jc navidezno zbežala od kalifornijskih sodišč, v srcih mož in žen, ki tvorijo ljudsko maso, in da bo njena sodba izvršena prek glav uradnikov, ki so prelo-mili svojo prisego, da službo željam korporacij. Mooneyjeva obsodba mogoče postane vir za take pravne reforme, 4«i za trajno preprečijo tske /.a rote." "Ameriška delavska federacl-. ja" v Chicagu j« sklicala protez-ten zhod proti obaodbi Mooneyja. Shod se vrši dne 25. marca. Kje in kedaj se obdržava shod, objavimo kasneje. 2e zdaj opozorarjamo slovenske delavce v Chicago in okolici, da naj se vsi do zadnjega udeleže protestnega shoda. Le so-lidareu naslop delavstva lahko Iztrga žrtev iz kapitalističnih krempljev. Ne pozabite delavci, da gre za življenje in smrt nedolžnega človeka, ki j« neumorno delal za delavski razred. Čim številnejši bo obiskan protestni shod, tem večji bo njegov vpliv. Sveta dolžnost veže vsakega delavca, da se shoda udeleži. "Ameriška delavska federacija" ae je obrnila na predsednika Wilsona in ua kongres, ds zvezna vlada uvede preiskavo, iz kakšne ga namena ja pričela trgovaka zbornica v San Franciscu nabira ti aklad enega miljona dolarjev. Kksekutiva soeialisti/me stran ke ae la» tudi bavila z zadevo in takoj, ko stori zaključke, jih ob javimo v "Prosveti Paris, 5. marca. — Vojni urad poroča ofioijelno, da ao Nemci izvršili vdaraj silovit napad na ver-dunski fronti, ki pa ni bil uspešen, daairavno j« sovražnik zasedel majhno postojanko »tvorno od iume Oaurieres. Napad je bil izvršen na dva mi lji dolgi fronti po močnem obstreljevanju • topovi. "Sovražnik •• je ugnezdil v naših prednjih policijah »tvorno od iumt Oauritraa, ali njtgwt poiz da y»tosi v Jua* It uničil naš ogtnj. Izguba sovražnika jt bila velika. Berlin, brezžično v Sayville, 6. maroa. — Dve nemški potapljači ki sta st vrnili v svojt oporišče, sta potopili petnajst parnikov ln sedem ladij na jadra, skupaj 64.000 ton. Poročilo admiralitett nadalju-jt: Ena potapljača jt južno od ir-skega obrežja aračala parnik za prtvaftanjt olja, ki jt bil priprav-ljtn kot vada za potapljača z do bro »kritimi topovi. Čolni »o bili pripravljtni, da mtčtjo bombe proti potapljačam. Potapljača »t jt bojtvala z njimi • topovi od 8 p. m. do vtčt-ra. Na pomoč jt prišel tudi razni-feevaltc Fox Olovtga sUtema, ki jt bil trikrat sadtt. Z potopljenimi ladjami jt šlo na dno: Ostro tiaoč osem sto ton granat, 8,800 ton žita, 3000 ton la-ntntga »amtna, okoli lft.000 ton prtmoga, 2,600 ton vojnega maU-riala, 8,000 ton zavojev, 4,300 ton lesa, 1,200 ton itltznt rud t in 1,800 ton »mljttih orehov ŽRTVE SUBMARINK. Ladij potopljenih z zadnjih 24 urah. ............ ® Skupna tonato......... 10 Vseh ladij potopljtnih od 1. ftb.............. 207 Skupna tonaia....... 514.050 (Opomba. - Te številke m- nanašajo na poročila \r Londona ln tukaj niso všteti vojaški Irana-port i in cela vrsta drugih parnikov, ki so potopijetd ua |>mlliigi vesti iz Berlina.) mi; dalje drugi transportni par-nik n ."it K H i tonami v oboroženem spremstvu. M. feb. — Transportni parnik .14.494 tonami t na njem je bilt 5000 črno k ožn Hi vojakov, artlleri ja in konji. IM vojaštva je uto. nilo. Nadalje je bilo potopljenih tr'. uajst trgovskih parnikov v skupni touaži-*2fMH ton riule, lauenega semena kn bombaža Iz Indije; oborožen italijanski parnik "Prudence," 3807 ton, tc\ vor koruze iz Argentinije; Šved ski "Skogland," '.MMM) um, tovor premnoga; grški "Proeoniaaoa," :ir>:!7 ton, praaen ua poti'ia Soluna. (Vojaški transportni parnik i •14.4114 tonami, kateri jt potopljen po gornji veati lz Berlina, jt vat-kakor parnik "Statedam" holand-sko-ameriške črte, ki je v. službi tuigleške mornarice že od cačetkt vojne.) KITAJSKA VLADA S ENTENTO. __ Ptkkig,. X marca. m Kitai»ki kabinet je včeraj sklenil pridružiti se Združenim državam ln pretrgati diplomatlčno vezi » Nemčijo. Sklep je bil predložen predsedniku Lijanli'iingu v odobritev, kateri ga pa ni odobril, češ, da tt akcija spada le v njegovo področ-je . Ministrski predsednik Tuan-čl ju je takt j resignirrtl ill odšel z več člani kabineta v Tslan-Tsin. Pričakuje se, da bo reslgniral ves kabinet. Kitajski parlament je aoglasno., /m vojno z Nemčijo lu podpred ', stdnlk tudi podpira to akcijo.' Predsednik je pozneje izjavil, da je Tuančiju reslgniral vsied osebnih vzrokov, ne pa političnih) zadnjemu je poslal brzojavko, da se naj vrne nazaj v Peking. Dalje je izjavil predsednik, da vaa ak» elja o razdoru z Nemčijo prihaja iz Tokija, kjer pripravljajo Kitajsko v zvezo z entente. Formal no napoved vojne pa mora odgia-sovati parlament in na samo kabinet v smislu provizorične ustave, JAPONCI PRAVIJO, DA IMA AMERIKA SLABO VIST. Tok i Jo« 5. marca. ~~ Japonski minister za zunanje zadeve izjavlja z ozirom na intrigiranje Nem* čl je v Mehiki, da japouaka vlada ui znala ničesar o ftimmermanno* vi noti, dokler je ui o tem obvaatil japonski poslanik iz Waahlngto-na, ko je bila sfvar že obelodanje* ua v Ameriki. Kar se tiče stvari same, izjavlja minister, da Je ni vredno omenjati. I A' par japonskih liatov je posvetilo zadevi nekoliko več poaor-noati iu "0«aks M a in HI" piše, da razburjenost Amerik« spričo raz-kritjs nemških mahlnacij v Mehi Lotidmi, 5. m area.,—' Admirali teta iianznatija, da je bil potop I ^ Ijeu mzruševilec na Severuen |'ki dokazuje, da Imajo Z< < Hr^miiLjAptrsItiir ud šianišM^vlidž v#* k ' pra v k za «laf>one«*. Benton, 111. — William Larkiu, ki je bil o I moje*! na M let ječe, ker je ubil Frank l^iatra, ki je dvoril njegovi ženi, je py» morja t 17. fe4>. — Tran*|Mirtid parnik z '¥•00 tonami južno <»d Malte, l»»»el j« MpreifMitvo drugih ladij. , 23- feb Transportni parnik s, ,VNg| tonami in napolnjen a četa i ANOLEAKI SOCIALISTI SE VB MARAJO VDELBEITI KON OBESA. lx»ndon, m area. — Moelallatl ua Angleškem so odkloniti vabilo (Dalje na 3. atr., 1. kol.v PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE . Izhaja dnavne rasen nedelj ia praznikov. