á/^ /Z'y laf Gorenjski časnik od leta 1947 c^^? i li t Prvi predhodnik tiduik Gorenjíc leta 1900 TOREK, 29. SEPTEMBRA 2009 Leto LXII, št. 77. cena 1.35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiak Časopis izhaja ob toekih iîî ob petoh naklada: 22.000 IZVODOV ww.gorbni SKICtAS.Sl ogrevanje Planini Uporabniki Toplarne Planina zaradi dogovora med Domplanom in civilno iniciativo plačujejo nižjo ceno ogrevanja. BoJtian Bogataj dov pa so namestilj tudi deliJ- Na račun dogovora med Kranj • Razlog za nižanje ccfiie je nastal na podld^i argumenta civilne iniciative za nike toplote," je dosedanje aktivnosti predstavil Borut ZdQei iz civilne inidalJve. Domplanom iji dvilno iniciativo bodo stanovalci na letni ravni povpieùio j;líiíali 54 ev- Rezultat je za približno se- rov manj, skupaj ps prihrani- ogrevanje na Planini v Kia- dem odstotkov nižja poraba li 250 tisoč evrov. nju, da mora Domplan to- zemeljskega plina v zadnji "Stanovalci, ki so se že piami kot dobavitelj zemelj- kurilni sezoni od sezone prej, odločili za vgradnjo delilni- skega plina (hkrati je tudi kjer porabo meriio z delilniki kov, imaio do tretjinski pri- upravljavec) velikemu odje- toplote po stanovanjih, pa je hranek, sedaj dodajamo še maku ponuditi ugodnejšo bila poraba manjša-za deset dodatne štiri odstotke, že ceno kot individualnim odje- do trideset odstotkov. Kljub zelo kmalu pa bedo lahko malcem. "Leta 2007 smo za- lemu tega stanovalci niti niso prihranili tudi za enome- čeli izvajati akcije za cenejše opazili, saj so se cene plina iz- sečni račun električne ener- ogrevanje. V tem času smo redno povišale, s tem pa tudi gije/' je prihranek v višini prešli na plačilo ogrevanja po računi za ogrevanje (na pri- mesečnega stroška za ogre- s dejanski porabi, v toplotne mei:^revanje večjega stano- vanje (na letni ravni) opisal postaje so bili vgrajeni meril- vanja na Planini je znašalo Beno Fekonja. K) > s «s C C XD 'i > i \ i-. .. ^ t^ t M ' -S I nUd, v tridesetih od 168 vho- približno 1700 evrov lemo). Če se bodo stanovalci Planine odločili za ponudbo Elektra Gorenjske In HSE za menjavo kotlov^ ^ 3. stran s katerimi bosta (so) proizvaja la tudi dektrično enet^'jo, bodo tudi s tem prihranili nekaj evrov. Novi dom že težko čakali V Voklem so v dobrih dveh letih zgradili nov športno-kulturni dom. Vrednost projekta je bila skoraj « • 1,3 nu ijona evrov Simon Šubic Voklo - Množičen obisk na sobotnem odprtju novega Sportno-kul turnega doma v Voklem je pokazal, da so vaš- čani že težko čakali na nov objekt, ki jim bo omogočil dobre razmere za športne, kiiltiimp in družabne aktivnosti. Kot je pojasril Šenčur-ski župan Miio KozeJj, je gradnja novega objekta stala 1,1 milijona evrov, doda mih 180 tisoč evrov pa notranja oprema, Večino sredstev je prispevala občina, 89 tisoč evrov pa so pridobili od Fun- ? dadje za šport. Športno-kul- tumidom jev dobrih dveh le- | tih zgradilo kranjsko podjetje % Gradbinec G ip. h s. stran Novi športno-kulturni dom nasproti vokljanske cerkve so namenu uradno predali v soboto Brezc^čni paket za vodenje osinih firmane mladostnikov z darilom - 30 EUR za filmske predstave v Koloseju. www.gbkr,si/m1adi Gorenlska^^ Banka V dveh naseljih vodo še prekuhavajo Mateja Rant » hAj letoma, zlasti če dlje časa ......................................močno dežuje. "Zaradi tega Bohinjska Bistrica • Preventiv- se ponaši naravni filter in sani ukrep prekuhavanja vode, močistilna moč popusti- Ker ki so ga uvedli po večjih pada- na tem vodovodu ni nadalj-vinah v začetku septembra za nje obdelave vode, je v takih več naselij v Bohinju zaiadi primerih rešitev le prekuha-prisotnosti fekainih bakterij v vanje." Včeraj so spet vzeli vodi, velja le Še za Nemški vzorce vode za omenjeni dve Rovt in Nomenj. Ta težava, je naselji, v katerih vodo še pre- pojasnil Franc Ribnikar iz Zavoda za zdravstveno var- kuhavajo. Na podlagi rezultatov analiz se bodo odločili, ali stvo Kranj, se sicer pojavlja bodo lahko xikrep prekuhava-vse od poplave pred dvema nja vode preklicali tudi zanji. 77 C/i CORENjSKA Na Mrakovi se še borijo Stanovalci na Mrakoví ulici v Kranju ie vedno čakajo na odločitev scdiiča, da določi pripadajoče zemljiiče veC- sianovanjskega objekta. Njihova od« vrtnica j« pr«j$nji teden vložila tofbo na upravno &odí§če zop^r kranjske u pravne enote. 3 KRONIKA Domnevni prep?t>dajalci na sodiSču Na krsnjsken^ okrožnem sodilfu se je včeraj začelo sojenje sedmertct domnevnih preprodajalcev prepovedanih drog. Belo smrt naj bi prodajali v Kranju, TritČu in Škofji Loki. 8 PODJETNIŠTVO Zdaj je pravi čas za nakup avtomobila Slovenski avtomobilski uvozniki ter prodajalci novih m rabljenih aviomo-bllov letos krepko občutijo rM:çsijo. Predaja novih axiomobîlov se je skr-ČtU za dobro petino» nadaljnjega ob-Cuinega znižanji cen pa ni pričakovati. 12 FINANCE V stečaju SHP-ja čakajo na odločitev sodišča Od uvedbe stečaja za Slovensko h nilnico in posoj Inico Kranj je min ie več kol ^dem [et. vendar bo s diiče lahko zaključilo sodni pos p«k Sele po tem, ko se bodo razpiet sodni spori. 1 VREME -co Danes in jutri bo sončno ^^^m O 2 občasno zmerno oblacnos^o, -\ei - zjutraj bo ponekod me§a. y četrtek bo zmerno do -(N 4 ^ pretežno oblačno. 8/2o°c -r- jutri: preiežno sončno à S t y á 2 POLITIK i M da niča .za url ^z-^as.si GORENISKI GLAS torek, 29. septembra 2009 Razmišljajo o interpelaciji Danica Zavkl Zlebir druge socialne transferje. ....................................... Rezerve, kjer bi država lahko Cerklje • Po seji sveta SDS v še prihranila, vidi v zmanjia-petek v Cerkljah je prvak naj- nju državne admiraisttacije veiie opozicijske stranke Ja- (ta je preobsežna za okoli 15 nez Janša dejal, da no ub ub- odstotkov)» ne pa v drastič* ravna vi gospodarskih in soci' n^m zmanjševanju plač v alnih razmer izrazili zaskrb- javnem sektorju. V mandatu njegove vlade je bila učinkovito izvedena davčna refor- [jenost nad ravnanjem sedanje vlade. SDS napoveduje, da bodo čez dva meseca zno- ma. janež janša je dejal, da va razpravljali o tem in pred- bi po enaki formuli lahko nalagali ukrepe, saj nc želijo, da daljevali tudi sedaj, da bi raz- Slovenija potone še globlje, bremenili gospodarstvo, pa Napovedal je tudi interpela- tudi ljudi. Na vprašanje o djc proti viadi, če se ta ne bo imenovanju Bojana Starrua* resneje lotila problemov, po- na, še vedno člana SDS, za vezanih z gospodarsko krizo, prvega moža Miire, pa je od-Komentirai je tudi spre- govoril, da je sposoben go-membe v pokojninskem si- spodarstvenik z dovolj izkuŠ- stemu, češ da so te potrebne, njami, da lahko v težki situa- verdar ne le dolgoročno (nov dji t Muri zagotovi preživet- sistem naj bi vpeljali po letu je zdravega jedra. Začuden 2015), treba je preživeti krat- pa je nad tem, da so sposo- kotočno. Luknjo v pokojnin bnega gospodarstvenika ski blagajni lahko zapolni le iskali v opoziajsldh vrstah, večja zaposlenost, da bo več. saj bi sam prej pričakoval, da ljudi vplaČevaJo v to blagajno bo na to mesto imenovan in da bo manjši pritisk na Borut Meh. Brdo * Na obisku je srbski predsednik Danes in jutri se na uradnem obisku v Sloveniji mudi predsednik Republike Srbije Boris Tadič.' Dopoldne so ga na Brdu sprejeli z vojaškimi častmi, nato se je z gostom sestal slovenski predsednik Danilo TUrk, za njim pa sta so se pod vodstvom predsednikov začeli pogovori med slovensko In srbsko delegacijo. Z visokem gostom se je sestal tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar, ministra za delo, družino in socialne zadeve obeh držav pa sta podpisala sporazum o socialnem zavarovanju. D. 2. M arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avtokarto prejme JANKO JUGOVIC iz Žabnice. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Naš nov delovni čas Cenjene naročnike, brake in vse, ki nas obiskujete na naSf lokaciji na Bieiweisovi cesti 4 v Kranju, obveščamo, da bomo z mesecem oktobrom spremenili delovni čas. Za to spremembo smo se odločili po tehtnem premisleku in po beleženju obiskovalcev v popoldanskem času. Relativno majhno število obiskovalcev smo pripisali tudi dejstvu, da je vse več ljudi, tudi starejših, začelo aktivno uporabljati elektronsko poŠto in stvari urejati na ta naČin. Seveda to pomeni, da veliko postorimo kar od doma in se vedno manj družimo, ampak o tem kdaj drugič. Preidimo torej k bistvu. Gorenjski glas bo od i. oktobra le- tos naprej odprt takole: ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8. do 17. ure, ob sredah od 8. do 18. ure, ob petkih pa od 8. do 14. ure. Podaljšan delovni Čas sicer predvidevamo za januar, februar in marec, ko bo veliko naročnikov priSlo k nam poravnat letno naročnino. Naj vam zaupamo še to, da tudi letos za vas pripravljamo lepa darila. Seveda pa vas bomo o vsem še pravočasno obvestili. Zdaj naj vas le §e povabimo, da nas obiščete m ob tem ne pozabite našega novega odpiralnega časa) D. K. Doletela nove generacije Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so predstavili predlog pokojninske reforme. Danica Zavrl Žubir Ljubliana • Predstavila sta ga minister Ivan Svetilk in generalni direktor direkto rata za delovna razmerja in pra\i- ce iz dela Peter P<^Čar. Minister je dejal, da je modernizacija pokojninskega sistema tiujna, Če žeiimo tudi za prihodnje generacije upokojencev zagotoviti dostojne pokqnine. Ne bo posegala v temelje pokojninskega sistema, torej dostojne državno zagotovljene pokojnine znotraj prvega stebra, solidar- Peter P^ačar in Ivan Svetlik / fow: corazd Kavčii nost, redistribucijo in med- pokojninski stebri: ničelnega bo piedsUivljal univerzalni državljanski dohodek, prvega obvezno pokojninsko zavarovanje s prispevki delavcev in delodajalcev, druge obvezno dodatno in prostovoljno pokojninsko zavarovanje s premijami delavcev m delodajalcev, tretjega pa varčevanja in zavarovanja s premijami zavarovancev. Novost bo tudi informiranost posameznika o višini zbranih sredstev in pričakovani pokojnini, o t i. virtualr.em računu. Neformalna izmenjava mnenj s socialnimi partnerji generacijski sporazum, nje ter izenačitvijo starosti za log izhodišč, ki izhaja iz dveh že poteka (prvi odziv sindika-Spremembe bodo postopne oba spola. Posebna pozor- temeljnih ciljev, iz dostojne tov je bil burno nasprotova- in oe bodo imele večjih po- nost ob tem namenjena in primerne pokojnine ter fi- nje), uradna bo na ekonom- sledic za aktualne upokojen- tistim. Id so začeli deiati pre3 nančne vzdržnosti pokojnin- sko sodalnem svetu 2. okto- ce ali tiste tik pred upokojitvi- osemnajstim letcan (časovni skega sistwa. Podaljšano ho bra, nato ho javna razprava, jo. Državljanom bosta bonus), tistim, ki delajo na obračunsko obdobje za od- predlog zakona pa naj bi v omogočena vpogled in vpliv zdravju nevarnih delovnih mero pokojnine, in sicer s se- postopek vložili na začetku na višino pokojnine ob upo- mestih (poklicna pokojnina danjih 18 na 35 let. Ukrep prihodnjega leta. Modemiza- kojitvi. Spremembe so pove- in kljub Izenadtvi njdi žen- "vsako delo šteje' bo pome- cija sistema naj bi zaživela zane s podaljševanjem polne skam {še vedno dve leti kraj- nil, da se bodo v pokojninsko starostne meje za upokojitev ša pokojninska doba). blagajno vplačevali prispevki leta 2011, novi sistem pa bi začeli uvajati leta 2015 In bb (ki bo za oba spola 65 let) in Generalni director direkto- od vsakega dela. Iz pokojnin- že zajel ljudi, rojene po 1. ja- minimalne starosti (60 let), s rata za delovna razmerja in skega sistema bodo izločili či- nuarju 1960. V celoti pa bi pribitki za kasnejše in odbit- pravice iz dela Peter Po^čar ste socialne transferje. Te- se spremembe uveljavile do ki zs zgodnejše upokojeva- jepodrobnejepredstavilpred- melj ^tema bodo še naprei leta 2025. O Hrvaški razpravljali na zaprti seji Danica Zavrl Žlfbir nju mejnega spora. Predsednik vlade zagotavlja, da je to predlog evropskega komisar- janjih Hrvaške z EU. Pred- Boruta Pahorja in Hrvaške ja Rehna številka dve, v njem ..............................................................................sedniki vseh parlamentarnih Jadranke Kosor na nedav- pa je po Pahorjevih besedah Ljubljana - Včeraj se je na strank so prisluhnili vsebini nem srečanju v Ljubljani, če- ključno načelo, da bi more- temoodnosovsHrvaškonaj- arbitražnega sporazuma s mur je sledilo pismo Kosor- bitna arbitraža iskala rešitev prej sešel koalicijski vrh, po- Hrvaško, ki jim ga je predsta- jeve švedskemu predsedstvu za morsko mejo tudi tako, da poldne pa je za zaprtimi via- vil predsednik vlade Bonat EU. V opozicijskih strankali bi Sloveniji omogočili stik ti potekala tudi seja državne- Pahor. SDS, SLS in SNS so trdijo, da si izjave premierov njenih teritorialnih voda z ga zbora, na kateri so poslan- zahtevali sklic izredne seje» nasprotujejo in da ni jasno, odprtim morjem. Pogajanja d na pobudo opozidje govo- ker se jim je zdel sporen do- ria podlagi česa bodo poteka- o reševanju mejnega spora rili o odpravi blokade v poga- govor premierov Slovenije li nadaljnji pogovori o reševa- naj bi se začela že v petek. Skoraj vsi bi imeli kanalizacijo postopoma opusti in preuredi v spominski park. 73 odstotkov vprašanih meni, da bi morali obstoječe zidove gra- parkirnih prostorov niti ve- bi morali lastniki zemljišč du Kamen obnoviti in zaščiti» ....................................... žic. Zanimalo nas je, kaj naj popustiti. Zgolj odstotek ti pred propadanjem, petina V Begunjah je aktualna se v primeru, da bi odprli vprašanih je mnenja, da ka- meni, da bi morali obnoviti gradnja kanalizadje, ki jo za- novo lokadjo za pokopališče, nalizadje ne potrebujejo, in in prekriti celega, pet odstot- virajo nekateri lastniki zem- naredi s starim. Zadnje vpra- devet odstoticov je ostalo ne- kov pa je mnenja, da je grad mattví pim-ar IjiŠč, zato smo v telefonski anketi povprašali tamkajšnje šanje se je glasilo: kako bi morali ravnati z eno od zna- opredeljenih. Če bi se poko- še v zadovoljivem stanju. pališče uredilo na novi loka- V Klicni center slepih nas krajane, ali se strinjajo 2 menitosti v Begunjah, gra- dji, naj se po mnenju 72 od- lahko pokličete, Če bi se žele- gradnjo kanalizacije. Vroča dom Kamen. Kar 90 odstot- stotkov staro pokopališče še li na Gorenjski glas naročiti, tema je tudi pokopališče, ki kov se strinja z gradnjo kana- naprej ohrani v funkdji Sla- Naša številka je 04/51 16 je premajhno, nima zadosti lizadje in je prepričanih, da ba četrtina predlaga, naj se 404. i\ naj se naredi s starim pokopališčen* primeru ureditve pokopališča a novi lokadii? Naj se Še naprej ohrani v fu n kciji 72% Ne vem Postopoma naj se opusti in preuredi v STOmInski park Kako bi po vašem mnenju morali ravnati z gradom Kamenř Obstoječe zidove bi mora i» obnoviti in zaščititi pred propadanjem 73% Zaenkrat je še v zadovoljivem sta n j u 5% Cd^a bi morati obr^oviti in prekriti 20% Ne vem 2% à * i É' GORENJSKI GLAS torek. 2Q. septembra 2000 GORENJSKA 3 Na Mrakovi se še Stanovalci na Mrakovi v Kranju še vedno čakajo na odločitev sodišča, da določi pripadajoče zemljišče večstanovanjskega objekta, njihova odvetnica pa je vložila tožbo na Upravno sodišče. Vilma Stakovnik Kranj • Že nekajkrat smo pisali o stanovalcih na Mrako vi ulid v Kranju, ki so se pritožili zaradi pozidave bližnje zelenice. Ministrstvo za okolje in prostor ie namreč zavrnilo pritožbo stanovalcev zoper odločitev UE Kranj zaradi pozidave zelenice s pedmi stanovao jskimi ob j ekti. Pred tem stanovalcev ni sprejel minister Karel Erjavec, ko SO mu želeli pojasniti položaj, v katerem so se znašli. Vodja sektorja za gradi tev n a drugi stopnji na ministrstvu Sonja Ristanovič jim je sporočila, da jih minister ne more sprejeti, ker bo Ministrstvo za okolje in prostor kot organ druge stopnje odloča- Na Mrakoví v Kranju še vedno ni jasno, ali se bo gradnja nadaljevala. / fawTin» dou lo o njihovi pritožbi zoper odločbo. Ministxslvo 'k Se metre, kot to predpisuje prejšnji leden vložUa iolbo urašaijje odmika od mcist- odločilo, da zahteve investi- PUP. MO Kranj je odgovo- na Upravno sodišče v Ljub- ne Ceste pri zadevi odločil- torja do stanovalcev glede rila, da ni mogla izdati so- Ijari zoper odločbo UE nega pomena» ker je vpraš- škcMde, ki jo je utrpel zaradi glasja, da se strinja, da bo odlaganja začetka gradnje, odmik objektov manjši od Kranj z dne 24. marca 2009 v zvezi z odločbo Ministr- Ijivo, ali je ob m^anjšem cd- mikii od štirih metrov spioh niso upravičene. štirih metrov, ker za tc ni stva za okolje in prostor z mogoče graditi pet stano- Ministrstvo za okolje in bila niti zaprošena. Investi- dne 3. avgusta 2009 za vanjskih hiš. Stanovalci si-prostor je sicer pozvalo tor namreč m niti zaprosil sprožitev upravnega spora. cer Še vedno zaman čakajo Mestno občino Kranj, naj za izdajo takšnega soglasja. Tožba stanovalcev na Upra- na odločitev sodišča, da v sporoči, ali daje soglasje k Kot je povedal Peter Col« vno sodišče sicer ne zadrži skladu z zakonom določi tej gradnji, ki naj bi bila nai, je odvetnica prizadetih sklepa Ministrstva za okolje pripadajoče zemljišče več-bližje mestni cesti kot §tiri stanovalcev [elka Sajovic in prostor, vendar je tudi stanovanjskega objekta. Občinski denar kvalitetnejše življenje Pri Mestni občini Kranj so v petek objavili razpis za sofinanciranje dejavnosti na področju družbenih zadev. Vilma Stanovnik Razpisno dokumentacijo za vse javne razpise Kranj - Kljubrecesiji smo le- je v sprejemni pisarni MO Kranj mogoče dobiti vsak tos za sofinanciranje dejav- delovnik med 9. in 12. uro ali na spletni strani www.kranj.si. vl<^e pa je treba pripraviti in oddati najkasneje do 29. oktobra. nosti na področiih družbenih zadev namenili 1,2 milijona evrov, kar je enak znesek kot lani in znaša približno dva odstoUca našega pro tas. Ozare, Sončka, Humane enake možnosti. Tako ima- račima. Zavedamo se> da so do vseh drugih, prvič pa le- mo razpis za sofinanciranje to dejavnosti, ki so pomemb- tos sofinanciramo tudi pro- projektov s področja mladin- ne za kvaliteto življenja v gram individualnega dru- ske dejavnosti, seveda pa mestu, zato jih želimo ohra- žabništva za starejše," je na bomo s sredstvi razpisa pod- niti. Tako smo v minulem priložnostni tiskovni konfe- prli tudi veteranske organi- letu sofinancirali nekaj po- rend ob začetku razpisa po- zaciie» upokojenska druátva, membnih projektov na po- vedal kranjski župan Dami- kulturna društva, sofinanci- dročju kulture, kot so Festi- jar Feme in dodal, da so vse rali pa bomo tudi programe val Camiola, jazz kamp organizacije, ki kandidirajo nevladnih organizacij na po- Kranj, Teden mladih, prire- za ta sredstva, že navadile na dročju socialnega varstva in ditve v Kulturnem centri takšne javne nizpise, Čeprav izvajalce letnega programa Creinativa, pa tudi na podro- je bilo prva leta zaradi takš- športa," je dodal podžupan čju športa, kjer naj izposta- nega načina razdeljevanja Igor Velov in pojasnil, da vsi. vim svetovni pokal v šport- sredstev nekaj slabe volje. ki še ne vedo, kako se je mo- nem plezanju in kolesarsko