m Posamezne Številke« Navadne Din 1>-^ ob nedeljah Din 1*50. .TABOR* bh»!« rm nedelj« i» pr«nlln»», cb IS. on ■ datumom nuIedoieK« do« ter etan« mesečno po poiti D 12'SO, ufcw ■emstvo D 20-50, dostavlj« P 14*—, n* fakmnice D 12'5d iaaerati p* dogorom. Naroča «e pri WM««i »TAB0BX*t MARIBOR, Jur&S«« mlie* Knjižnica lu foiameua številke« Navadne Din ob nedeljah Din 1*5(L UREDNIŠTVO m uh.|. r M«ri-bom, Jurci Sev* aL it. 4, L and* •tropi«. Telefon intinub. U. Z7&. UPRAVA w nahaja * Jurčičevi nlloi U. < priUičje, dcM. Tdo- ta* ». 21. - SHS poitapUml ninltetm Na aaroiila Waa J«a«»}a m aa •ob*. — tUkafld m aa Vfačajo- Leto: IV. Maribor, sobota 8. decembra 1923. Številka; 278. Ob desetletnici Sokolske župe mariborske. Po letu 1900 SO lahko opazovali tudi (malodušni rojaki ob severni jezikovni meji, da je narodni element jel krepkeje ■napredovati in vidno rasti v ponemčenih mestih in gnezdih. Slovenski kultur-ini in gospodarski razmah je dozorel do stopnje, da smo smeli Snovati tudi v teh krajih sokolska društva. Leta 1903 je energični duh češkega zdravnika dr. Chloupeka ustanovil s pomočjo zavednih Muropoljcev prvo naše obmejno sokolsko društvo v Ljutomeru, ki je kazalo obilo moči in’ uspehov živahnega delovanja. Murski Sokol je stal osamljen več let, odkazan na stike z varaždinskim društvom. Po ustanovitvi mariborskega Sokola (1907) se je pa pričelo gibanje V vseh večjih krajih mariborskega iri ptujskega glavarstva in1 po vrsti so nastala nova društva v Ptuju, Ormožu, Sv. Lenartu, Središču, Slov. Bistrici. V ■dobi prve organizacije slovenskih1 sokolskih žup so pripadala ta društva k celjski župi, leta 1913 so se pa odcepila kot samostojna župa g sedežem y Mariboru. Kako majhni da drobni smo bili pred 10 leti! Jedva 300 članov je štela nova župa, a vendar smo že z veseljem zrli iia uspehe trdega dela in vztrajne sokolske vzgoje. Prvi župni zlet v narodnih Rušah dne 28. junija 1914 — kako naključje! — jo kazal jasne oblike resnega dela, vztrajnega vežbanja in1 krepke narodne sile. Kdo izmed udeležencev se ne fepominja revolucionarnega nagovora prvega staroste br. dr. Rosine in; dr. jGvidona Serneca v Rušah? Naslednji (meseci so zahtevali obilo žrtev zaradi puškega zleta. Graške ječe pa niso zlomile duha niti Rušanom, niti ostalim sokolskim! delavcem, dasiravno So vzele zdravje mnogim’ izmed njih, tako tudi fctarosti dr. Rosini. Naše delo je — nasilno ustavljeno *— počivalo skoro 5 let. Vojna nas je raz-Smala po vsemi svetu iri! izbijala iz naših nekdanjih vret moža za možem1. Iri jedva smo si oddahnili od vojnega vrvenja iri meteža, si nas videl, s kako energijo iU radostjo smo obnovili svoje sokolsko delo v vseh društvih. Naše vrste iiiso hile redkejše, 'ker so nam vse vrzeli napolnile nove moči. Nenadoma smo vzrastli v veo nego desetkrat močnejšo organizacijo, broječo 4000 članov brez naraščaja, ki ga je tudi toliko v 33 društvih. Irt tako korakamo postopno k ivrisokim ciljem'. Župna desetletnica Sil Mejnik', temveč Se moment, v kojem se ne ustavljamo iri o čigar pomenu mnogo ne razmišljamo. 3 ■ ■'! ; i ■;? r;v,(jDr. Pivko. Vlada v težkočah. Neizbtžna kriza. -Pemiffije 'nlMištrov. —< Razdor y radikaluem klubu, rekonstrukcijo yln*Ie. Pred P, o Ograd, 7. deceifiHra. (Izv.) V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da bc še tekom tega ali najkasneje v prvi polovici prihodnjega: meseca izvedena rekonstrukcija vlade. Ministrski s vet demisije ministra za javna dela, g. Ne dajo nam miru! Maribor, 7. decembra. Po volitvah neprestano raste ošabriost naših nemških’ sodržavljanov. Kar so preje šepetali, to sedaj govore glasno 3n izzivalno; kar so na tiheml želeli, to zdaj zahtevajo v imenu načel, ki jih Nemci niso nikdar priznavali, dokler so bili •»Berrschervolk«. Nemci v Sloveniji ved-too bolj izgubljajo poprevratne maske in Pod njimi se reži staro nemško sovraštvo do Slovencev. Potuho in podpo io jim' dajejo banatski in slavonski nemški naseljenci; ee teh ne bi bilo; bi bili Nemci na slovenskih tleh sila pohlevni. Razmerje med Srbi in njihovimi nemškimi kolonisiti je zgodovinsko, etnično 5n psihološko docela drugačno nego razmerje med Slovenci in Nemci. Kar je v Baeatu stvar, sporazuma, to utegne J>iti 'flister Ue odobrita n ki njen ja sfkvrEira nad posestvom' Cekonjiča. Parlamentarni krogi so mnenja, da b'o moral pravosodni ministor v tem slučaju izvajali konsekvence. V radikalnih krogih Se izraža želja, naj bi vstopil v* vlado tudi Uzur.oviča sicer še ni sprejel, vendar pa predsednik narodne skupščine, g. Ljuba ta vztraja na ostavki. Tekom’ vee:aj- Jovanovič, ki naj bi prevzel mesto rio-šnjoga dne so se razširile tudi vesti, da t ran j e ga ministra. Med vojvodinskimi namerava odstopiti pravosodni minister radikali je opažati veliko ii e vol jo nad dr. Ninko Perič. On sami je izjavil, da ministrom agrarne reforme, g. Simono-tega picer no misli storiti, vendar pa vičeiri, vendar pa jo ta pri Pašiču iri o-pride v skrajno neprijeten1 položaj, če stalih radikalcih dobro zapisan. u minister agrarne reforms ini vojni mi- Po voSitvah v Angliji. Prvi glasovi o volilnem izidu. — Konservativci oslabljeni. London, 6. decembra. Po dosedanjih p0 rezultatu, ki je bil znaii dne 7. tifi. vesteh sp dobili liberalci (Aauuit— J.lojd ob 2. uri zjutraj, je bilo izvoljenih 107 George) in delavska stranka (Labour konservativcev, 58 liberalcev in 73 čla- party) precejšnjo število glasov tia škodo konservativne stranke. •_ ■ nov delavske stranke. dovolj zmanjšano. Prej bi bilo treba ar* mado in’ mornarico ojačiti nego zmauj* šati. Amerika sicer ne želi nobene nov« vojne, noče pa tudi pokazati, da bi bilal šibka Podmornice in letalni stroji so nujno potrebni za obrambo dežele. Dalje) je treba izpolniti panamski prekop. Ste-« vilo doseljencev bo morala Amerika šel bolj skrčiti in jih sprejemati le toliko, kolikor dopuščajo gospodarske razmere« Zato pa predlaga prezident takojšnjo ra* gistracijo vseh tujcev. .; ZOPET DVANAJSTINE. 1 Beograd, 7. decembra. (Izv".)' KeU finančni minister ne more spraviti proračuna pred novim letom pod streho, b« do 10. trn. predložil narodni skupini za* ko n1 O dvanajstinah za prvo četrtletje) 1024. Razprava V parlamenta bo trajala do 20, feia rvc i prezident, da je proti črtanju, verf-« j,or,FoRA BDEČEGA KttlJtA’. ^ dar pa bi »e dala zadeva urediti poj vzorcu med Zedinjenimi državami in! , f ■ o p ;r a d, 7. decemora. (Izv.) Rdecl Anglijo sklenjenega sporazuma. Ande-j kraljevine SHS je datiral za po* Pakt o društvu narodov odklanja slcjko- riška vlada bo ščitila zahteve, ki jih < ske dovsiice o priliki zainje povodnji prej, priporoča pa ustanovitev »talnega imajo ameriški državljani do Nemčije, ^n-.se’« ->0 000 din’. Razen tega1 ^pošlje1 ^ mednarodnega sodišča, s katerim bi bile Glede notranjepolitičnih zadev je prizadete kraje veoj> mriož:no mnoge države zadovoljne. Colidge mnenja, da je treba najprej po- Glede Rusije je izjavil prezident polnoma ozdraviti finance. Ameriško Colidge, da ameriška vlada ne smatra prebivalstvo ječi že veo let pod težkimi za umestno, da bi Zedinjene države na- davčnimi bremeni, ne da bi se pritoževa-vezale stike z vlado, ki šo danes noče lo ali zoperstavljalo. Zdaj je čas, da mu pripoznati veljavnost mednarodnih ob- to breme olajšamo. Ni pa mogoče zmanj-veznosti. Amerika pa jo voljna pokazati šali števila vojaštva v kopni ifl pomor- enem načelu: njena politika mora biti amerikanska. V drugi vrsti pa seveda pripozna svoje obveznosti in hoče drugim pomagati. — Colidge ne predlaga nobene izpremembe z zunaji politiki. naprami Rusiji yso dobro voljo iri njene- ski vojski, ker je bilo y zadnjib! letih * 0’ 1 ?40— 0.1250. S ptrUa, cbleke in drugih HajriaJ:it»jših’ po* tvebščifl. VJ, BORZAL 'm Zagreb, 7. dec. (Izv'.) Sk!.?p. Pati* tiJ-Hf.0. Curih 15.40—15.50, London Wrfh-&V25, Praga Mi:ar| 3.gR5— 3.845. Newyork' 87.50—88.59, Drna5 ' ) .. . 1 a Ha Meji, kjer so se vršili dolgi Sara d- j tirane iri vampirje, ker Srbi delajo nostni boji in1 kjer se paš narod dotika; skupno z Nemci in’ jim1 dajejo posamezne velikega nemškega naroda, neumestno; drobtine, V ilustracijo tega navaja dvo-iri celo nevarno. Da so naši Nemci eks-j je primerov: vpokojitev generala Mai-ponent tistih teženj, ki so jih čisto od- j stra in zadevo mariborskega gledališča krito izpovedovala nemška bojna dru-: Slovenci smo baje mislili (Cillierca se štva in v Sijih službi je bila avstrijska j upira ria neko izjavo g. Žebota), da so vlada, to je dejstvo. In1 drugo dejstvo je, J Srbi vpokojili g. generala M na pritisk da je avstrijska vlada — takrat Nbi. so- j nemškega kluba, ker on »ehemals deu-cialistična! — hotela na pariški konfe- tscho Stadt Maribor fur das Konigreich renči rešiti zase ono slovensko ozemlje, > SHS durch einem! Handstreioh gewann«. rta katerem] so Nemci že prilično utrdili svoje pozicijo in kjer so imeli janičarske legije. To je historično dejstvo, ini kadar se govori o nemški politiki v Jugoslaviji, ga je treba podčrtati. Ne smemo pa pozabiti, da je nemški radikalizem zgolj odsev naših slabosti. Nemci so danes politično obsojeni k najnižjemu oportunizmu in1 vsa njihova taktika obstoji v tem, da na račun naših domačih prepirov izvlečejo kar največ haska. Zlorado opazujejo naše ustavne boje in jugoslovansko neslogo ter kakor znani intrigant v Schillerjevi »Kovar-stvu in ljubezni«, intrigirajo povsod, kjer jih hočejo poslušati. Oni so dobri S Pašičem iri Radičem; Pašiča podpirajo, ker ga potrebujejo, a Radič jim tega ne zameri, ker ve, da bi v danem slučaju šo z večjo vnemo podpirali njega. Zadnja »Cillier ZeJtung« je prinesla uvodnik »Slowenenfureht vor deml navaja vse takratne okolnosti, ki so; sivm odpor m se bodo pokoravali nem* uphvale na neuspeh zapoeete akcije, xi j ski industrijami. la trenutek je sedaj jo je zasnoval dr. Žerjav v najboljši vo- nastopil in vprašanje Poruhrja se unii-lji in nadi, da pomore stradajočemu na-! ka v ozadje. Sporazum v reparacijski rodu. — Tako je sam odličen pristaš SLS komisiji je prvi korak k skupni zavez* dar pa si dovoljujemo vprašati zagrebško separatistične liste: Odkod je prišel sv. Nikola, od vzhoda ali od zapada? Močno se nam zdi, da ga od zapada ne bo in da Nikola od vzhoda prinaša leto za lotom! trše orehe... M. P*: Pisatelj Jože Kostanjevec. [Prijateljska beseda k 60-letnici življenja 40-letnici pisateljevanja njegovega. Sv »Vi vos voco.