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cene oglaaov po dogovoru. Rokopisi s« m vračajo. #_ Naročnina: Zodiojoa« driav« (izven Chicago) in Canada $S na lato, $1.00 sa i»>\ leta io ll>c za tri moteče; Chicago iu inozemstvo f4.60 na leto. $2 25 za pol leta, 11.18 u tri meseca. ' ITI Naslov u VM. br Im »tik • lUtomi "PROSVETA" 20*7 S«. Lawndala Avanua, Chicaga, IlliaoU "THE ENLIGHTENMENT" Or ga a of tke Slovani« Natioual Banafit Socialjr. Issued daily except Sunday and Holidays. Pwaed by Slovoaic National Bonafit Society. Advertising ratos on agraement. Chicago fi: United States t except Chicago) and Canada 93 per vaar; oraign countries, $4.60 per year. _____j SM7 Address: "PROSVETA" So. Lawadala Avaaue, Chicago, Illinois. Tatafon Lawndalo 4635. at _____ (Januarja 31-1«) polog vaioga i mana in »a- da vam jo • toni d nov oil poftolda naročnina. Ponovita Jo pravo- — rmm»o »lavi Ilat. Moralneži v pravi luči. V Denverju imajo cerkev av. Trojice. Cerkve siužijo Bogu, tako pravijo duhovni, dušni pastirji in ljudje, ki hodijo v cerkev. Te dni se je zbralo v cerkvi sv. Trojice večje število ljudi... Zakaj? No, da ljudstvu ohranijo moralo in ga rešijo večnega pogubljenja. Ce bi verniki ali ljudje, ki ^o se zbrali v cerkvi, skušali to doseči z molitvijo, postom, šibanjem in bičanjem samega sebe ali z drugimi bogu dopadljivimi deli, bi seveda ljudje, ki ne hodijo v cerkev ali pripadajo k drugim veram, molčali o celi aferi. Ne brigali bi se, koliko časa so molili, klečali, se postili ali peli slavo bogu na višavah, ker ima vsak človek pravico, da po svoje časti boga, dokler s čaščenjem ne ovira osebne svobode drugega človeka. To je sa-moposebica, saj je zapisano tudi v ustavi, da v ameriški republiki vlada verska svoboda. Ali ljudje, ki so se sešli v cerkvi sv. Trojice, rtiso klečali, molili in se postili, amt>ak so se razgovarjali o posvetnih rečeh. Govorili so o tem, na kakšen način bi država dobila odbor cenzarjev, ki naj bi sodil, kaj je za ljudstvo pohujftljivo in kaj ne pohujšuje ljudstva, če hodi v kinematografska glediSča. Razprava, na kakšen način se lahko obvajuje ljudstvo pred moralno propalostjo, je postala precej živahna ii1! vroča. Neki pridigar, ki je poznan pod imenom rev. Charles Mead, se je strinjal s Theodore Hansonom, su-perintendentom "Narodne lige za občni blagostan". Ime lige je sicer visokodoneče, ali to kar njen superintendent priporoča, je pa zdo malenkostno. Hanson pravi, da je treba imeti postavo, ki določa, da ima vsako mesto odbor cenzorjev, ki ga je treba seveda plačati ljudstvu. Temu so zopet ugovarjali drugi pobožnjaki, ki so sebe smatrali za bolj Čiste in nedolžne kot one, ki nastopajo kot nasledniki Krista. Rekli so, da za rešitev duš in za varstvo ljudstva pred moralno propalostjo zadostuje že narodni cenzorski odbor. Za svojo opozicijo so povedali tudi vzroke. Rekli so, da tisti love službe, ki žele, da bi bil v vsakem mestu poseben odbor cenzorjev, ki bi prerešataval filme in določal, kaj smejo in kaj ne smejo pokazati v kinematografičnem gledišču. Sli so še dalje in prišli z očitki na dan. Rekli so, če država sprejme tako postavo, bo nastavljenih samo nekaj ljudi, ki love javne službo. In tisti, ki zagovarjajo take postave, hočejo služiti ljudstvu le radi tega, da vlečejo mjMitne plače. . Razume se, da gospodje, ki so skozinskoz "moralni" in ki zahtevajo, da država uzakoni postavo, ki določa, da ima vsako gnezdo, četudi živi samo deset farmarjev, ki ima kinematografsko gledišče in mu pravijo mesto, svoj odbor cenzorjev, ki plača ljudstvo, ne bodo odnehali, dokler ne dosežejo svojega cilja. S solzami v očeh bodo pripovedovali vsakemu, ki jih hoče poslušati, daje morala deklet in fantov v nevarnosti, dokler lokalni odbor cenzorjev ne odobri filma. lir to pesmico bodo peli, dokler ne dosežejo svojega cilja! ^ Menda je tako z vsemi odredbami v ameriški republiki, ki imajo stik z moralo. Pri agitaciji za prohibicijo so v začetku posušili le del mesta« potem mesto, nato okraj in nazadnje državo. V začetku je bilo treba le malo beričev, ki so lovili one, ki so grešili proti prohibicioniškim postavam. Potem so jih morali nastaviti vedno več, kolikor bolj so sušili državo. Ali varuhom morale ne zadostuje tudi državna prohibicija. Premalo je še beričev, ki jih plačuje ljudstvo. Zdaj zahtevajo narodno pn>hit>U ij<\ Tofu>menT, re*je pre-mogarji. ne izpi3^hoditi sem d*-la iskat,jjjjjertfno pa še za onega niVki nima U. M. W. of A. unij-ske karte. V takšnem položaju sploh ne moreš obdržati dele, čeprav bi poprej prosil zanj celo leto, kar se je tukaj ie tudi zgodi* le. Seveda, za tik dotg počitek je treba že akoraj biti malo več, kakor navaden