Tudi s tem javnim razpi- goče prijaviti na razpise, to dirko po ulicah Kranja, Na som za sofinanciranje dm lahko izvedo na tako Imeno- področju socialnega varstva štev in klubov se uresničuje vanih javnih inštrukdjah, ki skušamo pomoč nepristran- strategija trajnostnega razvo- bodo 14. oktobra v sejni sobi sko deliti različnim organi- ja občine, saj želimo vsem, 16 v prostorih Mestne obči- zacijam od Župnijske Kari- zlasti pa mladim, ponuditi ne Kranj. Cenejše ogrevanje na Planini 4 1. stran Če bodo stanovald sprejeli ponudbo Elektro Gorenjska in HSE, bi se morali znižati tudi fiksni stroški za ogrevanje. Omenjeni elektro podjetji bosta v prihodnjem mesecu stanovalcem Planine ponudili zastonj menjavo kotlov, s katerima bi poleg toplote pridobivala še električno energijo, za nagrado pa stanovalcem vsako prvih deset iet ponudQa oprostitev plačila enomesečnega plačila električne energije. Investid- ja je vredna skoraj štiri milijone evrov, za stanovalce pa še nekoliko več, saj bi sicer morali sami {kot lastniki toplarne) kupiti nove kotle, Na posebno vprašanje Gorenjskega glasa, za koliko evrov bodo letos (zaradi niž» je prodajne cene plina za Toplarno Planina in nižanje cen plina na svetovnih trgih) nižji računi pri stano- valdh, so pristojni zgolj zavzdihnili in po dolgoveze-nju le priznali (povprečno) za 15 odstotkov nižje zneske. Mimogrede, cena zemeljskega plina za velike odjemalce je od letožnjega januarja do danes padla za več deset odstotkov. Nestrpnost. In v katero skupino spadate vi? tanovalce nadstandar- sosedje ponavadi največji trn dnega poslovno-stano' v peti, z njimi pa se, prego- vanjskega objekta Ron- vorni prepirljivci. najraje na do v središču Jesenic naspro- smrt skregamo? Vse več neti stavbe Občine Jesenice so strpnih odzivov na različnih razburile govorice, da naj H področjih daje mis/ítí. Na Je- v eno od §e neprodanih sta- senicah se bojijo Romov, na novanj naselili romsko dru- Bledu je skupina stanovalca' žino iz radovljiške občine, preprečila ureditev otroškega Občina Radovljica naj bi se. igrišča, češ da pred mularijo kot je razpredal ljudski glas. znebila svojih 'ciganov ne bodo imeli miru. V radovljiški občini skupino ob- tako, da naj bi jim kupila čanov neznosno motijo leta- stanovanje na Jesenicah in la in padalci. V Žireh ne hi se tako reši la še enega soc i al • dovol ili gr a d nje doma sta ■ nega problema ... A nale rostnikov ... Kam gre ta preverjanje na Občini Ra- svet? Zakaj nestrpnost vse dovijica je pokazalo, da sfc«- prcvludujc nud do- pini jeseniških občanov spa- brodušnim sprejemanjem nec krati popolna dezinfor- drugačnosti? Zakaj Slovenci macija, Občina Radovljica postajamo narod nestrpne- ne kupuje nobenega stano- žev? Zaverovani v svoj prav vanja na Jesenicah, da i?i si prizadevamo, da bi spre- vanj preselila kakšno romsko menili vse, ki so drugačni od druiino, saj, kot so poudari nas. vse, ki živijo drugače, li, socialne probleme pravilo- vse, ki razmišljajo drugače. ma rešujejo v lastni občini. Mar se ne zavedamo, daje Zgodba torej sploh ne bi bila zares edino, kar lahko spre- vredna novinarske obdelave, menino - mi sami in naŠ od- če se ob njej ne bi porajalo nos do stvari? Sami se lahko več vprašanj o našem odnosu odločimo, ali bomo strpni, do drugačnih, do "ciganov". prijazni in posledično zado- "Bosancev" ... Je mar rečt- voljni ter izpolnjeni posa-no, da bi romska družina • mezniki ali pa zapeti, nř- če bi jo slučajno dobili za so- strpni, nezadovoljni nergači. sede - povzročala probleme? Jn obratno - mar nam niso kijih moti vse in vsakdo. P. S. In v katero skupino prav "čistokrvni" slovensit soditevi? Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNlO\ Marija Vol^ak N AME5TNIKA ODGOVORNE U REDN IC£ Cveto Zâpiotnik. Danica Zavri Žlebir UREDNIŠTVO NOVI NAR] I-U RED NI KI: Boštjan Bogataj, Alerjka B-un, Igor Kav6^ Suzana P. Kovačič, \Jriň P?temd. Mateja Rant, Stojan Saje, Vtirru Stanovnik, Sirr>Đn Šubíc, Cvete Zaplofriik, DanicaZavHŽlebir.Š^nŽar^i sta'ni soddavci: Marjarđ Ahaúč, Maja Bertonc^j, Matjaž Oregon^ Ana Hartman, )ože KoŠnjek, Milena MiklavSČ. Miha Naglič, jasna Paladm, Marjeta Smolnikar, Ana Volqak OBUKOVNA ZASNOVA jemej Stritar, llova6tritar d.0,0. TíHNiČNI UREDNIK Flajnik FOTOGRAFI) A Tina DckI, Gofazd Kavčič LEKTORICA Maketa Vozlič VOD) A OC U\SN EGA TRŽENJ A Mateja Žvižaj COREhjSKI ClAS (iSSN 03^3 6666} je regisrritâna blagovna In «torit^n« znamki petf St. 9771961 pn Undu RSzj int«1ektualno lastnino Ustanoviieli in izdar^Klj: Corvnjski gUt, d.0.0., inn} I Oireictaticž! Marija Voliisk / Naslov: Bleiwílsova ce«tj 4.4000 Krvij / T«l.! 04/20145 00, fix: 04/20Î 4113. mfaiag-glas.si; mali ©gfisi m gsmrtnkC«; l«l.; 04/2:» 43 47 I Cas: oď ponedeljka do četnka ncptekinjcns od S. do 19. ure, petek od 8. ào i6. lite, sobote, nedelje In prasniki iap«o j Cottnjski g^as je poltedmlr, ishaja ob tork ednine: 140,40 EUI^; Redni pleinik« (maje 10 % popusu. poil«tni 20% p«pu»tJ, Irini popusta; v ker stoji v neposredni bližini Čopove rojstne hiše, ki jo obiskujejo ljudje od vsepovsod. Da je bilo vzdušje še prijetnejše, so pripravili igre v zabijanlu žeblja, žaganju hloda in metanju podkve. Obiskali so jih še konjeniki, harmonikar je vlekel meh. 611 je vaški praznik, kot se šika! R. Preddvor Uspešen hišni sejem Podjetje Megamik Iz Preddvora, ki ponuja različne vrste peči In kaminov, je ob koncu tedna pripravilo že sedmi hišni sejem, na katerem je kupcem predstavilo različne novosti. Podjetje sicer deluje od leta 199s, je povedala Tanja MIkelj, njen mož Boštjan se s pečarstvom ukvarja že dve desetletji, pred tem se je že njegov oče. Sejem je že sedmi po vrsti, na njem pa predstavljajo novosti, ki sta jih MIkljeva spoznala na seminarjih v tujini. "Glavne stranke so posamezniki, ki ob novogradnji in adaptaciji hiši vse pogosteje vgrajujejo kamine in peči. pri nas pa naročajo peči tudi gostHne in picerije," je povedala Tanja Mikelj. Ponujajo peči na trda goriva, na pelete, plin in elektriko, najnovejše pa so gotove prenosne lončene peči, ki zelo dobro akumulirajo energijo. Sejem je za stranke priložnost, da se dodobra poučijo o ponudbi, pokažejo jim tudi, kako peči delujejo, pozneje pa se jih večina vrne In naroči peč. Vse peči so po naroČilu in vsi unikati. Še povesta MiMjeva. D. Ž. bohinjska bi^rica Denar tudi za streho Doma Joža Ažtnana v načrt razvojnih programov je občina Bohinj z zadnjim popravkom proračuna vključila tudi obnovo strehe Doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Obnova bo predvidoma vredna slabih osemdeset tisoč evrov, pri čemer so letos za to namenili trideset tisoč evrov, še 48 tisoč evrov pa prihodnje leto. Z zadnjim rebaiansom so tudi uskladili načrt razvojnih progra« mov, k čemur jih je pozvala služba vlade za lokalno samo- upravo in regionalno politiko. Prihodki so se mmrfti znižali Z3 dva tisoč evrov, ki so jim jih konec lanskega leta nakazali za projekt gradnje sekundarne kanalizacije v RIbčevem Lazu. Delež lastnih sredstev, ki so jih rezen/irali za ta namen, pa so prcncs/i med namenska sredstva za obnovo kanalizacije. M. R. Znova pestri Vodnikovi dnevi Mateja Rant Koprrvnlk • Kidtumo druStvo Valentin Vodnik Koprivnik, Kulturno društvo Gorjuše in tamkajšnja krajevna skupnost so minuli konec tedna pripravili že 16. Vodnikove dneve. "Prvič smo jih orga* nizirali ob dvestoletnici tukajšnje fare v spomin na Valentina Vodnika, ki je bil prvi župnik na Koprivniku," je pojasnila podpredsednica kultiimega društva Valentin Vodnik Koprivnik Evg^iija Ke^ Korošec. Tako kot vsako leto so se ob odprtju Vodnikovih dni po nastopu Godbe Gorje v petek z lučkami odpravili do Vodnikovega razredni- V prostorih kulturnega dru^a je na ogled razstava Spretne roke ustvarjajo. 1 Poto Tiruoaki ka, kjer so nastopili lovski rogisti. Sledil je kulturni ustvarjali otroci iz Bohinja, med drugim prejel Vinko čem z glasbo, plesom, hu-večer v dvorani gasilskega Na odmevni razstavi ročnih Korošec, ki uspešno skrbi morjem in pogostitvijo s doma, na katerem vsako del Spretne roke ustvarjajo za ohranjanje avtohtone vr- planšarskiml dobrotami, v leto izpostavijo temo, povezano z Valentinom Vodni- v prostor^ kulturnega druš- ste govedi, to je bohinjske nedeljo dopoldne pa so v tva pa so svoje delo razstavi« cike. Priznanje pa si je pri- farni cerkvi na Koprivniku kom, Letos je bil to baron ie ženske iz sekdje ročnih služil Uidi župnik Štefan pripravili slavnostno mašo v Žiga Zois, ki ga je predstavil spretnosti, ki deiuje pri kul- Vozlič, katerega zasluga je, spomin na Valentina Vod- dr. Sandi Sitar. Ob tej pri- tumem društvu. Na slav- je Še poudarila Evgenija nika. V sklopu filmskega ložnosti so odprli tudi raz- nostni seji, ki je sledila od- Kegl Korošec, da so letos popoldneva pa so v nedeljo stavo otroških likovnili del, pr^u omenjene razstave, pa dobili pôvsem nove brona- v gasilskem domu na Gorki so nastala v okviru slikar- so podelili tudi priznanja ste zvonove. Za zabavni del jušah odprli tudi razstavo liske kolonije, na kateri so nekaterim najbolj zasluž- prireditve so poskrbeli na kovnih del članov likovne pred štirinajstimi dnevi nim krajanom. Priznanje je sobotnem planšarskem ve- sekdje VIR Radovljica. KRATKE NOVICE Naklo Prodaja stanovanj in zemlje Občinski svet v Naklem je obravnaval predloga za prodajo dveh starîovanj v lasti Občine Naklo. Dvosobno stanovanje s kabinetom v Čirčah v Kranju, ki je veliko dobrih 72 kvadratnih metrov, želi odkupiti sedanji najemnik za 60 tisoč evrov. Komisija je predlagala županu, na) ponudbo sprejme. Ta predlog so potrdili tudi občinski svetniki. Strinjali so se, da občina proda pol stanovanjske hiSe dvoriščem na Temniški ulici v Naklem. Vrednost te nepremičnine bo znana po izdelavi cenitve. Soglašali so še, da Občma Naklo proda približno 140 kvadratnih metrov zem-Ijiiča v Zgornjih Dupljah za sedem tisoč evrov zainteresiranemu kupcu. Župan Janez Štular je predičgal, naj sprejmejo poravnavo v primeru starega mejnega spora z občanko s Pivke. Njen odvetnik je predlagal odkup javne poti v lasti občine, kjer je stranka postavila oporni zid. Občina Naklo bo občanki predlagala zamenjavo z njenim zemljiščem, ki ga potrebuje za dovozno cesto v podjetniško cono na Pivki. S. S. podnaftt Jubilej druitva paraplegikov Gorenjske V domu krajanov v Podnartu so v četrtek praznovali 30-let- nico DruStva paraplegikov Gorenjske. V društvo, ki deluje okviru zveze paraplegikov Slovenije, je vključenih \o€ članov iz osemnajstih gorenjskih občin. Skupaj si aktivno prizadevajo za pomoč gibalno oviranim pri vključevanju in mobilnosti po poškodbi hrbtenjače. Izvajajo različne socialne programe, program osebne asistence, posebno pozornost pa» kot je dejal predsednik Metod Zakotnik, namenjajo novim članom. Kot je v slavnostnem nagovoru poudaril Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, paraplegiki sami najbolje poznajo svoje potrebe in tudi rešitve zanje, s čimer se je strinjal tudi Cveto Uršič, direktor direktorata za invalide pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. *'Država lahko z ukrepi, zakoni in pripomočki naredi veliko za to, da invalidi živijo lažje, a to je še vedno premalo: za njihovo kvalitetnejše življenje so še kako potrebna tudi društva, njihovi člani, prostovoljci, sorodniki in pri^atefji," le Se dejal. M. A. Naklo Spet o skupni inšpekciji Občinski svet v Naklem je obravnaval osnutek odloka o usta« novitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat Kranj. Kot je pojasnil janež Rakar iz te uprave, država zahteva od občin uskladitev sedanjega odloka z določili zakonodaje. Ker je sprememb več, so se odločili za novo besedilo odloka. Bistvena novost so natančno določeni deleži financiranja inšpektorata za vse u stanovitel; Ice. Za Občino Naklo so določili, da prispeva 379 odstotka stroškov. Direktor obân- ske uprave Drago GorIČan )e ocenil, da je bilo dosedanje delo inšpektorjev učinkovito zlasti pri nadzofu občanov, ki se še niso priključili na zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Občina Naklo je prva potrdila osnutek novega odloka, ki ga bodo morale ustanoviteljice sprejeti do konca letošnjega leta. Če se to ne bo zgodilo, država ne bo povrnila denarja za delovanje Medobčinskega inšpektorata v Kranju. S. S. Tržjč Premalo denarja za odpravljanje posledic neurij v občini Tržič so sklenili, da bodo letos namenili 122 tisoč evrov za sanacijo neurij iz leta 2007 In 2009. "Škoda po neurjih je ogromna, posebno problematično je območje hudournika Dolžanka, potrebna bo intenzivna sanacija," je povedal župan Borut Sajovic. Zadnje neurje je po oceni občine naredilo za pol milijona evrov Škode na gozdnih poteh, za obnovo cestišč pa bodo potrebovali prek dvesto tisoč evrov. V sklopu sanacije nameravajo urediti strugo potoka Cikavec in strugo hudournika Kalinček, podaljšali bodo podporni zid na Kranjski cesti ter uredili pešpot Grad-Slap. V letošnjem poletnem neurju je bil poškodovan tudi levi breg hudourni« ka Dolžanka pred mostom v jelendolu. ki ga bodo zaradi stabilnosti morali obnoviti v najkrajšem času. B. Be. Naklo Uredniški odbor spremenjen Komisija za mandatna vprašanja, volitve in Imenovanja je že julija letos obravnavala predlog za zamenjavo Člana ured' niškega odbora glasila Glas Občine Naklo. Dosedanji član Stanislav Koselj iz stranke Socialnih demokratov je predlagal, da ga nadomesti Peter Pravhar iz Spodnjih Dupelj. Občinski svet je na nedavni seji spremembo potrdil z večino glasov. S. S. 4 i L GORENJSKI GLAS torek, 29. septembra 2009 GORENJSKA 5 Tudi priznanja urejenost Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku so v soboto v Cerkljah podelili občinska priznanja in priznanja za najbolj urejene vasi in objekte. Simon Subic Cerklje • V Kulturnem hramu ignacija RorŠtnika je v soboto zvečer potekala osrednja slovesnost ob občinskem prazniku, ki ga sicer Občina Cerkl)e praznuje 23. septembra, na dan smrti režiserja, igralca, učitelja dra-maiirga in pisatelja Ignaciia Borštnika. Osrednji govor je letos pripadel novi ravnateljici OŠ Davorina fenka Cerklje Damijani Božič Močnik, Id je spregovorila predvsem o krizi vrednot: "Če se bomo trudili in vztrajali pri pravih vrednotah, ki so za družbo nujno potrebne, se bo to pozitivno pokazalo na vseh področjih. Prepričana sem, da Letošnji dobitniki občinskih priznanj v družbi z županom Francem Čebuljem /^«(e : Uâtif Zi^nran je v naSih krajih še veliko po- keto so podelili dr. Boriitu Be- oje najbolj urejenih vasi in iz Lahovč je komisija oceni- sameznikov, družin in oiga- leharju, nagrado je prejel Mla- objektov v okviru projekta la kot najbolj urejen poslov- nizadj, ki so pripravljene z dinski center Cerklje, prizna- Moja dežela - lepa in gosto- ni objekt, priznanje za naj- veliko meio dobre volje in nja so prejeli Milan Zamljen, ljubna, priznanja najboljšim lepše urejen turistični ob- trdno držo vztrajati ter ple- mentorji PGD Zalog pri Cer- pa o podelili ob tej priložno- jekt pa je prejel Penzion )a- menititi življenje in okolje v jjjah (Tina Lonfar, Peter Lon- sti. Za najbolj urejeno vas godic iz Vopovelj. "Ocenje- pravem slovenskem duhu in vrednotah. " Čar, Boštjan Kovač in janež kot celoto so bile ocenjene vanje smo letos izvedli pr- Plevel), Cveto Kotnik in jože Cerklje, priznanje za najlep- vič, z njim pa želimo občane Ob tej priložnosti so podeli- Močnik, županove spomin- šo urejenost fasade in balko- spodbuditi k skrbi za ureje- li letošnja obÛnsks priznanja. Veliko plaketo je prejel Ko- ske plakete pa Irena Na^iČ, Ida Vadnov in Vlasta Košmk momi moški pevski zbor Da- (vse iz vrtca Murenčki). nov je prejela Frančiška Ci- nost domov in vasi. Prihod- perle iz Lahovć, najbolj ure- nje letô bomo verjetno začc-jena kmetija je kmetija pri li podeljevati tudi bodeče vorina Jenka, ki praznuje pet- V Cerkljah so se letos od» MrkuS (Peter Zupin) v Pra- neže," je povedal župan deset let delovanja, malo pía- ločili izpeljati rudi ocenjeva- protni Polici, Pohištvo Lipar Franc Čebulj. Loka Končujejo obnovo vodovoda na Spodnjem trgu V Škofjl Loki se končujejo dela na Spodnjem trgu, kjer so obnavljali celoten glavni napajalni vodovod med Špitálsko cerkvijo in mlekarno. Ob tem so uredili tudi vse hišne vodovodne priključke. Ker je bila zaradi menjave vodovoda že odstranjena asfaltna prevleka, so zamenjali tudi cevi fekalne in meteorne kanalizacije. Ob tem so bili povezani in v glavni vod speljani tudi vsi vodi zaledne meteorne vode, ki prihajajo z zbirnega območja Crajskega hriba od klanca do Sokolskega doma. Kot sporočajo 2 občine Škofja Loka, so bili vsi komunalni vodi spuščeni na globlji nivo, izvedena je bila tudi zaščita novih in drugih obstoječih (električnih) vodov, tako da na tem območju ne bo treba izvajati nobenih gradbenih posegov - niti v obdobju, ko se bo po dograditvi poljanske obvoznice na Spodnjem trgu precej zmanjšala prometna obremenitev. Obnovili so tudi betonske zidove, ki površine za pelce ločujejo od cestiSča in parkirnih mest tik ob regionalni cesti. Vsa dela bodo končana do konca meseca septembra. Proračunska vrednost gradbenih de) je bila sprva ocenjena na 250 tisoč evrov, zaradi urejanja kanalizacije pa se je vrednost izvedenih del dvignila na skupno 350 tisoč evfov. D. Ž. Domžale Začetek pouka v prenovljenih šolah 4 ObČind Dorriidlejiž v minulih mesecih v prenovo svojih Šol vložila več kot pol miiijoria evrov. Največja investicija je bila temeljita prenova in protipotresna sanacija telovadnice osnovne šole Rodica, za katero so iz sklada za osnovne šole namenili skoraj dvesto tisoč evrov. V OŠ Domžale so predelali obstoječo kuhinjo v razdeijevalno kuhinjo in preuredili hišniško stanovanje v dodatno učilnico in kabinet, hkrati pa je lola dobita tudi nove sanitarije, zunanji video nadzor in več drugih pridobitev, Nove računalnike in nekaj opreme v kuhinji so dobili v OŠ Preserje pri Radomljah, manjših prenov pa so bili deležni tudi v šolah Dob, Venclja Perka in Roje. ). P. žl rovn\CA Potrdili občinski progam varnosti ŽirovniŠki občinski svetniki so na zadnji seji potrdili občinski program varnosti. Slednjega mora v skladu z zakonom o občinskem redarstvu sprejeti vsaka občina, je pojasnil župan Leopold Pogačar: "V programu so opredeljena temeljna izhodišča za delo medobčinskega inšpektorata in redarstva, pristojnosti ter statistični podatki o delovanju občine, ogroženosti, objektih in drugi relevantni podatki. Ma ta način bodo inšpektorji zvedeli, kako je organizirana obči* na, lavece£orii. So pa zimo pridobiti dokumenta- začetkom ob x6. uri. V 5. kro- Britof : DLN. H i GORENJSKI GL\S torek, 20. septembra 2000 REKREACIJA miroslav. cvj€ticanin@g'^s. si 1 Gorenjskega je težko zmagati S tretjim Tekom Gorenjskega glasa se je končal šesti Gorenjski pokal v rekreativnih tekih. Na desetih tekih € nastopilo 2026 tekačev. MATA BERTONCEU NArveSkpm, njegovi osebni rekordi pa so 3:53 na 1500 Preddvor • Gorenjski pokal m, 8:34 na 3 km in 15 minul v rekreativnih tekih se je v na 5 km. Rekord proge pa je Sesti izvedbi tretjič