« r. Ir Odkod je prišel naš Jože? Iz Vipavske doline! Tam' se je tudi rodil Žiga Herberstein, kd je izdal koncem 15. Stoletja svoje znamenito delo o Rusiji iCMoskovitiji) in ž njim takorekoč odkril to daljno vzhodno deželo zapadni Evropi. In pri Sv. Križu v Vipavski idolini je koncem 17. Stoletja deloval v Ondotnem kapucinskem samostanu in (snoval svoje izvirne pridige oče Janez J3vetoik riški, O Vipavski dolini smo slišali v mla-Icfih letih v šoli, da je »vrt Kranjske«. Ko Bern’ pozneje iz ljube moje Idrije, kamor Bo me poslali L 1901 ta ondotno realko, SSekaj kratov poletel proti Vipavi in to [blagoslovljeno deželico opazoval s Cola lati jo občudoval doli z Angelske gore, ee*n spoznal, da je ta kraj res vedno peleU pomladanski vrt. In' ugajali so tai tamkajšnji prebivalci: narodno daleč Mj zavedni nego mi okorni Gorenjci, pa pridni, živahni, prebrisani in včasih zafrkljivi, Vidi ge tem ljudem, da se v bližini pne jasno nebo italijansko, da jiedalcč odtod pj-jugka ob sloMesgko ob-. Ali berete »Delavske novice«, organ Lenjinove slovenske garde? Naše bolj-ševike je namreč raztogotilo, ker je švicarsko sodišče oprostilo Conradija, ki je ubil boljševiškega delegata Vorovske-ga. Conradi je prepričal sodnike, da pod strašnimi vtisi ruske revolucije, po vseh grozodejstvih »čeke«, ni mogel drugače postopati in da zahteva od vseh sodnikov sveta, od vseh braniteljev pravice, naj kaznujejo boljševiške morilce. Komunisti se zdaj zgražajo nad buržoasko ju-stico, češ, da je pristranska. Prosim vas, to pišejo in govore ljudje, ki so iz pravosodja napravili strankarski program, ki načelno odrekajo drugim' razredom državno zaščito in sodno enakopravnost! Ampak najlepše še pride: Pravicoljubni boljševiki go zdaj sklenili, da bodo obglavili dva ruska socialna revolucionarja, ki izza znanega procesa tičita v moskovskih zaporih. S tem, da pošljejo na drugi svet mesto Conradija in1 Polonina dVa ruska socialista, bodo dokazali, da je boljševiška justica pravičnejša nego buržoaska! Za tako logiko in za takšno pravičnost se moreta pri nas navduševati — oprostite — edinole gg. dr. Lemež in Fabjančič, ki paseta komunistično čredo v Sloveniji. Politične vesti. * Finančni odbor narodne skupščino je v seji 6. tm. sprejel proračun ministrstva pravde in pričel razpravo o proračunu ministrstva za agrarno reformo. * Radi prehrano pasivnih krajev je nedavno »Slovenec« ljuto napadel ministra na razp. dr. Žerjava. Pa vsaka laž se slej ali prej sama kaznuje. Tako tudi ta klerikalna kleveta. V včerajšnji številki »Slovenca« piše odličen! pristaš SLS, tedanji pomočnik ministra socijal- režje val Jadranskega morja, da je tako blizu domovina nesrečne Lepe Vide ob tistem morju, ki je in ostane predmet hrepenenja slovenske duše. Naš Jože Kostanjevec je pristen' sin svoje Vipavske doline. Kaj je paš Jože, oziroma kaj je bil po svojem' stanu? Ljudsko-šolski učitelj. Učil je najpreje blizu Vipave, na Colu, potem se je preselil na Prem doli na Kras (Prem — rojstni kraj odličnega našega pesnika Dragotina Kette-j a), odtam jo šel za nadučitelja v zavedno Šmartno pri Litiji. A kmalu so ga nastavili kot dobrega in zmožnega vzgojitelja na deški vadnici v Ljubljani. Učil je in se trudil v šoli. A kjerkoli je hodil in bival, povsod je z bistrim očesom in živahnim zanimanjem opazoval življenje okrog sobe, vidci dobre in slabe, plemenite in ničvredne ljudi, pa je prijel za pero in pisal in pisal, tako da je naraslo število njegovih pisateljskih let na štirideset. Kdo ga je vpeljal v knjigo slovensko? France Levec, oni velezmožni, nadarjeni urednik »Ljubljanskega Zvona«, ki je zbral pri svojem listu vse može, ki so tedaj (1881—1890) kaj pomenili v naši književnosti, bodisi da so se šele poskušali uveljaviti kot pisatelji, bodisi da so že zoreli in’ dozoreli in nastopali pred jav-fiogtjp z dovršejjimi deli, Kakor gesnikj, klevetnike postavil na laž in razkrinkal njih ogabno demagogijo! * Rezultat jugoslovoiisko-bolgarskih pogajanj. Te dni je bila podpisana pogodba, sklenjena med našo in bolgarsko delegacijo na podlagi pogajanj, ki so se vršila minuli mesec v Sofiji. Pogodba vsebuje sledeče najvažnejše točke: Bolgarija se obveže plačati odškodnino za med vojno v Srbiji izvršene rekvizicije v znesku 300 milijonov levov, plačljivih po sklenjenem sporazumu v 4-letnih o-brokih, polovico v gotovini, ostanek pa v živilih in premogu. Kraljevina SHS se obveže, da ukine sekvestre nad imetjem bolgarskih državljanov in ga izroči lastnikom odnosno njih pooblaščencem, Emigrantom se omogoči povratek v domovino, pod pogojem, da se obvežejo, da postanejo lojalni državljani in spoštujejo državne zakone. Do rešitve državljanstva onih, ki so emigrirali v Bolgarijo po bukareškem miru leta 1913, smatra kraljevina SHS te ljudi za svoje državljane, dočim je smatrati one, ki so emigrirali pred bukareštanskim mirom, za bolgarske podanike. Nadalje so določene nekatere olajšave v medsebojnem carinskem prometu ter nekatere podrobnosti glede bolgarskim podanikom kot tihotapsko blago zaplenjenih vrednosti. Podpis pogodbo je izzval v vsem bolgarskem časopisju veliko odobravanje. * Javoriria češkoslovaška. Mednarodno razsodišče v Haagu je razsodilo, da jo veljaven sklep poslaniške konference od 28. julija 1920, ki je prisodil Javorino Češkoslovaški. * Francosko posojilo Jugoslaviji. Finančni odbor francoskega senata je sprejel predlog o posojilu 300 milijonov frankov Jugoslaviji. * Volilna reforma v Franciji. Francoska poslanska zbornica je sprejela 6. tm. reformo volilnega zakopa z 408 proti 127 glasovom1. Aškerc, Gestrin, Funtek, kakor pisatelji Kersnik, Bohinjec in pozneje Cankar, tako je hodil tudi Kostanjevec k Levcu v književno šolo in to z velikim pridom. Kaj je doslej napisal? V »Ljubljanskem Zvonu« je najpreje objavljal skgomne, a zanimive črtice, poskusil se nato v daljši povesti (Kotanjska elita.), oglasil se pri Slovenski Matici s krajšimi in daljšimi pripovednimi spisi, napisal za Mohorjevo družbo med drugimi prav dobro povest »Življenja trnjeva pot«; lansko leto je izdal roman »Krivec«. Kaj še namerava?’ Letos je začel izdajati svojo Zbrane spise, katerim želimo mnogo odjemalcev in bralcev. V prijateljskem pomenku mi je povedal, da hoče začeti sestavljati Spomine iz svojega življenja. V teh Spominih bi prišli na vrsto razni naši književniki, s katerimi je Kostanjevec osebno in pismeno občeval. Na Erjavca se spominja iz svojih šolskih let v Gorici, s Prešernom je pogosto zašel v Trnovo pri Ilirski Bistrici, kjer ga je prijateljski sprejel ondotni dekan Ivan Vesel (Vesnin’, doma iz Mengša kakor Janez Trdina, naš veliki klasik), ki je mojstrski prevedel Davidove Psalme (prevajal jih je in prevod pilil 9 let) in zbral gradivo za Rusko antologijo (večino 'najlepših ruskih pesmi jo sam prpvedcl), ki jo je po niški akciji za obnovo Evrope, kateri se bo brez dvoma pridružila tudi Amen* ta. * Volilni boj na Angleškem. Liberalni listi prinašajo senzacijonelne vesti o tajnem sporazumu med konzervativci ih delavsko stranko, ki je v prvi vrsti naperjen proti liberalcem. V nad 200 o* krožjih jo postavila delavska stranka svojega kandidata samo radi tega, da onemogoči zmago liberalnih kandidatov. Tudi v ostalem je opažati posledice tega sporazuma, Govorniki fconzervativceV jako previdno nastopajo in' nikjer odkrito ne govore pdoti delavski strank'* Volilni boj bo tekom današnjega in Ju’ trišnjega dne dosegel svoj vrhunec. Volitve se vrše v nedeljo, dne 9. decembra* Izid volitev z napetostjo pričakujejo 1,0 samo na Angleškem, ampak v vsej o«ta' li Evropi in Ameriki. Zakaj tudi v nanji politiki je to važen dogodek, zak®^ od Anglije danes zavisi, kako se boa® razvijale mednarodne razmere v EvroP1; Potek volitev v najmočnejši evropsk* državi ni malega pomena za ostale države, ki morajo po logiki gospodarskega in' mednarodnega življenja iskati h Angliji zvez iq pomoči. Volilni boj med konzervativno, liberalno in delavsko stranko jo zelo ljut, vendar pa je težko napovedati končen uspeh. Pričakovat' je ojačenja delavske stranke. Po volitvah se k stvari povrnemo. , Sodelovanje Amerike v evropskih zadevah? Lotf don, 6. decembra. (Izv.) BoV^ jev urad doznava, da vlada v tukaj^h’11 krogih upanje, da bo tudi Amerik® ki slala svoje zastopnike v komisijo, naj preišče nemške finance in ug°^ nemško plačilno možnost. Kar se ti^j Anglije, je njena udeležba odvisna 0 odloka reparaoijske komisije v Pari®®’ njegovi smrti dopolnil, dovršil in’ Anton Aškerc. Pri Veselu je KostanJ6^ vec spoznal Gregorčiča, Aškerca, Vrh°^ nika in še mnogo drugih naših knjižeV nih delavcev. , . . Kako je pisal? Nečem’ in tudi niso poklican, da bi kritikoval. Pri st a viri lahko, da Kostanjevcu prijetno teče b® seda, saj je rojen1 pod trto, da jezik. Najbolje se mu posrečijo kmets značaji. Tudi črtico spretno mojstruj * Prihaja mi tu v spomin nežno m m ehko pisana njegova črtica »Kaj je prineS0* Božidarčku Miklavž« (otrok neveri _ zboli, prav ha večer pred sv. Mik-® ^ žom je nevarnost prestana, deček Je bil za Miklavževo darilo — ljubo je). Prav je, da je Brinar vzel to črti ^ v svoja berila za meščanske šole. Iri takega bi človek še večkrat rad Lir^ izpod Jožetovega peresa, M naj m11 dolgo, dolgo ne zarjavi. In’ tako bodi! Po večletnem učiteljevanju je stop',, Jože v pokoj in' se posvetil samo kuJ’?