delavec. Riti moraš namreč dobro podknvan z $ $, ako ae hočeš rešiti gladu, kajti tukaj je namreč še vse ekstra drago. Kar ae tiče naselbine, je tukaj še precej prijetne. Sloren-ikih no-vie pa ne vem prav dosti, eno pa It, ker sem tudi sedaj Sele prvič *4drl, namreč, k*ko se bolj po "tiohel mufa." Chisholm, Minn. — Poročati že lim nekoliko vrstic o razmerah ki vladajo v tukajšnjih železnih rudnikih. Kedor jih -ne okuša, mk-li, da so za rudarje medene, toda za nas rudarje, ki moramo pod nji ,mi živeti, pji ao bodičaste kot tr njo. Po novem letu ao upeljali tu kaj navado, da je vaak rudar, ki ne zasluži pod pogodbenim siste mom na svojem delavnem prostoru v rudniku po tri dolarje na dan pri osemuiroem delu, odpuščen koncem meseca. Omeniti moram da je osenvtirni delavnik upeljan le po itnenu, v re.mici pa moramo garati po devet ur; ako mora biti namreč vaak rudar zjutraj 15 mi nut pred določenim časom na svo jean proetoru, ako gre opoldne 15 minut pooneje jeet, ako se mora vrniti od obeda zopet 15 minut prej in ako gre zvečer 15 minut po določenem času domov, znaaa to v celoti 60 minut ali eno uro na dan> ki pa ni za rudarja nikjer všteta. Oglejmo si natančnejše U tridolarski sistem, ki je sedaj v veljavi. Dobro nam seveda ni pod tem sistemom, ali Se vneeno bolje, kakor je bilo pred zadnjo stavko, ko so bile še tiste neeramne plače v veljavi. Sedaj nam kapitan kar zapove: toliko in tokiko rude moreš poeleti ia rudnika vsak dan, če ne bodeš za kazen odpuščen.1 Cena je aeveda povsod enaka, to da proatori pa nieo vsi enaki ta-j k o da ee ua nekaterih nikakor ne d^ nakopati zahtevane množine ie-leene rude, pa naj se Človek Sc to- j liko trudi. Najboljši in najspret-j nejši rudarji ne morejo na nekate-rih prostorih zadostiti kapitano-vim zahtevam, in tako jih čaka konečno za njih trudapolno delo plačilo v obliki odslevitve. Takih slučajev smo imeli Že obilo Rudar, U ves den trdo dele, da je r« črn oa premogovega prahu, mora imeti vedno pred očmi, da bo <„.' elovljen, ako ne bo spravil le vložene obtožbe proti govern" ju James E. Fergiwonu. Govern" je obdolžen, da je zapravljivo »porabljal držav, denar, in pob a te|» bančno postavo s svojimi knp lit« vselej starlU novi naslo^ VaŠ weed morda* dnevnik "Prta^U" m\o r^ ljan prt mjih atateljih 0f rtt* p! 4 Evropska vojna in inozemske vesti. 1 P&08VBTA b t,ieo#ke soeialiatične stranke, t.-ra sklicuje kongres socislis-k l/4 zavezniških diiar at w ires t. I Angleški socialisti so [govorili* da so proti teuiu kon-,.sll iz sledečih razlogov: Leto j jc najbolj kritično leto voj-Vvlika večina socialistov »e n fronti, kjer odbijajo nem-o invazijo in vsled tega se ne ,irjo vdeležiti kongresa, niti ue .rejo poslati namestnikov; kar pa socialistov še doma, so med ,,„i najbolj aktivni tisti, ki zadajo mir za vsako <•<'"«. Ti so-ujri zagovarjajo stališče, ki je v lik,, oporo sovražniku. Čeprav Ikoiigres z veliko večino nad-asoval prijatelje miru za vsako m,, bi s tein ne odvagal vtisa, ki lahko naredijo besede teh pri-j,w?v neresistence; rezultat bi tla bi trpela socialistična propada po vsem delavskem sve- Apcliramo na socialiste v*eh ivezniških držav, da se naj ne cleže tega kongresa, kateri bi mo podprl sovražnike resnične-soeializma »utrdil moč junker-v v Nemčiji in zelo škodoval na-st vari. \ato se angleški socialisti pe-tjo s stranko v Nemčiji, o kateri ravijo: Slabost nemške socialue »mokraeije, ki ima na žalost ta-voditelje, da kljub zavezam, no jih naredili v Parizu ih Bru-i, podpirajo junkerje in kapjta-(tično armado agresivnega inlli • riznia, je z enim udarcem uniči-vso mednarodno zaupnost med cialisti v Internatcionali,, kate-jc tudi stranka na#Angleškem maagala graditi z velikim tru* Ml. Paris, 5. marca. — (Naftna de- VOUTVI V MEHIKI peša). Iztočno od Maae ao se vr-j * - šili topniški boji v okolišu Bois Mexico ('itv. 5. marcu. — V so« t'a ud ie resa. Nemški napad sever- i boto se vrše predsedniške iu kon-410 od fcixu (Verdun), ki je bil iz- grešne volitve v Mehiki na potila« vršen po nločiteiu bombardiranju, gi novoizdelanc ustave. Zu pred-je bH sprva toliko vspeAen, da aoliadrtika kandidirajo sedanji prvi glavar Carranza, Nicholas Zuni-agsy Miranda in Francisco . Oar-cia. Tukaj so docela prepričani, da bo Carranza izvoljen. OERARD JE NA VARNEM. Neiuei udrli v naše prve pozicije v Vievetterre, ali apričo našega protinapada so morali takoj zapustiti zakope, ki ao zopet v naših rokah. Zapaduo od Mase je n*ša actileri-ja bombardirala so vrstne baterije v okolici Meltncourta: V smeri proti Bourehuilletiu smo izvršili nenaden upad v sovražne zakope in ujeli nekaj mol Berlin, 5. maroa.— (Nočna de-j vsake nezgode in zdaj se nahaja peša). ^V če raj predpoldne so bili! daleč v at fan izza blokiranega vo-1 juti boji severno od $omme iu najdovja. Parnik, pa katerem sc vozi bivši ameriški poslanik Gerard ia Nemčije, ima dospeti na Kubo v soboto ali nedeljo. nekatere njihove bivše zakope. Najprvo mi je v oči padlo veliko število nemških mrliče v, ki lete v zakupili. Velike partije angleških grobarjev so neprestano na delu, čeprav nad njimi delujejo nemške granate. Na fronti preti starimi nemškimi linijami pri Le-barque je ležalo nekaj, mrliče v še od novembra. Nenrestan og"uj iz topo\ je preprečil, da bi jih bili prej zasledili iu pokopali. Kakor izgleda, so Necnti meti svojim u-unrikanjam izgubili veliko 'število Brezžična depeša s parnika 'ln- mož, kajti trupla, ki leže v za ko-fanta Isabel' se glasi, da jc par pili, ko večinoma sveža, nik že zapustil nevarno zono brez ShTMSki lirtfti Ostoaovljoao 6. aprile GLAVNI STAN: PMpirii JKnota lakerp. 