končal v padel pri žexiskaJi. S Časom nedeljo s tekom Gorenjske- 42:01 ga je postavila Valerij ga glasa v Preddvoru. Glav- Mrak, tudi skupna zmago- no dogajanje je bilo pred valka Gorenjskega pokala v osnovno šolo, okoli katere rekreativnih tekih. Nastopila so bili speljani krogi za mla- je na petih tekih, kolikor jih de tekače, bilo jih je 58, ki so tudi Šteje za skupno uvrsti- nastopili na teku za Gorenj- tev, in bila na vseh petih ski pokal mladine; 179 teka- tudi najhitrejša. Pri moških čev pa se je podalo na naj- je skupni zmagovalec poka- daljšo, dobrih 11 km dolgo la postal Marko Pintar, ki progo. Iz Preddvora so tekJi mu je • tako kol Valeriji • proti Bregu do posestva uspelo ubranid lansko zma- Marko Pintar / Tin* ocn Brdo, kjer so zavili do Suhe go. Nastopil je na devetih te- pri Predosljah, ter nazaj ob kih, zmagal na dveh. "Vsako ki so na Gorenjskem glasu skimi' pokali v Sloveniji na reki Kokri do Brega in Pred- leto je več dobrih rekreativ- zaposleni, Najhitrejši med tekmah Gorenjskega poka- dvora. cev, tako da moraš biti zelo to trojko je bil seveda teh- la skoraj najtežje zmagati." Kot prvega smo v cilju po- dobro pripravljen, da lahko nični urednik Grega Flaj» Kot je še povedal Ferlic, Valerija Mrak / fmo: nna ooki zdravili 29-letnega Petra Letnarja. Rekorda proge, ki zmagaš. To je plod večletnega treninga," je pojasni! nik, čestitati pa gre tudi na- bodo plan tekem 2» prihod- mestnikoma odgovorne nje leto potrdili oktobra, ga ima Boštjan Hrovat. ni 37-letni tekač iz Sorice, ki urednice časopisa Cvetu načeloma pa sprememb izboljšal, je pa s časom 38 se s tekom ukvarja že četrt Zaplotniku, ki jebil na vseh naj ne bi bilo, tudi ne glede minut in 4 sekunde preprič- stoletja in mu posveča sko- treh dosedanjih Glasovih višine startnine, ki je, po- Ijivo ugnal vso korJoirenco. raj ves prosti Čas. Poleg tekih (to so bile zanj tudi hvalno, med najnižjimi: za Na Teku Gorenjskega glasa tega hodi v službo in dela edine tekme doslej), in odrasle osem evrov in za je nastopil prvič, zarfovolj(»ti na domači kmetiji. Kot pra- predvsem Danici Zavrl Žle- otroke štiri. Odkar imamo z zmago in tudi s časom, vi, se Gorenjskega pokala v bir, ki je na teku nastopila evro, so startnine skokovito Ura mu je pokazala» da je rekreativnih tekih udeležu- prvič. narasle. Če je bilo včasih prvi kilometer tekel 3:20. po je predvsem zaradi druže- Letošnji Gorenjsld pokal v nekako povprečje 1500 to- 5 km je imel Cas 16:20, na 9 nja tn preverjanja priprav- rekreativnih tekih je torej larjev, so sedaj na rekrea- km pa nekaj pod 30 minuta- Ijenosd: "Nikoli ne grem na končan. Kot je povedal fa- tivnih prireditvah, ne samo mi, ko je bil z mislimi že tekmo, da bi se tresel, kate- nez Ferlic, vodja pokala, ka- tekaških, tudi po 20 ali več malce tudi pri rekordu, a ga ri bom v cilju. " Uspešno terega glavni organizator je evrov. "Naš cilj ni služiti na je v zadnjih dveh kilometrih končati tek je cilj večine Klub Trmasrih, je bil zelo tekačih," je zaključil Ferlic, malo zmanjkalo. Letnar je udeležencev na rekreativ- uspešen: "Udeležba je še ki je tudi vodja tekačev, ki sicer tekač na stezi, letos je nih prireditvah. Ker je bH to nekaj višja kot preteklo leto. tečejo za naš časopis. Teh je kot čian slovenske reprezen- Glasov tek, seveda na startu Tudi konkurenca je odlič- nekaj več kot 60. od 13 do tance v teku na 5 km nasto- niso manjkali niti Glasovi na. Tekači pravijo, da je v 20 jih redno hodi tudi na pil na evropskem pokalu na tekači, med njimi tudi trije, primerjavi z drugimi "regij- tekme. Na Teku Gorenjskega glasa so tekli tudi mladi tekači. Takole zares je bilo na startu ene Izmed kategorij. /Fot^ Tin^Dobi Cveto Zaplotnik, Danica Zavri Žlebir in Grega Flajnik: čisto ta pravi Glasovd na Glasovem teku /fw.jméO-M Napovednik rekreativnih dogodkov Planjava skozi Repov kot (Grintovci) KRAN), 3. OKTOBRA, ODHOO IZPRED HOTELA CREINA OB 06. URI Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA KRANj Informacije: http://vAvw.planlnskodrListvoHskfa-kranj.si 30. Tek na Šmarno Goro 3. OKTO8RA Organizator: TEKAŠKI KLUB ŠMARNOGORSKA NAVEZA Dodatne informacije: Tomo Šarf, 041/785 859, tomo.sarfig>helios.si, www.smarnagora.corti Markov tek na Javorč ŽIRI, 3. OKTOBRA 2009 Organizator PD Žlri Dodatne Informacije: Zvone Kopač, 04/51 91 S04 Vzpon Kobarid - Kolesarski vzpon na Drežniške Ravne za pokal Kobarida KOBARIO, 3. OKTOBRA 2009 Organizator: Kolesarski klub Soča Dodatne informacije: 031/645 312; Milko Volarič, 041/424 989: v/ww.fřeeweb.siol.ret/mmelinc; tkksoca®)gmail.com GIBAJTE SEZNAMI Miroslav Braco Cvietičanin Gorenjski glas je to! če bi ne bilo slabih dni, se ne bi spomnili dobrih. In*do-bra dneva v tednu sta vsekakor torek in petek, ko izide Gorenjski Ne rečem, da so dru^ slabi, ampak ta dm izstopata, Od kdaj pa se Glas tako bere? Že od nekdaj. Glas je vedno doma. Odkar znam brati, be-rem Gorenjski glas. MogoČs vmes kdaj pa kdaj nastane kaka pai^a, ker $c Človek u 20-hcče brati nekaj, kar ni tesne povezano s krajem, v katerem živi, aH bližnjo okolico.' Ljudjs so $e začeli zavedati, da živijo na Gorenjskem in da je vse Gostiteljica |ana nas je drugo predaleč. Ljudje so se sponzorirala s štrudljem. začeli zavedati, da živijo v najlepiem delu sveUt. Gorenjci dogaja v Izraelu, Ameriki ali postajajo ponosni. Zdaj je spđ Somaliji. Zanimati me je nenormalno. da ima vsak go- halo takrat, ko sem dojel, da renjski dom naročen Glas ... nimam vpliva ni'A na kakrš-To je k nekaj stavkov, trditev, nihkoll volitvah v Sloveniji, razmišljanj, fci mi jih je uspelo kaj šele v Aj^nisuznu, Živim ujeti ir. sijih zapomniti, med' tako, kot moram, in ne kot bi tem ko smo komentirali prav- rad. Ce bi živel tako, kot hi kar prsdirkani Glasov krone- rad, bi moral počakati na kak meter, jana je ncsila Urudeij drug svet... in zdaj me zani- in Pehlranovc potico na mize, ma le Gorenjska, moj prag, na pijačo ni pozabila, mi pa ker imam z njim preveč dela, smo lo'Mi sapo, se hvalili zde- da g/a očistim, kaj kle da bise seženimi rezultati in se pogc- lotil kakega tujega. Potem so valjali o Gorenjskem giosw: to mi zaploskali. Videti je bilo, je bila nekakšna rdeča nit "af- kot hi imel govor Edvard Kar- ter partwa ". delj na sedmem kongresu Ko- Gorenjski glas in kolesarji? munistične inteniacionale v Mogoče obstaja prepričanje, Moskvi leta 1935. jVo, to so bila da kolesarji jte razmišljajo o samo moja razmišljanja, med- ničemtr razen o pedalih in bc- tem ko sem grabil po Janinem lanci, hočem reči, o biciklu. štrudlju in oranžadi. Če bi to Tale naša Glasova druščina je hotel na glas povedati, bi mi malce drugačna. Včasih celo nekdo moral podstaviti pručko pomislim, da se ^loh ne dru- pod veio in ni hudič, da ne hi žimo zaradi kol^rjenja, am- kdo privlekel še kakega štrika pak bolj zato, ker smo na plan. Glasova kolesarska fajn ljudje vkup, in potem sku- drušána je taka kot Gorenjski pqi uživamo tistih nekaj uric. gía^. Kakšna ? Preprosta, upo- Ali pa se mi samo zdi? Ne, saj rabna, koristna, zabavna .,. sem preveril, ko sem jim vsilil česa dru^ffi pa za lasten uži- temo, ki ni govorila o hiciklih tek niti ne potrebujemo. in obritih nogah. Upih dresih Juin se dobimo ob 16.30 irt in rekordnih časih, potem pa gremo vsi skupaj na Možjanco smo skupaj prišli do ugotovit- in nazaj. Prekolesarili bomo ve, da se čisto zares premalo od štiriikset do petdeset kilcme-pogovarjamo o kolesarstvu, trov. Zmagovalec kronometra prav smo skupaj prav zaradi v moški kategoriji je Martin Bigflfc, v kategonji žensk pa znana slovenska oblikovalka tega. Glasova kolesarska druščinajt taka kot Gor^msfe t giú5. Kakšr>a? Gorenjski glas ku- nakita Tanja Drinovec. Pni pim, ker me zanima, kaj $e trije v obeh kategorijah dobip dogaja na Gorenjskem, in ker posebne nagrade, stisk roke ter mi je prav malo mar, kq/ se vroč poljub or^nizatoiia. Glasovi kronometristi v cilju 8 K I o sim en. su h ic@g das. 5Î GORENJSKI GLAS torek, 29. septembra 2009 Omahnil Štiri metre globoko Na poti s spodnje postaje Vogel do Ribčevega Laza je pohodnik nesrečno padel v globino. Simon Subic Iz regijskega centra za ob- ..................................................vežčanje poročajo o Teh ne- Ribčev U2 • V nedeljo nekaj zgodah, ki so se v četrtek pred 15. uro se je na poti od zgodila v gorah. Na Čml pr- spodnje postaje nihalke Vo- sti v Bohinju si je planinka gel proti Ribčevem Lazu poškodovala levi gleženj, smrtno ponesrečil 75-ictni zatoso ji na pomoč priskoči- mošk] iz okolice Grosuplje- 1Í bohinjski gorski reševalci ga, so sporočili s Policijske in dežurna posadka z voja-uprave Kranj. Ko je z ženo in Škim helikopterjem. Na Žele dvorna pohodnikoma pri- lenid se je poškodoval pleza- spel do suhe hudourniške lec. Med plezanjem ga je za- struge, mu je spodrsnilo, pri dela odkniáeoa skala. Poma- Čemer je omahnil itiii metre ga)! so mu tržižk? gorski re- globoko. Pri padcu je z glavo ševald in posadka vojaškega udaril ob skalo in umrl na helikopterja. Na Visokem ro- kraju nesreče. kavu pod Škrlatico se je ple- V soboto so gorski reše- zalai med plezanjem izpulil valci iz Bohinja odhiteli na klin, zato je vznak padel na Vogel, od koder so sporoči- tla in se hudo ranil. Posredo- li, da otroka boli trebuh in vali so gorski reševala iz ne more več hoditi. Reše- Mojstrane in posadka voja- valci so ga spravili do ekipe škega helikopterja. Vse tri nujne medicinske pomočř ponesrečence so odpeljali v Bohinj. jeseniško bolnišnico. Preverjanje v soboto v Kranju V soboto bo v Kranju 15. državno preverjanje usposobljenosti ekip Civilne zaščite in Rdečega križa. Vilma Stanovnik vsako leto pa jih skušajo pri-.....................................; - praviti v drugem kraju in pri- Kranj - V Sloveniji naj bi bližati domačinom. Tako ga imeli v dveh aJi treh letih bli- letos skupai organizirajo zu dvesto ekip prve pomoči, Mestna občina Kranj, Upra- ki jih bo možno v primeru va Republike Slovenije za za- večjih nesreč premikati z ščito in reševanje, glavni od- enega na drugi konec drža- bor Rdečega križa Slovenije, ve. Temu so podrejena tudi Izpostava URSZR Rianj in preverjanja usposobljenosti območno združenje RdeČe- na regijski ravni, vrhunec ga križa Kranj. Prireditev v preverjanja usposobljenosti Kranju se bo začela na Slo- ekip prve pomoči pa je okto- venskem trgu, kjer bo ob 8. bra vsako leto državno pre- uri slovesno odprtje. Med 9. verjanje, ki bo letos potekalo in 13. uro bodo nato potekala to soboto, y oktobra, v iCra- preverjanja na sedmih ražnju. Kot je povedai predsed- ličnih točkah (OŠ Simona nik organizadjskega odbora Jenka, Mercator, Qlandia, preverjanja usposobljenosti OS Staneta Žagarja, Pun- ekip prve pomoâ CZ in RKS gart, Prešernovo gledališče, Mii^ Bú^tň), bo na tekmo- Slovenski trg), poleg tega pa vanju sodelovalo 13 najbolj- bodo prikazi za javnost še na ših ekip iz regijskih tekmo- mostu (ez Kokro, Glavnem vanj, poleg njih pa bo kot šti- trgu in Maistrovem trgu. rinajsta sodelovala Še ekipa Tekmovanje bodo spremljali Rdečega križa Srbije, ki je strokovnjaki in zdravnild, ki zasedla prvo mesto na evrop- bodo ocenjevali pravilnost, skem festivalu prve pomoči. ustreznost in način ter takti- Gorenjsko bo zastopala eki« ko deîa ekip. Ob 12. uri bo na pa MG Kranj. Slovenskem trsu tudi kon- Ena od sprememb prever- cert, ob 15, uri pa bo sledila janj znaja v zadnjih letih je, zaključna slovesnost OZRK da so jih iz različnih vadišč in RKS bosta izvedla tudi kr- prenesli v ožja mastna jedia, vodajalsko akdjo. K RANI Policisti iščejo neznanega voznika Policisti poizvedujejo za neznanim voznikom osebnega avtomobila, ki je 14. septembra okoli 6. ure peljal po Bleiwei- sovi cesti iz smeri središča mesta proti glavni avtobusni postaji v Kranju. Pri stavbi Gorenjske banke je na prehodu za pešce trčil v 76-letno peško. Voznik se je po nesreči ustavil in peški ponudil pomoč, vendar jo je ta odklonila, dva dni kasneje pa je zaradi hudih poškodb poiskala zdravniško pomoč. Zaradi Časovne oddaljenosti dogodka in razjasnitve okoliščin nesreče policisti pozivajo vse priče in omenjenega voznika, da pokličejo na Policijsko postajo Kranj na telefonsko številko 04/233 64 00 ali na telefonsko številko 113. S. Š. na sodišču Na kranjskem okrožnem sodišču se je včeraj začelo sojenje sedmerici domnevnih preprodajalcev prepovedanih drog. Belo smrt naj bi prodajali v Kranju, Tržiču in Skofji Loki, Simon Šubic Kranj • Kot je 17 obtožnice - dolgo prebira] a okrožna državna tožilka Polona Košnik, naj bi 3>letni Kranjčan Mar-janče Stcjčev organiziral mrežo preprodajalcev, ki so večinoma prodajali heroin in metadon kranjskim in trži-šldm odvisnikom, med njimi tudi takim, ki so se od droge že odvajali. Z njim so neupraviČejie proizvodnje in prometa s prepovedano drogo soobtoieni 44-letni Goran P uz in, 37-letni Matjaž Oman, 45-letni Hari Novak (vsi iz Kranja), 40-letm Branko BujanoviČ iz Bistrice pri Tržiču, 36-letni Aleksander Hanžič iz Stiške vasi (pošta Tabor), in49-letni Vladimir Mali iz Kranja S toj če v je ob- ^ preprodajo heroina po Kranju naj bi bila najbolj vpletena prvoobtožena Coran Puzin tožen tudi kaznivega dejanja («predaj) In Marjanče Stojčev (v sredini). ( c^r«^ «vcc omogočanja uživanja prepovedanih drog. Razen Malija težno s heroinom oskrbova- pet kilogramov heroina, s pri hišnih preiskavah so pri so vsi obtoženi priprti. Obdolženo sedmerico so kran j ski kriminalisti prijeli v la odvisnike na območjih Kranja, Tržiča in Škofje Loke. V času kriminalistične tem pa zaslužili okoli 130 ti- nekaterih našli heroin in ko- soč evrov. Pri osumljenih, ki nopljo; oba sta bila pakirana so vsi polidji zaradi pečanja v zavitkih za nadaljnjo pre- zaključni kriminalistični ak- preiskave, v kateri so bili 2 drog znani že od prej, so prodajo. Kranjski kriminali-dji 20. aprila letos. Kot je te uporabljeni tudi prikriti pre- opravili tudi deset hišnih sti so omenjeno razbitje predaj povedal tiskovni pred- iskovalni ukrepi, naj bi stori- preiskav, v katerih so našli prodajalske mreže ocenili stavnik Policijske uprave li okoîi štiristo kaznivih de- veliko dokaznega gradiva, kot največji letošnji uspeh Kranj Andrei Zakrajšek, naj ianj s področja prepovedanih med drugim tudi telefone, gorenjske polidje na podrobí domnevna združba pre- drog, preprodali približno tehtnice in gotovino. Tudi čju prepovedanih drog. Oškodovanca išče Interpol Ker sodišče ne uspe zaslišati Nemca Andreasa Crubišića, domnevno žrtev ropa na gorenjski avtocesti, so v njegovo iskanje angažirali celo Interpo Simon šubic odločitvi sodnega senata, ki Mijo LovriČića, ki je polidji ...............................................................ga vodi okrožna sodnica An- 6. novembra lani prav tako Kranj • Danes bodo na kranj- dreja Ravnikar, da Je zaprosi* razložil, da so ga na avtocesti skem sodišču nadaljevali vno- lo generalno polidjsko upra« ustavili Romi, ko pa je posu- vično sojenje trem Romu- vo, naj prek Interpola ven- mil, da nimajo poštenih na- nom: zç-!etnemu Dumltruju darle poiščejo oškodovanca, menov, je odpeljal naprej. Aleksandru j u, njegovemu ki je sam prijavil domnevni Na kranjskem sodišču je se- 29-letnemu bratrancu Con- rop, brez njega pa sojenja v daj povedal, da sta bila v av- stantinu Caldararuju in 44- letni Constantinovi materi Gaudiji Midescu. Obdolženi Sloveniji ne morejo ustrez- tomobilu le dva moška, žen- no izpeljati. ske ni bilo z njima. Na poziv Prejšnji teden je senatu senata je nato pogledal po so, da so 6. novembra lani v uspelo zaslišati drugega Hr- sodni dvorani, a obtoženih bližini bencinskega servisa vata, živečega v Nemčiji, ni prepoznal. Voklo na gorenjski a'.tocesti poskušali oropati nemškega državljana Andreasa Grubiši- ťa, nekdanjega pripadnika spedalne vojaške enote. Na prvem sojenju so bili Romuni obsojeni na zaporne kazni od enega do štirih let in pol, sodbo pa je višje * sodišče razveljavilo zaradi procesnih kršitev. Med drugim je višje sodnike kranjsko sodišče napotilo, da mora zashšati oškodovanca, ki se doslq na vabiJa sodišča še ni odzval. Vabljen je bil tudi na ponovljeno sojenje, ki se je začelo minuli četrtek, proces a mu vabila niso mc»U niti Številni izročiti. Vse to je botrovalo Constantina Caldararuia In Claudie MícI^l Dflk KRIMINAL Ceakue Streha ostala odkrita V noči na četrtek je nekdo v Cerkljah ukradel gradbeno dvigalo * lestev, namenjeno dvigu strešnikov na streho. Lastnika so tatovi oškodovali za približno pet tisoč evrov. RADOVgiCA Ponarejen evrski pet stota k Prejšnji teden je 56-letni Ra- dovljičan v banko prfnesei bankovec za petsto evrov, ki ga je želel položiti na svoj ráčun, â je uslužbenka posumila, da je bankovec ponarejen. Zasegli so ga policisti, ki so kasneje izvedeli, da ga je Raaovljičan dobil v Ljubljani kot deí kupnine za prodan fotoaparat. Ponarejen bankovec za petsto evrov ima serijsko številko X01832788559. m£dvoo£ Pijača jih ni zanimala v Medvodah so neznani storilci sredi noči vlomili ^ gostinski lokal in odnesli vso gotovino, kf sojo našli. Lastnika so tatovi oškodovali za okoli šeststo evrov. S. Š. J Gorenjski Glas U-WW.GORE NI SK IGUS.Sl Manjše spremembe zakona dohodnini Vlada je na četrtkovi seji potrdila spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini, s katerimi želi odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju zakona. Cveto Zaplotnik Ljubljana • Po predlaganem zakonu naj bi iz obdavčitve izvzeli neposredna plačild za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost- V letih 20Q7 in 20uS so bila takšna plačila že izvzeta iz obdavčitve 2 razlago, da gre za kmetijsko okoljska plačila, vendar pa nikjer v zakonu ni bilo to izrecno določeno. Vlada tudi predlaga, da bi Čezmejnim delovnim migrantom, ki delajo zunaj Slovenije pri tujem delodajalcu, priznali posebno osebno olaišavo v znesku sedem tisoč evrov, Kot je ob tem pojasnil minister za finance dr. Franc Križanič. se je do leta 200$ štelo, da so poravnali davčne obveznosti, če so plačali davek državi, kjer so delali. Po uveljavitvi načela obdavčitve po svetovnem dohodku v letu 2005 morajo v veČini primerov plačari Še razliko do davčnih obve7no^H, odmerjenih po slovenskih predpisih. Za primer navajamo, da je bila lani v Avstriji povprečna plača 38.653 evTOv in da so bile tam plače neobdavčene do zneska 10 tisoč evrov, v Sloveniji pa je bila v istem letu povprečna plača 15.768 evrov in splošna olaj-Sava 2.800 evrov. S spremembami zakona naj bi rešili tudi problem davčnih zavezancev, ki so v obdo-bfu 2006-2008 prejemali dohodke,iz zaposlitve pri avstrijskem delodajalcu, a do- Minlster za finance dr. France Križanlč I Foio: Tu Koiit davčna uprava naj bi jim po uveljavitvi predlaganih za- ki §oli. Če bo otrok imel manj lastnih dohodkov za preživljanje, kot je višina posebne olajšave za druge vzdrževane družinske člane (ta letos znaša 2.251.46 evra), se bo Štel za vzdrževanega družinskega Člana, v primeru preseganja tega zneska pa za samostojnega zavezanca, ki bo lahko uveljavljal tudi splošno olajšavo. Miid lasbie dohodke za