^ Med vojno je romal v Celovec, odtod Kamnik, odtam v Dalmacijo. V nem Mariboru se jo sedaj ustavil P® dolgem, mučnem romanju, na katere je pa mnogo videl, slišal, a še več 8 sil. Mislim, da nam bo s tega romanj še kaj zanimivega povedal. Že. Mko ‘ kamol «-jq—. *T 'A! B O EV? — »Straže«. G. načelnik Pivec pa Je bil mnenja, da bi zadeve za enkrat ne mešali več, češ, da bo pozneje podpisal, če Se ne bo miru. Poslano izjavo pa si je nied tem prepisal »Stražin« informator in jo poslal v Maribor. Kako je prišel do nje, lahko pojasni častiti g. župnik. Ko pa me je pondeljkova »Straža« nato zopet dolžila falzificiranja izjave, sem to v družbi tovariša Rainerja sporočil načelniku Piveou, ki mi je potem takoj z lastnoročnim podpisom potrdil, da je prišla izjava o napadu »Straže« pod njegovim imenom v »Tabor« z njegovo vednostjo in dovoljenjem. (Op. ured.: »Stražinemu« dopisniku je tozadevno potrdilo g. Piveca v našem uredništvu na razpolago.) Tako torej izgleda moja falzifikacija, ki pač jasno kaže, kakšnih hudobij je zmožen klerikalec, kadar se hoče znesti nad nasprotnikom. \ so izmišljeno, zavito in zakrivljeno. Jaz bi sicer lahko župniku Šebatu vse drugače odgovoril, n. pr. kako pojmuje on agrarno reformo, ali o prijateljstvu do duhovnih sosedov iz Sp. Polskave in Pragerskega, o izpolnjevanju njegovih šolskih dolžnosti, o izvrševanju fijakarije, o menjalni pogodbi župnika Vidmajerja, o priljubljenosti med ljudstvom (Mlaker pod lipo), o popravilih studenca itd. itd., ampak za danes dovolj, če ne bo konec lažem, se bom kljub svojim 68. letom znal braniti, čeprav si želim miru. — Josip Sabati, nadučitelj. Dnevna kronika. — Posct ministrov v Posavju. Danes 7. tm'. sta v Posavju ministra Trifunovič in Vujičič, da si ogledata škodo po poplavi in proučita korake, ki so potrebni za pomoč prebivalstvu in popravo krajev. Upamo, da ne bo pri stvari zopet igralo uloge partizanstvo. — Revizija razvrstitve uradništva je v glavnem dokončana. Pred definitivno razvrstitvijo se izvede temeljita in korenita redukcija nradništva. Na zahtevo slovenskega in hrvatskega uradništva, ki je bilo z vladno uredbo nižje grupirano, se ta krivica popravi in izvede grupacija po kvalifikaciji. Vpokojencem se zvišajo prejemki za 100 odstotkov, slovenskim irf 'hrvatskim vpokojencem pa se prevedejo njih kronske pokojnine y dinarske in izenačijo s tem. — Iz Orjune. Zadeva glede izključe-nja g. Reharja iz Orjune še, kakor so nam naknadno poroča, ni definitivna. Centralni odbor Orjune v Splitu je storil sklep, da oblastni odbor v Ljubljani po statutu ni postopal pravilno, ker bi za izključenje moral imeti predhodno potrditev centralnega odbora, kar pa se ni zgodilo. Zato centralni odbor o rac-ritu stvari še ni sklepal. — Na ustanovnem občnem zboru Akademske podružnice Jugoslovcnske Matice izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: predsednik Baš Franjo, fil.; pod- predsednik Vrtovac Franc, fiL; tajnik I. Kirchner Nikola, techn.; tajnik II. Hartman Lojze, iur.; blagajnik Dulčič Mate, techn.; knjižničar Karadžole Jos., te:h; arhivar Petrovič Marko, iur.; odbornik Jurkovič Ljubo, arhit. — Kongres »Orjune« se je vršil v nedeljo, dne 2. in v pondeljek, dne 3. dec. v Splitu. Kongres jo otvoril predsednik direktorija dr. Mirko Korolija, ki je očrtal v obširnem govoru položaj organizacije. Na to so bile izvoljene posamezne sekcije, ki so imele popoldne svoje seje. Drugi dan je bil po odobritvi poročil tajnika in blagajnika izvoljen nov odbor, kateremu načeluje g. dr. Ljubo Levutič. Zvečer je splitska organizacija priredila delegatom svečan banket. Nj. Vel. kralju, vojvodu StepantJviču, Narodni obrani in Četniškemu udruženju so bile odposlanci pozdravne brzojavke. — V strojarsko in električarsko šolo vojne mornarice v Djenovič (Boka Kotorska) bo po sklepu ministra vojake in mornarice od 16. okt. tl. sprejetih tekom januarja 1924 kot gojenci 75 mladeničev, ki bodo uvrščeni v dva sporedna razreda, strojarski in električarski; šola traja 12 mesecev. Uvrščenje v eden ali drugi razred se bo uredilo po prijavah kandidatov. Natečaji so razposlani vsem vojaškim' oblastem, županstvom večjih mest in so na vpogled tudi v našem uredništvu. — Kar Vi potrebujete, to jo Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 201, Hrvatska. 27">6 — Tatvine živine se v zadnjem času sumljivo množijo. Nedavno smo poročali, da je bil nekemu kmetu ukraden prašič. Iz Ormoža pa nam poročajo, da je bila v noči na 1. decembra ukradena posestniku Francu Štamparju v Frankovci h 2 111 polletna telica, vredna 3500 Din. V isti noči je bil posestniku Martinu Pongracu na planini pri Tinjah u-kraden 5-letni vol, bele barve, srednje velik, podoben biku, težek približno 500 kg, vreden 7500 D. Pred nakupom se svari. Vsakdo, ki bi kaj vedel o tej živini, se naproša, da sporoči to pajbUžji orožniški postaji. — Vlom v Sp. Ložnici. Pred par dne- vi je bil pri posestniku Janezu Zafošniku v Spodnji Ložnici izvršen vlom. Storilci so vlomili v zaklenjeno hišo ter odnesli dve dvocevni lovski puški. Pred nakupom se svari! — Volkovi so se pojavili v velikem: številu na hereegovinsko - dalmatinski meji. Razmnožili so se že tako, da jih kmetje love v železne zanjke. — Zlato Wranglove armade. Te dni je posebna komisija pod vodstvom načelnika Radojeviča prepeljala iz Kotora zlato in srebro, ki so ga tam deponirali ruski begunci iz Wranglove armade. Ruski begunci so deponirali to zlato v blagajni Wranglove armade že v Carigradu Falzificirana izjava in gornjepolskavski župnik. Ko je pred nedavnim časom' »Straža« fcačela s svojimi zlobnimi in lažnjivimi dopisi iz Zg. Polskave napadati tudi ta-mošnjega 68-letnega nadučitelja Josipa Sabatija, smo namenoma reagirali le z golo konstatacijo, da so napadi gola izmišljotina, Častiti dopisnik, ki mora biti skrajno pokvarjen, hudoben človek, pa je potem svoje nesramnosti še povečal in lagal naprej, da so bila od nadučitelja podrta drevesa še zdrava, mlada in rodovitna, čeprav; je sto in sto Pol-tekavčanov dan na dan videlo, da podrta drevesa vsled hiranja vsa leta niso nič rodila, rodeča dravesa pa seve šo stoje. Mislili smo, da bo dopisniku-duhovniki* zadostovala vsaj objavljena izjava kraj-!nega šolskega sveta, ki je dopisnika po-Btavil odločno na laž. Toda sedaj je zakrknjeni dopisun šele pokazal svojo pravo jezuitsko natuTO in jo enostavno pisal »Straži«, da krajni šolski svet 18. decembra ni sklenil nobene izjave in da sploh ni imel seje. G. nadučitelj Sabati Mam poroča o zadevni seji in' izjavi sledeča dejstva: Seja krajnega šolskega svata Zg. Polskava, na kateri bi se imelo sklepati zlasti o sprejemu šolskega sluge, je bila sklicana za nedeljo U. novembra. Ker pa ni bilo za mesto sluge takrat še nobene ponudbe, je načelnik preložil sejo iia prihodnjo nedeljo dne 18. ,lovembra, kar so vzeli navzoči odborniki na znanje. Dne 18. ^novembra so res vsi odborniki tudi prišli k seji, ki se je vršila v šoli po taaši in se je na tej seji tudi sprejel no- vi šolski sluga, kateremu se je celo povišala plača. Nadalje je bila Ha tej seji urejena zadeva izpraznjevanja šolske greznice iai so se ogledale vse pomanjkli-vosti pri šoli. Navzoč je bil tudi župnik 'Anton Sebat, kateri je pri tej soji zahteval, da mn mora šola vrniti med vojno posojeni zvonec. Po ogledu, sole, med katerim' je župnik brez slovesa zginil (to je oni »člart« šolskega sveta, ki ga omenja predzadnji dopis »Straže« in s tem izdaja pravega dopisnika, čeprav de prej trdila, da župnilk ni v nobeni zvezi z lažnjivimi dopisi), se je seja na-taadaljevala. Pri slučajnostih bo potem navzoči člani šolskega sveta gg. kovač Leopold Schlosser ter posestniki Andrej Trglavčnik, Ignac Petrovič, Peter Novak, Janez Kobait in’ Franc Pivec soglasno obsodili »Stražino« gonjo proti Imeni in me pooblastili, da objavim s podpisom načelnika Piveca Franca znano »Izjavo«. Ko pa je potem »Stražin« informator objavil gorostasno laž, da Soje sploh ni bilo, mi je stanovski tovariš R. svetoval, naj pošljem načelniku Pivecu v podpis novo izjavo, s katero bo potrdil sklep seje z dne 18. novembra o obsodbi M. P.... t: i Pod krajec: Spomini na pisatelja dr. Ivana Tavčarja. 1. Pisatelj Ivari Tavčar, pa naše šol-feke čitanke; proslava Tavčarjeva ob smrti njegovi na realki v Mariboru. Urit enim' fulgore si^o, qui praegravat artesi infra se posi-tas, extinctus amabitur idem. Horac. Žari namreč s svojo lučjo, ki obvlada umetnost popolnoma, po smrti ga bodo ljubili. Polagoma in s težavo so si pridobivali naši novejši pisatelji in pesniki vstopnico za vhod v naše šolske čitanke. Pokojni Sket mi je nekoč — vozila srva se * njegovim čolnom po bajnem Vrbskem jezeru — s posebnim veseljem .pripovedoval, da prinese nova izdaja njegove Slovstvene čitanke tudi nekaj izpod Kersnikovega, Tavčarjevega in celo Župančičevega peresa. In kaj je sprejel Sket Tavčarjevega v novo izdajo. — Čuj-*e! »Nauk o zemljiški knjigi« (odlomek Tavčarjevega Slov. Pravnika, izdala ■Mohorjeva Družba). Iz tega članka naj dijak spozna pripovednika Tavčarja! -Kdor je to zagrešil — pa Sket to ni bil — ie zaslužil, da, bj ga feiji s Avstriji odlikovali z naslovom »šolski svetnik« (če že mož ni imel tega odlikovanja) ali pa ga poslali za dvornega svetnika v slovito dunajsko C. kr. zalogo šolskih knjig. To preziranje naših mlajših književnikov pametnih učiteljev ni motilo irt posebno razburjalo. Sirili smo skrivaj ob vsaki priliki med mladino nov dah, ki je zavel na polju naše najmlajše literature. Seveda smo imeli pri tem »ro-varskem« delovanjiu večkrat smolo! Naj povem le dva slučaja iz svoje službe. Dne 3. dec. 1905., (Prešernov rojstni dan), ki je padel tisto loto na nedeljo, sem peljal petošolce iz Kranja opoldne z vlakom v Vrbo na pesnikov dom; v Vrbano- vi gostilni v Zabreznici eo dijaki malo prigriznili, in ob 7. uri zvečer smo se že vrnil v Kranj. Za ta književni izlet sem dobil ustmen ukor pred učiteljsko konferenco. Dve leti pozneje me ovadi vsega spoštovanja vredni tovariš - profesor (pozneje je postal jugoslovanski srednješolski ravnatelj), da nosijo moji sed-mošolci sokolske znake k slovenski uri in da tako izzivajo svoje mirne in dobre sošolce — klerikalce. Klicali so me na odgovor v ravnateljevo pisarno. Odkrito sem povedal, da jaz nisem opazil nika-kih znakov pri dijakih med svojo uro; pozneje so dognali, da je pač imel eden mojih Rodmcšolcev sokolski znak, a no-gil ga ie pod jopičem skritega, kar je opazil dobri klerikalni tovariš in takoj padel v ovaduško omedlevico, češ da je vera z državo vred v silni nevarnosti zaradi tega ubogega značiča pod sošol-čevim jopičem. Vračam se k Tavčarju! Čudno se mi zdi, da sc ga je, kolikor jaz vem, med novejšimi našimi ses.tavljalci čitank spomnil edini Jože Wester in objavil v Čitanki za II. razred sred. šol pod naslovom »Moja mlada leta« tisti odlomek iz nesmrtne njegove novele »Cvetje v jeseni«, kjer Tavčar čudovito nežno slika o-troško dobo v Ijiubi vasi domači. In vendar je med Tavčarjevimi spisi mnogo takih, ki bi imeli kar v celoti mesta v naših čitankah. (Njegove Slike iz loškega pogorja itd.) Tudi bi mogli iz njegovih spisov nabrati lepo vrsto krasnih citatov. Naši vrli čitankarji gotovo popravijo prejšnjo zamudo in upoštevajo našega Tavčarja tako, kakor zasluži ta odlični pripovednik. Potem bo šele odpravljen