17. Junija 1607 v gri. ItItnols. izt(Minem bregu Maae. Naše ' čete so na več krajih izvojevale vape-he, kakor n. pr. blizo Chilly, med rekama Somme in Ancre, kjer je bilo 18 Angležev ujetih, ob cesti iz Ktaina v Verdu, kjer smo ujeli več kot ato Francozov in na obeh straneh Bol ler a v 'Alzaciji, kjer je bilo ujetih 37 Francozov. S turške fronte. Petrograd, 5. niurca. — Perzijska fronta: Naše čete v Perziji ao pričele z ofenzivo v ^meri proti Bijaru in okupirale dve milji juž-nozapadno od Bijara. Dolje ao aia-še čete okupirale mesto Hamadan dne 2. marca. Turki ho se umaknili v polnem neredu. Carigrad, 5. marca. — (Čez Berlin in od tam brezžično). Perzijska fronta: 26. februarja je močan oddelek ruske ka valerije a pomočjo infanterije napadel naše pozicije ob ceati, ki vodi iz llama-dana v Kaavin. Napad je bil odbit ANGLEŠKI TOPOVI ZASULI NEMŠKE ZAKOPE. London, 5. marca. — Korespp-dent "Associated Pressa" javlja s fronte: Naj ima.umikanje Nemcev na somški fronti kakršnokoli strategično svrho z nemškega stališča, resnica je iu ostane, da so se Nemci umaknili zato, ker so se morali. To dokazuje tudi najbolj površna preiskava ostavljenih za-kopov — katerih danes sploh ni več. Angleška artilerija jih je popolnoma izbrisala s površja aem- Jjt. .larki, ki so delali zvezo z glavnimi zakopi, so tako zasuti* da niso VeČ davno mogli služiti svojemu namenu. Vrh litega jc široka pokrajina zadaj za starimi nemškimi linijami teko razrita z angleškimi granatami, kakor da bi po našem artilerijskem ognju Drugi dan aoae vneli spopadi med I J« preoral s plugom, vsled česar LONDONU SO PRESENEČE-NI VSLED AKCIJE V SENATU. London, 5. marca. — Vest, da zaključeno kongresno zased/i-jr, no da bi bil predsednik po-»lafičen oborožiti ladje, je presodila London. Za časopisje jc iriSla vest prepozno, da bi jo. ko-1'iitiralo v svojih jutranjih izdali, toliko bolj so jo pa pretresava oficijelnih krogih in v umerile i koloniji. Večina je mnenja, a ui ameriški senat nikogar ta-o razveselil kakor centralne drive, ki bodo vsled tega sklčpalc, ti predsednik Wilson nima opore kongresu in nemški diplomati toilo vsekakor kovali kapital iz inage obštrukcijonalcev v ameri-keiii senatu. BOLGARIJA KAŽE ROGE. prednjimi stražami. Z ruske fronte. Petrograd, 5. marca. — V okolišu vasi Krevo »mo zopet izpustili plin proti nemškim pozicijam, ki je povizročil veliko zmešnjavo v sovražnih zakopih. , Berlin, 5. marca. — Mraz je še vedno hud in zato ni bilo posebnih aktivnosti. Z romunske fronte. Petrograd, 5. marca. — Vzajemno streljanje se ponavlja. Z bankanske fronte. Berlin, 5. inarca. —"Podožaj je nespremenjen. so bile čete v zakopih brez malega odrezane od svojega stana. Po cele ure in včasih cele dni so drdra-li angleški topovi iu pod tem ognjem je bilo nemogoče, da bi bil en sam mož ostavil zakop. Nekateri ujeti Nemci pripovedujejo, da so bili po oseminštirideact ur brez hrane, kadar jim je zastoja angleškega ognja zaprl pot v o-zadju. Angleške prednje straže so zdaj daleč za ataro nenifiko fronto, iu dasiravno Nemci vsak dan bombardirajo izpraznjene pozicijo t. granatami velikega kalibra, vendar je bilo včeraj mogoče obiska- Križem sveta. Sarajevski atentator umrl. — Kden sarujeVskih napadalcev,Trej ko Grabeč, jc umrl v dunajski ku-znilniei. Grabeč je atal ob času a-|tentata pri mestni hiši v Sarajevu oborožen s samokresom in bolnim; ko je hotel pozneje pobegniti v Srbijo, jc bil prijet iii obsojen v dvajsetletno ječo. Vas pritlikavcev. — lvodanj je že od nekdaj mesto, v katerem se ljudje radi ne dolgočasijo iu v katerem ai izmišljajo Vedno nove senzacije. Preti kratkem se je n-stinovila tu delniška družba, ki ima namen, začeti podjetje, ki bo edino te vrste na celem švetu. Nekoliko prebrisanih glav we je zavzelo, tla bodo naselili vse pritlikavce, kolikor jih bodo mogli dobiti po etelem svetu, v neposredni bližini danskega glavnega mesta leže-či vasi Spaneholm. Doaedaj so nabrali že nad dvesto pritlikavcev, največ iz Ogrske. Vas pritlikavcev, katero nameravajo ustanoviti, pa ne bo služila waino v zabavo razveseljevnja-željuih Kodanjeev, temveč hočejo, tla bodo živeli pritlikavci v urejenih razmerah in izvrševali razne obrti, itd. Seveda ne bo manjkalo uiti raznih mikavnosti, od katerih pričakuje delniška družba dobi-yek. S tem načrtom pa sc nikakor ne strinja ženski svot, kateremu nikakor noče iti v glavo, da bi se mogla ustanoviti ua podlagi fatalne usode človeških kreatur, katere ni narava tako obdarila ka-k&r osflalr tjudi, delnifcka družba in da bi se dalo a temi delnicami špekulirati nu Imrzi, ker pričaku- MW-M BO LAWNDALI ATI, CHICAGO, ILLINOIS. UPBATNX ODBOB: Prodoodoik: Joka VogrU, box ISO, La 8*11«, DL L PodprotUodntk: J. Bratkovl«, B. P. D d, box 66, Oirard, Kaaa 11 PodprodoodaU: Joftof Kuh.lj, »499 Bwtsg avo., Se, Okloago, UI. Tajalk: Joka Vordorbsr, 1708 So. Lawadalo Avs^ Okloago, IU. Blagajaik: Aatoe J. Torbovoo, P. a Bes L OUoro, OL Zapiaotkar: Joka llolok, 4008 W. list Bt, OBlosgo, OL