preživljanje se ne Štejejo družinska pokojnina, dohodki od Študentskega dela. Stipendije in dohodki, oproščeni plačild dohodnine otroški dodatki, preživnine ...). Zakon rešuje tudi problem, ko starši niso mogli uveljavljati olajšave za vzdrževane družinske Člane. Če so njihovi polnoletni dijaki ali Študentje imeii priložnostni dohodek iz pogodbenega dela oz. dela, ki ni bilo opravljeno preko Študentskega servisa, Z zakonom naj bi uredili obdavčitev poslancev Evropskega parlamenta. Dohodke, ki jih bodo prejemali kot poslanci, bodo napovedali v Sloveniji in plačali razliko v dohodnini, če bo davek od teh dohodkov, odmerjen na konskih sprememb izdala ravni Evropske unije, nižji odločbe, vendar pa jim bo kot dohodnina, odmerjena obveznosti odpisala v skladu od teh dohodkov v Sloveniji- S pogoji, ki naj bi jih določi] V praksi se je tudi pokazalo. spremenjeni zakon o davčnem postopku. Ker koncept obdavčenja po svetovnem dohodku velja od leta 2005, jim bo pod enakimi pogoji odpisala tudi dohodnino od dohodkov ta to leto. da sedanji zakon o dohodnini omogoča odlog ugotavljanja davčne obveznosti samo ob odsvojitvi kapitala na podlagi darilne pogodbe, ne zajema pa situacij, ki se pojavljajo v praksi, ko zavezanec slej zaradi stališča vlade iz Predlagani zakon spreminja odsvoji kapital neodplačno 2 leta 2007 o obdavčitvi njiho- tudi pogoje pri uveljavljanju izročilno pogodbo zakoncu olajšave za vzdrževanega vega dohodka le v Avstriji, niso prejeli odločb o odmeri dohodnine. Republiška šola na srednji, višji aH viso- tudi takšne primere. polnoletnega otroka, ki se ali otroku. Predlagane spremembe zakona vključujejo spet ta frdamana mladina moti predstavo! r T 4 ja, filmski zastonjkarji! $ / -I / t I ^3 o ^ M c\ U ntc' tudi v kino? paket za mlade i Brezplačni paket ta mlade re oisan na kožo srednjelocem m vse 2a praktično vodeni« osebnih osamc>svajanj€ Brezplačni paket za vodenje osebnih financ osetjni račun, bančno iti pfačiino kartico, fTl 13.ClOStHÍ kOV <».b?inko. ^pmina SWCI stanju na računu ter solidni dnevni I mit. Prvim 200 imetnikom prinese 3C EUR na no Joker kartici za predstave v Kofoseju vec o paketu za mlade poiscite na z darilom - 30 EUR za filmske predstave v Koloseju. www.gbkr.si/mladi Gorenjska Banka s predlagano spremembo zakona o dohodnini naj bi: - iz obdavčitve izvzeli subvencije za hribovska, gorska in dniga območja z omejenimi mužiiubtini za kmetovanje, • uvedli posebno osebno olajšavo za davčne zavezance, ki so zaposleni pri tujib delodajalcih zunaj Slovenije, • spremenili pogoje pri uveljavljanju olajšave za vzdrževanega polnoletnega družinskega člana, ki se šola na srednji, višji ali visoki šoli, • uredili obdavčitev poslanccv Evropskega parlamenta. Aktualno Zaposlovanju tujcev se ni možno izogniti, stran lo Bančnik Teodor Zepič: "V Lonu smo drzni in hlaati previdni." stran 13 Finance V stečaju SHP-ja čakajo le še na odločitev sodišča, stran 15 io poDjernišTvo&nnance torek, 29. septembra 2009 Aktualno brezplačni paket za mlade z darilom za prvih 200! V ww.Qbkf.si/mladi Gorenjska^ Banka ODKRITO O ZAPOSLOVANJU TUJCEV O s "Glede na letošnja pričakovanja» da bo upadel obseg aktivnosti v dejavnostih» v katerih so se največ zaposlovali tujci, in napovedanemu dvigu stopnje brezposelnosti, smo ocenili, da se bo povpraševanje po zaposlovanju ustrezne delovne sile iz tujine (tretje države) zmanjšalo, zato je bila za leto 2009 določena nižja skupna kvota v višini 24 tisoč delovnih dovoljenj, kar je osem tisoč manj kot leto poprej," politiku podeljevanja delovnih dovoljenj za tujce pojasnjuje Metka Barbo Škerbinc. "Na Gorenjskem danes manjka deset splošnih, družinskih zdravnikov in še dva pediatra in trije do štirje zobozdrdviiiki. Ta mesec sta z delom začela dva tujca> ginekolog in pediatrinja. Pogovarjamo se tudi z drugimi tujimi zdravniki, žal pa so postopki zelo dolgotrajni. Tuji zdravnik, Id prihaja iz nečlanice EvTopske unije, mora skozi dveletni postopek," pravi Jože Vetmik. "Ob prihodu so se z mojim delovnim dovoljenji ukvarjali sodelavci s kadrovskega področja. Kljub leiiiu pd, vsaka država ima svoja pravila postopke, ki jih je potrebno spoštovati," pravi David Di Silva. Una. da mu nikoli ne bo treba vedno postal bo mogoče Fedja Pobegajlo, Sava Hoteli Bled: "V družbi Sava Hoteli Bled kijub gospodarski krizi žal občutimo pomanjkanje gostinskih delavcev." Gregor Žo nt ar, Marmor Hotavlje: "Postopek za prihod tujih delavcev je zelo zapfeten, predvsem v našem primeru, ko potrebujemo sezonske delavce oziroma za določen projekt." Letos manj tujih delavcev Slovenska in gorenjska podjetja letos zaposlujejo manj tujcev, kljub temu pa je pri nas zaposlenih tujcev kar za tretjino brezposelnih oseb. Število izdanih delovnih dovoljenj Boštian Bogataj v zadnjih mesecih leta 2008, še bolj očitno pa letos je brezposelnost začela naraščati. Na Zavodu RS za zaposlovanje so ocenili, da bo 24 tisoč delovnih dovoljenj za tujce dovolj. Zaradi spremenjenih razmer je minister Ivan Svetilk spremenil pravilnik, tako da ni več po- ^^so dobili. Letos se za to- nili več tujih zdravnikov, če Obdobje jan^vg 2009 jan-avg,2oo8 avgust 2009 Slovenija 54.860 43.002 3,490 Gorenjska 1.697 1.708 114 Vir: 7.ňvoá Rfv 7» ^^jroslovanje stopka izdaje dovoljenja za zaposlitev brez preverjanja trga dela za tujce z deficitarnimi poklici. Sprememba, ki je stopih v veljavo aprila, je Že vplivala na upad vlog za pridobitev dovoljenja. Zaradi nadaljnjega slabšanja Med tujci tudi vodilni vrstni ukrep zaradi negotove situacije v prvi poiovid leta niso odločili, saj so poskuša-ii Število zaposlenih čim bolj pniagijati dejanski zasedenosti hotelov. gojno rečeno manj zahtevnih panogah. "Z delavci iz Bosne smo zelo zadovoljni, postopek za njihov prihod pa je zelo zapleten, predvsem v našem primeru, ko potrebujemo sezonske delavce oziroma za določen projekt. Na hitro smo tako potrebovali večje število delavcev, pristojni pa so imeli kar 60 dni za odločitev. Te bi bil sistem bolj prožen za rok<» je treba skrai^ati," po-tujce iz držav nečlanic EU: jasnjuje Žontar. "Kandidat mora opraviti tečaj slovenskega jezika, vtem , ^ . , ... času mu priznavajo diplo- «zobrazevanje mladih za mo pri zdravniški zbornici, deficitarne poklice razmer je vlada sprejela uredbo o omejitvah in pre- II kjer mu tudi dodelijo čas dokazovanja po slovenskih klinikah, pridobiti mora tudi Vsak, ki je zaposlen v med- delovno vizo m si zagotoviti V družbi Sava Hoteli Bled so ubrali drugo pot. Trudijo se, da bi za gostinske poklice navdušili Čim veČ mladih. povedih zaposlovanja in narodni korporadji in si želi prebivališče." Zaradi dolgo- Sodelujejo s srednjo šolo v dela tujcev (junija letos), ki je Se dodatno zaščitila do- maâ trg dela. uspešne kariere, pričakuje, trajnega postopka pa marsi- da bo napoten na delovno kateri izgubi voljo in jc to mesto zunaj svojega doma- resna ovira pri zaposlovanju Nujno potrebujemo tuje zdravnike "Trenutno težav s pridobivanjem delavcem nimamo, drži pa, da smo v preteklih letih zaradi poman^anja kadrov ^ zaposlovali tudi tujce. Tudi S danes je še nekaj delavcev iz Bosne in Herc^ovine v proizvodnji, vendar so bili pri nas že pred krizo in jim nismo odpovedali pogodbe," pravi Gregor Žontar, predsednik uprave Marmor Hotavlje. Pred leti so zaposlovali tudi delavce s Slovaškega, vendar so 2 njimi težje vzpostavili kom inikacijo, prihajalo je do na^ak v proizvodnji. "Na Gorenjskem danes manjka vsaj deset spbšnih, družinskih zdravnikov in še dva pediatra in trije do štirje ^obuzdiavuiki." piavl Jože Vetmik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske. Ta mesec sta v Škofji Loki začela z delucn dva tujca • ginekolog in pediatrinja» Vetmik pa je potrdil, da se pogovarjajo tudi z drugimi tujimi zdravniki. "V družbi Sava Hoteli Bled kljub gospodarski krizi žal občutimo pomanjkanje gostinskih delavcev, zlasti ku-^ harjev in pomivalk posode deloma pa tudi sobaric," pravi direktor Fedja Pobe-gajlo. Prednost sicer namenjajo domačim delavcem iz lokalnega okolja, vendar so bili lani za eno leto prisiljeni zaposliti enajst delavcev iz Bosne in Hercegovine, saj jih v Sloveniji enostavno Čega kraja oziroma države/ pravi David Di Silva, diiek- V Sloveniji. Metka Barbo Škerbinc, vod-tor (kranjskega) Veyanca in ja Službe za zaposlovanje in še dodaja: "Osebno o tem delo tujcev pri centralni nisem veliko razmišljal in službi zavoda za zaposlova- raogoče prav zato nisem bU nje. pravi, da je v primeru pripravljen na izziv. Čeprav zdravnikov možno pridobiti sem odločitev za Slovenijo dovoljenje za delo ali zapo- sprejel v 24 urah, je bilo tež- slitev najkasneje v 30 dneh, ko predvsem zaradi sorodni- povprečna doba reševanja je kov in prijateljev. 14 do 31 dni. "Seveda pa je Kadaljuje, da ob prihodu z potrebno za v tujini pridob-dovoljenji ni imel težav, saj Ijeno diplomo speljati po- so bili v ta proces vpleteni sodelavci s kadrovskega po- stopek priznavanja in vrednotenja v Sloveniji. Ti po- dročja. "Vsaka država ima stopki pa morda ustvarjajo pač svoja pravila in upravne vtis. da je nal postopek dol- postopke, ki jih je potrebno spoštovati in slediti. Vsak gotrajen, vendar se to ne nanaša na izdajo delovnega tak sistem pa je vedno mo- dovoljenja," dodaja sogovor- goče izboljšati,*' razloži Di niča iz zavoda. Kljub temu Silva. Vetmik po drugi stra- so z izdajo dovoljenj neza« ni pravi, da bi lahko priteg- dovoljni tudi v drugih, po- Dovoljenje za zaposlitev se izda na vlogio delodajalca. Dovoljenje za zaposlitev se lahko izda i IIITI pogojem, da v evidenci zavoda za zaposlovanje ni ustreznih domačih brezposelnih oseb oziroma oseb, Id so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije. Tudi dovoljenje za delo se izda na vlogo delodajalca. Za delo tujca šteje opravljanje storitev, Id se izvajajo s tujd, in druge oblike dela tujcev. Id temeljijo na pogodbah o delu oziroma drugih civilnopravnih pogodbah, Id se časovno omejeno izvajajo na ozemlju RS. Radovljici in Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem na Bledu, dijakom gostinskih smeri ponujamo štipendije ter jim omogočajo opravljanje prakse in počitniškega dela, s čimer lahko dokaj zgodaj odkrijejo najbolj nadariene in perspektivne. V sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje bodo izvajali dokvalifikacije in prekvalifikacije težje za- posljivih poklicev. Direktor Pobegajlo ocenjuje, da je v Sloveniji problematičen splošen upad ugleda vseh strokovnih poklicev: "Vse bolj prevladuje prepričanje, da.samo s srednjo ali pok^c- no šolo posameznik ne more biti uspešen in zadovoljen v svojem poklicu." Ali v času gospodarske krize slovenska podjetja sploh zaposlujejo tujce? "Zaposlovanju tujcev se ni možno izogniti," pojasnjuje škerbin- čevti. Lelus je največ tujili delavcev zaposlilo na področju gradbeništva, gostinstva, prometa, trgo\ine, ... Da bi manj čakali na okulista, pediatra, ..., tudi Gorenjci radi sprejmejo tuje zdravnike, Jože Vetmik pravi, da so izkušnje le pozitivne. Na dru- gi strani David Di Silva, ki prihaja iz Južnoafriške republike. pravi, da je življenje v Sloveniji enostavno: "Ce bi se preselil v Pariz ali London, bi bil danes verjetno že doma. Živeti v Sloveniji pa je užitek. Kljub temu da so se moje delovne obveznosti in odgovornosti razširile še na Azijo in Pacifik, še vedno delo opravljam in vodim iz Slovenije." poDjemišTvo&nnance torek, 29. septembra 2000 II Uspešni brezplačni paket za mlade z darilom za prvih 200! www.gb kr.s i/mlad i s Goren|ska ^ Banka Morali smo sicer bi bili se v • • I • sir Iti Kakšen ie pravi vzrok selitve^ V katerih državah ste prisotni? y Praprotnik: "Tako zelo smo zrasli, da v prejšnjih prostorih erx>stavno ni bilo več možno- Praprotnik: "Predvsem v tistih, kamor drugi ne gredo. To je v Srbiji, Makedoniji, AJ- sti za razvoj. Imeli smo tudi baniji in na Kosovu« pa tudi v najete delavnice in skladišča Beiorusiji in Nemčiji imamo na različnih bkadjah, danes podjetje za fotovoltaiko." Podjetje Prompt, ki se je sredi meseca preselilo v Poslovno cono Šenčur, je vodilno slovensko podjetje na področju distribucije elektronskih komponent in gradnje sekundarne infrastrukture za telekomunikacije in energetiko. pa smo vsi v eni zgradbi" Kako se )e pokazalo ddovanje na enem mestu v prvih lednih? Dabiá "Gledano lokacijsko (selili so se 2 Bleda v Šenčur) smo znova zgradili kompromis, vendar menim, da so za- prsleni řakínň mo?nnst radi sprejeli, saj jih veliko prihaja Boste v prihodnosti sončnim elektrarnam namenili več po- zomosti? Praprotnik: "V tem vidimo naš razvoj, razen t^ pa v inteligentnih inštalacijah, ki jih vzorčno predstavljamo z našo 'sû kot m- novo Tgradbo. v n)ej stami eksponat nameščene iz Ljubljane. Sedaj smo tudi najnovejše tehnolc^je, vsake- BoŽtjan Bogataj "Smo zelo spedalizirari, zato takšnih podjetij ni veliko. Maši kupa prihajajo iz skupine elitnih oodjetij in tudi dr- bližje letališči in avtoceste.' Dabić "Vzadnjihletihsmose Dabič: "Leto, dve po mojem začeli ukvarjati z zelo aktual- odkupu lastninskega deleža, no temo, z obnovljivimi viri smo bili celo nominirani za mu lahko pokažemo, kako fim- Praprotnik "Drži. Čeprav ob- Pranrntnik: "Mi poleg stori- kdorura. Pričahijem. da bomo energije oziroma sončmmi elektrarnami." gorenjsko gazelo. Morda se bo slišalo samovšeČno, ven- žavne uprave, med njimi so Gospod l>abič, kdaj ste Tstopi- mobilni operaterji in druga li v podjetje^ velika podjetja, ki za svoje po- Dabiod iinainu približno enako Ijivusti, rasti kažejo, da ste se Ali ie zelo pomembno, da se lastniki dobro ujameta? Dabič: To je osnova. Brez dobrih odnosov v podjetju, pri lastnikih pa sploh, bi nastajalo preveč jalove energije. To bi opazili tudi zaposleni in nikakor se ne bi razvijali tako uspešno, kot smo se v preteklosti in se 5e bomo v prihodjio- stL" dejavnost" zelo hitro razviiau. lomnica je bila širitev ' tujino, saj smo postali preveliki za slovenski trg. Tako ali tako moramo imeti na voljo kompletni inženiring, podporo in servis, zato je bolje, da ga imamo za 20-milijonski trg in ne le za domačega. Morali smo se razširiti, sicer bi bili predragi." Zdi se, da s podporo informaci jsko'komunikacijski lehnolc^ji opremljate predvsem velika podjetja oziroma kupce, na manjše pa se sedaj obračate s ponudbo sončnih elektrarn? II Dabič: "Mi ponujamo strateško opremo. Kdor se želi voziti z avtom, mora to6tj bencin. Ne gre drugače. Enako je pri nas. Seveda pa pazimo bolj na vsak evro. Ni enostavno." računalnik doloâ, v katere prostore ima vstop, vseskozi imamo pregled nad prisotnostjo na delu, v vsakem prostom računalnik zazna prisotnost, požene klimo, spusti žaluzije,... Na ta način smo povečali udobje, varnost hkrati bomo tudi veliko privarčevali z ene^jo." Dabić "Na terasi je tudi sončna elektrarna, ki smo jo y^gnaři ob uradnem odprtju. Vso opremo smo tako razstavili v zmdbi in nah mobilnih operaterjev. Ti so naši. V računskih ccntrih so hladilne omare ali računalniške omare, hladilni agregati na strehi. To je naše. Distribu- jo radi pokažemo. Objekt pa je iîâmo tudi dektronskc clc- rwncnjcn nam, naScmu ddu mente, projektiramo, servisi- in ustrojen po naših potrebah." ramo in podobno. Naš servis deluje neprestano, tudi v nedeljo ob 2. uri zjutraj." Pa vendar ste se sredi mese- Dabič: "To je naša.prednost Selitev je zagotovo velik zalogaj, kakšni pa so načrti za prihodnost? ca preselili?! Praprotnik: 'Lani smo začeli graditi, lahko bi rekel, da v pravem trenutku. Zemljišče imamo v lasti že več let, vendar bi gradnjo letos zagotovo in usposobljenih sodelavcev, prestavili. Sditev z Bleda je ki je sposobna sprejeti tudi ve- prišla v pravem času." Hkrati pa nudimo sisteme in Praprotnik "Optimizadja lastne le ene komponente. Ne po- nih procesov, kar bo se«íaj laž- trcbujemo velikega ŠteviJa iz- je, saj smo vsi na enem mestu. vajalcev, en naredi vse. Smo Sicer pa lahko na strojno in skupina 55 visoko motiviranih defctro inštaladjah le zadržimo naš tržni delež, na večjo rast pa stavimo pri inteligentnih sistemih in sončnih elektrarnah." like projekte." Peter Praprotnik je podjetje ustanovil v letu 1990, Vendar se ni še takoj podal na samostojno pot, "Imel sem dobro službo, posle sem opravljal paralelno, vendar zelo zares» zato sem po dveh letih, kljub zelo nepredvidljivim časom še! na svoje," se spominja. Pravda kapitala, razen znanja, takrat ni imel> vendar je kmalu opazil, da gre razvoj v pravi smeri. Selitev oba današnja lastnika ocenjujeta kot nujen korak, saj bi jih prejšnja razdrobljenost lokacij omejevala, rasti ne bi bilo več. Nedeljko Dabič se že vse življenje ukvarja s posli: 'Časom primemo pa sem se začel spogledovati s politiko, saj sem kandidiral na evropskih volitvah." Trdi, da formula 50 je več kot sto deluje. Ciljal je na enakovredno lastništvo, ki se v Promptu kaže kot odlična odločitev Praprotnika, in po drugi strani požrešnost špekulantov, ki se je pokazala ob izbruhu svetovne gospodarske krize. Latnika podjeta Prompt, Peter Praprotnik in Nedeljko Dabić 1 fom cowo k«v koncu leta, o kakšnem generalnem znižanju cen pa nimamo po'datkov, tudi iz naše matične tovarne Volkswagen ne. Zato mislim, da je zdaj pravi čas za nakup novega avtomobila." pravi v cas avtomobila Prodaja novih avtomobilov se je skrčila za dobro petino, nadaljnjega nižanja cen verjetno ne bo. Matjaž Gregorič Slovenski avtomobilski uvozniki ter prodajalci novih in škodljivih emisij. Med drugim že več kot leto dni star predlog o nadnu obračunavanja davka na motoma vozi- rabljenih aromobilov letos la, ki je v obstojeâ ureditvi do nedavnega omogočal številne davčne utaje pri uvozu rabljenih in skoraj novih avtomobilov. Potem ko ni bilo odziva na prvi predlog, so prejšnji teden na vlado znova naslovili predlog za državno podpo- krepko občutijo recesijo in posledično zmanjšanje prodaj e nov ih a vtomo bi 1 o v. Prodajne krivulje so se upo-gnile navzdol že Jani oktobra, že v začetku letošnjega leta pa je bil prodajni primanjkljaj kar četrtinski, tomaj kaj ro, tokrat v obliki predloga za rahlo bolje je bilo tudi do uvedbo premije za čisto oko- konca poletja, meàtem ko po- Ije v višini 2.500 evrov. datki za prve septembrske Kerni bilo pričakovanih sub-dni, predvsem pa napovedi vencij, so prodajalci morali za prihodnje mesece, vlivajo ukrepati sami, kajti zaloge nekaj optimizma. V letošnjih neprodanih avtomobilov so Najbolj so padle cene novih In malo rabljenih avtomobilov osmih mesecih je biJo v Slo- se začele kopičiti. Kot oce- prestižnejših znamk. veniji registriranih 38.412, v enakem lanskem obdobju pa 49.934 novih osebnih avtomobilov. n)u)ejo poznavala, so se redne cene novih avtomobilov v Eurotaxovim sistemom, ki je preteklih mesecih znižale bil najpogostejša podatkov-od pet do deset odstotkov, na baza za določanje cen. Sekcija za osebna motorna seveda pa je k temu treba skoraj ne morejo več poma- Bogdan Žvanut, direktor Mazda Motor Slovenija: "Cene avtomobilov po cenikih so ostale enake aH celo nekoliko višje kot lani, dejanske prodajne cene pa so se