smešen vtisek, ki ga imamo, ko čitamo pri Šketu za zgled Tavčarjeve pisave sicer koristno, a za slovstveno čitanko popolnoma ncprikladno poglavje o zemljiški 'knjigi. To jo zakrivil avstrijski šolnik, (ne Sket, ampak dunajski pregledovalec slovenskih čitank)! In temu in takemu možu bi se prav nič ne čudili, ako bi bil kot_ Tavčarjevo delo spravil v čitanko morebiti kak Tavčar-jjejj odvetniški račun. češ. to ie koristno* SlSaST^T ? in Galipolu, odkoder 'so pozneje prenesli! zaklad v Kotor. Vlada- namerava to zla* to odkupiti. Del zaklada je bil izročen] Jugoslovenski banki, večji del zunanjemu ministrstvu, in nekaj Narodni banki, — Skesana nevesta. V nekaterih juž-nih krajih je še danes običaj, da ženini svojo nevesto ukrade. Taka dogodbica je končala pred par dnevi pred sarajevskimi sodiščem. V noči dne 22. januarja so prišli k vdovi Simane Removid bratje Da* nilo, Miloš in G juro Forčam, ki so Nameravali ugrabiti njeno lepo hčerko Maro za Miloša. Mara je bila s tem zadovoljna in odšla ž njimi na Miloševi dom, kjer so se tri dni gostili. Četrti dan! bi bili morali k cerkveni poroki. Sedaj pa se je nevesta skesala. Siromašna koča ženina ji ni ugajala in tik pred poroko je skrivaje pobegnila nazaj k materi. Ropanje deklic pa je po zakonu-prepovedano in Miloš je moral pred sodišče. Izkazalo pa se je, da sta se med tern že oba potolažila, Miloš se je oženil z drugo, lepa Mara pa je pripeljala pred sodnika drugega ženina. Tega sporazuma tudi sodišče ni hotelo motiti id je obtoženca oprostilo. — Maksim Gorkij obolel na pljučih. Slavni ruski pisatelj Maksimi Gorkij, ki se mudi sedaj v Pragi, je nevarno obolel na pljučih. Po nasvetu zdravnikovi bo v kratkem odpotoval na jug, da tani nadaljuje zdravljenje. Posetiti namerava svoje predvojno letovišče otok Capri. Italijanska vlada je baje že izdala pod* rejenim oblastem nalog, da izdajo Gor-kiju potrebne listine in dovoljenje za bivanje v Italiji. — Iznajditeljica radija, gospa Curie, je te dni slavila 25-letnico, odkar se ji ja skupno z njonim možem po večletneml raziskovanju posrečilo iznajti to danee tako dragoceno materijo. Ob tej priliki je francoska vlada priziiala iznajditeljici letno pokojnino w iznosu 40 tisoS frankov. — Ne zna H samomorilec. Pred pa* dnevi je prišel v Trst odličen tujec z vzhoda. Nastanil se je v hotelu Vaneli. Na prijavnici se je izdal za Kentopuli Tekina, rodom iz Carigrada, star 40 let« V hotelu je bival par dni, ter ostajal večinoma v svoji sobi. Le parkrat je- odšel za kratek čas v mesto. Ko je v sredo zjutraj prišel hotelski sluga kakor obi-t čajno v njegovo sobo, ga je našel na po-stolji mrtvega, s prestreljeno glavo. V] roki je še krčevito držal mali browning. Pri njem niso našli nikakih listin in' le malo denarja. Soditi po njegovi prtljagi, je pripadal odlični družbi. Vzrok samomora n; znan! — Uvedba meterske mere v Rusiji. Sovjetski listi poročajo, da je svet ljud-i skih komisarjev sklenil, uvesti y vsehl sovjetskih republikah metersfko mero. Od 1. januarja 1924 se bo v vseh sovjetskih uradih računalo gamo po mete?* skem sistemu. iz tega ekspenzarja naj se ljuba mladina uči poštenega računovodstva! | Ko smo letos koncem januarja zve* deli v Mariboru žalostno novieo, da je bleda smrt končala z neizprosno svojo silo življenje in delovanje našega velikega {Tavčarja, smo se ga skromno spomnili v šoli. V prvem razredu smo zlasti! govorili o Tavčarju kot človeku, ki jg imel doma v Ljubljani pravo Dijaško kuhinjo. Tam je dnevno obdaroval po deset in več študentov. Marsikoga teh je rešil Tavčar pomanjkanja in mu splohi omogočil študiranje. Spomnili smo se, kako po očetovsko je med vojno skrbel za prehrano Ljubljanskih meščanov vseli stanov in vseh strank. In eden prvošolček je iz »Slov. Naroda« izrezal Tavčarjevo sliko in ž njo okrasil pri tisti uri! desko. V četrti šoli smo se poglobili M Tavčarjevi prelepi črtici iz njegove po* Ijanske domačije (»Posavčeva črešnja«, »Šarovčova sliva«), v petem razredu smo brali črtice »Moj sin«, »Holekova Ne-žika« in »Pomlad«; ta čudovito nežna, a skoro pozabljena črtica jo izšla I. 1900 v knjigi »Spomcn - Cvieče«, ki so jo obl petdesetletnici škofovanja poklonili hrvaški in slovenski pisatelji in umetniki (slikarji, kiparji) nesmrtnemu djakov. skemu vladiku Jožefu Jurju Strossrma* yerju. S šestošoici smo uživaii vso lepoto prelepe novele iz zgodovine Dubrov« iiik* - »Antonijo Gledjevič«; ta aov.eia ja r*T A B O Ei ncraiMMi TRT ari b’brr'Rne''8. 'decembra' 1023 Ati naj se nadaljuje s prirejanjem razstav v Mariboru ali ne? I f(Iz obrtniškiK drogovi Smo Sprejeli {sledeči dopisi, ki ga objavljamo, dasi Se ne Jgtrinjainn z vsemi izvajanji pisca. Ured.) Vprašanje prirejanja razstav1 v Mariboru dela interesiraBim; faktorjem V ^fariboru že dve leti velike preglavice. (Na eni strani se povdarja potreba takih razstav za mariborsko oblast, drugi pa ise zavzemajo za koncentracijo gospodar-•jskih sil na ljubljanskem: velesejmu, ki [naj bi bil reprezentant slovensko industrije, trgovine in obrti. Priznati moram, Ida imajo tako eni, kakor drugi prav. (Drugi v toliko, ker se zistočasno prireditvijo velesejma v Ljubljani ib razstave v Mariboru cepijo gospodarske sile in zmanjšujejo zanimanje kupcev in obiskovalcev, kar je v škodo obema, in jpostajata tako obe prireditvi za gospod, (kroge brezpomembni ter nimata ugleda in uspeha, kakoršnega bi bilo obema želeti in ki jima po pravici gre. (Nastane pa vprašanje, ali se mora fvtršiti velesejem res vsako leto samo v. Ljubljani 1 Z mnogih strani se povdarja, (da je za to Ljubljana najpripravnejša, ker leži nekako v sredini Slovenije in ima najboljšo železniške zveze. To trditev moram na vsak našiti zavrniti ter pritrditi oni skupini, ki zagovarja stališče, naj se nadaljuje s prirejanjem raz-Jstav v Mariboru. Zakaj? Predvsem zato, Iker je Ljubljana mnogokrat Maribor joči vidno zanemarjala in se za razvoj te Staše obmejne postojanke vse premalo , Sbrigala. Ravno radi tega je Maribor popolnoma upravičen, da dela, da se giblje in si pomaga, kakor pač more in zna. Če pogledamo, koliko »e je od preobrata isem storilo za Ljubljano v primeri z Mariborom, potem nam pač gospodje iz Ljubljane ne smejo zameriti, ako postajamo ljubosumni. Ako torej odobravamo jvsako večjo prireditev na gospodarskem polju v Mariboru, raditega še ne zaslutimo naziva pretiranih »lokalpatrijotov«. (Gospodarski razvoj je pegoj našega obstanka, zlasti obstanka našega nacioflal-, {peg obrtništva. Že iz tega vidika mora-(mo pozdraviti vsako tako misel in biti i (hvaležni dosedanjim1 prirediteljem raz-fctav. To razmerje nied Ljubljano in Mariborom So bo nedvomno z ustanovitvijo Bamositojne mariborske oblasti, ki jo pričakujemo v doglednem času, precej Ispremenilo in bo potem Maribor itak kolikor toliko navezan na svoje lastne prireditve. Če pomislirffo uspelie dosedanjih' raz- i etav, ki so se razvile od skromnih zadetkov do letošnje veličastno uspele razstave, je to iiov dokaz, ki govori za to, (da se take razstavo nadaljujejo. Pisanje nekaterih listov, da so razstave končale % 'neuspehom, izvira iz neinformiranosti. {Vse razstave so doživele nepričakovan taoralni uspeh. Da gmoten uspeh ni dosegel pričakovanja, pa je mnogo kriva travno Ljubljana, od koder je od poklicane oblasti prišla izjava, da ne bo podpirala mariborskih razstav, ki imajo isti enačaj kakor ljubljanski velesejem' in' se ?wrše v! istem času. Ta izjava poklicane oblasti, ko je nalogfll bi bila podpirati in pospeševati razvoj obrti, trgovine in' industrije ne glede na pokrajino in čas, je dovolj značilna za milje, ki vlada oziroma je vladal v Ljubljani. Ali nanf naši ljubljanski kolegi potem še lahko zamerijo, čo stremimo po osamosvojitvi? Iz stališča obrtnikov, ki so Se v pretežni večini udeležili mariborskih razstav, Moram torej v vSukera oziru zagovarjati še tfadaljno prirejanje razstav. Še te dni so mnogi dobili naročila za večja dela od ljudi, ki so Spoznali njih izdelke ravno na zadnji razstavi. Če upoštevamo koristi, ki jih prinašajo take prireditve mestu, ki je edino pokaza- lo umevanje in podporo za take prireditve, nadalje uspešno snovanje vezi med konzumenti in' producenti, potem pač naši lastni interesi govore za to, da se s temi prireditvami nadaljuje. Iz tega vidika pozdravljam misel priprave za prihodnjo veliko razstavo, ki naj se vrši že leta 1924. rr. 1 ■'ttii.: Obrtnik. /eden prvih objavljenih spisov Tavčar j e- (vih, a že v tej se kažejo vse one vrline, (ki jih' opazujemo pri Tavčarju od rnla-Jdosti pa tja do starosti; Tavčar je pisatelj, ki se md zanimiva pripoved snuje lin stopnjuje kar sama ob sebi iii ki zna to pripoved podajati v blestečem' jeziku ■dn! s pristnim pesniškim zanosom. Res, 'Tavčar je tudi v svojih povestih govornik, ki prime z vso šilo bralca in1 ga ima S (popolnoma v rokah, dokler ne prebere '{spisa do konca, in! deluje v njem še naprej, Saj jo vtisek, ki ga puščajo za sabo v srcu bralčevem njegova dela, trajen in silen. Razsutega so se učenci po vseh offie-thjdnifa razredih z veseljem na pamet naučili tistih krasnih treh mest, kjer pisatelj zavida srečnega našega kmeta, kjer | proslavlja slovensko ženo id kjer govori j lo lepoti domače zemlje in o močj in sili ; domovinske ljubezni. Tako smo se ha fffarrborski realki Spominjali Tavčarja ob. njegovehl Odho-idu e svota, yf/einl ov nove žetve Dopisi. Iz Ruš. Če Imaš maslo na glavi, ne Kodi na eolnce, je stara preizkušena prislovica, katere pa ne pozna tukajšnji g. kaplan. Že ko je prišel v naš kraj iii obiskal prvič tukajšnje kmečke hiše, Skomizali so ljudje z rameni, pobožne ženice so majale z glavami, mladina pa se je smejala. — Kaj takega še ni bi- lo pri ruški fari, da bi duhovni gospod odpirali po dnevi toble (postelje) dekel, da bi prešnofirili gospodinji predale v boljši hiši, da bi prišli ob 10. uri zvečer, ko že vsi spijo, v hišo, kjer je mnogo deklet, z željo, da mu kaj zapojejo ali zabrenkajo, najmanje pa, da bi mlad kaplan’ tikal izkušene hišne gospodinje. Pa naši ljudje so dobrohotni in pustili so kaplana po par dobrih naukih na miru, češ, je pač »siromak«. Toda temu gospodu brez dela in skrbi je še zmiraj trn v peti Sokol ip njegov naraščaj. V novejšem času spet operira med deco z znanimi obrabljenimi frazami. Poživljamo ga danes zadnjič, da opusti satansko opravilo sejanja sovraštva v mlada srca, kajti drugače bode naša potrpežljivost pri kraju. — Rušan’. Dramatičifo društvo v Ptuju je uprizorilo v dneh 2. in' 3. decembra tl. Sergja-na Tucič »Golgoto«. Ta drama je prešla mienda že vše stalnejše odre v. Sloveniji; ali jih bo še večkrat, se ne da reči, gotovo pa je, da ne zadovoljuje človeka, ki išče v resni dramski umetnosti tudi globokosti. »Golgota« ni literarna drama, ki bi to Mogla nuditi in zato ob vsej blesteči in izcizelirani zunanjosti, ki jo avtor zanjo zahteva, ne more puščati globljega vtisa. Je pač gledališka igra, ki deluje z zunanjimi efekti, zato pa zahteva zase krepkega ansambla, 'ne trpi poleg izrazitih igralcev, ki morajo biti vsak na svojem mestu, nikakih Statistov, za oder pa deloma zelo razkošno opremo. Vsega tega v Ptuju nimamo, kar je treba omeniti skraja, da tako pokažemo stališče, s 'katerega lahko sodimo uprizoritev »Golgote« na Malem', Stisnjenem in le za največjo silo opremljenem odru ptujskega mestnega gledališča. — Priznavati pa je treba tudi takoj skraja in brez hvalisanja, da so se ptujski diletant je pošteno potrudili tako v, igri, kakor v režiji, ki je bila to pot y rokah g. Zupančiča, Oder v 1. iit 3. dejanju ni kazal sicer dovolj strogega Samostanskega lica iit y S. dejanju ni bil predpisani »gefltlemjaH-jooKi!