NADBOBNI ODMKt J.i. Ambroši«, 861 bo^ Osaoasbarg, Pa. Paal Borgor, 741—lat št, U Bsllo, III. / P. B. Taatkar, 674 Aksaj Ava, Booh Bpxtaga, Jff. POBOTN1 OMIKI Aatoa Hrast, 811~a6tk Ar*, Now Dalatk, Mlaa. Jolo Badllok, 676 box, Badtkoa, Pa. 1 Rudolf Plotorlok, 486 box, Bridgorllk, Pa. UBinVIK "PBOBVBTBi Jošo Savortalk. VBMOVNI BDBAVNZK: P. J. Kara, D., 6101 Bi Olslr Avo^ CAovolaai, OMe. VBB DBNABNB BADBVB Df BTVABI, M n lOsJo gL sarav»o«a odbora ta B. N. P. J. Ml as podajajo aa asslevt JOHN VEBDB&BAB, 8667—66 Bo. Lawndala Ato., Ohlosgo, XII. PBITOftBB OLBDB OBNBBSI.NBaa POSLOVANJA SI laalov: JoftB AMBBOftiO, Boa 66L Otmmmm **> BADBVB PBBPDUJITa VBBBXNB, M Sla IS6U stanoa, so poSUjajo aa asslsvi ANTON HRAST, SU — »6ik Avo., Now Dulutk, Mlaa. TBI DOPXBI naprava, flUakl, aasaialls tli* aa "Vtesrete" i aa aaolov: UBBDNIftTVO "PBOBVBTB", 6667—66 Bs. Lawadals Ave, Ohlosgo, DttoaM. VBB UP&AVNIAXB BTVABI, ismUisi, sgla«. ss pa6U)a|s aa aatfsvt \*PBAVNIflTVO "PBOBVBTB", 6667-66 ia Lawadalo Ave. Oklosgo, UL V koraapoadaaol • IsJalMvoei M. V. P. #M siHalltT "Pros-oU" ua rabilo Im aradalkov, srwl BS0I6NO asMov, bs Jo Is d ako lollto, da bs vssks afevar kltro nima. Sojo flovaoco upraoaoga odbora ao vrlljo oaabo prve aro4o la traljl , ^ialok ob tal ari » »nldaa, ka trgovaka zbornica, kakor tudi angleško delavsko glasilo "Labor Gazette" navajata, da an uu« podražila živila od leta 1U14 za 87 od-stotkov. V Berlinu ao poskočile ee-ue Živilom, odkar je izbruhnila vojna, za 111 odstotkov, ua Dunaju pa eeJo 177 odstotkov, Stjististi-ko o draginji živil na Angleškem so setavili ua )»odltiKi f>OM (aii-vičil iz mest, kl štejejo več kot 50.000 prebivaleov. žatrtok v bihcu. jejo lastniki od podjetja velik do-hiček. Valed'tega so ženske že ponovno protestirale proti taki družbi, toda vedno brez vspeha, in sc-daj jc |>o]icij»ka (»blast dala tudi dovoljenje za ustanovitev take družbe. Na ta način bo dobila Kv-ropa morda že v najkrajšem Času prvo naselbino pritlikavcev, v kateri .bodo skupno stanovali uuj-mnnjši ljudje na celem svetu. Pri-iNkavec, ki hoče biti sprejet v to naselbino, ne sme biti višji kot en meter. Draginja v Evropi. — Augleš- kadar se zgodi m as v vali •aoolMal, kar vas saafaea, •porodilo mub, bal«l vaba br be aaabaSlo t odi dnMpb London, 5. inarca. — Brzojavka '/ švicarskega vira ae glasi, da je iolyarska sklenila iirekiuiti di-Jomatičiie stike z Zedinjenimi dr-avaaii. Bolgarski poslanik V iVasliingtonu bt> š<> ta tetlcn zali-<'v,il potni list iz razloga, ila s" v lii/.nost'4 Amerike napram •'iiieiji naperjena tudi proti Bolniški. Obenem poročajo ii wvi-k da je bolgarska vlada že seat a-ila tozadevno noto, ki bo doatav-i« ;i vbuii v WaahingtasiiL a poročajo iz ^insterdama, da bo Avstrija na '^ik način skušala olnlržati tliplo-iiiifiriic vezi z Združenimi državami. \ili oborožene ameriške la včeraj popoldne napadli naše pozicije z veliko-silo, toda bili so vrženi nazaj z velikimi izgubami. Nekaj oddelkov U4. infanterijake-ga polka je takoj odgovorilo z Iju-tim protinapadom; 37 Avstrijcev je bilo ujftih. T SEMENA VESTI Z BOJNIH PRONT. Z zapadne fronte. ZVEZNA VLADA JAM^I ZA POŠTENE VOLITVE NA KUBI. Santiago, Kuba, 5. marca. — Poveljnik Reginald R. Belknap, ke reprezentira ameriško vlado, je danes podpisal dogovor z voditelji revolucionarnega gibanja na Kubi. v katerem jim je za j am-1 čil prvič poštene volitve v dežela- j ma Santa Clara in Orient* in dru-gič priznanje majorja Itigoberto Fernandeza« glavnega poveljnika ustaške armade v Orient i. Dogovor je bil posledica več sestankov, ki jih je imel omenjeni ameriški IMiveljnik z voditelji rebelov. 'Zn ; stopniki liberalne strenke, keterft I votli ustajo, so zelo zadovoljni * to akcijo ameriške vlade. Ilavsns, Kuba, 5. marca. — Tukaj javljajo, da sc ostaja bliža h I staške oblantl v Santia- KOLIKO in kaj pridelate, je vedno odvisno, kakšne vrste semena stč sejali. Da bodete imeli dober uspeh, kupite si vsa semena od največje aiovensk• semenske prodajalne v Združenih državah. Ml IMAMO POPOLNOMA VSE VRSTE SEMENA imi>or-tirana in domačih kmštij, zelenjavi in vrtnih aemenj. Naša semena so jam če na, da bodo dobro obrodila. - INTERNATIONAL SEED COMPANY 101 DIXON BUILDING, PITTSBURGH, PA. Zelo važno! Vu narolihi v tno»ku do $1.00 in v«2 poiiljamo pm parco! ■•ill poštnin* prosto no vm kraja Zdruianih driar. Poiljllo nam danar » priporo*an«m pismu, •kyw ali pa poiln«n Monajr lor. Da nam olaj&ate naie delo, prosimo, da vedno naročate po itevillcah. t Grma»il Um« fUol.......... 3 K »I ni ruMI 114*1. ..... 4 FlaAoaat kalna roMI UM i AImIu |ru, 40 dnavn« vrata 5 laiaarOrMii vrtni $rmk, 70 vraU .................. CENE SO: IS« Zavitek SS« plml l|« 2«HUli M« plat IS« Zavitek SSt 0'at ......10« Zavitek SS«oki* dooveo ......IO« Zavitek SS« plat .0 Impartiran« h aru« a. 00 4n«vna vraU .10« Zavitek Mc plat 10 MaoMrinl kali ip«rfal**v* aama...... S« Zavitek IS« awa«« 11 litiptrUr«*« vrt*« *aa*»a aama 19« Zavitek MU < IS r*li«k« M*« tlvla* ra>* 10« Zavitek SS« i 19 lmp*rtir*a* li^a« final* mm I0S7S« Zavitek 40« I 14 lmp*rtir*a* D«i«h »*l**t* mm 10 6 IS« Zavitek 40« i *»lja **ma IS Mam*la* ruSatag* *alj« a 10 liaartirmia k*r*n|«v* •«* 17 V al Si Paali*Nl »alana «*m« U Impartiraa* Kalili. SS la^wiirM* i»)la« plaata) v*r atena. Ill___ io 4 iS« Zavii*k ts« < T.rrJ^x?'