znižale do pet odstotkov. Zdaj je zagotovo pravi čas za nakup novega avtomobila, kajti cene v nedogled ne bodo padale» ker so tovarne prilagodile proizvodnjo in ni več ustvarjanja umetnih zalog, Se nekaj neporavnanih raču-poleg tega bo karte premešal novi zakon o davku • Sprej^pa je bU predlog vozila je v začetku leta vladi posredovala predlog za sub- vendoniianje nakupov novih avtomobilov v višini tisoč, nato za 2.500 evrov, spodbude pa bi bili o Tina Oopct Solza je na&a sopotnica. Pripoveduje nam o sreči, o žalosti. Ko bi ji znali prisluhniti, bi znala marsikaj povedati. O tem, kdo smo, kam gremo. Vse to v sebi skriva mala solza. Pravljičar s svojo pravljico Huberto Široka pripoveduje o svojih sanjah. Vanje vstopajo ljudje, s katerimi si delimo podobne pravljice* Tako nastajajo zgodbe, ki Hubertovim predmetom vnašajo življenje. Alenka Brun Najdete ga na Bledu. Nasproti restavracije Panora- nju sanj. ma. Kariero zlataija je začel graditi pri 24 letih. Danes dela v ateljeju, v katerem je áéal že n;egov dedek V njem ustvarja • vse, od ideje do končnega izdelka. Svoje razmišljanje poskuša prenoáati v Ûm bolj sodobne, čiste forme, predvsem v srebro, zlato pa uporablja le kot spremljajoč dejavnik. Pri- \dââjo ga ples, gib, rojstvo, spirala in vse to se zrcali v njegovih delih. Nedavno je na natečaju, ki je bď tudi dobrodelne narave in sta ga pripravili ena izmed slovenskih revij in Zbtama Celje, rr.ed 85 oblikovalci s svojim izdelkom, srebrnim obeskom v obliki solze, osvojil drugo mesto. Kaj vas vodi pri vašem ustvarjanju? "Hrepenenje po uresničeva- ti Vam je kakšna plemenita kovina Ifub&a od druge? "Najraje delam s srebrom, ker mi to daje največ svobode" Kaj vas je napeljalo, da ste se prijavili na natečaj, kjer ste s Solzo osvojili drugo meslo? "Skozi vse moje življenje me spremlja Kekčeva pesem. Dobra volja pri ljudeh... veni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh ... Torej, če hočeš biti srečen, moraš srečo deliti- Prav taradi tega se zelo rad odzovem na dobro- Kam vas bo popeljala prihodnost pri vašem ustvarja* niu? "Želim si, da bi živel Še sto let, kajti toliko je še stvari, ki bi jih rad povedal. Id da se ne bi nikoli ustrašil novih izzivov. Torej se prihodnosti veselim, ker vedno znova prinese nekaj novega, norega." Kaj vam je bliže kot umetniku, ziatai)u? Prstan aJi veriži- delne akcije in tako posku- Česa vse še niste preizku ca« 'Težko bi rekel, vse je odvisno od ideje. Sama forma narekuje namembnost. Včasih je to prstan, broška, obesek... Tudi tiaro sem delal." Kaj opažate pri današnjih stnnkah? "Predvsem to, da si želijo nakit, ki bo njihovo osebnost poudaril, ne samo kitil." šara s svojim delom drugim ljudem prinesli nasmešek v srce. Solza je naša sopotnica. Pripoveduje nam o sreči, žalosti. Ko bi ji znali prisluhniti, bi znala marsikaj povedati. O tem, kdo smo, kam gremo. Vse to v sebi skriva maJa solza. Pri njeni izdelavi sem uporabil srebro kot nosilec bele barve, s Čimer sem hotel poudariti njeno nedolžnost." ce. sili preliti v svojo zlatarsko izražanje in kaj vse ste, pa se je izkazalo, da se (ali ne) poda človeški koži? "Rad bi kiti! ljudi, naravo, hiše..." Kdo sploh je Huberto Široka? "Predvsem pravljičar, ki poskuša živeti svoje pravlji- poDiemišTVD&nnance torek, 29. septembra 2009 >3 Bančnik brezplačni paket za mlade z darilom za prvih 200! www.gbkr.si/mladi .s Goren|ska Banka Lonu smo drzni m Teodor Žepič, predsednik uprave Hranilnice Lon: "Umetnost uspeha je v tem, da znaš biti hkrati drzen in previden." Cveto Za plotní k Kako posluje hranilnica letos? "letoSnje poslovanje je glede na razmere na trgu in dogajanje v bančništvu uspe§-no. Bilančno vsoto smD povečali za nekaj več kot šest odstotkov. Bnito dobiček je v prvem polletju znašal 582 tisoč evTov in je bil približno z& polovico nižji kot v enakem lanskem obdobju. Obseg kreditiranja prebivalstva smo zadržali na prejšnji ravni, kreditiranje gospodarstva smo povečali, zelo uspešni smo bili pri zbiranju sredstev, Potem ko nam )ç lani že drugo leto zapored uspelo doseči med vsemi bankami in hranilnicami v državi najvišjo donosnost na kêpitai, smo si tak cilj zastavili tudi za letos." prečni odstotki v naši hranilnici. Kratkoročni depozit! so tivnega. Zaupanje med komitentom in finančno usta- Bo jamstvena shema za občane spodbudila mlade drv- v primerjavi s koncem leta novo je zelo pomembno, saj žine» zaposlene za določen 2008 porasli za 9 odstotkov je od tega :>dvi$no, ali se čas in brezposelne k na- (pri prebivalstvu za 12 odstotkov), dolgoročne vloge pa za 36 odstotkov (pri pre- bo sodelovanje sploh začelo in tudi razvijalo. Prepričan sem. da si noben baočnik bivalstvu za 48 odstotkov), ne želi komitentov, ki bi Prvi so se z borznih trgov umikali ljudje, ki so denar naložili na te trge predvsem zaradi visokih donosov, niso jemanju posojil? "Zanimanje za tovrstna posojila se je začelo že od prve objave informacije o jamstveni shemi za občane. Bančniki smo glede izva j an je sheme v praksi v zadnjih tednih raz-Sle tudi v Hranilnici Lon v r^ili nekaj odprtih vprašanj. I se pri njem bali za svoje prihranke." pa imeli preteklih izkušenj krizi občutili posojilni krč? žal pa ne vseh. V teh dneh in niso bili pripravljeni Čaka- "Finančna kriza je ob začet- pričakujemo poziv k prvi ti ali dodatno tvegati." ku povzročila nezaupanje avkdii. Upam, da bo učinek Med bankami oz. hranilni- na medbančnem trgu in zvišanje referenčnih obrestnih boljši kot pri jamstveni shemi za podjetja, saj držjiva pri cami so glede obrestnih mer mer. Čeprav so po posegu teh posojilih jamči 50-odstot- pri depozitih kar precejšnje razlike» Zakaj? "Depozitne obrestne mere veČine bank in hranilnic so centralnih bank obrestne no, pri kreditih za brezposel- mere na medbančnem trgu padle, je posojilni krč še vedno močno čutiti. Hranil- ne pa celo 1 oo-odstotno. Ob tem naj poudarim, da bodo posojilojemalci kredit morali se zadnje tri mesece zniže- niča ni bila neposredno od- odplačati, le v primeru nepla- Teodor Žeprč iz Kranja je po srednji ekonomski šoli v Kranju vale, še vedno pa so med nji- visna od drugih oz. tujih fi- Kako na poslovanje vpliva la iza? hranilnici največ truda vlagamo v povečevanje kreditne aktivnosti in obvladovanje stroškov, pri zbiranju sredstev pa smo že po tradiciji uspešni. Prebivalstvo se je zaradi negotovih gospodarskih razmer in bojazni pred izgubo službe zadolževalo manj kot v prejšnjih letih, zato smo manjši obseg poslovanja s prebivalstvom nevtralizirali s povečevanjem aktivnosti pri kreditiranju pravnih oseb in podjetnikov. Bilančna vsota in dobiček sta glede na gospo- mi precejšnje razlike. Nič nenavadnega torej ni, da so v hranilnici obresti dvakrat višje kot v drugi banki, pri dolgoročnejših vezavah je razpon med dvema in štirimi odstotki. Za tako velike razlike je več razlogov: različen dostop o odgovarjati na zifravstvena vpraianja^ob tem ^^nja vsé bistvene 2ndíilno5lÍ NALOŽBENO 2l VU ENJSKO^avâro vanje združuj« življenjsko zavarovanje Invarievanje v skladih. Možna je oblika 2 enkratnim pfa^flomali obrobnim plačevanjem pre^nije. Ob doiivetjuste upravičeni do Izplačila stanja sredstev n» naložbenem računu. NALOŽBENO ZAVAfiOVANIC JUNIOR je namenjeno bariem, kl želijo v primeru nepredvíderrih dogodkov (rpr« smrro poslrbeti :a svoje otroke, hkwi pa iscejo primerno »D 11 ko varčevanja. Dodatno to zmrovanje vsebuje Se nezgodno zavarovanje otroka do njegovega 19Jeta starosti. MEŠAMO ŽIVUEMJSKO zavarovanje potna mo tudi pod imenom klasično 2 Mjenjsko za varv^^a nje in je kombinacija tavatovanja in varčevanja, pri ćemerzavarovalnlcajart^cr ta iiplačilona polki dogovorjene tavarûvaJré vsot^. RENTNO Zavarovanje je namenjeno vsem, ki si 2e ijo z enkratn m plačilom premije zagotoviti uplacevan mesečne rente* Taje lahko doživljenjska ali za določno obdobj«, z desetletno garancijo Izplačevanja rente al brez. I OOTNO zavarovanje Je oblikd življenjskega tavatovanja, pii katerem 2 var^anjem otroku zagotovite fzphiilo dote ob poroki oz. najkasneje pri njegovem 25. letu starosti, hkrati pa ste z)v3rov9ni tudi nml STIPtNDIJSKO zavarovanje,! njim otrokon ugotovite izplačevanje itipendljeob hkratnem zavarovanju. Stipendija se izpfačuje od 4 do 10 let v skladu spotřebami oz.željimi^ ki jih imate glede otroka. POPZ « Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje za p/ldobHev dodatr.e starostne pokojnine. PPZ • Prostovoljno pokojninsko zavarovanje se skfene individualno. Predstavlja pf3vl tretji steber pokojninskih RIZIČNO ZAVAROVANJE 02, življenjsko zavarovanje za primer smrt) nudi visoko zaščito po dostopnih premijah. $aj ne vsebuje varčevalne komponente. Oo izplaMa s strani zavarovatnice pride le v primeru smrti ZAVAROVANJE KREDITOJEMALCEV* S tem tavarovanjem si zavarovalec zagotovi, da se v primero neljubega HngoHka vlcoki) invaUđnost, krft>cne t^lezf^l) z^varo^lna vsota pr^đnKlnonam^nls? ppplaćlto preostanka neodplačnega kred rta NEZGODNO zavarovanje. V okviru nezgodnega zavarovanje se lahko zavarujemo za prime, smrti, trajne invalidnosti, bivanja v bolrisnici, dnevneg« nadomestila 1er, V ponudbi imamo najrazličnejše pakete nezgodnih zavarovanj, prilagojene posameznim skupi na rr (za varova nje otrok in mladine, oseb na službeni poti, irT>etriikov plačilnih kartic ZDRAVSTVENO zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco je namenjeno posameznikon^, skupinam, dnjzinam in podjetjem^ kffelljo poskrbeti za primer nezgode ati bolezni v casu potovanja v tujini (zasebnoi službeno). Zavarovalnica skupaj z aslstenčno hiiov primeru neljubega dogodka poskrbi za pomoć ter povmitev5troikovzdravnćke oskrbe in prevoza. ZAVACOVAMJE jo PLU$je primerno M osebepo$e. letu starostek) ne žeH o posvoji smrti finančno obremenjevati svojih najbližjihn morajo lavadnc takrat poskrbeti za ne^krlte obveznosti, račune, pogrebne ftroike ipd. UBIRA DODATNIH ZAVAROVANJ: i ^dvarovanje kritičnih bol 3 2drâv&tveno?Jvdrovâr)jenâ potovanjih v tujini 2 asistenco \e I KER ZIVUENJE POTREBUJE VARNOST é h triglav ZAVAÍOVAiWCA TRIClAV.O.a KUA' L. • 1 nve$i iclj sfeo ^ Zdvarovanje • Investicijsko zavarovanj e za odrasle wAimm ' ' »varovanje * * * ► •V * ^ • Meim i M* Ootno, z^varova r^t .í^rostiwdjno.dodařný ookojninsko > PwstDvotin» lr>«iio zdv9<0vani« moofta Številka 080 S5S S55 >ř 4 pODiemišTvo&Fmance torek, 29. septembra 2000 Finance Stečaju SHP čakaj o na odločitev sodišča Od uvedbe stečaja za Slovensko hranilnico in posojilnico (SHP) Kranj je junija minilo že sedem let» vendar bo sodlUe lahko zaključilo postopek šele po tem, ko se bodo razpletli sodni spori. Upniki, ki so doslej prejeli 47 odstotkov priznanih terjatev, se bodo predvidoma 13. oktobra zbrali na vsakoletnem srečanju v Kranju. Simon Šubic, Cveto Zaplotnik močjo odvetnikov) lahko za- njen propad. Prvostopenj- je tožbene zahtevke zavrni- čeli z izterjavo. sko sodišče je zavrnilo naš lo, ker naj bi Banka Sloveni- Kranj • Okrožno soHH-ja se prej zastopamo stališče, da je na sodišče usula množica tožb. Samo na Okrožnem sodišču v Kranju je biJo vloženih trideset tožb SHP Kranj zoper tožene stranke ali strank zoper hranilnico. Kot Banka Slovenije v obravnavanem primeru ni ravnala v skladu z zakonskimi pooblastili, ki jih je imela za izvajanje nadzora nad hranilno kredi mim i službami Če bi Toš, je doslej v stečajnem povedati ničesar novega," je pojasnil predsednik sodiš- to storila, tožeče stranke postopku naredil vse, kar je deja] predsednik upniškega ča Mihael Kersnik, je rešenih svojih prihrankov ne bi vlo-bilo možno. Prodal je vse odbora Simon Anlolič in po- 28 zadev, dve zadevi pa sta žile v SHP Kranj, ker bi biio premoženje {poslovne pros- udaril, da je vse premoženje prekinjeni zaradi smrti ene slednji prepovedano oprav- tore, opremo, poslovni delež SHP-ja v stečaju unovčeno v drxižbi SHP Istra, terjatve} (ostalo je le še nekaj premič- od pravdnih strank. "Sodišče bo ti dve zadevi lahko obra- Ijanje dejavnosti zaradi neizpolnjevanja kriterijev gle- Stečajni upravitelj Andrej To§ Predsednik upniškega odbora Simon Antolić ter v prvi in doslej edini de- nin, ki pa niso nič vredne) vnavalo, ko bo Okrajno sodiš- de obveznih rezerv, zajam-litvi stečajrw mase upnikom in da so nadaljnji koraki v Če v Kranju zaključilo zapuš- Čenih vlog in priprave načr- poplačal iz stečajne mase 47 stečajnem postopku odvisni činsko zadevo," je odgovoril odstotkov priznanih terjatev. Stečajni postopek ni končan le zaradi tožbe SHP-ja v stečaju proti ustanovite-liera - Kmetijski zadruei Tr- od dokončanja pravdnih postopkov, ki potekajo-na sodiščih. "Ko bodo ti postopki končani, bo morda Še ena Kersnik. Še vedno pa se ne ve, kaj bo s kazensko ovadbo, ta obvladovanja tveganj. S pravočasno, strokovno in dosledno izvedbo nadzor- deiitev stečajne mase. Naše Franca Golijo, Viktorja Bre« žič, Spedor, Inzas in Alp- upanje temelji na tožbenem metal (ta je v stečajnem po- zahtevku do ustanoviteljev stopku) iz naslova zakonske SHP-ja. da zagotovijo v ste- odgovornosti za obveznosti čajno maso 5,46 milijona SHP-ja, to je za razliko med evrov, kolikor je razlika med poplačilom iz stečajne mase terjatvami upnikov in vred- ki so jo kranjski kriminalisti stvenih ukrepov s strani aprila 2003 podali zoper Banke Slovenije bi se lahko odpravila tudi sama insolventnost te hranilno kredit- nostjo unovčenega premoženja. Upamo tudi, da so- in zneskom priznanih terjatev. Sodišče doslej o tožbi Še ni odločilo, a preden bodo v dišče ne bo priznalo terjatev postopku izkoriščena vsa dveh ustanoviteljev SHP-ja zarja, Petra Smuka, Marijo Stular, Vilom irja G rosa, Marjana Ciperlela in Domna MaJenŠka. Osumljeni so povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem in oškodovanja upnikov. Kot smo izve- deh. je kazenska preiskava na kranjskem sodišču Še vedno v teku. ne službe, saj slednja ne bi več poslovala na tako tvegan način," je pojasnil (an. Precej zanimiv pa je tudi tožbeni zahtevek Franca Golije in Viktorja Brezarja, ki sta od Gorenjske banke zahtevala dobrih 3,65 milijona evrov (875 milijonov pravna sredstva (pritožbe, do stečajne mase v skup- Med bolj odmevne sodi tož- tolarjev) odškodnme. Ban- revizije) in bo sodba postala nem znesku 115 tisoč evrov ba zoper Banko Slovenije ka je namreč kupila vse ter- pravnomočna, bo verjetno in terjatve enega od upnikov zaradi nevestnega poslova- jatve hranilnice za 280 mi- minilo Še precej Časa, lahko tudi več let. Če bo sodišče razsodilo, da so ustanovite- sojilnice. Okoli sto petdeset v znesku 43 tisoč eviov gle- nja, ki jo je pred približno lijonov tolarjev, čeprav je de imena liranilnice in po- petimi leti v imenu varčeval- bilo priznanih terjatev za Iji odškodrinsko odgovorni upnikov, to je približno pe- za obveznosti SHP'ja, bo tina vseh, je vložila tožbo zo- stečairii upravitelj predla- per Banko Slovenije, ki po cev vložila Odvetniška pisarna Čeferin. Njihov odvetnik Matjaž Jan je pojasnil, da se D isti tožbi na sodišču vodita gaî, da bi terjatve prenesli naši occni ni dobro opravlja- dva ločena sodna postopka. na upnike, ki bi potem kot la nadzora nad poslovanjem Eden je potekal na Okrož-skupnost upnikov (s po- SHP-ja in je s tem dopustila nem sodišču v Ljubljani, ki 1,43 milijarde tolarjev. Prvostopno sodišče je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, vendar sodba Še ni pravnomočna, ker je bila vložena pritožba, o kateri pa še niso odločali. brezplačni paket za mlade z darilom za prvih 200! www.gbkr.sl/m ladi s GoF^i}ska Banka Slabo izkoriščena jamstvena kvota Banke so do sredine septembra izkoristile le dobro četrtino jamstvene kvote, ki so jo pridobile na prvih treh avkcijah. Cveto Zaplotnik ki je na treh avkcijah prido-bila 177,5 milijona evrov Kranj • SID banka je v skla- jamstvene kvote, do sredine tega meseca pa jo je izkoristila le za dobrih osem milijonov evrov. Na tretji avkciji ie uspela tudi Gorenjska banka, ki je poleg Abanke edina, ki je dodeljeno kvoto do sredine septembra že v čeloti izkoristila Na četrti du Z zakonom o jamstveni shemi doslej izvedla štiri avkdje za pridobitev deleža jamstvene kvote. Po podatkih ministrstva za finance je bi3a kvota do sredine septembra slabo izkoriščena. Bankam je bilo na prvih ,treh avkcijah dodeljeno skoraj 310 milijonov evrov kvo- kam dodeljeno 50 milijonov te. do sredine septembra so evrov jamstvene kvote, ven- jo izkoristile 80,4 milijona dar je na tej avkciji že vclf^a omejitev, po kateri banka ne bo smela sodelovati na na- avkciji je biio enajstim ban- oz. 26 odstotkov, na tej podlagi pa so podjetjem odobri- le 151 posojil v skupnem slednji pe:i avkciji (po 5. no- znesku 256,8 milijona ev- vcmbru), Čc dodcj ne bo iz- rov. Med bankami izstopa koristila vsaj 80 odstotkov UniCredit Banka Slovenija, kvote s četrte avkcije. Dodeljena kvota (EUR) Ddež porablj. kvote {%) Znesek posojil (EUR) 8.100.000 1. avkcija 60.000.000 5,02 2. avkcija 149.800.000 26,501 124.577.31J }- avkcija 100.000.000 37>73 124.143.657 Skupaj: . 