«, & &1 W » dbeh gl«-. ČajiH priliČen; le križ e Kristusom! bi bil lahko boljši. Vse pa jo kazalo, da je igra res naštudirana in' da so se vsaj. glavne osebe temeljito zamislile vanjo. Predvsem1 g. Majcen v vlogi Demetrija, ki ga je živel na odru zlasti v 2. in 3. dejanju; v 1. dejanju pa bi v izrazu lahko nekoliko črtal zunanje ironiziranje ubijajočega samostanskega življenja in tako lažje podkrepil svoje notranje ko-prnenje po svetu. Duševne boje bi mu verjeli tudi, če ne bi tako pogosto polagal rok na srce. V isti vrsti z njim 'doji žena (gdč. Jurmanova). V 1. dej. je za-padala sicer malce v deklamiranje in tudi v izbiri obleke tu ni bila posebno srečna; ker sploh ni predpisana nobena, bi se smela odločiti za tako, s katero moškega res lahko rta prvi hip omami. V zunanjosti in v igri pa se je dvignila v 2. dej. do prav zapeljive ljubimke. Z resno mirnostjo je učinkoval Kristus (g. Rabič), zato bi lahko pogrešali dviganje prstov na desni roki. Dobro so izpolnili svoja mesta tudi ljubimec (g. Zupančič) in redovnika A p o lo n i j (g. Krištof) in Perogrin (g. Job), ki mu najboljše pristoja, če igra priročno. Več pa bi smeli napraviti iz svojih vlog osta- li redovniki, ker ni bilo treba, da so bili goli Statisti, s svojim priorjem vred so zato zakrivili, da je moral 3. dej. držati edini Demetrij, namesto da bi pomagali z mirnostjo in resigniranostjo napravljati kontrast med njegovim življenjem in življenjem med samostanskim zidovjem. Rekli smo, da s priorjem vred. Ta (g. Prek) bi moral biti asket, strog, nedostopen, bil pa je nervozen in namesto srdit le jezljiv. Škoda, zakaj o zmožnostih g. Preka imamo boljše mnenje. Še dve, tri o nekaterih zunanjostih. Pri redovnikih ni bilo treba, da se' izpod belih kut gledale črne hlače; treba je, da vsi igralci vedno z naj večjo skrbnostjo pazijo na svojo zunanjost in naj jo zmeraj prilagodijo vlogi in okolici; zakaj čim' manj takih motenj je, tem bolje uspeva igra. Z lučjo pa so na o-dru delali šele poizkuse, kar spada menda v vajo in ne k predstavi; tako pa Se je ob 3. zjutraj naenkrat zdanilo, nato se je prikazala bajna mesečina in za njo kar brez prehoda rožnata jutma zarja. To bi bile kratke pripombe; priznavamo pa, da smo se čudili pogumu ptujskih diletantov, da se lotijo igre kakod je »Golgota«, zato jim tudi na uspehu njihove marljivosti in požrtvovalnosti odkrito čestitamo. —č. Kultura in umetnost x Mariborsko poverjeništvo Srpske kjiževno zadruge nas prosi, da opozorimo interesente, da s 17. decembrom poteče skrajni rok za sprejemanje novih članov. Kdor le more, naj pristopi k tej odlični literarni družbi, ki mu nudi za 85 D zbirko lepo vezanih srbskih knjig trajne književne vrednosti. Priglasiti se je pri g. voj. svešteniku P. M. Trbojo viču, Tereziji« dvor, IV. nadstr. (Glavni trg.) x Ivan' Albreht; Andrej Ternovc. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Relije Ena karikatura iz minulosti. Splošna knjižnica št. 10. Ljubljana 1923. Strani 55. Cena broš. 6 Din. vez. 11 Din. Kdor bo pričakoval v Andreju Trnovcu zgodovinsko povest, bo knjigo razočaran odložil, in se jezil na avtorja, ker ni izpolnil njegovih pričakovanj. Naj se ne jezi prenaglo. Andrej Ternovc noče biti zgodovinska povest, temveč samo karikatura, persiflaža tiste vrsto naše literature, ki nastaja kot dišavno kadilo temu ali o-nemu. V Andreju Ternovcu je vse karikirano: milje, slog, figure, vendar je snov zanimiva in dostopna vsakemu bralcu. Oprema je ista, kakor pri ostalih zvezkih Splošne knjižnice, cena pa zelo nizka. — x »Nove Djulabiic«. Prijateljima mojih kompozicija javljam, da 6u najnovi-je, još neštampane svoje pjesme pod naslovom1 »Nove Djulabije« objeiodaniti. Prvi svezak jo doštampan te stoji 20 Din., sa poštarinom 21 Din. Pred pl atu molim poslati pod naslovom' : P. S. Vilhar, Zagreb, Gunduličeva ul. 33. Drugi svezak izad je u januaru 1924. x Simon' Gregorčič v češki izdaji. Državna založba knjig v Pragi jc otvorila posebno zbirko. Slovanska knihovaa, na- menjeno šolski mladini, ki jo morajo u-čitelji po odredbi ministrstva za prosveto seznanjati s slovanskimi literaturami in s slovanskimi jeziki. V ta namen! se pripravlja knjiga ruskih pravljic v ruščini, dalje dvojo Lazarevičevili novel v srbščini in izbrane Gregorčičevo res-mi v slovenščini. Gregorčičeve pesmi to opremil z uvodom, opazkami in slovarjem naš rojak g. prof. Skrbinšek. x Obrtniški koledar za leto 1924 lično vezan in v priročni obliki je izšel. Vsebuje poleg člankov, ki se tičejo davkov, obrtne pravice, obrtnega sodišča ter carine prostega uvoza potrebščine za obrtnike in industijoe celo vrsto drugih podatkov, ki so vsakemu obrtniku, pa tudi industrijcu in trgovcu vsak dan ueob-hodno potrebni. V njem so med dragimi podatki natisnjeni tudi uradni podatki ter naslovi carinskih posrednikov, špedicij, anončnih in reklamnih zavodov, bančnih zavodov v Sloveniji itd. Koledar se naroča pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in stane 1 komad 10 Din. —* Poštnina posebej. x »Nova Evropa«. Prva decemberska številka »Nove Evrope« prinaša nastopne članke: 1. decembra 1923 (L.), — Poli-tička igra žmure. (Lim.) — O veterinaru kao narodnom prosvetitelju. (D. Po-zajič). — Veterinastvo i ljudska prehrana. (Dr. Tih.Savič). — Ekonomski pregled: »Agrarna reforma u Hrvatskoj, Sloveniji i Vojvodini (D. Belin). — Pri-vredni bojkot. (J. Belin). — Pravni pregled: Forsiranje načela kolektivne odgovornosti za kažnjiva dela n našem za-konodavstvu (Dr. M. Dolenc). Knjige i listovi. — Revijo toplo priporočamo. V Mariboru daje vsa pojasnila krajevni poverjenik g. Božidar Borko, (Jurčičeva ul. 4). x Maksim Gorlrij na Češkem. Sloviti ruski pisatelj Maksim Gorkij je pred nekaj dnevi dospel v Prago, a je moral takoj v posteljo, ker je zbolel na neki pljučni bolezni. Te dni se bo podal na deželo, kjer ga. bo zdravil neki praški zdravnik. , □ □ Spomnite se božičnic za ubogo obmejno deco! □ □ □□□□□□cooona Izpred sodišča. Maribor, 3. decembra. Vojaškega begunca jo zagovarjal. !| Vojaški ubežnik Mihael Lepenik Se je zadržaval meseca avgusta in septembra pri posestniku Petru Skamlecu V, Vodolah, okraj Maribor. Ko je zvedelo o tem orožništvo pri Sv. Petru pri Mariboru in poizvedovalo v tej smeri pri Skamlecu, je ta razžalil poizvedujoča o-rožnika z besedami: »Prav je imel, da je ušel, jaz take ljudi potrebujem', kakor je Lepenik, ker mi pomaga delat, tudi Vi idite rajši delat, ko pa take ljudi lovit.« Skamlec, ki dejanje v bistvu prizna, je bil obsojen radi pregreška po § 104 srb. k. z. na 200 din. denarne kazni. Dobro se je založiL G! ■}} 281etni, v Dežno pristojni zidarski pomočnik Petef Finžgar, ki je že 6krat radi tatvine predkaznovart, je dne 23. julija vdrl v stanovanje posestnika Janeza Lampeta v Župečji vasi, okraj Ptuj. Vlomilcu se je posrečilo odnesti zlato moško žepno uro z zlato Verižico, zlato damsko uro, britvo, 6 žepnih robcev, 2 glavnika in svinjsko klobaso v skupni vrednosti 17.000 K. Finžger je bil obsojen’ radi hudodelstva tatvine pa 2 leti težke ječe. Iz poglavja o fantovski^ korajži. V nedeljo 26. avgusta zvečer so se posestniški sinovi Rudolf, Vincenc in Konrad Kocbek iz Vukovskega dola okraj Maribor pred Ferkovo hišo v Vukovskem’ dolu, kjer je bil vinotoč, navalili na posestniška sina Franca Šantla iiS Franca Reismana ter ju pobili na tis* Reisman je zadobil zlom štirih zob inl prelom levega podlehtja, dočirrt je bil Šantl samo lahko telesno poškodovati1* Bratje Rudolf, Vincenc in Konrad Kod« bek {so bili obsojeni vsak pa 6 tedato Maribor, jfami je poslato naslednji proglasi Mestni park ifi drevoredi ter druge društvene naprave zahtevajo za pihodnje leto ogromnih1 stroškov, katerih Olepševalno iri tujskoprometno društvo za mesto in okolico v Mariboru ne ho zmoglo iz lastnih dohodkov — vrta, članarine, podpore mestne občino itd. — Ker od veselice ni pričakovati čistega debička in bi bil tozadeven tiud zaman', priredi odbor tega društva v času od 10. decembra 1923 do 15. januarja 1924 zbirko s polami. Zbirali bodo posamezni odborniki oziroma pooblaščenci. Dolžnost vsakega meščana bi bila, da kaj pripomore v ta plemeniti občekoristni namen. — Objavljamo rade volje proglas Olepševalnega društva iri podčrtavamo, da gre za čast našega mesta, ki vendar ne more in ne sme zanemarjati naprav, ki so miu v olepšavo iri ponos pred tujci. Kolikor smo poučeni, ima Olepševalno društvo v načrtu za leto 1924 poleg običajnih letnih naprav v parku tudi še: obrezovanje kostanjevih drevoredov v celem mestu, čiščenje ribnika* popravilo mostov v parku (ki so deloma strohneli), kanalizacija, event. naprava vodometa v levem novem delu parka, ureditev Tomšičevega in Strossmayerjevega drevoreda ter naprava novih klopi za te drevorede. Izvršitev tega nujnega programa pa seveda zavisi od uvidevnosti in darežljivosti prebivalstva brez raili-ke razredov in narodnosti. m Opozarjamo na razstavo, ki jo prirodi atelje »Valencienue* pri tvrdki Mi-chelitsch, Gosposka ulica. Več v inse-ratnem delu. m Kavarna v mostnem parku. V soboto iri