*! iix 'kom dneva »ino tnibili več nih protinapadov. Iztočno 'sov »ndon, .1. marca. — (Nočna hal. Včeraj ho naš«' čete na-• in mvojile nemške frontne z vsemi pritikliiuMiii istoč- koneu. 11 IttMiHiaveMiieaa v razdalji gu ao izpustile mnogo vladnih " jan lov; obenem *o ujele 173 častnikov, ki se bili ujeti ob «asu m nUmlatri strojne pnfc okupacije jnests l»o rebelih. | .i>>t mki so inifii m mtomimi v »lu-<*aju, če bi vladne čete u*rt>/.alr pmeet.urta- ne novražnik .še' Saptiagrv* tJstafti «o izpostili čast-i umiče in tamkaj ao naš« nike na sshtevo Fl. V. Hutlcrja, ipndovale 1-HS) jardev da- zapovednika ameriške knžarke dve milji široki fronti. Se-, "San Franeiseo." /-M-no i nI Ablaineourta je Kotpervativni člani kubanske n nhpnšen ui»ad v nemške ghoHHaa oo fwivabili svoje liberal-V /a.lujih '24 urahje-ilijo ne trtvsriše na •estanek, da se po-l'H> Nemec v, plen pa znaAn^etujejo. ksko bi se mirnim po-' "jnili pušk in dxfi zaVHinWritotw'poravnal spt»r med strankami ju. ' ua Kubi. ^ " . SBM Slftav raatltoak* ZS lamarUr*«* «f*0n* *lav(S k*l*rak aama ........... ST lmp*rMra*a m v«*k 4a« Ma»* .................. II lmp*rtlr*»* /*kwla* Mm« i " ^^ v* .«a M Impartiraa* a*m« m *av*4nl M t*Tiil tsa IS« Zavitek 40« I IS i L. §}'{£»»•« •ama 10 S IS. /*« 10 a is« Zavitek SS« !foT SO« Zavitek 00« aaac* lateki ,7l0a IS« Zavitek 40« aan«a MtoMS IS a IS« Zavitek Mlaa« ..10 SIS« Zavitek SS« *an** m lmparllr*a* p*rta»a««* Mma 10 d 10« Zavitek 40« | Si. M SO ImpmrUf »** praprMupv* SO InoMlIitn« ku< »* aama 00« i Ik K t it TS« t Ik I !J Cilh**nl?r"mITut T.'sfcTi"'« »ama 10d'iS« /*vitel SO la^alirM« aatna. . i* r*Sa«a *«4*lf«ta r*A*ka 10 4 10« Zavttek 40« | ». 41 liaoofSraoa —ma 4Hf* o*4k vImIO S IS« U vitek 40« | Ik. 44 IM^« Ilrana I afcima ip*mmta* j Um. ..10 a IS« zavitek 00« I Ik 4> I m*«« Oran« |T*matel a*r*Oltetkav* •am« ....... . -----IS a SO« ZavtMS OS« aana« 40 lmo*rtlr*a* •«*4** r*p«m »mm* . ,10 A 10« Zavttek 44 | Ik. fS« i II TS« |lk. TS« i Ik SO« | Ik . ^ too I Ik. ao. i ik INTERNATIONAL SEEDiCO. 101 DIXON BLDG? PITT■jj. ft*ft Hrti ■ In* Ujti. 7 o *a**o„ Mho > muu*v flUiutj ov «* 4mwtv 9*rj*mtjk m ■Setasjjn, p ne u*«, ko o* ar mmm*i *rr « jn> ri w f^i k oawpa A* >on* m p* pu* j* emerpd aa m M S psnr&rtpl Kaj «e* so *r uHasjašos*- hr.j»-ra^js 1 K»il »*«• ** dhše «0* kfl a* r joiiosuL. m Visasrjv ** prm m ytk^utu^x mi **- sam jum**jv oeoii m« p**xm m os*w«jf — 0 ♦m&w/i'.jr.* a** jmfeanw w O, rwmprik! f***tte jfc > »upp j* / p* p 9»C**- a*< to priija. *akmr ^ Urn, »«* aojMlj aam«*«fa« fcck U * u* M* aj»»vi*. ur ki g* aa a- ; %* k m W *** s j* nt*, k upti > »j* m *r*4 na Um ze sdaAm khfrt* ', UAm* r *rm$At\ m m m Mi * ki •* p H* mput m *r*b* pr*4 S*nj jffc r V* m Hr**tk«, m X*mik« m ▼ Awiri^ f« M Mil ^ »M m iMi Ui m p* *U» n« uptg***m H)« w J» •wrjol« "I Kolikor mo J« pogiM, m »1Ank** m mt or»U trn* m t rudne m i*H nr§A* Ur klonile t pš so, kslu* Am M jim p*J n*A hr\tU>m — Ksj sU oo noirefičoli i»mtjai*r*ti>*1 se Je ssso-Jol All ps*s Wi njtf'/to i«riko srre ni ^mil« ne srowo, ne usmiljenje. Irnrl je po Ali hMo, ki ji p» leprrt« oi Mlo rnskr ns *s*i» seri« Mkoro hi rekel /loeek, kski/r >» v kojicftti piseoo ds tttewni s/»ln«s. k»4«r se prikeie njen obrne. Spnt* so Uln Me ki 1oIm ptwfidno neins, de jih je mors J s skmsti vročekm e<»»firtt In mehki jntronji •spiri, ki M jUt hudo renile. O njrnth pe nikakor ni mofole govorili s tolikim ofo/'odorenjrm, kakt*t ga po prarftei misIiižIK ker no be «lri» jrxik na »veto nima besed, ki W n»<»gle do-pfnrdsti* to veliko lepoto, ne vzklikov, ki bi pri operne o*r»anje1i tesfofcne zaljubi jenost srre, od. feb t*I ooisoiljetiegs. Te so sf oprle v človeka, 1 sko velike, globoke, vse sladkmll polne, je morel povesit i glevo, ker M se drugače zgrudil ne kolena in kleiel tem Ur p«>zebil na *eo spadob-mM, ns svoje oprsvilo ki na zveličan je evoje Me Ampak Ae večja nego njene telesna IrpoU je Idle Irpote ki dobrota njenega srea. Kakor sveta Ifeoovefa, ki je delile siromakom pr^Hi volji »ve-jegs brezsršnogo b okrutnega mola, teko je tn di prekfsi hčerka Alt peAe naskrivaj sleHls mt»» gokrai 'Miroto antiranim Halonom svojega »leta ter j an lajšale nadloge tega bodega življenje Zgodilo ee je nekega dne, da jc prišel r tiele fsro, fiog vedi po kakšnem nakljn/jo, mlad go dee, ki je bil tako imeniten v svoji umetnosti, ds ga je Ali paše tekoj povabil v svoj Ml gradil Ko mi zvefar zašerela okna ns bolmu ki je zesvi-rsl rolsdi gwlee na svoje čudežne gosli, so ofestr-me I i kmetje v dolini in so se odkrili, kakor ds I« Mtt zaslišslf božji gtes, ang»l*ko \m»m. Kladks lolažbs je prišls v njih sree in mnogo jih je Mlo, ki wi zejoksli «*d rsdo^i m Tsko pr*o«#Wt no js Zfllhovslo, prersdastno vriskalo; še retsljs je zapels, še svesde so zavooile s srlonio» ztokota Mkoh v svojem življenju !m ni godel twMi go der tako čudovito, zsksj iiglHsl je lepo Widw All psše in v tintevn tretiutku je prešodle *)*g*vo »ree silna ljubezen Ali pa&s gs je |KigiMtil, kskor se vpodoto za tako iinMfitnegft goste . dshsls «o na mtei ti»pUm* nejAs je*lils, v steklen les h *e je iskrila aejfte« nejš« »I s r ins Umlee j m skoro ni (MiomI Jedil In Ae zs vino »e ni zmenil veliko. Ve« /emskoj«n je Ml v prelepi beli obrsz m čmUJuio glolerke oil device Tsko niočn« \u kuprnenj« polns j* bile nja-govs Ijuliesen, ds »o mu «»l>ie«|els io tipflla lies Ae tisto uro in ds »o mu psIMe <*t\ krveve s«ilze Ali psša je bil ukuzsl riaprsvifi mehko fHMtelj v gradu; g»»dee |«s ui kgel lil tli rstkmil o<-ms vw »»m- Hlm»el je ob oknu i« je zdthoval in gledal proti oetni, tihemu, t belimi svendami pomitemu Iu ko gler|« in zdihuje, •e mu /srdi nensdoms. j, te* eniga 41* • idni -mu«® uums s sueie tuu. forsji jf tmL* 4iktd lotg strw * —- GS }jtAmBw ntati ee mC i.ujmmi js,. t» caatuiHimi Ouiam. 