309.800.000 | 25,961256.820.970 Davčni nadzor pri zobozdravnikih Davčni inšpektorji so pri dobri tretjini nadzorovanih zobozdravnikov ugotovili nepravilnosti. Cveto Zaplotnik Ljubljana • Potem ko je davčna uprava januarja letos napovedala davčno inšpekcijski nadzor v zobozdravstvu,je v obdobju od junija do avgusta opravila pri zobozdravnikih 161 inšpekcijskih nadzorov. Pri 56 nadzorih, torej pri dobri tretjini vseh, je ugotovila nepravilnosti, najvei jili je biio zaradi tega. ker zobozdravniki niso izdali računa ali se gotovina v blagajni ni ujemala z izdanimi računi. Vseh kršitev je bilo 79, pri tem pa je izrekla 23 ustnih Kot pojasnjujejo na davčni upravi, so cUjno usmerjeni nadzori v zobozdravstvu razdeljeni v tri faze. V prvi, ki trenutno poteka, preverjajo izdajanje računov in pridobivajo podatke, ki jih bodo uporabili za anaiizo tveganja in za izbor zobozdravnikov, pri katerih bodo v drugi fazi opravili poglobljen davčno inšpekcijski nadzor. Pri zobozdravnikih, pri katerih bodo ugotovili precejšen razkorak med napovedanimi dohodki ter njihovim premoženjem in trošenjem, bodo začeli s posebnimi postopki prijave premoženja ter od- opozoril in za 56.400 evrov mere (ocene) davka. Nadzor glob, bo skupne trajal tri leta. Kranj Kriza vpliva na poslovni načrt Nadzorni svet Nove KBM je na nedavni seji zaradi posledic gospodarske krize potrdil spremembe poslovnega načrta banke in celotne skupine Nove KBM. Medtem ko bo bilančna vsota ostala na približno načrtovani ravni - v banki 4,8 milijarde evrov in v skupini 5,8 milijarde, se bo čistt dobiček zaradi povišanja rezervacij in slabitev zmanjšal in bo v banki znašal 11,7 milijona evrov, v skupini pa 10,6 milijona. Banka predvideva letos za 47,3 milijona evrov rezervacij in slabitev, skupina pa 56,3 milijona. C. Z. v i6 pODjermžTvoAFinance torek, 29. septembra 2009 Podjetni brezplačni paket za mlade z darilom za prvih 200! www.Qbkr.si/mlad Gorenjslui^ Banka Servisirajo letala Družinsko podjetje Glider Service iz Lesc v 90 odstotkih dela za tuje trge. Marjana Ahačič pri nas. l-'a niso odnehali in b, preden spet sede vanj in - ker je bil mehkega srca, je Glider Service Franca Nova- prepričal mene. Takrat sem ka iz Lesc je bilo eno prvih podjetij v Evropi, ki se je pred već kot dvajsetimi leti začelo ukvarjati s servisiranjem letal, grajenih iz kom^ poz itn Ih materialov. Mjiho-ve stranke prihajajo tako rekoč z vsega sveta; v Lesce pripeljejo letala, na katerih je potrebno opraviti povprečno tristo do petsto ur dela. "Termine za popravila letal smo imeli rezerviran« tudi za dve leti naprej, " razloži Franc Noval:. '"Danes obljubimo, katerega dne bo stranka letalo pripeljala ter na kateri dan ga prevzame nazaj. In i:atančno takrat se ravno preselil na Gorenjsko in nisem imel pravih pogojev za delo, a sem se, ko so sami .našli prostor, na koncu vdal," se nasmehne ob spominu, kako si je "zapečatil" usodo. "Letalska srenja se večinoma dobro pozna med seboj. In takoj. ko sem popravil prvo ietalo» so prišla naročila za drugo, tretje..." vzleti. Poleg tega so v našem poslu Številni zares strogj predpisi, ki se jih moramo držati. Imamo licence in dovoljenja, brez katerih ne bi mogli delati." Več kot tisoč popravljenih letal v letih j« ilo skozi delavnice Glider Service več kot Banke ne podpirajo dobrih podjetij Medtem ko so ^e na začetku spopadali predvsem s prostorsko stisko • Franc Novak je bil eden od pobudnikov Í7,grAdnje poslovne c^ne v Gorjah, kjer je tudi kupil parcelo, na kateri še danes raste samo trava - zdaj kot enega večjih problemov vidi pomanjkanje dobrih delav- ' Konec lanskega leta me je že zelo skrbelo • naš kolektiv je dokaj velik, ime} sem obveznosti do bank. A ko sem analiziral stanje, sem ugotovil, da so ljudje, ki imajo letala, v glavnem premožni, premožni so pa zato, ker za vsak evro dobro razmislijo, kam ga bodo dali. Pa sem si rekel, da zato verjetno v teh časih ne bodo kupovali novih letal, ampak bodo raje obnovili stara. In prav sem imel." 7.:kio ima podjetje hidi v teh dneh dela dovolj, kljub temu da nikoli niso prav veliko vlagali v promocijo. "Predvsem sem skrbel za to, da smo kvalitetno delali. In- tisoč letal, ód tega jih je bilo cev ter do gospodarstva ne- formacija o nas pa je šla od mora biti letalo pripravlje- V5aj 800 na generalnih re- prijazne banke. "Dela je bilo ust do ust. To se je kot edina prava rcSitcv posebej po« kazalo v času vojne, ko smo naenkrat ostali brez dela: ta- no. montih ali večjih popravilih. pri nas vedno dovolj, tako Franc Novak, po rodu Ljub- "Vedno, kadar v poročilih rekoč nas je samo našlo. Ijančan, je bil zaposlen kot zasledim novico o tem, da je Najprej sem bil sam, danes skupinovodja in kontrolor v lqe strmoglavilo kakšno le- nas je trinajst in v letih, ko krat nihče od tujcev niti do begunjskem Elanu, kjer so takrat, pred več kot dvajsetimi leti, naredili kakih osem. talo, prevciim, Če )e bilo kdaj pri nas ... k sreâ se v več kot dvafsetih letih to še smo naraščali, je bile treba rajti tudi več deia, sploh, ko smo se preselili v nove pros- devet jadralnih letal na me- ni zgodilo. Verjamem, da tore - investicija je bik veli- sec. Vodjo proizvodnje so v zato, ker smo odlična ekipa. ka. Banke do gospodarstva nekem ljubljanskem jadral» Zaupamo vase in smo do- še vedno nimajo posluha: nem klubu prosiH, da jim popravimo neko letalo, ki je bilo narejeno v Nemčiji, a sledni, drugače v našem pone gre. Če nam stranka niti pri preverjenih podjet- Kaidvank ni upal, kaj Šde preko njih... niti peš, da pa bi sem za nekaj mesecev pripeljal letalo na popravilo ... nikakor! Pomagala nam je ena naših prvih strank, gospod iz Švice, ki je oripra- nikih - saj vsi res niso golju- viJ izjemen promocijski ma- pripelje letalo z japonskega fi," je kntičen. K sreči, pra- terial, s katerim je najprej g m > O i Franc Novak^ lastnik In direktor podjetja Glider Service jih je zavrnil, ker smo v Ela- ali ZDA in ga čez nekaj me- vi, pri njih kljub gospodar- prepričal Švicarje in za nji- V delavnicah podjetja Glider Service so v nekaj več kot nu takrat popravljali izključno letala, ki so bila izdelana secev dobi domov v kontej- ski krizi še nimajo težav z mi §e vse ostale. Še danes je dvajsetih letih servisirali že več kot tisoč letal. Na enem nerju, nam pač mora zaupa- naročili, prej nasprotno: naš predstavnik v Švici." povprečno opravijo od tristo do petsto ur dela. ocmi Prvič kupujejo z naslednjič odloča želodec ndustrijskega peciva je veliko, tudi konkurenca je ogromna. Ročno izdelanega» butičnega peciva pa se nas loteva le malo/' pravi Stanka Homec !z Studora v Poljanski dolini. Pravi, da prvič vedno kupujejo oči, o drugem nakupu odloča želodec. BoŠTIAN Bogataf največkrat pa za poroke in razne obletnice. Seveda so-Studor - "Nikoli nisem žele- delujem tudi pri blagovni la le čepeti doma in se od- znamki Dedek |aka in Babi- makniti od vsega." danes pravi Stanka Homec s kmetije Pr" Čum v vasi Studor v Poljanski dolini. Dopolnilno dejavnost na kmetiji s piškoti, slaščicami, poticami, slanim pecivom. je odprla ca îerca." pove Stanka Homec. V dopolnilno delo na kmetiji je bila pravzaprav ali na stojnicah. "Nekaj let di prejšnjih dejavnosti je bila že prepoznavna med potencialnimi kupci, zelo hitro pa je osvojila oči in želodce sladokuscev, ki so se ustavljali na Čumovi kmetiji prisiljena. Najprej je bila kuharica v škofjeloškem hotelu Transturist, kasneje v Rudniku Žirovski vrh, zara- sem bila tudi predsednica Društva za razvoj pťwiříelja Resje, ki združuje kmetovalce z dopolnilno dejavnostjo, pred dobrimi desetimi leti in di bolezni očeta in stare vendar zadnja leta zgolj pla- - milo rečeno • uspela. Na za- četku je bilo težko, z leti pa mame pa je ostala doma. Ni želela le čakati na boljše se je dober glas o njenem pe- čase, ampak je najprej pro- Čujem članarino," pravi z nekoliko grenkobe, vendar zadovoljna, saj je kasneje drobnjaka. pehtrana, ribeza, borovnic, saraa tudi suši sadje in skuha marmelado. 'Kupcem sem pred časom ponudila tudi pladnje oziroma posodo ali pletene košare. saj jim na ta način olajšam delo in hkrati tudi aranžiram. Zelo so zadovoljni, ker jim naročeno tudi dostavim na dom oziroma mesto praznovanja," razloži Stanka Homec. O širitvi ne razmišlja» zadovoljna je, da ima toliko dela, kolikor je naročil. d vu za posebne priložnosti tako razširil, da ga izdeluje le dajala jajca, kasneje še trgo- več energije vložila le v la- Kljub temu da dela v hribovi- vala z gobami. razvoj tem delu Poljanske doline. po predhodnem naročilu, za "Morala sem biti doma, ven- Danes pripravlja osem vrst so njeni kupci tudi v Ljublja znane kupce. Povabi jih na dar se nisem uspela vživeti v degustaci i o, kjer se skupaj odločijo, kaj bo najprimerneje za njihov dogodek. vlogo klasične kmetice. Menda sem, da bom po umiritvi domačih razmer znova šla potic, z$ različnih vrst piškotov. deset vTSt biskvitov, pa flancate, pite in zavitke, $la- sadni "Večkrat pravim, da izdelu- v službo, ko je ta Čas prišel. kruh. Pecivo pa sem imela dovolj dela doma. ĐUa sem na razpotju za večje prireditve, ki jih pri- in se odločila za peko ped- jem pecivo za rojstva in sedmine ter vse vmes, pa tudi mačega masla, domačih ore hov. domaČih jajc (ki jih si cer kuDuie m bližniih kme ni, Celju, Metliki,... "Pri iz-jemnih dogodkih v življenju, kot je poroka, si orgaiiizalvi- ji želijo tudi posebno '.çpo in dobro pedvo. Zato tudi razdalje niso ovira," zadovoljno pravi Čumova Stanka. Najbrž tudi zato ne občuti go- Izjemno podjetna Stanka Homec pri pripravi piškotov, ki jih izdeluje zgolj po naročilu. Pred odločitvijo za peko pechra se je ukvarjala tudi z drugimi dejavnostmi na kmetiji. pravljajo občine ali galerije. va/'pove sogovornica. Zara- tih), pa tudi iz domačega spodarske krize. Stanka Homec je izjenmo podjetna, čeprav je bila v dopolnilno delo na kmetiji pravzaprav prisOjena. Najprej je btja kuharica v hotelu Transturist, kasneje v Rudniku Žirovski vrh, zaradi boiezni očeta in stare mame pa je ostala doma. Ni želela le čakati na boljše čase, ampak je najprej prodajala jajca, kasneje še trovala z gobami, v zadnjem desetletju pa si je ustvarila dobro ime s peko peciva. GORENJSKI GLAS torek, 29. septembra 2009 EKONOMIJ i t FINANCE stefa n.zargii^g-glas. si 17 Izkušnje direktorice Rodexa kažejo, da podpore podjetništvu pri nas ni. Najhuje je s poslovnimi prostori, oziroma površinami zanje. štefan zaigi Kranj - Tokrat predstavljamo Š« drugega novinca med letošnjimi nominirarid za naslov gorenjska gazela 2000. ki gat 110 v četrtek podelili v Kranjski Gori. Direktorica Rođexa> d. o. o.> Danica Žitnik nam je razkrila trnovo pot razvoja te družbe. Kako ste začeli} "Naša dejavnost se je zače- la kot obrt pred 25 leti v Železnikih. Takrat smo se namreč vrnili iz tujine in vprašanje je bifc, kako preživeti. Mož je sicer dobiJ službo v Domelu, sâma, po izobrazbi Danica Žitnik sem ekonomistka, pa nisem mogla najti primerne skižbe. ušesa. Škofjeloški župan Začela sem z navijanjem zame ni bil na noben način Načrtujete še nadaljnjo širitev? "Da. Načrtujemo nov obrat v orodjaistvu in plastiki in prvič mi je uspelo dobiti tudi Štirideset odstotkov vrednosti projekta kot državno podporo iz evropskih sredstev. Problem so zopet prostori. Na občini sem poizvedovala za primerne površine, vendar kljub obljubi o informacijah v enem tednu odgovora nisem dobila. Pri tem, mora biti jasno, da površine po dvesto evrov za kvadratni meter ne pridejo v poštev, to je mogoče za tr- govske centre, ki le prepro- dajajo. Moji kupci v tujini, vajeni« da jim okolje za razli smo tržno nišo, kjer In bil voj proizvodnih dejavnosti zaslužek boljSi. Po več letih ponudi prostor po štirideset komponent, relejev, trans- dostopen, odgovorne osebe smo se usmerili v izdelavo evrov, naših razmer pre- formatorjev in podobnega, za to mi niso smele ali želele plačilnih sistemov, sprva prosto ne morejo razumeti Poznalo se je, da sem navaje- dati odgovora. Prisiljena sem samo magnetov in senzor- in nam stalno očitajo, da na nemške natančnosti, hi- bila poiskati nove, sicer dra- jev, sedaj pa izdelujemo ie nam država ne daje primer- trosti, prilagodljivosti ter za- ge najemne poslovne prosto- sisteme v celoti. V sodelova- ne Dodjetniške podpore. Za nesljivosti in to se je obresto- re v Kranju.' valo pri iskanju kupcev. Leta nju s kupcem smo razvili tri zdaj načrtujemo z omejeni-tovrstne projekte, ki so danes mi prostorskimi možnost- 1992 sem ustanovila podjet- Rako ste razvijali dejav- vrhunski, prvi v svetovnem mi odpreti obrat, v katerem je Rodex, d. o. o. Ker v Železnikih nisem našla prostora. nost? merilu. Pri ameriškem inter- naj bi zaposlili do trideset "Predvsem sem zelo pO' nacionalnem podjetju Cra- ljudi, če pa bi imeli primer- smo se preselili na tri iokad« zorno iskala in vlagala v spo- ne, ki je največji proizvajalec ne prostorske rešitve, bi bila je v Škofli Loki. Zaposlila soben, primeren kader, izob- plačilnih sistemov, smo po- možnost zaposliti tudi nekaj sem nekaj ljudi, ki so me raz- raževanje in privajanje na stali prav zaradi kvalitete prvi stoijudi." bicmeriilj, iril olaj&ali delo iu nove tclmobgije. Trg je po dobavitelj v Nemčiji in na omogoâli, da se posvetim kazal, da samo z eiektroteh- dvanajstem mestu v ZDA. trgu. Izkazalo se je, da v Slo- ničnimi komponentami ne Postali smo prepoznavni v veniji ni pravih možnosti, bomo več konkurenčni, da svetu, posebej cenijo našo iz- Sodelujete tudi kaj z doma« čimi podjetjih "Le toliko, kolikor so naši zato sem se preusmerila v tu« se je treba preusmeriti velek- redno dobro organizacijo, hi- dobavitelji, sicer pa imam jino. Opustila sem poslova- troniko. Leta 2004 sem pre- tro odzivnost ter prilagodiji- slabe izkušnje. Doživela nje kot s. p. in se posvečala strukturirala podjetje in s vost Za nas se zanima tudi sem poskuse goljuBj, nepla- samo razvoju d. o. o.' tem povečala promet za 3,7- drugo ameriško podjetje in čevanja in podobno. Žal krat. Nato smo ga vsako leto prvi dogovori o sodelovanju imamo pri nas še balkansko Vam je uspelo dobiti kaj fi- do sedaj povečevali, tako da so že v teku.* nančne pomoči za razvoj? je skupno v petih letih pro- poslovno prakso, balkanski gospodarski sistem, ki je še "Možnosti za finančno po- met povečan za 6.6S-krat. Z Kandidatura za naslov gaze- v mnogočem neprimerl|iv z moč so bile. kljub deklarirani lastnimi sredstvi smo kupili le pomeni hitro rast. Kakš- evropskim." Ipori podjetništvu, pri nas novo tehnološko sodobno na je vaša rast v poslovnem katastrofalne. Zaupale mi opremo in število zaposlenih smislu? Kaj vam pomeni nominaci niso niti banke. Naročila povečali s 26 na 57, pri Če- "Poudarim naj, da vsa leta ja za naslov gazela 2009? sem bila prisiljena iskati v tu* mer je posebej pomembno dobiček kot lastnica v celoti "Priznanje, da smo kljub jini, kjer sem si s trdim de- tudi to, da imamo sedaj tudi namenjam v nadaljnji raz- vsemu nekaj dosegli. Mor- lom ustvarila ugled in prido- več strokovno izobraženega voj. V letošnjem letu krize da bo to komu odprlo oči in bila zaupanje. Velik problem kadra: inženirje, razvojnike, imamo to srečo, da prav v pripomoglo k spoznanju, so bili ves čas prostori, pri če- konstrukterje. Postali smo si- naši niši povpraševanje ni da se nam splača prisluhni« mer sem v obrtni coni v stemski dobavitelj. V tujino upadlo, s Čimer pokrivamo ti, nam odpreti vrata za Škofji Loki na Trati imela prodamo kar 98 odstotkov izpad pri naročilih za avto- boljše možnosti. Podjetniš- kupijeno parcelo, vendar se proizvodnje." 18 let lam ni nič premaknilo. V zadnjih letih se je odprla Komu dobavljate? možnost nove industrijske mobilsko industrijo. Zlasti tvo bi si v Sloveniji zasluži- na področju orodjaistva se si- lo boljše delovne razmere stematično pripravljamo na in spodbude za razvoj, "Ugotovili smo, da je avto- nove projekte za to panogo, v manj ovir ali celo polen pod cone na Trati, vendar sem raobilski industriji kruh zelo kateri se napovedujejo prvi tudi tukaj naletela na gluha težak, z malo zaslužka. Iska- zriaki okrevanja." noge. Tega sem sama doživela veliko." Kranj V Iskraemeco letos niso odpuščali Tudi Iskraemeca, kranjske tovarne merilnih naprav, letošnja gospodarska k^iza ni zaobšla. Kot so povedali^ prihaja do zamikov naročil, saj se načrtovane naložbe v večje sisteme avtomatskega odčitavanja in celovitega upravljanja energij upočasnjujejo, kar vpliva na njihovo poslovanje. Kljub krizi pa v Iskraemecu, kjer so vrsto let zmanjševali število zaposlenih, niso odpuščali, trenutno imajo 1156 zaposlenih, redno pa izpolnjujejo tudi obveznosti iz prisilne poravnave iz leta 20o6^do upnikov. Sredi septembra so plačali tretji obrok v viSini 4,3 milijona evrov. Ž. BecuNjE naCorenjskëm Elan bo ostal le v Begunjah v sredo se je sestal nadzorni svet Elana ín obravnaval poslovanje Elanovih družb. Kot je pojasnil predsednik sveta, poteka v skupini Elan skrajna racionalizacija posk>vanja. pri čemer prodajajo družbo v Avstriji, zapirajo obrat na HrvaŠkem, dezinvestirali so Elan Invento, prodati nameravajo tudi Elan Yachting ter Elan Marine Center, tako da bo ostalo le še jedro dejavnosti v Begunjah. Prodaja se je zadnja dva meseca izboljšala, zato pričakujejo, da bodo leto v programu smuči zaključili brez izgube, v programu plovil pa ocenjujejo, da bo izguba sedem milijonov evrov. Š. Ž. Kamnik Izdana dovoljenja za sečnjo lesa v coni Upravna enota Kamnik je Občini Komenda izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo infrastrukture v večjem delu druge faze Poslovne cone Komenda, zato so geodeti na terenu že označili obod razširjene cone, ki bo veija za 75 hektarov. Na podlagi tega bodo nekdanji lastniki parcel in gozdarske službe lahko začeli sekati les. "Prejšnji lastniki zemljišč so žedobili urad* na obvestila, da imajo tri mesece časa za spravilo Icsr^c mase. To pa ne velja za sedem hektarov površin, ki jih ne smemo pozidati, saj zanje nismo dobili okol je varstvenega soglasja," je povedal Marjan Potočnik in dodal, da bodo na tem območju uredili nadomestni habitat za dvoživke - štiri manjše mlake, za kar bodo na občini odšteli 75 tisočakov. "Država sedela norca iz nas. V mlake moramo naseliti žabe, ki jih tukaj sploh nikoli nt bilo. Ker so nam kljub veljavnemu lokacijskemu načrtu gradnjo na tem delu prepovedali, že pripravljamo tožbo proti državi in povsem sem prepričan, da bomo tožbo dobili," je nad državo ogorčen župan Tomaž Drolec Gradnja komunalne infrastrukture naj bi po prvih ocenah občino stala okoli 15 milijonov evrov, razpis za izvajaica je že v teku. Glede na že sklenjene pogodbe, občina v prihodnjem letu od prodaje zemljišč lahko pričakuje dober milijon evrov, podjetje Poslovna cona Komenda pa skoraj deset milijonov, j. P. Poslovna cona se bo s sedanjih iS razširila za 75 hektarov. Komenda Triglav partner v medgeneradjskem centru Tik pred pričakovano pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gradrtjo Medgeneracijskega centra Kcxnenda, katerega vrednost je ocenjena na približno enajst milijonov evrov, je Občina Komenda predstavila potencialnega partnerja v projektu, ki bo - kakor ga opisujejo • pionirski projekt pri vzpostavitv mednegeradjskega sožitja v Sloveniji. Občina je pred kratkim podpisala pismo o nameri z Zavarovalnico Triglav, predlog sodelovanja pa so na septembrski seji predstavili tudi občinskim svetnikom. "Sodelovanje s takšnim partnerjem, ki ima povsem sorodrro vizijo, bi bilo za našo občino velikanski uspeh. Boljšega si na tem področju res ne bi mogli želeti^ sploh v obdobju gospodarske krize, ki nam je uresničitev projekta, kot smo si ga zamislili, močno otežila," je navdušen župan Tomaž Drolec. Kot smo izvedeli na informativni predstavitvi, je Triglav v komendski center, kjer naj bi zaposlili do osemdeset oseb, pripravljen vložiti osem milijonov evrov. Partnerji v projektu bi torej bili Triglav, občina in Za« vod medgeneracijski center Komenda, razdelitev lastniških deležev v podjetju, ki ga bodo ustanovili v ta namen, pa bo še stvar dogovora. Pogodbo nameravata obe strani podpisati do konca leta. Gradnja naj bi se začela spomladi, center pa naj bi bil odprt leta 2012. ). P. UueuANA Nadzorniki Triglava imenovali dane uprave Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav je že ob koncu avgusta za novega predsednika uprave imenoval Matjaža Rakovca, sicer direktorja ljubljanske območne enote, ki bo vodenje zavarovalnice prevzel po tem. ko mu bo agencija za zavarovalni nadzor za to podelila licenco. Agencija bo o tem odločala v tem tednu, nadzorni svet zavaroval rt i ce pa je na petkovi seji za člane uprave imenoval Igo^'a Stebernaka za po* dro^e strateških naložb ir kontrolinga, Andreja Slaparja za področje premoženjskih zavarovanj, Bořtjana Vovka za področje življenjskih zavarovanj in Blaža Srednjaka za finance, ki morajo tudi še pridobiti dovoljenje agencije. Vladimir Mišo Čeplak bo nadaljeval mandat člana uprave - delavskega direktorja zavarovalnice, pristojen pa bo tudi za področje kadrovanja, organizacije in poslovnih procesov. Nadzorni svet je