nedeljo odprta tudi popoldan. Glasovir svirajo gosti. m ORGANIZACIJA JUGOSLOVANSKIH NACIJONALISTOV, STUDENCI, sklicuje po nalogu oblastnega odbora v Ljubljani sestanek vsega članstva za soboto dne 8. tm. ob 18. uri v prosto, rih restavracije Narodnega doma. S tem bo omogočena udeležba tudi na Sokolski akademiji. Udelečba obvezna! m Orjuna Siuderici. Danes, petek, 7. dec. se vrši izvanredna seja Organizacije Jugoslovanskih Nacijonalistov, Studenci, ob 20. uri v običajnem lokalu Narod, doma. Podpredsednik. m Češki klub v Mariboru naznanja svojim članom, da priredi v soboto, dne 8. tm„ ob pol petnajsti nri v restavraciji Narodnega doma nastop sv. Miklavža z obdarovanjem otrok. Udeležite se polnoštevilno! m Ljudska knjižnica je na praznik, danes v soboto odprta dopoldne od pol 10. do pol 11. ure iri seve tudi v nedeljo ob isti uTi. m Velika razstava razglednic v trgovini s papirjem Zlata Brišnik, Slovenska ulica. Opozarjamo na današnji o-glas. m Kavarna Promenada. Danes sobota in jutri nedelja ob pol 16. uri kakor vsaki dan ob 20. uri koncert. Igra znani češki pianist Chaloupa. Izvrstna vina, specijaliteta ribiževo vino. Dnevno sveže domače pecivo. m Slovensko trgovsko društvo v Mariboru. Dne 12. tm. ob 20. uri se vrši v prostorih drž. trg. šole zopet carinska konferenca. Vabimo vse naše člane, da do tega časa javijo podpisanemu društvu, v roke predsednika g. Šoštariča, vse riedostatke in upravičene pritožbe glede poslovanja carinam z natančnimi podatki, da zamore potem naš delegat na tej konferenci staviti konkretne predloge. Priporoča se, da se vsi člani udeleže te konference, ker bodo te konferenco poučljive iri imajo nameri izboljšati carinske razmere. m’ Cvetlična razstava v* prid Otroški bolnic!. Prejeli smo: Cvetlična razstava je vzlic aepovoljnemu vremenu prav lepo uspela. Naše društvo je zbralo za bolnico 2825’25 Diri. Zahvaljujemo ko vsemJ, ki so k temu uspehu pripomogli, pred vsem! pa seveda tvrdki »Vrt« Džamonja iii dr., ki nam je dala na razpolago krasno priliko ter s tem našo akoijo znatno podprla. Domačo tvrdko vsem prav toplo priporočamo. Ob' enem se pa zahvaljujemo tudi vsem' našim šolsikim vodstvom; ki so med mladino širila zanimanje za razstavo. Mariborsko slov. žensko društvo. iri Zahvala. Podmladek društva Rdečega križa v Mariboru je priredil dae 1 decembra v Rroslav.o narodnega nika »Mladinski koncert«, čigar gmotni iri moralni, uspeh je bil jako povoljeri. Njega čisti dobiček v znesku 5000 D se bo uporabil v prid revnim učencem mariborskih šol. K temu gmotnemu u-spehu je mnogo pripomogel g. T. Gotz, ki je dal društvu brezplačno 'na razpolago kurjeno in razsvetljeno dvorano, dalje Mariborska, Cirilova iri Ljudska tiskarna, ki so brezplačno natiskale vstopnice, vzporede iri plakate. G. .Gotzu in vsem trem tiskarnam izreka Podmladek Rdečega križa na tem mestu naj Iskrenejšo hvalo. m Hotel Kosovo (prej restavracija Maribor) na Grajskem trgu št. 1. Od danes naprej se točijo najboljša domača vina, staro, letnik 1921 po 44 Iv, novo, letnik 1922 po 32 K., čez ulico po 30 K liter. Izvrstna domača iri pristna srbska kuhinja. Abonenti se sprejemajo po GO K dnevno. V soboto in nedeljo večerni koncerti. m Zlata verižica s» je našla po Miklavževi prireditvi v Sokolskem domu v Studencih. Kdor jo je zgubil, naj ss zglasi pri studeniškem Sokolu. m Študijska knjižnica. Kakor nam poročajo, bo pristojbina za izposojeva-nje knjig z novim letom povišana na 10 D četrtletno. S to pristojbino sa bodo krili najnujnejši režijski stroški. Dijaki so pristojbine oproščeni, vendar pa se jim knjige ne bodo več izposojevale na dam. Knjižnica bo bodoče odprta od 9.—12. ure. Registracija knjig je po-voljno napredovala, tako, da bo knjižnica v doglednem času popolnoma urejena. Vodstvo knjižnice dobava iz mesta in iz dežele ponudbe za nakup starih knjig in knjižnih raritet. Že samo zbiranje takih knjig, ki bi sitfer šle v izgubo, daje knjižnici pravico do obstoja. Z druge strani pa se vanjo zatekajo naši profesorji iti znanstveni delavci, ker je to edina knjižnica, ki nudi predvsem znanstveno literaturo. Knjižničnim intenci-jam bi storil hvalevredno uslugo, kdor bi ji daroval nekaj lesa za napravo novih omar. Seveda se hvaležno sprejemajo tudi. denarni prispevki. m Pisalni stroji na obroke! Tvrdka Ant. Rud. Legat, specijalna trgovina s pisalnimi stroji, Maribor, Slovenska ni. 7, proda ob božiča pisalne stroje za potovanje različnih sistemov (Erika, Un-derwood, Vasanta itd.) po ugodnih plačilnih pogojih. Gloj tudi inseratni del. m Restavracija »Narodni dom« ima na razpolago okusno renoviran salon, lepe zračne sobe za klube iri obnovljeno kegljišče. Izrecno pristna domača vina. Abonenti se sprejemajo po 20 Dinarjev, dnevno. m Popis mladeničev letnika 1904. Mestni magistrat razglaša: Vsi v Mariboru stalno bivajoči mladeniči rojstnega let-n.ka 1904 ne glede na rojstni kraj in pristojnost se pozivajo, da se radi vpisa v rekrutni seznam zglase pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu št. 5. I. v naslednjem redu: 1. dne 10. dec. tl. mladeniči z začetnicami A—-E priimka, 2. dne 11. dec. z F—K, 3. dne 12. dec. z L P, 4. 13. dec. z R—Z in 5. 14. dec. z U 2. Popisovanje se vrši v navedenih dneh od 8.—14. ure. Seboj mora prinesti vsakteri pozvanih mladeničev na rojstvo, domovinstvo, državljanstvo in istovetnost (identiteto) nanašajoče se dokumente, kakor tudi družinsko polo. Ker so za redno prijavljenje v smislu člena 53. jn! 55. zakona o ustrojstvu vojske soodgovorni tudi stariši nabornih obve-r«ncev, se pozivajo, da nadzorujejo, čc fo Se vsi obvezanci v njihovi družini v resnici javili. V svrlio lažjega nadzorovanja cbvczaricev se bo vsakteremu, ki se zglasi pri vojaškem uradu izstavilo potrdilo, katero mora obvezanec imeti pri sebi in isto na zahtevo pokazati načelniku družine, kakor tudi varnostnim or-gafiom. One mladeniče, kateri ne stanujejo pri svojih stariših v Mariboru, so dolžni javiti njih stariši. Mladeniči ki bL se točno ob določenem roku, ali pa sploh temu pozivu ne odzvali, bodo čimnaj-strožje kaznovani. mi Kavama »Frankopan«. ©nevSO koncert. V soboto iri nedeljo ob' pol 17. tni Fiw o’ clock tea. Fino domače pecivo. Točna postrežba. Za obilen obrsk se priporoča — Kokol. m Popravi! V oglasu tvoriiiče »Zlatorog« se glasi pri nagradah III.—XX. ^raviljao »Vj ifedjiosti« »e »y arotoBsi*. fteedrc® gledališče. - REPERTOIRE: Petek, 7. dec. ob' 15. uri »Rodoljiubci«! izv. Dijaška predstava ob znižanih ee« nah. Petek, 7. dec. oh 20. uri »Traviata«, ab. B. Gostovanje g. Skrivandča, člana zagrebške opere. Sobota, 8. dec. »La boheme«, izv. Gostovanje g. Skrivaniča. Nedelja, 9. dec. ob 15. uri »Hasan-aginica«, izv. — Ob 20. uri »Umetniška . kri«, izv. j . 1j3 i »La boheme«. V sohoto 8. dec. se ponovno vprizori ena najlepših In Jiajučin« kovitejših Puccinijevih oper »La boi heme«. Ker bo ta opera za izv. ab. iiaj-brže zadnjič v tej sezoni, naj ne zamudi nihče prilike ogledati si to krasno opero. Nedeljski predstavi. V nedeljo 9. dec. ob 15. uri se vprizori krasna Ogrizeviče-va drama »Hasanaginica«, zvečer pa jako priljubljena opereta »Umetniška kri« z grspo Mitrovičevo iri g. Urwalekomi y glavnih vlogah. Premiera L. Thomove Magdaleno vi četrtek zvečer jo dosegla lep uspeh, — Recenzijo smo morali odložiti za prihodi nje številko. — Ured. »Traviata«. V petek 7. dec. ob' 20. uri se vprizori zadnjič v tej sezoni krasna Verdijeva opera »Traviata«, ki je dosegla pri nas lep uspeh. Predstava se vrši za ab. B. Za to dne 25. nov. odpovedano (ozir. prekinjeno) predstavo kupljene vstopnice veljajo za petek, dne 7. decembra. V vlogi Alfreda gostuje zopgt g. Skrivanič, član zagrebške opere. Gg. abonenti se naprošajo, da plačajo zapadle obroke najdalje do 10. dec. Ker je ostala subvencija vkljub večjim režijskim stroškom stara in grozi po Novem letu celo znižana subvencija, je gledališču denar dvakrat potreben', posebno, ker ima več nujnih obveznosti. 1. december je tretji obrok ter plačajo torej gg. abonenti-neuradniki tretjo četrtino^ a gg. uradniki tretjo osmino abonmana. cooncooooaDD’a □ □□□moomooa Telovadna akademija Sokolske župe v Mariboru v GtStio/l dvorani. Začetek ob 20. (8.) url zvečer □□□nomuLluaD □ o rinrrinnnnnnrin Sokolstvo. o Odbor Sokolskega društva: v Mariboru opominja svoje članstvo, da poravna do 15. dec. 1923 še zaostalo članarin no za poslovno leto 1923. V smislu sokolskih pravil mora društvo Članstvo, ki na poravna svojih obveznosti napram društveni blagajni, črtati iz imenika člari-stva iri jim odvzeti sokolski znak. Uradi ne ure so ob nedeljah ob 10. do pol 12. ▼ društveni pisarni v Narodnem! domu. —' Zdravo! o Plesni večer Sokola 9e to nedeljo 9, tm. ne vrši, temveč v torek dne 11. tm* o Miklavžev večor studenškega Sokola ja bil privabil v Sokolski dom zelo mnog.- ljudi skoraj izključni domačinov, tako. da je bila prostorna telovadnica nabito polna dasi ni bilo na programu — pesa. Nastop obrtnega naraščaja s prostimi in orodnimi vajami ter par skupinam' je bil pTav čeden. Zelo jei ugajala godba s koncertnimi komaj!, ki je bila v ta namen izpopolnjena s poklicnimi godbeniki. Sv. Miklavž rje po orilnernsm nagovoru razdelil okrog 2'j0 daril, ki fcO zabave še bolj poživila. Tudi ta priredi« tav. ki je bila prva te vrst? v StnacricihV j3 pr. kazala, da ima studenški Sokol že; prav trdna tla med domačini Samimi in zbira pod svojim okriljem1 vse narodno zave c ne občinstvo y tem', Mekdaj tako ponemčenem kraju. o V Studencih je obiskal v sredo poro.'