7 • lic sta vp en* pt dMomUtj^v ^i^sfcc- sot lu i. v la io- iki iks ona co6«ilu» je as."-aoJsu Bo«a 4alk*f si r*Aw.. iHR.nme s«i aar sk, sme imši ssl soynueajjs. Vau-iiiv ♦ Jftiiwu mi- autpam niti asik^i or so- Ibobt ofi-rufc;'* stojmo wc/v.ee — Kako ^sspaisif^i« > vi+jt h^imiL m M' ! (em oe je nrwii! none mwr„ 4s p lei vrr, snas je ssmoiS fnšu nssa^. jt- iOssu lss*«i*wf fVvprasi or. o H^enau en ar MO so koto ndrmbSe aaijimo- meaium-.. Tafco sua so osiwiet »ow Mpf *lkse% erille zerje ia sla so Zjir.'ojj ]>* je jrv šef Aii paša. Kgraid? > »s puo&ifr* ire je rnM «* gra^ž«. za ajpm pm > « W Vea potrt le is&wcea or je napoeS pu&t* v task k vasi ata hrti* m * Mm v f»mi latr oe amaaall v luo^i, ki je mtrnttra!^ runptlm *rmH pss da Tsss je logiHI ae tla m so je razjeŠuJL Ko se je najs4oL jt zagodiH! pesons, taka ialsoitao ia |obao# db se je paralo sree etoreka. Las jc al!w laL M je AaeaH m sz Aaaseaje je scokala »t z^iWvaK prapengl^ o t etiki ljabmsi ia bndksati. \i lini pt slonela devire ia ojcua lita aa bMrli aa brisala si je solz* s nkfiai load. Vsako ao* je slišala jaea sz good*, voako tre Je Ml njen obrw M j «sah m hk4 m Saf a> nlfc oči jr ueseAola Ali pada je ktM Mpmewtms še zdravnike, toda njih ieonotf ai ^>'«a«alk ao; ni jih kapipe na sveta, ki M aaetrliSe raajeaa tao Ali paša so je ustrašil ia jc poroasfiil, kak. dolgčas M mu bilo aomra r grada, ee M m/, umrle lepa hčerka bi M ponoči, ko bi ne spa'» njegovo od gro«e osteMelo oko, romal aesaarri njen duh v dol gera belem oblatil« po stopnica*, gor in dol in h izbe v izbo. In naposled so je domislil. — b ležale na belih licih. Nobedrn isanod snnbeev ai bil tako srebrn, da M a« se Ml« ozrle nanj njene sči. noboden tako da M se mn nasaaebnile njene oslniee M ilila je med njimi kekoe v sanjab, videla ni nikogsr, sli-šele ni tuma in razumel* ai nobene sladke sede. Iti so frfotale ikakor metulji okoli njenih DELAVCI. Kl o*»rsci3!f Ik|lsov O. i •asms arwftuifca imra ^ttaaaai ^sriadae^ a fcavoa BsiLurpa je "sihjP rwAenj fct t- jn^en a ^ asi teuun- lA db P A r*; >men a praa&taSfttfinb^me' i.Lji4ajmL "'ianitim as -ia-^^ «a mm-rmk*** ipmin r Memi&ft | BoW jr Mnoifce. anal Ml vosotTssžirfrt »O J*.«'ls*JC v OBSCEUJT -t, *je smo, feu* or pce-o [h q ii oisa pšačrsUi pmrvosni-BM—erji« Jemamjri je da- rmis^lpiim p«, prim t gmere^M« leto t /A" 4r- KtMvta ImfssUin " i ki use yi*-: i ilpast^l ijm vfatt vanuar 3» jr » l*ri-)zaoje ai dela ' srn pioeak #741 ris- IV4t#i ^ •jsnatau ianamme** pa je ni ^^ g^^ a* u POfim VOLITVE Trwika izjarijs /ia y '8-^vo graaaB po.^ t *. ga je odpaMlk de^i^ VKEDMOST DELA? -LA T«i I T _ tO so ^tje m snasAn —■ - ' | \ mto st aanorioa n „ _ _____w _ pa INosen&a so lai slkift«* ^j.^ib korporaetj pri premetnevo in ^eam, as osJmB v* ms rpraianjo V Bdiar^n laiša amomkega KMa e-si-^ ^ izp|^val "uagra^le*-' ^ ^ ** * krinko ol'r«xu tat, jc mt «oa> taka 4a je |>rw ^ ra^^vaii s polnimi ro-.««iiu8 aljeiamatmvaaBS nt««.,^ v 7 vardi ^ icue|ss neka Žen- ^ wmiaba. »ka baje $150 tedenske "plnee", b i«"i«itajr r"«jaicrsHi,^ ^ ^ ^j^jnj »^tirala pro . ^ T ti Merriamu. Ta k^opanja je tra- ^ Vf?*7 jala tri tedne in je baje dobil v*ak ^ ^ —^ volilec, ki jc glasoval ra Ketzner ^ ja, sedem dolarjev. Ženskam ^ LTfako ^ P-^ - i« P- <*&. nMialke da so tako ^^ na kuterih ^ govoril Fetzner proti Alerriamu Pssl taa«. meoagodnimi razme- ^ Ilie4lru.Ka ^ Je ugotovil, prsetOK m vsakdo_ jc bil . y ^ ^ vanJj Xa <|jW! v *a- % raled te«a preseliti v Dayton,Iteri morai° hlti-oh n«d€,.-»ah v«- O, kjer ga je izdajala socijalistcw- «^tilne zaprte smCmo pnčakova- <() licenc za restavracije, poštnih uradnikov in zveznih de-L * . , ... . ! < ... __. . . i. ker je mnenja, da so jih da*tniki , tektivev, potem ko je bil ze zasli-f .. .... ' ' . f. Uko bi ne hotel iz,K,v«l»ti pM>li I';«rK,t, ne-leljrt« p^.avo. Te 'stavraeije smejo biti namreč tudi ROBERT W. lil ARCHITECT I 118 I. La Salto St., Me« Id je izdelal načrt za gL m S. N. P. J. ae priporoča Sa vencem za izdelovanje atavbinakih načrtov. Tet Frank Ka 001 TEL. NA DOMU AUSTIN M Baker ju. Xa fHsllagi izpovedi prič T ijT iT i u> zagovorniki obtoženca uveljnv- ob "^leljah ^pne, ako Vesel ps jr bil snubee Ali paš* sam, ki je bil mrprsatsno pijan. —- Kako nenmen sem baš> ■ jc pomislil — da sem drrmal tako dolgo v tej gluhi samoti. Zakaj pm mi tle/enijo kmetje, da bi ne *ivel, kakor se spodobi grajščakuf In gost be »o bile zmerom Imlj liučne in raz-ktitm Ali paš« se je pomislit, da je veselje brez ženske komaj pol veselja in tako so pri&le ženske v grad, Bog vedi odkod, čudno našemljene in na* Aoparjene babnice, ki bi krščanski človek se ne pljunil preWnje. In začelo se je puhujšanjc, da nikoli takega. Alilena je pretakala oh lini bridke solze, doli v dvorani ps so ue grohotsli objeatni pijanci in počeli tske reči, da