ugotovil, da je članu uprave Tomažu Rotarju prene« hal mandat z dnem Rakovčevega imenovanja, iz ekonomsko poslovnih razlogov pa je 2 mesta člana uprave odpoklical Boruta Eržena, ki bo ostal v delovnem razmerju kot pooblaščenec uprave še do konca leta. Že po seji nadzornega svet je iz sveta nepreklicno odstopil Mirko Mtklavčič. C. Z. i T k 4 i J É i8 KMETIJSTVO íyetó, zaplotnik GORENJSKI GLAS torek, 20. septembra 2000 # Obnova postopka Davčna uprava poziva kmete, ki so prejeli informativni izračun dohodnine za leto 2008 in niso vložili ugovora, da na davčni urad vložijo vlogo za obnovo postopka odmere dohodnine. Cveto Zaplotnik dj vključeval tudi subvencije ..............................................................................za območja z omejenimi Ljubljana • Kmetje naj to sto- možnosti za kmetijsko dejav* njo. če je njihova davčna nost. Že po izdaji odločb in osnova vključevala tudi pov- informativnih izračunov do- prečne zneske subvencij za hodnine je ministrstvo za fi- območja z omejenimi mož« nance na podlagi mnenja nostmi za kmetijsko dejav- ministrstva za kmetijstvo, nost (OMD) in če ocenjujejo, gozdarstvo, in prehrano in da bi jim bilâ v novem po- kmetijsko gozdarske zborni- stopku odmerjena nižja do- ce plačila za OMD izvzelo iz hodnim, kar lahko preverijo obdavčitve in objavilo nov tudi s pomočjo testnega izia- (nižji) povprečni znesek občana na spletni stnni Duisa. davčlji\dh subvendj. Davčna Rok za vložitev vloge je 6. ok- uprava je podej pozvala kme- -tolxr, po tem datumu pa za- te k vložitvi ugovora zoper in- vezand v izračunu dohodni- fom^ativni izračun dohodm- ne ne bodo veČ mogli uve- ne in jim izdala nova obvesti- Ijavljati zmanjšanja davčne la o viSini dohodka iz osnov* osnove iz naslova plačil ne kmetijske in gozdarske OMD. dejavnosti. Ker so še vedno Kot je znano, je zaplet pov- zavezana s previsoko odmer- zročila sprememba popre- jeno dohodnino, zamudili pa čnega zneska obdavčljivih so rok za vložitev ugovora, jih subvendj. Ko je davčna upra- davčna uprava zdaj poziva, va ob koncu aprila izdala od- da do ô.oktobra vložijo vlogo ločbe o odmeri obveznosti iz za obnovo postopka za od- kmetijstva, ki jih je potlej mero dohodnine. Da bi jim upoštevala tudi pri informa- olajšala postopek, je pripravi- tivnem izračunu dohodnine» la vzorec predloga za obnova je povprečen znesek subven- postopka. Srëpn)A vas pri GoriČah Mali Matic rn velika goba Gobe očitno v teh dneh dobro rastejo. V uredništvo dobivamo slike velikih» nenavadnih ali kakor drugače zanimivih gob, večinoma jurčkov. Eno smo prejeli tudi iz Srednje vasi pri Coričah, kjer ima mali, šestmesečni Matic v naročju velikega» 95 dckagramov težkega jurčka. Kot je povedala Matičeva mami Maja Krničar, je tako velikega jurčka v gozdu našla soseda Andreja Ribnikar. C. Z. \ košarica Z včerajšnjim podpisom pogodb so se začeli izvajati novi projekti LAS Gorenjska košarica. B ošnak B ogatat Kranj - Prvi projekti (sofinancirani iz projekta LEADER) LAS Gorenjska košarica se'že izvajajo» včeraj pa so predstavili novih devet. "Sistem sedaj že poznamo in lažje črpamo denar, pa vendar moramo še vedno preveč časa nameniti biro- kradji. Tehnični del sloni predvsem na BSC-ju in Heleni Cvenkel, pozitivni rezultati pa se kažejo pri vključevanju zasebnikov," je povedal Borut Sajovic, predsednik sveta LAS Gorenjska košarica. "Pričakovali bi Še več dobrih idej, več prijav. vendar izvajalce odganja so* Partnerji Lokalne akcijske skupine Coreniska košarica (vsi z Bleda) so včeraj podpisali razmemo majhno sofman- pogodbo o sofinanciranju projektov. /^oi^ cerudKđ^č dranje in pozna povrnitev denarja, " pa dodaja Stevo Ščavničar. ske, kar Sajovic pripisuje do- Varno konkurenčno delo v stično društvo Dov]'e Moj-brim idejam in motiviranim gozdu. Zavod za kulturo strana bo izvedel projekt Na- Upravljavec LAS Gorenj, partnerjem: "Ponekod še Bled pripravlja projekt Graj. zaj k naravi, Občina Radovlji- ška košarica je Regionalna vedno računajo, da bodo iz ska poroka. ca pa projekt Kako se pri vas razvojna agencija Gorenj- Evrope dobili malho denarja Gorenjski muzej Kranj bo reče. BSC Kranj bo izvedel ske» BSC Kranj, kjer poskr- za malo truda." Triglavski izvedel projekt Umetnost na dva projekta. Sprehodimo se bijo tudi za kontrolo izvaja- narodni park bo izvedei pro- podeželju, Sava Hoteli Bled po neznanem podeželju in nja projektov. Večina tokrat- jekt ERA 2, Blejska območ- pa s kulturo povezan projekt Dokumentacija tematske nih projektov bodo izvedli na enota Zavoda za gozdove Od nature do kulture s part- poti Bohinj-Jesenice-Kranj- partnerji iz Zgornje Gorenj- Slovenije bo izvedel projekt ner.stvi in sodelovanji. Turi- Preddvor-Tržič. Strah i n; Kako iz odpadkov pripravimo naravno gnojilo Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj prireja v sodelovanju z Biotehniškim centrom Naklo in ministrstvom za Šolstvo in šport jutri, v sredo, ob 17. uri v Biotehniškem centru v Strahi-nju delavnico z naslovom Kompostiranje doma - kako iz gospodinjskih odpadkov pripravimo naravno gnojilo. Delavnica, ki jo bo vodila Mihaela Zalokar Iz Društva Ajda Gorenjska, je za vse udeležence brezplačna, prijave sprejemajo na telefonskih številkah 04/257 88 26 in 040/733 344. Udeleženci si bodo med drugim ogledali kompostiranje na biodina- mični način. C. Z. Gorenjska Naložba v vašo prihodnost Î t K Regionalna razvojna agencija Gorenjske {BSC Kranj) kot štipenditorje 7. septembra 2009 objavila Javni ra7pi» štipendij Itlpendiisko shom« Gorenjsko za éolsko/dludiisko leto 200d/2010 Predmet razpisa je posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij dijatom in studentom, kj se eob«žujejo domaaJi v tujini, in se bodo po zaključenem EDt^aževanj u, za katerega so prejemali štipendijo, 2apMllli pri detedajalcu na obmoćiu ^orer^j^ke razvojne rog^. vsaj ia Joli ko Casd kol so piejerr«!! štipendijo. Izbrani kandidati t>odo upr^eni do prejemanja kaďovske štiperdije od šo Isk&ga/štud leta 2009/2010 dalje do zaključka feobraževanja po vpisanem programu, vendar najdlje do 30. septembra 2015. Rok za pnia« na javni razpis je do vključno petka, 9. oktobra 2009. Celotna razpisna dokumentacija je dostopna na solatni strani stiDenditona wvi/m.t>sc4gočnejši del našega ličnih želja, bolan samo: vsakem trenutku - tudi v delu. ozdraveti. Kdo je to misei prvi Največkrat se napačno loti- sama, Živeti moramo tako inten- primemo lažje, ko nismo na življenja. Z vsakim dr^m smo nikogar navezani. Kar je, se ji vsi, brez izjeme, za trenutek izrekel, n4 vem, vsekakor drži. mo iskanja zaposlitve. Vedno zivno, kot je le mogoče, in razume, izjemno težko doseči, bližje. Zakaj, potemtakem, to- Simona takole nadaljuje jo iščemo z namenom, zasluži* samo izkušnje življenja nam pa vendar se da. Takrat, ko Uko strahu pred njo? Zakaj, ivoje razm iŠlja nje o življenju ti dena r. Sa ma sem se svojega. lahko daje ključ do tega. zn kaj smo Še pri moč^h, ko smo še vi- potemla k/: m, nas ^p releti srři. m smrti, o zdravju in o bolez- dela lotila z željo po spodbuja- se ni treba bati ne življenja ne talni in zdravi, takrat je čas, če se nam samo za hip vplete v ni' "Naše življenje je tako zelo nju ljudi. In vendar vzamem smrti. Globlje, intenzivn^e kot da delamo na sebi. Manj trp- naše misli, v zavest? Ker zasenčeno z obveznostmi, da kot nagrado. Začetki so bili živimo, prej lahko občutimo, ljenja si povzročamo, lažje nikdar ne živimo danes, pač pozabljamo na radost. Vse, zeio težk i, a vendar îem verje- da smrti sploh ni. Srn rt jt nd- num ho. B ulj bv mo nego vuU pu j utr i ? Ker smo do življenja kar radost prinaša, se nam zdi la. da sem na pravi poti. Oko- mreč le del življenja. svojo duhovnost, bolje se bomo v resnici brezbrižni in neodgo- kot izguba časa. Največkrat se Ije nam je vcepilo občutek kriv- Od življenja lahko veliko do- razumeli. ne znamo ustaviti níří za eryo de. Zaradi tega občutka krivde bimo, vendar se moramo na- uro, da bi se posvetili sami sebi. nium znala živeti sp^oáčenego učiti sprejemati. Ne morem se premagati, da Simoninemu razmišljanju o vomi? Žal je odgovor na obe vprašanji pritrdilen. Življenje, ki je polno ljubezni, sreče in Zato niti ni časa za meditací- življenja. Tako nisem znala jo, ici lahlco nastane v sprošče- uživati. nem umu. se zna umiriti in Popolno zmago dosežemo, življenju in o ne bi doda- svetlobe, p2 Čeprav v okoiišči-ko sprejmemo smrt kot spre- la svojega občutenja in dojema- nah bolezni, je dolgo in srečno. Po ozdravitvi je iz mene iz- jemljivo in ko lahko misli mo nja stva mosti, vpete v vsakda - « e glede n rt kol ika Časa t ra - izključiti zunanji svet. Le na bruhnil vulkan. Vulkan, ki na naslednje življenje. Na ta njost. Sleherno življenje ima ja. $teje namreč vsaka sekun tak način si lahko napolnimo bruha samo srečo, radost, živ- način nam lahko uspe svoje svoj začetek in svoj konec. V da sreče, ljubezni in svttlobe, ki baterije in kakovostno živimo ljenje, ljubezen, ki mi jo je življenje tudi podaljševati in, trenutku, ko se rodimo, smo smo jo v tem življenju deležni. naprej. Izbira je, seveda, naša. dano širiti in trositi med ljudi, seveda, izboljšati kakovost svo- zapisani $mni. Pravzaprav je (Se nadaljuje.) ■4 L f i 1 à k 20 NASVET, OGLASI info@e'^s.si GORENjSKI GLAS torek, zcf. septembra aooo Prisluhnite nam -polepšali vam bomo ISTIČNI dan. tÉLt SAT TCLC TV 91.0 MHz Ujuiuj.potepuh.com GG naročnine 04/20143 41, narocnin«^-glas.si www.oor«n)5kíglds.sí MARKO VRHUNEC JOSIP BROZ TITO OSEBNOST-STVARITVE-TITOIZEM Ce želrte vedeti več o Titu skczi oCi njegovega najožjega sodelavca • lefa kabineta Marka Vrhunca, o Titovem značaju, načinu dela, družini ir »zvedeti podrobnosti o njegovi rtajbolj poznani Ženi jovanki, jeto prava knjiga za vas. Nova knjiga na ^s^ straneh za naročnike coren)skeca glasa na voljo po ceni l8 EUR. NaroČila sprejerramo na 04/20] 42 41, ali na okencu Gorenjskega glasa, na Sleiweísovi cesti 4 v Kranju, vsak dan od S. do 19. ure, v petek do 16. ure. Gorenjski Glds ř Brez dvoma pa je naiokus Bučo olupite, ji odstranite Bosjs RERGANT nejša zimska buča maslen- semena in jo narežite na ka, hruškaste oblike in precej kose. korenje operite ter tia- sladka. Okrogli pumpkini režite na kolobarje, por ope- imajo valovito rumeno, rjavo rite in narežite ter vse skupaj ali rdečo površino. Zlasti s celimi stroki Česna dobro ....................................... ameriška kahinja jih visoko prepražite na stopljenem Buče so ena najstarejših ceni, Zimske buče imajo maslu. Zalijte 2 jijho in slad- \TSt plodovk na svetu. Izvira- povsem drugačen okus kot ko smetano, solite ter kuhaj- jo iz Srednje in )užne Ameri- letne (bučke), zato iz njih pri- te, da se zelenjava zmehča, ke, kjer so jih Indijand gojili pravljamo številne jedi, ki jih Vse skupaj spasirajte s palič- že pred 8 tisoč leti. Svet buč z letnimi ne moremo, npr. nim mešainikom, še enkrat zavrite ter postrezite s pope- Čenimi kruhovimi kockami je res presenetljiv, gojenje je bučni zavitek. Iz zimskih nalezljivo in povzroča resno buč pripravljamo slane in odvisnost. Zato pristojni res- sladke jedi. Dobre so v oma- in bučnimi semeni. no opozarjajo pred iskanjem kah, juhah» lahko jih pečemo in preizkušanjem novih sort, in paniramo, pripravljamo Oranžna rižotd S slanino ker je njihovo število ne- tudi nadeve za pite in zavit- Nabodala z bučo Za 4 osebe potrchukmo: i skončno. Se posebej jeseni ke, torte in rogljiče. V ta na- Za j oseb potrebujemo: 50 pilianřje prsi, 2 íi^iwjslcí navdušujejo z barvitim obt- men jih pripravijamo podo- iia^buče z oranžnim mesom, klobasi, s rdečo papriko, jo dag Ijem plodov, ki preseneča in bno kot korenje. Odličen pa j rezin mesnate slanine, j žlice j fH^^ origana, 2 žiid preseneča. T. i. zimske buče je tudi bučni kompot. Večje mtisla, 40 dag riža arborio, 1 ekstra devi^ga oljčr\ega dja, so same sebi najboljša buče razrežemo, vendar jih dl suhega belega vina, ^ dl mes- sol, sv^e mkt pop&r, 2 pesti m- shramba in jih lahko v kleti, moramo poten hitro upora- ne juhe. sd. si-eže mlet poper, biti, Čeprav se obdržijo v hladilniku več dni. V kosih ali di. Edina težava je pripraviti naribane pa se odlično obdr-to raznoliko obiJje kot hrano, žijo tudi v zamrzovaJniku. ca podstrešju ali lopi hranimo celo zimo vse do pomla- 10 dag sveže r.aribamga par- mezana. Piščančje prsi in klobasi narežite na 2 cm velike kose. Bučo olupite, ji odstranite Papriko operite in jo narežite pogosto se namreč zgodi, da Žal so zimske buče v Slove- semena in jo narežite na na kvadrate. Bučo olupite, ji se še tako lepe buče kot zele« niji precej redko v prodaji, majhne kose. Na stopljenem odstranite semena in (O na- njava ne izkažejo najbolje, kupiti jih je mogoče v sezoni maslu popražite na trakove režite na 2 cm veiike kose. Za najbolj okusne veljajo sor- le na ljubljanskem trgu ali narezano slanino in dodajte Vse skupaj stresite v posodo. te z oranžnim mesom, dru- pri kakem kmetu. ge pa so lahko precej brez obisa, predvsem to velja 7a g^jj^a okrasne buče z zelo trdo lu- bučo ter jo dušite 15 minut, dodajte origano, oljčno olje, Dodajte riž, nekaj minut du- sol in poper ter vse skupaj Site, prilijte in ko ga riž dobro premešajte in marini- pino. Majhna kraljevska vpije, začnite postopoma do- rajte vsaj pol ure v hladilni- Za 4 osebe potrebujemo: i kg dajati juho. Kuhajte in občas- ku. Na ksene paličice izme- buča, primerna za eno ose- buče z oranžnim mesom. 20 no premešajte, dokler riž ne nično nabadajte meso in zebo, ima valovito površino, dug kortnju, zu dug poru, z vpije juhe, dodajte novo in leiijavo ter nabodala spedte ťbundeva pa lahko tehta 10 stroka česna, 1 žlico mash, 21 ponavljajte, dokler riž ne bo na žaru ali v ponvi. Pečena kilogramov in veČ. Banana je goveje juhe, 2 dl sladke smeta^ kuhan. Nazadnje solite in nabodala naložite na oprano dolga in oáca kot sadež, po ne, sol, popečem kruhove koc- popoprajte po okusu, vrne- rukolo in takoj postrezite z katerem ima ime. Kar 2,3 kice in malo popraženih buč- šajle parmezan ter postiezi« vašim najljubšim krompir* metra pa je dolga kačja buča. nih semen za okraútev. te. jem in ali solato. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA K'ESTA NA GORENJSKEM (m/ž) oEunu na nKucA POMOŽNA OLA v KUHINJI: iokdc 30 092009. KAflKO KUKA^ S.P. AMBftOŽ POO KLAVCEM 5, CERKUE »\ihu1na \JtiA V b I HhŽBL r« oo; iif MARKO KUHA^ Sf. AW6P0Ž PCD KffVAVCřM S, otkue rELEfONSN SVETOVALEC • PRCOAJNIK, rok 00. 03.]0.2tK>9; IMNPOWER. D.O.D. Pf UtSUANA i, ĐUNAJ&KA C. Ad, LJU6UANA PRIPRAVUAUC m PROOMALfC KEBABA: rok do 18102009; . PODftEČA S, MAVĆIČS NEKVALIFlcmftN D6LAVEC. rok do: 10.10.2009, PEKARNA ML/DOSr, fl o û. GREGDRČlCCVA UL fi, KRANJ ZASTOPNIK: r» do 30.09 2009: FfíO.UU6LJANA IMUnMiSUlSU UffBfUUU PRAJJC EMB;LAÍE. I« OO' 0310.2009; BioTryk »m. d 00. C TALC^ S, 1230 NAT/VARICA: rok Oo. 29 092009. QWORIM STA MOUK. SP. PREOMOST 2S. POUANE f^AD ŠKOF^ JO LOKO ŽÉLEZOKREVEC, rok dO QT.10.20Ď9. DftAGAN U fV. S P. STRAŽAřUEVA UL 13. UIBUANA POMO^JICA V KUHINJI; rok (to 33102009; HO-TaCIt£lNA.do.o.KOROâKAC S.KRANJ VAmOSniK: « do* 07102009: SINTAL HO, Lk lOSTROJSKA 138. UUOJANA UWIWUII KUfEC ĆISnLEO ' KARJEVA UL 14.ŠENĆUR nk dQ. 0510.2009. C^imfi âûl£KIH M O&ŠOISKH KJAVNOSn, FRANKOPANSKA UL 9, UUBUIANA rek do: 02.10.2009; HOTEL BELLEVUE. doo. ŠMARJETNA GORA 6. KRAHJ Kk Off 25.t0 2009: JOŠKOV HRAM. d£0., ZALOG 1,dOOO NOVO MÍSTO iTk fin ns 10 200<1. MARJAN OVMIK SJ>, STPUŽNt KOVA POT d. ŠENČIR RSUHBTMB rek do* 0310 2009. [ANJA TATJANA JURMIČ S.P. 2LAT0UÔJE 75 C. 2?05 STARCE BOUnĆAMEfiOUlK rek dff 071Q20Û9. ZAVOD SVETEGA MAfiTiNA, SREDNJA VAS V BO-OUU 33 A. SfiEOUA VAS V B0H1UU RSUJIUC nk do: 25.10.2009; DELNICA doo, TRŽAŠKA C. ' ZUUBUANA A3. 0310,2009.ElfKTROVOO, doo, DEVOVA UL 5, UUBLJANA (Ok do 0910.2009. FISHER INTERNATIONAL, doo. KIDflIířVAUL 36.3000 CEUE ! rbkdo I0.l0.2009, PEKARNA MLADOST, d oo. : GREGORČlCi^A Ul ^ mHi i Kmn I rtf(do 03.ia2a09.MAftKOKUHAASP.AM6AOŽ i P3D KRVAVCai S. C^KL^ ; rtkdo 10.10^009;OON,dooMeChka.TRDINOVA . P}T 2 A «30 MfT.IKA rdrde 25ia2D09;J0âK0VHUM,dCsO.ZAJ.ClG i 1 8000 NOVO MESTO i Kk do: 04.102009. fiOMAN ŠPENKO S.P. PfiEŠĐV ; M3VAUL 14 0,1241 KAMNIK rek do: 0710 2009, HERCATOR CCKTU1 KRANJ, C ) STANETA ŽAGAAJA $9. KRANJ rckdfl.03.1D2QO9:UARJANOVNIK$P,STRU2Nk i KDVA POT 8, šeNčm NATAKAR, rok do: 03.10 2009. MIRAN S P, MU^INSKA UL. 2. KRANJ rok do: 12102009; TAR ALP, dcio. KORCV ŠKAUL S. KRANJA 60RA PR03AJAI£&eUGAJNIČAA: rok dcr: 03.10 2009. EURDSflN EKO. d.o o, RENŠKl POOKRAJ 64.5292 RENCE Kum, rok dO. 29092009; HOTEL LECNAROO. d.o.c, KONjjŠKA C 6,2317 OPLOTNiCA O^LOVALEC KOVIN • STR(;GAR; rok do: 25.1D.2009. ORÛDJARSTVO, d.o.o., knbir, MLA KARAVA UL 63. ŠENCUR VOZSIK TOVORf^EGA VOZU V MEDNARODNEM PfiOMETU,rok dO- 04,tt2009; PEHY innsporf, d 0.C. OORKJA aJSTRICA 11« C, 9232 ČRENSOVCI TELEFONIST V TELEFONSKEM ST\JDIU; fOk dO, 30 C9 2009. PR&AOUA, doo, PRUŠN1K0VA UL 95.1210 UUBUIANA-ŠENTVID TFLiFONIST; rok do: 25.10 2009: SITIBU APAAT, d.o.c.. TAŽAŠKA C. 2. UUBUANA VDZNjK; rok dO. 30 092009, SPORTINA. Bled. doc.ALPSKAC 43.LfSa NATAKAR, tok do. 01.102009; d.o.o .JUŽNA C. 97, IZOLA - ISOLA siEDUi ponjcM couum SAMOSTOJNA KUHAR rokdo: 06.1020«: AGENa JA M SERVIS, Id o POSLOVALNICA UUBUANA, GRIŠKA Ut 14, UieLJANA S'/nOVALEC NA POORO^U WELliJES^A; rnb rin' 09.102009: AGENCJA M SERVIS, d.o.o. POSL& VJ^lCA LJUBUAN«j3nšKA UL 14, UUBUANA ' SVETOVALEC NA POOROČJU W£LL>iESSA: tok do: 0610.2009:: AGENCUA M SERVIS, d 0.0. SlOVEF« SX1 TRG 8. KRAU VOZNIK TOVORNEGA VOZILA rek do: 0310.2009; . DZJAK ALEKSANDER SP. CANKARJEVA UL 9. * KRANJ Pl£SKAR;rekdo 30092D09:BANCAioo,TAV- . ČARJEVAUL31,KRWJ mjHTEHIH lA tfo. 30 09.2009, K K • MONT. doo.. GOOEMAR- a 13.9243 MAU NEDEUA rok te. U^J02íMď; lAI t\. doo, JUHCKOVA C 233, UUBUANA EifimtonKUK rok do 0310 2009; SfTMCNT, d 0J3. ZAGRBŠKA C 2§E S.P., LB aRATOV UČAKAR 92. UUBUANA MUK» TEHNIK rok «o: 25.10.2009, EES SlSTIMl. d o.o. LESKO^ SKOVAC 12.UUeUAîiA rok co: 30 09.2009, K k MOVT. doo. GOOEMAR Cf 13,9243 MALA NEDEUA TsatnBKJ poaimu rekOo 03l02009.EUF0SP1NEK0.d.o.o..RENŠKl POOKRAI64.5292 REflČE Ct il rok do: 1210 2009; Ribćnek. Bled. lo.o. ŽELESka C. 9. Ql£D nanti TEMR rok do; 29.09 2009. PO&DVNI SISTEM MERCA-TOR, d 1. DUNAJSKA C. 107. ULSUANA UIMHaAlBT rok do. 30.092009,0£L^«CA. dOJ3. TRŽAŠKA C 2. UUBUANA rek dff 22102009; SlPliKS, d.oo. TRŠKA C. S. 3254 PODČETRTEK 6fliin6fl nurcittic rok do: 03.10.2009; K-PF9NT. PRANC KERN S R, SREMUA VAS PRI ŠENČURJU 5. ŠENČUR tit SfSDIUA CTROnmU ttJ SIDSHA ZAVARmNO PINANČN SVETOVALEC; rok do 30 09 2009. AGENTA 36. dOO. STEGNE 27. LA» u ANA SREDNJA MEDICINSKA SESTRA; rok do: 30.09.2009. DOM STAREJŠIM OBČANOV FRED- dvor, ?otoče z pflbdd\ioft' KOMERCIALNI ZASTOPNK: rok do 03.10.20D9, ERA GOOD. doo. PE GOCDCENTER ŠEN^ POSLOVNA CONA A 20. ŠEN^R GASILEC; rok do^ ILtOiO»; GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA JESENICE. C. ŽELEZARJEV 36. JESE* NlCf NOČNI RECEROR. rok W 03.10.2009: KDTEL CfSN^. d 0X1. KOROŠKA 0,5. KRA^ POMOČNIK MONTERJA OGREVALNIH NAPRAV; rek do: 03.10 2009:ZUPANC