<’ne sv. Miklavž šolsko mladino i££ jo obdaril z jabolki, parklji in šolskimi po« trebščinami. Nekaj revnih deklic Irt dečkov je bilo obdarovanih tudi z obl oko. —* Prireditev je obsegala: deklamacijo o-troškega vrtca, telovadni nastop dečkov« rajalni nastop deklic, nekaj ubranili triglasnih pesmic i«! kratek otroški pri« vržek z nastopom sv. Miklavža, Dasi je bil delavnik, se je prireditve udeležilo* zlasti mnogo mater^ Film. filme 'starejšega izvora in zelo obrabljene. Končno nam je še omeniti in obenem! opozoriti kino-lastnike, da pride 7. decem. tl. prvi monumentalni film v naravnih barvali »Požar v Londonu«. Isto-ga dne popoldne ob 3. se vrši predstava za povabljene interesente. Mestni kino. »Zračna eskadra mrtvaških glav«, -vi 6 činih, v glavni vlogi A-la Forest, se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. Nori film domačega podjetja. Tri-gilav-film, zavod za filmsko industrijo v •Mariboru je predvajal v četrtek in v pe-itek vi mestnem kinu pred cenzurno ko-tmisijo 5 novih filmov lastnega zavoda in! sicer: drama v 7. dejanjih »Prodani mladenič«; drama v 5. dejanjih »Čast njenega soproga« in tri veseloigre eno-j dejanke. Novi filmi prav nič ne zaosta-j se bo predal, veliko pozornost.J Lon-j j a jo za prvim, »Otroci bede«, temveč ga ■ traj. Vstopnina 10 D. prosi odbor. , i . Za obilen' obisk zadeve za Slovenijo št 11.7S8 z dn'e 19. aprila 1923. Obvešča se vse pn. trafikante, da no obstoji nikaka zveza, kakor je svojčaš »Straža« poročala, ker bi to značilo politično ozadje SLS. Dolžnost vsakega trafikanta je, da se iiapoveda-Vabljeni so’ nega shoda udeleži ter v lastnem intere-predstojniki uradov, ravnatelji šol in j su vstopi v organizacijo, ki je strokov-j je bil razmeroma dobro obiskan. Zelja drugi zanimanci to vrste. Ta film sc; na in nepolitična. S tem vabimo tudi j je bilo sicer nekaj manje, kakor obieaj-razlikuje od drugih koloriranih filmov. ’ najuljudneje zastopnike finančnega o-v tem, da ni koloriran! z barvami, tem-. krajnega ravnateljstva, udruženja voj-več je po novem »prizma postopku« po- nih invalidov, podružnice Maribor in snet popolnoma v naravnih barvah. Film j tudi davkarije, da se udeleže x informa-bo gotovo vzbudil v vsakem kinu, kjer tivne svrhe tega shoda. § Izobraževalno društvo privatiiiii na-! donu je drama obvladala več mesccev • slavljencev v Mariboru priredi dne 8. iradkriljujejo, posebno kar 60 tiče'vse-j rePer^°ar hajvečjih kino-gledališč, ter dec. tl v veliki dvorani Narodnega do- _ f.v , ,rft t.( bine krasne režije in suita. Vsi predva- ■ so vsi angleški časopisi prinesli kar naj- ma Miklavžev večer, na katerega se vsi j —48, jajca 2.25—2.0O, fižol 3.j0—ze- nan''filmi so popolnoma novi; tvrdka; boljšo kritiko, sodeč, da znači izumi vi- člani, kakor tudi njih sorodniki in vsiplje, glava —.75—1, kislo 3—4, repa kisla 1 y il »J — 1 • _ X - 1 1 _ I ..ni ! 1- M rJ a 1 * JI - _ * _ _ L - •« A V. C) H1 - - " Gospodarstvo. g Mariborski trg 7. dcc. Današnji trg no; zelo mnogo je bilo Špeharjev f32 zov), cene so v zadnjih dnah malo poskočile. Zelenjave je bilo dovolj. Tudi perutnine je bilo precej. Zrnja, malo, irt lo v manjših količinah. Cene (v dinarjih) so bile sledeče: jabolka kg 3—<5, hruške 5—8, krompir 1—1.50 (merica 7.50), mleko 3.50—4, smetftna 15—16, surovo maslo 43 1; ivranu; , —-----> — ■* ------ ------- ------—«— —— ... —j”-------------------------------------------------- -> - Studi tedai kino-lastnikom res lepo izbi-' šok moderne kino-telinike in’ velik na- društveni prijatelji najuljudneje vabijo. 12, slanina (pri Špeharjih) 42.50—45; svinji ^ i . . .... /nrtflTfllr Ah O/l 11 n! n ni. A mm «! ni« »Ir A rt PA A A aro v! repertoarju. Glavno ulogo prodanega mladeniča igra svetovno znani kino- ^ igralec Kihard Bartlielmess, kojega krasno igro, posebno pa njegovo, z vsem čutom izraženo mimiko občudujemo zla-Isti v 5. dejanju. Dejanja sledijo povsem miirno id popolnoma naravno, vkljub tetam pa postajajo vodno napetejša. Slike so krasne in režija nadvse izborna. Film »Prodani mladenič« je jako poučen tudi za mladino, vsled svojih krasnih momentov nesebične ljubavi do stare matere, žrtvovanja samega sebe za blagor drugega in za končno zmago pravice. — Druga drama je posneta iz aristokratskih ■krogov. Eežija, naravna igra, kakor tudi čistost slik je izborna kakor pri vseh Tiglav-filmih. Veseloigre so omenjene le kot naimeček, povsem nove kopije, kar blagodejno vpliva na gledalca, kajti na-tvajeni smo bili do sedaj gledati take predek v tehničnem oziru. Soort. Začetek ob 20. uri, konec ob 4. uri zju-. sko meso 30—40. ? ISSK Maribor poživlja vse Svoje igralce na sestanek v soboto 8. tm. (praznik) dopoldne ob 10. uri v zadnji sobi hotela »pri zamorcu«. Dotični, ki še ni-, so oddali slik, imajo iste prinesti s seboj (2 komada). Pridejo naj tudi na novo prijavljeni igralci. Sestanek jo obve-, zerL '-i! Ji:ixi; i#iii Zimske syknie, delni plašči. deSavjke 5i!aže 2574 in obleke v velik! Izbir! En po nizki s s cenil s s I. Vetrinjske ulica 17. I." Objave. § Udruženje tobačnih trafikantov priredi dne 8. dec. tl. ol 14. uri popoldne v restavraciji Kosovo, Grajski trg, Maribor, ustanovni občni zbor v smislu odobrenih pravil pokr. uprave za notranje !Noyo ©ttforleraa? trgovina manufakturnega blaga VILIM PICK, Zagreb § ulica 6 Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26 nudi p. t. trgovcem vsakovrstno blago po zeSa ssšEDtšii cenah to Je 15©% pod dnevmlraaa cenami. Prodaja na veliko Prodaja na v&Mko Julijan Odpadnik. Spisal D. S. Merežkovski, Prevaja B. Borko. (Dalje.) (3) Zastavonoša — »draconarius" Je dvignil zmaju podobno zastavo iz Skrilatnega sukna. — Tribun se je hotel pobahati pred množico, M ga je iskdila iz gostilne. Dasi je uvidel opasifost svojega ix>četja, se veri-idar toi mogel ubraniti pred pijanostjo, ki je prihajala od vina in od ponosa; izdrl je meč iz nožnic in ga zavihtel v smer proti meglenemu klancu, nato pa 36 krepko vzkliknil; Jn> — V Macellum! Množica se je šepetaje čudila; slišati ije 'bilo imeni JuMana in Gala. Trobentač, ki je stopal čisto spredaj, 3e zatrobil v medeno »bukcino«, godalo, spomini j a joče po svojih kvišku zavihanih ceveh na ovnove rogove. Zategnjeni zvok rimsko voj ne tro-Kente se je sunkoma raznesel po klan-ieih in vzbujal daleč y gorah zamolkle odmeve, k n. V prostrani spalnici Macellunia, ki je tvil poprej dvorec kapadokijskih carjev, je bilo temno. j Postelja desetletnega Julijana je nu-Sdila trdo ležišče; gole deske s pantarjevo iikožo jočea. Tako si je izvolil deček; stari »učitelj Mardonij ga ni zaman odsajal. ®o. strogih načelih stoične, filozofije, • /kit ‘•A- . Lkbi psMšlra ates poMšivs Tipfa- poMSlvo FSsurs. pffištea Pastela mm Zavese# 13131 Blap sa pli!?i Feslslliio psrie po izranredno nizkih c«' nah t zalogi polilšfrra Pozor g Prvovrstna postrežba. Brije se samo za 2 dinarja, Striženje las samo 4 dinarje, V soboto iste cene brez poviška, za abonente celi mesec samo 16 Din. in to samo pri narodnem brivcu I. PIRC Maribor, Aleksandrova cesta 30 Lesene 2751 jermenice izdeluje in dobavlja najhitreje |“Ira industriji delniška Ma MARIBOR, Podpirajte Jugoslovansko Matico! Stelbor Gosposka ulica St. 20 (Pkelianova bifia) Svoboden ogled Ceniki breicplaCno t ATELJE jlMIlfiaME1 JUSTINE KERN, Ob brodu 1, Izdeluje moderna ročna dela, oprave za neveste, damsko perilo v najfinejši izdelavi. — Razstava raznih vzorcev dne 8. decembra pri tvrdki Michelitsch, Gosposka ul. 2759 i□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnnnnnnnannnnnnnnr Julijan ni mogel spati. Zdajpazdaj je j črno redovniško obleko. Pravili so, da je zapihal veter in žalostno kot zver, ki se je ujela v zanjko, zatulil skozi špranjo v zidovih; nato je znova zavladala tišina in je bilo čuti, kako padajo redke deževne kaplje, kazalo je, da so curljale iz precejšnje višine, odbijajoč se ob kamenito opločnice. Julijami se je zdelo, da je slišal plahutanje netopirjev nad stropom. Eazbral je pokojno dihanje spečega brata — razneženega, trmoglavega fantka — ki je počival na mehki postelji, pokrit a starim zaprašenim ogrinjalom — edinim ostankom nekdanjega razkošja k a-, padokijskih carjev. Iz sosedno sobe je prihajalo glasno smrčanje njunega učitelja Mardonija. Nenadoma so tihio zaškripala majhna, z železom okovana vrata, vodeča iz skrivnega hodnika in so se odprla. Na bila čarovnica; sama je vedela, da je zvesta iii pobožna kristjanka. Toda v njeni glavi so prihajala navskriž temna, stara in nova sujeverja in se zlivala v strašno religijo, prehajajočo skoraj v blaznost: molitve je mešala z zakletva-mi, olimpske bogove ja zamenjavala s krščanskimi hudobnimi duhovi, cerkvene obrede s coprnijo; nosila je vse polno malih križev, brezbožnih amuletov iz mrtvaških kosti in' škatlic, ki so skrivalo ostanke svetnikov. Starka jo ljubila Julijana z ljubeznijo, ki je prehajala v oboževanje; videla je y njem' edinega zakonitega naslednika carja Konstantina, dočim je bil Kon-stancij v njenih očeh morilec in uzurpa-tor prestola. 1 Labda je poznala kakor nihče drugi Julijanove oci je padla jnrkh luc. Vsto-| rodoslovje in stara rodbinska izročila pila je stara sužnja Labda, noseč v, ro-! Flavijeve hiše. Poznala je Julijanovega od samega škrlata, dijademov na razče Julijana je omotil težak polusen; bild mu je vroče; slišal je, kako padajo de< ževne kaplje težko in poredkoma iz ne-znane višave in bijejo ob tla, kakor da bi padale v zvočno posodo. Ni mogel razbrati, spi li ali bedi, ali šumi nočni veter ali pa mu Parki podobna Labda šepeče strašna rodbinska izročila. To, kar jo slišal od nje, in kar je sam doživel v detinstvu, je vrvelo in) se kotalilo pred njim v težkem' mrzličnem1 snu. Videl je na mrtvaškem1 odra truplo velikega carja. Mrličev obraz je bil ov rumenel in posipan z belim praškom; la-suljarji so mu napravili iz nepravih latj neobičajno visoko frizuro. Malega Julijana so privodli pred pare, da bi zadnjikrat poljubil roko svojega strička. Otroka je postajalo strah; zaslepelo ga je kah bakreno svetilko. — Stara, strah me je; pusti luč y spalnici. Starka je postavila svetilko v kamenito vdolbino nad Julijanovim vzglavjem deda Konstancija Klora; v njenem spo- sanih kodrih in prekrasnih draguljev, minu so se ohranilo vse dvorne skrivno sti. V nočeh, ko ni mogla spati, je uteg- ki so se lesketali v svitu mrtvaških sveč. Prvič v svojem življenju je Julijan ob- nila pripovedovati Julijanu vso, česar čutil, da iz težkih arabskih vonjav puhti se je bila domislila. Njegovo srce je .često | vzdrhtelo od žalostile groze, ko je poslu-— Ne spiš? 'Ali te boli glava?... Si šal pripovedovanje o dogodkih, ki so čev. Dobri so; le poskusi! Labdi je bilo najljubše opravilo, da je mogla hraniti Julijana. Čez dan mu ni smela dajati hrane, ker je bedel nad njim učitelj Mardonij; prihajala jo po noči in, prinašala svojemu ljubljencu obilo tečnih slaščic. nodusno in z enoličnim glasom mu je starka pripovedovala strašne, neskončne dogodke, kakor da bi mu pravila davne pravljice. Pustivši svetilko v stenski vdolbini, jo Labda prekrižala Julijana, pogledala, ali je cel jantarjev amulet na njegovih sopuh razpadanja 111 gnilobe. Dvorjani, škofje in vojskovodje so pozdravljali _ . _ „_________, __ carju, kakor da je bil živ; sli tujih državi - lačen? Stari grešnik Mardonij vaju sla- ^ njegovi otroški pameti izgledali temni! so se klanjali prednjim' in se mu zahva* bo hrani. Prinesla sem ti medenih kola- j in nerazumljivi. Kalnega pogleda, rav- ljevali po dvornih predpisih; visoki u-1 radniki so mu priglaševali edikte, zakone in sklepe senata, proseč carja, da jih' potrdi, kakor da bi car še poslušal njih prošnje. Laskavi šepet je krožil med množico; ljudje so prepričevali drug drugega, da je čar še po smrti samo-vladar in mogočnik .