jih še popihati ni mogoče. V pijanosti pa se je »»pomnil Ali paMu. knj je bil pijančevsrija poglsvitm vzrok in namen. Tako kakor io porabili *mib<*i, čemu mo bili prišli v gostoljubni grsd, je bil porabil tudi Ali psMii nam, ds js treba iskati le k s zs bolezen lepe hčerke, izbirati ftenina. Ko se je tako domislil v svoji hudi pijanosti, se je začel ovirati po gostih in vh no mu bili pogodi, ker so bili vedeli in suinni Ijcd-je. Najbolj po sreu ps mu je bil baron Peter, ki je bil v družbi usjvečji razgrajač, nsjkorenitej-£i pijanec in pri ženskah najhujši uesramnež. Its-rmi Peter je bil delielušen človek, ne mlati, ne star, zaripljcn v oliraz, drobne t»či v tolw i skrite m zskrvsvele; mslo pleAsst je že bil, imel pu je silno košste, rdeče l»rke. — Bsron l*eter! — gs je poklical Ali psioi. Ukazuj! — se jommgiejal voeclt IVtei ia* nstl kosa res — Ali ve4. I m rt »t i 1'eter, zakaj si moj gostf Baron 1'eter «»e je začudil, in od čuda izprna- nil na dušek *voj mogočni kozarec. — 4 "e veš, vprašam, čemu si prišel iu kaj te je privetllo v ts moj Mimotni gratis- iti zsksj popi-\s« xa tole mizo ie cele tri tedne unč in dsnf Nikoli še ni bilo človrks, ki bi bil vprsml barons IVtrs, čemu popivs, »sto ni vetlel otlgtivt*. rs ; mislil je, ui se mogel domwliti niče«sr. (Daljo prihodnjič.) ne toeijo ! v njih opojnih pijač. Ker pa so ua u^-i-a •__ "i" ^"adr.o v zvezi s salotmi, prrslajajo »ofijalističnih principov, ako ... A .. .? " * \ 'v njih tudi opojne pijat-e. seveda samo zanesljivim ftscbain. in vtded Ijali, da je ravnal Baker le v sini sla je nastopil proti militarizmu iu vojni pripravljenosti. Pravdnik N.. ... ... , Klein je na podlagi zgodovine do-!!«*1 J|,n 2U?a"tHlxefrvA kazal, da so največji možje svoJ j'^e, ne da b, b»l dal prej pre- jega časa, kakor Luter, Napoleon ako w UMmkl v roin,cl kr" Itonaparte, vojvtsla Vcllington, Ml11 P°Hlavo- VLOŽILI PRIZrV. Unijam in tovarnarji nov proces. zahtevajo in dr.f označili vojno za umor in vojake za morilce; ua koncu svojega govora je K lain apeliral na porotnike, da naj se spomnijo temnih časov inkvizicije, ko mo bili zagovorniki svobodnega izražanja - misli preganjani, mučeni in vrženi Chicago, 5. marca. — Vsi ol»to-v žei^ci. 4 člani unije elektrikov in Porotniki ao se po M minut tra-j* «®vanmrjev ki so bili obtoženi, ja jočem posvetovanju zjedinili, da | ^^ ^ je obtožence nekriv, kar so števil t rust no postavo, mi bili od porot-j nikov spoznani krivim, in istotako ! tusli petero korporaeij, ki so bile I .>ool/tožene. Takoj pt> razglanitvi krivdoreka porotnikov, so izjavili zagovorniki obtožencev, ki pač tiru tračne raz-poročila generalnega prise 1 tIK,i Pričakovali ni»<», da bt>-Ijeniškega komiKarja Antonio t a 'lo ^tcvali nov proces, minetti jc razvidno, da je dospelo Pravdnik Litzingcr, ki je zago-v fiskslneiu letu 191«. ki je bilo | varj at unijske člane, je izjavil, tla zaključeno junija meseca IsnskeguI ta krivdorek udarec prtiti orga-letu, v Ztlr. države IWti.74M ino- niziranim delavcem. Hodnik je do-zcincev, iu sicer 29H.H2t» priseljen- volil, da tistanejt> »rbttižcnci proti cev in 67.922 nepriaeljeucev. V staremu poroštvu na molMsli, do-primeri z lettun 1914 se je zinanj ni ptstlusaoei v sodni dvorani pozdravili 7. velikim navdušeni jem. EN BOLJ ON MANJ PRISELJENCEV. I Pozor rojaki! Kadar potrebujete pkafca iJ pir ia kuverta e vašim i^J naslovom tiskanim v oglarju) prašajte vadej za ceno psi ■iu ČEBA&KK, Baz m Van Voorknhl Dr. Koler SLOVENSKI ZDBAVNK S3S Posna Aa-, Pittsborgk, Pa Dr. Utm* krri ilssssll n-jjt M0* dl m- ts^Jt M« SUH«h>l odfkm aSraHn p* k or bitra ihiSi. S* «» »»SM«* aotoMt, M msaim. UbnI fries s kil« J» Id na.S m * ii« kl I i rim • hm * krita bi kl — m—ms tiM ■>M»U kr 4r«k a p^toM N« AMCENA DOBRA VINA IN LIKERJI •i likil« Ii u triku zi ns Ii viii IriiiN M feh v rernrrdovi vinarni Pošil|atel|em denarja! šakri število tlošlib tujcev za l,tl3ti.-383. V tem letu je iimiireč dospe lo v Združene države 1.403.081 i | nozemcev, v fiskslncm letu 19151 ps 434.244 inozcmcev. V prctet'-e J nem b^tu je biK» iHHliT ititmem-cev zavrnjenih,- sli 4.9 ostotksj vseh dt^leeev. Poleg tega je bilo laistko leto 27H1 inozemeev aretiranih in pognanih iz dežele. Pre- * . ... bivalstvo Združenih držav ne jt b T do-"hm»«L _ ^ pomnožilo ra 12f,.94l d^lib in« zen.ccv, kajti iz Ztlr držav je od-1 D—r Mk., „|WI. »..blm ampak aastati um«#* potovalo /t»|»ft 240 *07 i>ložem- zamuds. ^^ ccv, P. braiiirnem hrini«>a mm «>m/iM F« kr«Bl»ČMM krsojav« m umori poslati Is okrogis 11.1 pripnštcniii pi ucl (mwt v „,„; PHmsr 100, 200^100,499^0^ goo m _____ 14 let stsrih je bilo 40.138 takih Btro4k* i• "sjboljis, da se nsm pt>Alje M «a vsak aaslov; sao ki niso znali uiti čitatl niti pisati,i^ 1 *,Lpr•,?*lo, homo ^v.1*" OI!T,m* ^rTt , , „, ..... !. L on'®«« ss ardsiijo rsimer«,'ko m veljava dsssrls veesrst "P^rr-a in sicer 24*77 moŽkih in lf,2«l mo o,t sHsj a. prt j dc, proklit«, ako,o h^ eeas kroas- sviisls. o^a* žensk. PripuŠtVni priteljenci N Kdor H d* •• i«pWilo tzrrii po I fiilh ii i n* denarni nakasnid "aoiljo na, m brzoiavms". je izjsvilo, tla *o «.Hini pln< ili -----—----— pt»o|ovna . potne stroške, za 104.233 prise- hrwmb". Ijeneev so plačali njihovi sortsliii- as CartUo^t StrMi, Zs cmii poglejte v list • OU< Nvoda' TVRDKA FRANK SAX3ER. I