MATJAŽ &P, ZG. PlfiNIČE 45 6,1215 MEDVODE GR/^6ENl TEHNIK; rok do 07.10 2009; MILAH k& PK: s P, VOPOVUE s a, csrkue zastopnik 1; rek do. 09.11.2009; mebkua d.d L^jbljana dunajska C. 53. uubuana skiepahje zavarovanj. FINANČNO svdova. NJE; lA do: 0310Í009, VIGA, d o.o. BOJANJA VAS 3 0.6330 I^IKA KBUOeOKTVA TOH do. 30.0S 2009, CESTNO PODJETJE KPANJ. d d. JESRSKA & 20, KRANJ snionmn BBBfluy VZDRŽEVALEC iNfORMXOIJSKEGA SISTEMA. rok do. 10,10^009. J£KO • IN, O.u.v.. Jedciit«. C MARŠiU TfTA 51. JESENICE m. K. LAiûfumnuau rok do: 03.10 2009: SOLNĆNICA 36.00Li4tK m) GCLMK OVL EHMMST (ISj 22 KAŽIPOT, MALI OGLASI 1 nfo ©g-gíf s.s i GORENJSKI GLAS torek, 29. septémbra 2009 Tonetu Oblak po telefonu 2 041 633 ali 031/494 422, do za sedbs mest v avtobusu. OBVESTILA Začetek telovadbe Žabnica • Društvo upokojencev Žabnica obveŠ^s» da bodo z rekreacijsko telovadbo začeli v torek, 6. oktobra, ob 19. url v Osnovni šoli v Žabnici in bo potekala pod vodstvom Petre Fireder Obvestila DU Bitnje Stražišče Bitnje, Stražišče • Društvo upokojencev Bitnje Stražišče ob- veSČa, da organizira za svoje Člane mf»jenjť» kn/nega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi in sicer v Šmarlmskem domu v StraŽiŠču v sredo, 7. oktobra, cd 7. do 9.30 ter v gasilskem domu v Bitnjah v četrtek, S. oktobra, od 7. do 9.30. \z Sekcije za žensko telovadbo obveščajo, da bo začetek telovadne 12. oktobra ob 17.30 v gasilskem domu v Bitnjah. Dodatne informacije lahko dobite po tel.: 2311 922. Društvo pa želi organizirati tudi ogled snemanja oddaje Na zdravje na RTV Slovenija v oktobru ali novembru, zato se vst, ki bi se snemanja želeli udeležiti, lahko prijavite po tel.: 040/350 589, najkasneje do 30. septembra. Dan odprtih vrat kranjskega doma upokojencev Kranj • V Domu upokojencev Kran) bo v Četrtek, 1. oktobra, dan odprtih vrat. Osrednja prireditev bo ob 9.30 v jedilnici Doma. Ta dan bo do 16. ure organiziran ogled Doma. Ob 16.30 bo koncert Kraniskega kvinteta. Delavnice Mladinskega kulturnega centra Kranj Kranj « Mladinski kulturni center Kranj vabi oktobra na delav* nice: arhitekturno risanje, corel draw in ozvočevanje. Na delavnice se lahko prijavite na e-po$to kud.kranjgjgmail.com, i pokličete na 031/847-075. Vabilo vsem dejavnim v kulturi Kranj - Mladinski kulturni center Kranj omogoča razstavni prostor za fotografe, slikarje, več žanrske umetnike, prostor za akustične koncerte, predstave, performanse, predavanja, branja, projekcije ... Meritve tlaka^ sladkorja» holesterola ... Predosije • Društvo'upokojencev Predoslje organizira 9. oktobra 2009 od 8. do 13. ure v Kulturnem domu Predoslje meritve krvnega tlaka in sladkorja, ki bo brezplačno. Proti plačilu pa si lahko Izmerite skupni holesterol, HDL holesterol, LDL holesterol, trigliceride, hemoglobin in ostale parametre v krvi. RRDO y . KRAJ: Posestvo Brdo (štart na hipodromu) TERMIN: nedelja, 4. oktober 2009 ob 11h ORGANIZATOR: AKTriglav Kranj PREDPRUAVE: www.tlmingljubljdna.$i $TARTNiNA;zdteknalOkin: 8 ÉUR s čipom, 11 EUR brez čipa -na dan tekmovanja (do 10 ure) 13 EUR - za otroški tek štartnine nil INFO: 04/236 68 39, áktríglavtS^síol.net ali na spletni strani www3k-triglav.sl TEK NA: lOkm(M-KŽ) + otroški tek - do 12 let (300m) M«dl|skl sponzor Ckx^jski Glas GENERALNI SPONZOňs Mizinn Srebrni sponzorji: triglav SK8 MERKUR VStlllAinCi v Organizator: s Anmo KipM S TMLAV KfMii MojeDelo.com Izberi prihodnost MOJÊ DELO, spletni marketing, d.0,0., Podutiška 92, lOOOLjublJana,Slovenija, T:01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 NA: www.mojedelo.com,info@mojedelo.com -500) ilflo 7;)nkrv)'' P^lir'itp, pi^f^ rMA lor ohÂÂte («^«tilnd UihnvM. P^ć s.p.. Zdorrle Pmit S4.121S Med^e, DOjave ztiàramo do 2t. tO. 2009. Već na ANvw.rnojedeio^om. Sodelavec v kantrolingu m/l {Krarif) Oaoovrie r>alo^ Oodo ponioč pn eblikovttn)u ^n anâlizi nnâ(*ià^ih AKjucrr ob ZdkIp.JČ' tu meseca, firunćni in pûâovni nadzor r^d maUčmin ooóis^m if\ pon^sarmni DOd- .e^f. izdelava različnih poročil in anaMičen pnstop k njihoi razlagi, koniroiinik« artè* iZ9, stroškcMK) spœrnijanje a) izva^je nadxfa nad prDjeJdi« pomoč pri planirani j, 3poarjanje na nâj^aKe pri procesih, Iskraerneco» d. d,, SavsKa Lpka 4, 4000 Kran|. Dniave2i>iramooo 11. 1(J, Vec ria wMv,mo}$06lO.CO(Ti, Samostojni natakar m/ž tujih vin. Ziž^^rto ie zrtaníe t j ih jezikov (angi,, neo). \n ital.) inzrtanje uporabe blagsjna In posterrrinala. Nudimo: redno za-P08tt9v, stimulativno ptaćHo, piać^o dodatne9a izobraževanja (sommelli9t@v, itd.}. OeVxni teden traja od îorka do nedâie {v izmenah). Maxicom. d. o. o.. Prečfia ulica 4b. 1000 Ljubljana, prijave ď^iramo do 24.10. 2009. vec na vamw.mojedelo.com Ćlstllka ' sobarica (2/m) (Mošnje / RadOt^jica) PoOietje Maxicom gostinstva, d. o. o., razoisujemo prosi? delovno mesto čís* tilko-aobarico za Restavracip Pod^n. Mcenje 1. 4240 RadCM^jica. Waxícam, d. o. o.. Prečna jica 40, 1OOO Udbirana, pnj^ve zbiramo do 24. tO. 2009 Več na wvAv.mojeddo. com l&d«mo sb^kovno usposobljeno osebo ta projektiranje m/ž (Lesce) ZahtMni P090ÍÍ' VI. alf VII, stopnjo unn/, izoDrazbe strojne a i ^dbene smeri (po b> lonrski klasifikaciji), obvezno strokovrH izpit za odgovomeça projektanta ía odgovor» "dçâ v«d>a minimalno S let delovnih GdMÂon) na podrMju orojol^tiranje, čskuénje na področju tshr>ologije čiščenja odpadnih vod so prednost, aktňno znanje vsai er>e-Sa tufega leziKa; anglešKiďi nemški. Regeneracija, d. o c.. Alpska 43, 4248 Lásce, prgave zt'Iramo do 23.10. 2009. Vač rta vynw.mojede^o.con) ProdaJa>ec m/ž (Ljutrijar^a. Murska SoooK in Kranr) téčemo prodajalce s konćaro ustrezno pomično izcbrBzbc IV. stopnje, ki imajo občutek za odgovornost In nadpouiDrečno zavzetost za dek) ter vesefje in smisi za delo s svanKam) m v hmu. Zaklene lastnosti so komuniKatAnost. urejenost, jlëcsibilnost m samofniciaŤ/nost. Oetchrronn. d. o. o., CunaisKa22.1COO Ljubljana, prijave zbe ramo do 21.10. 2009. Večna mvw mc^edeio.com. Natakar • vafanec m/ž (Zgom^ Pomiče < Medvode) Iščemo mLadega nadobudnega S0delavca/|(0 ta strežbo, z ieljo po učenju in opo» poin)9iianju. z veseljem do vsaKodnevneoa stika z radičntmi ljudmi ter resnim odno* som do dela. Zaposdrtev (e preko študentskega servisa z rrcžnostjo kasnetše redne iaposfitve ali r^dno delovno razmere s posKusno doiso. Ste iz okolice Medvod in vas vodja proizvodnje plastičnih mas m/z (Tmz Pričakujemo: izobrazba ustrezre smen vsaj VI stopnje {inienir strojništva) ter îzkuè* i\e na primertiŇem delovnem tneslu: 3-5 let deiCMfiih izkjjèerj; poznavanje tehnolo- 9ije 02 dela s s^oji 2ň Ďrtzgar^ plastřčníi mas, dobro znanje nemSa deia v prozvodnji. Redna zaposfitev za določen čas. AD£CCO H.R., d o. O., »E UUBUANA, Kolodvorska ulica 10, 1000 Ljubljana, p^ja;e2bfeamodo24. 10. 2009. Več naMMw.moiedeto.com. Oelo v pn^izvodnjj plast/ke ltojede«o.corn samoatcqni 8krt)nik prodaj tuističn») zavaro^ hotelskim podjeljem m/ž(Krará) Pričakujemo: Vil, stopnjo (zobrazbe turistične ali ekonomske smeri; najman' 1 leto detosmih izkušenj na področiu prodaje trienja turističnih aranž^aiev v turistični agern cr]i an na pcdrotiu trženja v horeiu: obvezno âMn^ znance r^smèkega jezika, Nudi* rno • samostojno in dinamično delo, stimula^o plačilo, ustvar^no deiovDo okolje T<3T66 - Odisei, d o. o„ Maistrov trg 2, 40CO Kranj, pnjave zbiramo do 25 tO, 2009, Več na wvAv.mc^edeio.com. Rzioterapevt m/i (Snovik - Kamnik) V Snoj koleMrv \Bbimo ncvega sodelavca za delovno rnosto fizioterapevt m/:. Iščemo osebo z usVezno izobrazbo ftzkiterapevta alt dipl. fek}t(?f?pevta. ki je koimjnika- tivnarn}Okom^ikádíazgosriveseli.K)oMadask)venskj}nangl jezik, h repri-DrBvlleria na nadaljnie usposaCltanje. Nudimo urejeno dek>uTv> okolj« v pkn t^rrtv^h, srfmulaovnl načn nagrajevan;a Terme SnoviV - Kamnik, d. o. o., Molkova pot 5, J240 Kamnik, prijave zbiramo 3o 26. 10, 2009. Več na vw«v/.mofeóeto com Brezplačni teden aerobike Trííč • V Dvorani tržiikih olimpijcev bo od 28. septembra do 2. oktobra potekal Brezplačen tedne aerobike. Dodatne informacije lahko dobite po tel.: 040/357 778 ali na www.bono-sport.si. Kompostiranje doma Strahinj • Delavnica Kompostiranje doma • kako iz gospodinjskih odpadkov pripravimo naravno gnojilo bo v çredo, 30. septembra» ob 17. uri na posestvu Biotehniškega centra. Pripravljajo jo Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, Društvo Ajda in Ministrstvo za Šolstvo in Šport. PREDAVANJA Principa jin in jang Kranj • Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje, vabi danes, v torek, 29. septembra, ob 17. uri na predavanje dr. Lucije Mulej: Principa jin in jang. ki bo v prostorih društvene pisarne v Krahju (Oldhamska 14 - pri Vodovodnem stolpu). Informacije po tel.: 04/20117 20. Življenje na kanadski Arktiki in med Eskimi Kranj • Osrednja knjižnica Kranj vabi na predavanje Življenje na kanadski Arktiki in med Inuiti (Eskimi), v katerem bo prisotne popotnica Andreja Rustja seznanila z njenim prostovoljskim delom med Inuiti (Eskimi), s katerimi je hodila na lov, jedla surovo meso, gradila igluje ali se zabavala ob igra« nju binga oz. ob plesu. Predavanje bo v sredo, 30. septem« bra, ob 19.30 v Splošnem oddelku v Delavskem domu. Več na www.gorenjskiglas.si/ K ažipot LOTO Rezultati 77. kroga • 27. septembra 2009 9. lu» t9,20,2», 22,26 in 32 Lotko: 53513^ Loto PLUS: S, 20, 22, 23, 24, 36,38 in 18 Predvideni sklad 78. kroga za Sedmico: 1.000.000 EUR Predvideni sklad 78. kroga za Lotka: 240.000 EUR Predvideni sWad 78. kr<«a za PLUS: 80.000 EUR 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.0.0.. Kapucinski trg 4,4220 Škofja Loka, tel: 04/506 50 50. fax: 04/506 50 60, e-mail: info^radlo-sora. si Mali oglasi tel.: 201 4247 fax: 201 4213 e-mail: malioglasi^g-glas.si KFtANsI • IS, 4S.42 m2 v nad. već8mno.an|5ke héěe ofcn. I. Od. mirna okolica, čudovit razgled, 69.000 eur, SVET flE d. O. O. , Kô/iwiska ul. «7. Uk/bitana. O 041/344-189 Mâle : za objavo v petek • v sredo do 13.30 In za objavo v torek do petka do 14.00! iès. od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 6. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, redelje rn prazniki zaprto. KRANJ -okOliDâ. SS. 43.19 m? vprřt. ^iáe Qbn. I. 06, 2 rernij 42.41 m2. la- sten vhod, parkirno mesto, 88.000 euf, SVET RE d. o. o., Kamniéka ul. 47, LJubljana. « 041/344-ie9 SKOFJA LOKA • PodluDnik; 3 76.85 m2, delno obr, t, 08 10/12, razgled na oKol sko naravo, ZK urejeív) '.12.000 eur, SVET d. o, o,. Kamniška ul. 47. Ljublíar)a, V 041/344« '39 eccdrai NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PRODAM ûORENJA VAS - Sesiranska /aâ: prodamo garsonjero, 30 rri2. c^na 47.800 eur, inl^macije* RŽV, d. o. o , «04/51-59-300 9005711 KRANJ • oMic«, 21.37 m?, indm^Ud vsčstan. oDjekia, lasten vhod. obn. I. C8, soiastrušivo na Danili, 79.000 eur. SVET RE d. o. o, Kamniška li. 47. LJubljana, « 041/344.1B9 Bûûsrao TRISOBNO sranovanje v Krar.ju, ćdva, 79 m2, 1. nadstropje, c«na 107000 eur, «041/790-28? nepremičninska družba. Koroška c 2, Kranj, Telefon: 236 73 73 Fa*: 236 73 70 î'poiu: info Internet: ('í i ff A Á GCRENJSKI GLAS torek. 29. septembra 2000 MALI OGLASI / ZAHVALE 23 Ks KERN 4 NEPREMIČNINE M aísirm 12.4000 .0059/046-113 9o»&to V ŠENČURJU oddajdm oseti 2 lastnimi koDalnicaml lom hTV. «051/704^87 za d^ Inteme- Str:ar|«va Kranj www. nçpreniCTune^pid Ji 5Í t^: 4^)36 4 281 39 04. fxť 4 28) 39 07 pm: 4tS6 s V KRAHJU - PUiiina - UliM T. OehWif nâ. odCaiam v ndien manilo garsoniéro. opremijano samo s kuhinjo, tr 041 /698-047 ' 9ce5M» STANOVANJE popoirioma ODrai^lJS* no. v starem mestnem jedru Kranja, 80 rn2, cena po dosovoru, O 041/617-596. Od 20- jre Oal^ ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAISTROV TRG ï, 4000 KRAN) TEL: 04|2yt^ zo. 04/23-66-670 041/7SS*296» 040/204-66% 041/900-009 (td.nepr«i>lcni na^slol.net www.}t^plus.s i STANOVAKJÊ. v duM«; èoncuria. 041/390-422 DVOSOBNO Stanovanje na Jesenicah. 9 040/550-639 Mum HISE PRODAM KftAhU ; niša 168.38 m^ssfirirri IS stan,. otx>. I. 09. pražni Drostor, m> 2eo, cena 5 centov Kik>gram, Lfiskpvar Andrej, Videz 13, Slov. Bistrica. « 041/252-456 «D577Í KUPIM HRUŠKE tepke aa žganjekuho, tr 041/538-563_aco&rre VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA simentalca « 04/23-12-365 7 tednov. MÛS77S Će BIKCA, lOdni, Oorlče 24, 9 041/711-866 ČB BIKCA, slarega 1 040/355-865 fř 9CD&7B& ĆB BIKCA, starega 1 teden, tr 041/506-183 9005790 DVA bikca sime^itaica, 9 04/53^3- 409 DVE molzni kozi. « 041/364-504 KOZE, Stare Od ersega do treh 'et In majhno kozico, «04/53-14-237 KRAVOsimentalkûv 9 mesecu brejo-sh, kj bo v drugo teiiia. tr 04/2^1- 276 8(06760 PRASiCe, domače reje od 50 do 100 . « 041/294-244 ČBTEUĆKE. 031.'S96 v strežbi v po-poUanskem času. v okolici PreAvora. âAtiAk, d o o., ŠiikA 12. PreMw. 9 031/663^5 SIMPATIČNO dekie, lahko et, Ddgovomo za delo v strežbi sapCK dlim», eobor« in n»doljo pršelo. Kavrvi kohček čuk. Kidričeva 47. Kranj, tr 04/20-26-779 ZAPOSLIM voznimerT>o zaposlitev, tr 070/891-440 LMVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER razpisuje v ŠkoQi Loki: Stodijska programa I. stopale MANAGEMENT MEDNARODNO POSLOVANJE (nov program) Oba bomo organiziiali v obliki izrednega šiudijs Vodluhnik 1; a22n IŠČEM DELO, pc^aganie keran'ičnih ploščic, tr 040/200-365 «oc«442 itfl.: {M/5f>f>l5 00 fdx: 04/512 OH 88 wvnv.lu-skníjnio Li. « t STORITVE NUDIM ADAPTACU E, novogradnje od temelja do strehe Notranje omete, fasade, Kam-^rte šKarpe, urejanje In iiaKovanje dvonič, z nôêlm vaâim matensiom, SGP Bytyqi SKALA. d. n. o.. Slnizevo 3 a. Kranj, tr 041/222-741 Sa^ÍŘ prognan 2, stopqe (strokiTvoa nugÉteríja) MANAGEMENT EKONOMIJA IN RNANCE Poleg ^redne^ boino oba programa 2. stopinje orgamûrâli tuđi kot redni študij, ki bo potekal v popoldanskem času in bo za študente brezplačen: vpišejo se lahko vsi {tudi redno zaposleni), ki sc niso pridobili sedme ravni izobrazbe. ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, notranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kannrte ikarpe in dimnike kvalitetno, t^i^nj in poceni. SOP 6eni, d. o. o., Stniževo Magistrski (uassrvfoi) štodijski program MANAGEMENT (letos zadnjič vpis v 2. letnik) loforiBâcije; 04/506.13-70 "www.fm-kp.si, www.lu-skoijaloka.si 7. ASFALTIf^ANJE, tlakovanle dvorišč, dovoz, pob, parKir^, potag. nrpbnikov, p Tango, Britot 316, .«041/620^65 OEtAMO ^ zidarska d^a, notranje omete in fasade z našim ali vaam materialom. Arjanttl, d. o. o., Žabnica 47, Žabnica. tr 041/28^473. 041/878- 366 OD TEMELJEV lio Strehe, no'/anje omete, vse vrste fasad, èkarpe ter nakovnje di^jrÝšč, kvalilalno, hitro in pooeni. Arbaj. d,o.o,,Zg Bela 24, Predďvx, 9 041/241-149,041/690^2 mofi STRIŽENJE ifvih mej, obrezo @g-àassi GORENISKi GLAS torek, 20. septembra 2009 Anketa Ločevanje odpadkov vedno pomembnejše Vilma Stakovnik « • « « i « « » « h * i A Ob visoki podražitvi cen odlaganja odpadkov, ki jo bodo tudi Kranjčani občutili na svojih žepih, smo jih povprašali, ali se jim zdi ta prevelika in ali že skrbijo za ločeno zbiranje odpadkov. faio COfAtá tC^tfil Tatjana ŽepiČ: "Že od vsega začetka skrbim za ločeno zbiranje odpadkov. saj vem» da je tako prav in da je skrb za okolje pomembna. Žal vsi ne razmišljajo enako. Podražitev pa se mi zdi pretirana." Stanislav Oman: "Dražja je voda, dražje je odlaganje smeti, pa Še mar* sikaj drugega. Ob zaprtju TenetiŠ je bilo veliko govora o rešitvi, narejenega pa ni nič. jaz (ahko naredim le to, da ločeno zbiram odpadke." Đoni Đakov ič: "Vem, da nekje, na primer na Hrvaškem, dobijo plačano, če zbirajo pločevinke. Pri nas ni finančne motivacije, zato to počnejo redki. Tako se mi tudi zdi prav, da je cena za smeti višja." Marija Strekelj: : Nikolaj Petrevič: "Na Gradnikovi, kjer živim, i "Doma že nekaj časa ločuje- imamo Še stare zabojnike, : mo odpadke, zlasti plasten- nikjer biizu pa ni novih. : ke redno ločujemo od dru- Tako redki ločeno zbirajo • gih smeti. Glede cene pa ne odpadki. O ceni pA raje ne : moremo nič, saj kar je tre- govorim, saj so življenjski j ba, pač moramo plačati." stroški vsak dan večji." Vesoljka obiskala dom prababice V Lešah so gostoljubno sprejeli ameriško vesoljko Sunito Williams, njeno mamo Bonnie in strica Johna. Sunita je postala prva častna krajanka, odprla pa je tudi svojo spominsko sobo v nekdanji šoli Stojan Saii - Pred hišo LeŠe 31, ki je nekdaj imela številko 1. se je v soboto popoldne ustavila bela limuzLia. Iz nje sta stopili amenška vesoljka Sunita Williams in njena mama Bonnie Pandya, iz avta zadaj pa mamin bratranec (ohzi Zalokar. Obisk v vasi ni biJ naključen» saj je astronavtka sloven s ko-indijskega rodu že nekaj Časa vedela za slo* venske gene po mamini strani. Kako sta odkrila kraj nje* nih prednikov, sta povedala Robert Fonda in Peter Haw« lina iz Slovenskega rodoslov-nega družtva. Gostom sta izrekla dobrodošlico predsednica KS Le§e Metka KokaJj in tižiáki župan Borut Sajo \ic Na vratih sta jih pnčaka- ^^ slovenske korenine Sunite Williams if> mene mame, sta odkrila Robert Fonda là Franc in Majda Valjavec s dani družine. Povabila sta jih na ogied hiše, kjer se je leta 1890 rodila prababica |v sredini) in Peter H awl i na (desno) iz rodoslovnega društva. Pihalni orkester Tržič. Su- rodbini Zalokar na Dolenj- nita Williams in Bonit Sajo- skem," je obljubUa gostja, Sunite Marija Bohinc. Zunaj 'Čudo>nto je tukaj. sta jih pogostila z domačimi Nisem si zamišljala, da ^^ ^^^ zaplesala polko, na- za topel sprejem pa se je za* jedmi. Sunita ni skrivala jetakolcDO Slovenska kar so sledili pozdravni go- hvalila tudi Bonnie. navdušenja. ' Čudovito je tu kaj. Nisem si zamišljala, da hrana mi je všeč! Hvala je 'tako. Slovenska hrana mi se je po slovensko je všeč! Hvsla lepa/ se je za- zahvalila ameriška hvalila po siovensko. vesoljka slovensko* vori. Direktor Slovenske Vesoljki so izročili več da- znanstvene fundacije dr. ril, med katerimi jo je naj- Edvard Kobal je spregovori! bolj ganila risba hiše Bohin- 0 usodi Slovencev, ki so Sli s čevih. Sunita je prejela listi- trebuhom za kruhom v no prve častne krajanke Leš, Na zapravljivčku je Ivan indijskega rodu Sunita Ameriko. Mami slovenske- z mamo pa sta odprli njeno Rokalj odpeljal gostjo v Williams po sprejemu ga rodu se je 19. septembra spominsko sobo v nekdanji spremstvu župana do šoto» ra sredi vasi. Tam je obisko- V rojstni hiši njene valce pričakala množica Iju- prababice Man|e Bohinc di, v pozdrav pa je zaigral _ 1965 rodila Sunita, ki strast- šoli, Pred odhodom jo je no išče svoje sorodnike. "Še Franc Stroj popeljal s heli- večkrat bom prišla v Slove- kopterjem na ogled bližnjih ni jo, ker imam korenine po gorenjskih krajev iz zraka. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes in jutri bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo, zjutraj bo ponekod megla. V četrtek bo zmerno do pretežno oblačno» popoldne ali proti večeru bodo ponekod tudi manjše padavine. A^ricija ftSu o Ul 2221 TBou <04) <051 ) FAX- (04) 261 (04) HtMCUk ^ûmm/ mmtsc rad lokranKlrad lo-kr •ml.«! www.radio-krani.si