(Dalje prih.l Nm>.°1 slepa starka se je komaj dr-) prsih, in je, brbljajoč zakl^ve pred zli-za-'a Segali. Opečena je bila y§» dn^ [ mi duhovi, zapustila sobo. Vt. ^gino natepi'L % Zahtevaile od Vašeza čevljarja strokovno prl- trditev in VI ne boste več nosili čevljev brez KS IiERSON-ituinl nolplatovt Prihranite si (traja popravilo, ohranite Vaše obuvalo trajno ele-§§ santuo. obvaruje noge pred mokroto, ter se p pri hoji ne utrudile. igsjjigfS! Maribor, dne 8. decembra. 1924 »TABO Jfl«. ttfcraH T. Mala oznanila izdelkov za spalne in lepilne sobe najceneje v zalepi Šercer in drug. Vetrinjska ul. 2. 2624 T raži se za tajništvo velikog industrijskog poduzeča u Zagrebu prvorazredna strojepisačica, koja perfektno pozna i hrvatsku i njemačku stenografiju. Plača dobra. Reflektira se sa-na prvorazredne sile. Ponude na Po- pošta. mo štanski pretinac 41. Zagreb, glavna 2726 3—3 DOIMO r TAKOJ po dnevnih cenah s stdadISSa v ZAGREBU vsakovrstne za mizarje, tovarne pohištva, kolarje in žage, ključavničarje, mehanike in delavnice, za kleparje, za tovarne kleparskih in kovinskih izdelkov itd. Bogata zaloga transmisij, motorjev za olje in bencin, kakor tudi popolne opreme za varilnlee. ALAT 0 STROJEVI D. D. KARL 3ETZBACHER. ZAGREB VBaSka ulica 3S. 695 18-16 Prodam pozd na Temu l‘/4 orala, travnik In gozd 3V* orala, posestvo 10 oralov z renovirano hišo za 500,000 K vilo z vrtim v dobrem stanu za 600 000 - K hiše in posestva od 100—500.000 Din. K. Troha, Maribor, Slovenska ulica 2. 2742 2—2 Družcbnik-ca s 200—400.000 j Štajerski fižol, orehe, sadje. .u . kupuje in plačuje po najviSjih dnevnih cenah „Agraria“ veletrgovina z deželnimi pridelki d. z o. z. Maribor, Aleksandrova cesta 67. 2731 8-3 kron za dobro, že več let obstoječo trgovino s specarijo, na ako piometni ulici, se išče za takoj. Ponudbe pod „Do bra bodočnost* na upravo „Tabora“. ^754 Dva trgovska pomočnika se Noiif drlo proda. Naslov v upravi. 2747 3 Singer šivalni stroj na prodaj. Cankarjeva ulica, muzej. 2762 2—1 Branjarijo In gostilno s trgovino delikates, lepo lnšo, lokali in koncesijo, prodem. Šegovič, Studenci pri Mariboru, Slomškova 5. 2758 Špecljalnl moderni damski česalni salon za friziranje dam, negovanj obraza in rok. masaža in parna kopelj obraza, barvanje las, izdelovanje vsako vrstnih lasničarskih del Postrežba pod vodstvom g. Maly prvovrstna. Abonma v in izven salona se sprejemajo, Posebni vhod skozi vežo. Obisku se priporoča Fran Novak, brivec—frirer, Aleksandrova ceria štev. 22. 50—6 2623 Gamaše, potni kovček! in torbice, listnice, denarnice, tobačnice nahrbtnike i.t. d. v veliki izberi, nudi IVAN KRAVOS, Aleksandrova cesta štev. 13. | 2585 10—10 Vezalke, baterije, nogavice, biserne gumbe, lasne sponke, glavnike vsako množino po tovarniških cenah, jednako razne druge v to stroko spadaioče predmete se dobi samo pri tvrdki I. BALOH, Grajski trg 3. 2602 10—9 Moderno in hlgijensko urejeni brivski salon Fr. Novak, Aleksandrova cesta 22, se cenj. občinstvu priporoča, prvovrstna postrežba, gg. goslom in abonentom na razpolago predalniki za lastno brivno orodie. Uradnikom in poduradnikom v predplačilu popust. 50—6 2622 Neka) pohištva na prodaj Krčevina 141. 2745 2—2 Pristopajte k Jugoslovanski Matici, Primerna in praktična darila za božič priporoča Drago Rosina Maribor, Vetrinjska 26. 2596 Zasirupljujte podgane | z novoLumljenim, sigurnim Ratalom Dobi se v lekarnah in drogerijah. Izdeluje oddelek RATOL-VETE-| RINAR1JE, kem. d. d. j§ Zagreb, Bijenička ete-| sta 21. 2749 Rajko Zotter krojač Maribor, Dravska ul. 10. se priporoča cenjenemu občinstvu v izdeiavo zimskih sukenj, raglanov, površnikov ter raznovrstnih oblek po najnovejši modi ter najnižji ceni’ 2486 10—5 Na j lepše novitete Srajce od 60 Din, kravate ed 12 Din, klobuke od 105 Din* čepice od 4 > Din naprej kupite 2230 samo v modni trgovini B. Veselinovič in dr. Maribor, Gosposka 26 po najnižji ceni! Blagajna (Wertheimer-ca) št. 2 in ventilator 35 cm širine na prodaj. Gaspari & Faninger, Aleksandrova c. 48. 2744 3-2 Kratka zimska suknja s ko- žuhovinasto podlago, pripravna za potnike, takoj na prodaj. Naslov pove uprainištvo. 2738 2-2 Izšel Je ročni jevid slov. ozemlja v merilu 1:600.000, priredil ravaatelj učiteljišča Matija Pirc, risal učitelj Slavdj Dimnik, tisk, litografija in založba Mariborske tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid je izvršen v štirih barvah in obsega v*« ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je namenjen predvsem šolski mladini. Cena Din 10*— Naročuje se pri Mariborski tiskarni d. d Palrižnica Mirilu. cesta štev. 11 DelniSka glavnica Din 50,000.000’-in rezerve preko Din 12,500.000’— Vloge fez Din 125,000.000’— Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Movi Sad, Osijek, Sarajevo, Som-' bor, Suiak, Šibenik, Vršac, Wien. EKSPOZITURI: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Agencija: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. i&FiLiaCIJE: LjjubSJaraa; Slovenska banka. Sp BS C: 3ugos!avenska industrijska banka d. d. 453 izvrš&eie vse han&ne posle najkulantnele Lastaik in izdajatelj: Kon?oygij »Tabor«. .Odgovorni urednik: Rudolf Ozim, Tiska: Mariborska tiskarna d. d tnmaiaimm darila za kupite v največji izbiri najceneje pri — 2165 Hzmžoi €Etf8E SA M 'K E ti K«; a r i b 0 r, rdrie’ S. cfeeemKra 1923, S-UVSUraj SOfer Ravnatelj za tovarno usnja se išče. Gospodje, ki imajo dolgo prakso v izdelovaniu finega usnja, imajo prednost, ker želimo naše podjetje v glavnem razširiti na to stroko. Izčipljive ponudbe s priporočili o dosedanjem delovanju kakor tudi izpričevala, ki se bodo vrnila, nsj se vpošljejo pod naslovom »Tovarna finega usnja" na upravo 8748 »Tabora*. 2—1 Zaloga stekla in porcelana ; Ff. Intelu i: lijiij GiA MM \ k Maribor, Aleksandrova cesta 17 S * Na debelo! Telefon 30. Na drobno! s SVEDSKE le in im znamka „Tretorn“ za gospode, dame in otroke se dobijo v nepresegljivi kakovosti samo pri zastopniku za Slovenijo M. L MER AT ulica 12, na vogalu Gosposke ulite m M mažinsrni!, Maribor, flleRsanfirovo tesfa 13 v trgovini čevljev 2734 Velik natečaj! Kaj pomeni ta slika? Za pravilno rešitev smo določili 20 nagrad v skupni vrednosti Din 3.400. Pogoji: 1. Vsaka oseba v državi SHS se lahko udeleži rešitve, veadar samo z enim odgovorom. 2. Rešitev se naj vpošlje potom dopisnice reklamnemu oddelku tvornice ZLATOROG MARIBOR. Naveden naj bo časnik in natančen naslov. 3. Vie rešitve morajo biti do 15. decembra pri nas. 4. Ako dobimo 20 pravilnih rešitev, se bodo nagrade žrebale. Nagrade so sledeče: L nagrada : Din. 500.— v gotovini 500 Din. II. : , 300.— III.—X. , • , 200.— XI.-XX. , : „ 100.— skupno . 300 1600 1000 Velika izbira modernih oblek za gospode, fante in otroke, zimskih raglamov usnjatih sukenj dežnih plaščev in površnikov. Za naročila po meri bogata zaloga angleSkega in češkega blaga za gospode In dame. Za točno in moderno izvedbo jamči 2753 FranCverlin krojaški mojster Maribor, Aleksandrova 28 BUBraBSBUE LEPE ZOBE ima le kdor rabi ITO - kremo! 2671 Na znanje! P. n, obSInsivu na znanje, da prev zamomo vsa tapetniška dekoracijska in mizarska dela kakor tudi vsa popravila* — Tapetništvo in mizarstvo & Safjllio Maribor, Rotovžkl trg 3* Odlikovani z zlato modajlo. — Sodniško zapriseženi izvodenoi. 1434 Novo! Zaloga pohištva« Novo 23©©©©©©©©© IIS IVICE | za. dame in etroke kupite | j najceneje pri tvrdki 216G j i Anica Traun Maribor, Grajski trg 1, Posteljno perje pr piih -^8 se dobiva pri Fraajg Majer. IMar Glavni trg 9. 1346 O JSD s 3 I *- o 13 ‘S » S ■° m c> .E oo 133 > m M O n ■ nsrem Xm J <* tn u» 'hZ o m o V) m HM »S N Za božična m nevolataa darila priporočam moje dobro idoče ure kakor druge zlate in srebrne predmete in jedilno orodje ter prodajam po nizki ceni. Urar L. STOJEČ Jurčičeva -uilca 8. Maribor Vsa popravila, v mojo stroko spadajoča, delam dobro in ceno. 5256 Podpirajte slovenske tvrdke! Varstvena A. VICEt Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in nlito posodo, porcelanasto, kameninasto in ste-tls debelo kleno robo. Ha dro&n 1386 30®© ©©©©©© Najcenejša in najpripravnejša božična in novoletna darila! (SP®H Velika zaloga glasbil in muzikalije.— Priljubljene edicije: „Sang und Klang* in muzikalni biseri (9 zvezkov), za čajanke in plese i. t. d. JOS. MOFER • MARIBOR 3—1 Šolska ulica 2752 znamka Dnevno samo 3‘- K. Z našo pečjo za iaaovlno dosežete enakomerno toploto po vsej sobi. Naknadno nalaganje nepotrebno; se polni samo enkrat dnevno in gori zajamčeno na-manje 10 ur. Cena K 3.500 Preprodajalci posebne ugodnosti. — Peč lahko vsakdo sam takoj postavi in stavi v obrat. Brez dlmal 2750 Brez smetil Štajerska industrijska družba Maribor, Miklošičeva ulica 2 —r - - . -........ 3400 Din. Nagrade se bodo razdelile še pred božičnim prazniki. Imena onih, ki so dobili nagrade, bodemo objavili na tem mestu. Tvornica preje C. Bros, Maribor. 2727 Ni ZAMUDITE pri nabavljanju božičnih predmetov obrniti se na veletrgovino H. i. TURAD MARIBOR - Aleksandrova cesta 7, kjer najdete po najnižjih cenah največjo izbiro praktičnih daril. 3—1 2746 OKASION! Boiiina prodala OKASION I Tvrdka M. Bidorc, Aleksandrov, eeata 28, prodaja ra božično norijo vsakoramtao no vod, Slo modno !n manufaktura. blago PO znižani ceni. V0'““° “2“ *y«»° «■!» ■ tata« la pst B.ri.n, Se.BMn peluche, Blbrete, Arfr.ch.n, .svileno bta, h barvah za dnevne In večerne obleke. Triko-kostume, jopice, jumperje, zimsko perilo, nogavice, rokavice itd. PISALNI_£TROJI NA OBROKE! (Ugodna prilika za božična darila!)1 Pisalne stroje za potovanje sistem Erika7 Underwood, Važsanta, Senta itd. prodaja po ugodnih plačilnih pogojih ANT. RUD. LEGAT 7-1 2764 specijalna trgovina s pisalnimi stroji,1 Maribor, Slovenska ul. 7, tel. 100.