208. številka Iihaja vsak dan »ve#«r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v a t r o-o g e r s k e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt lota 1 gld., za ;eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 9 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za raebec, po 30 kr. za četrt leta. — Z.i tnje dežele toliko več, kakor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiribtopne p< tit-vrste po kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po b kr., č. se dvakrat, in po 1 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankii'ati. — Rokopisi se ne vračajo — Uredništvo in npravniStvoje v Gospodskih ulicah St. I Si. UpravntStvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na aiaročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI HAROD" velja za L j u b 1 j a n :< k e naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta .....6 „ 50 „ „ četrt leta. . .....3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 80 Kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vae leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ četrt leta........4 „ — „ n jeden mesec.......I „ 40 „ gjMF" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. VpmvrttMvo f98lOV* Naroda". K položaju v Srbiji. Srbski kralj in radikalci so se, kakor se kaže, sporazumeli glede nove ustave. To pa nikakor ni potolažilo njegovih nemških in madjarskih prijateljev, ki so se toliko bali, da ne bi odstopil. Sedaj si belijo glave, kaj je neki kralj radikalni stranki obljubil, da je uakrat tako prijenljiva postala. Boje se, da bi je ne poklical na krmilo. Pa če je morda kralj za sedaj tudi radikalce odpravil brez koncesij, se vender sedanja vlada ne bode mogla več dolgo obdržali. V velikej skupščini nema prav nobenega pristaša, pa tudi v navadnej skupščini je njena stranka v tnkej manjšini, da ni misliti, da bi ž njo vladati mogla. Kes da bode kralj lahko takoj razpustil malo skupščino, ko stopi nova ustava v veljavo, pa s tem bi sedanji vladi ne bilo pomagano. Poslednjo volitve so naB poučile,. da je naprednjaška stranka povsem izgubila zaupanje in bi pri novih volitvah tudi popolnoma izginila iz male skupščine. Za sedanjo vlado je pa stališče tem težje, ker tudi nema nobenih zaslug za spremembo ustave. Ideja, da se da narodu liberalneja ustava, izšla je iz inicijative kraljeve, vlada ni zanjo storila nobenih pri prav, temveč je le mirno gledala, kako se delo vrši. Kakor vse kaže, sedanja vlada ostane k večjemu še do maja. Tedaj začne skupščina zborovanje in sedanja vlada hode morala narediti prostor drugej. ki bodo imela kaj zaslombe v narodnem zastopstvu. Da je srbski kralj strogo ustavni vladar ter bi se ravnal le po željah naroda, izraženih pri volitvah, poklicati bi moral radikalce na krmilo, ko Riatie in stranka njegova neso dobili večine pri volitvah. V Srbiji so pa odtiošaji drugačni. Vladar se ozira na marsikaj dražega pri izbiranji ministrov, cel) na želje nekih krogov na Dunaji in Pešti. Kakor se da posneti iz Dunajskih in Peštun-skih listov, bi omenjenim krogom bolj ugajalo Iti-stičevo nego pa radikalno ministerstvo. Itistić bi utegnil kot dober državnik iz višjih ozirov vsuj še nekaj časa nadaljevati sedanjo vnanjo politiko, (ločim bi radikalci, katerim je jedino narodno mnenje sveto, utegnili jo hitro zavoziti na druga pota in •praviti kralja tudi v zadrege pri prijateljih njegovih, da bi mu res druzega ne kazalo, kakor pobrati kopita svoja. Liberalci si pa tudi jako prizadevajo, da bi pridobili si naklonjenost kraljevo. Itistič je najprej pregovoril svoj klub, da se izreče za novo ustavo in radikalci so se udali še le, ko so videli, da liberalci brezpogojno ustrezajo želji kralja. Ker je radikalni klub bil šel zagotavljat kralju udanost svojo, so tudi liberalci ravno tako storili. Kralj je bil ž njimi ravno tako prijazen. Naj bode že kakor koli, vsekako je veselo znamenje, da v mali Srbiji izgine naprednjaška stranka s pozorišča. Če bode poklican llistič, bode tudi gledal, da Srbija začne hoditi po bolj slovanskih potih, nego je hodila dosedaj. Res, da bi radikalci sprva morda hoteli vse preobrniti, a bi težko bili stanovitni, dočim bode vodja liberalcev skušal zavožen- državni voz spraviti polagoma v pravi tir. Omenili smo že jeden pot, da so radikalci le zategadel Rusiji prijazni, ker se nadejajo, da jim bode v kratkem uresničila njih Idejal, Veliko Srbijo; da bi se pa utegnili premisliti, ko bi Rusija v kratkem ne začela boja Ristič se pa ravna po višjih nazorih. Zatorej se najbrž motijo oni nasprotniki slovaustva, ki se nadejajo, da bode Ristič delal le tako, kakor bodo kralj in nekateri njegovi svetovalci zunaj Srbije želeli. Bodi nova vlada radikalna ali liberalna, boljša bode nego sedanja. Samo jedna nevarnost je. Sedaj, ko so naprednjak! izginili, utegne se začeti huda borba mej liberalci in radikalci, posebno ker bodo razni Srbom na dobro že-leče krogi ščuvali jedne in druge. Te borbe bi se pa utegnili okoristiti naprednjaki, da se zopet povzdignejo, kar bi bilo tem ložje mogoče, ker kralj še vedno simpatizuje ž njimi in imajo močno oporo v židovstvu ter bi jih podpiralo tudi inozemstvo. Nadejamo se, da se to ne zgodi. Vsekako bode pa še preetj časa minulo, predno se stvari v Srbiji spravijo v pravi tir, ker je vse pre.eč zavoženo, ker še vse vrč in je treba počakati, da se burno gibanje malo pomiri. Politični razgled. Not ramiAežele. V L j u b '•j x d i 29. decembra. Komisija ^ospodsKe zbornice, katera ima pretresovati vojni zakon, imela je pred včeraj prvo sejo. Izvolila je viteza Sclunerlinga načelnikom in kneza Czartoiyskega podpredsednikom, putem je pa bila debata o vojnem zakonu Poročevalcem bodo najbrž izbrali grofi Falkenhavna. Kolikor 86 sedaj da soditi, bode komisija vsprejela zakon nespremenjen, kakor ga je vsprejela zbornica po slancev, samo resolucije, katere je zbornica poslancev sklenila, utegne zavreči. Zlasti resolucija glede j< zikovnega vprašanja mnogim komisijskim članom ne ugaja. S«-lion«'!•«>rja so sicer politično za nekaj let uničili, niegovega upliva pa ne. To se je zopet videlo pri volivi za okrajni šolski svet v Zvetlu. Izvoljeni so v veliko jezo zidov sami protisemiti. Bili bi morda volili še celo Schiinererja, da neso že plakati pred volilno dvorano svarili pred vsako demonstracijo zanj. LISTEK. Nedeljsko pismo. Božični prazniki so srečno za nami, ne da bi bili zaradi tega baš nevoljni. Res, da Božič obdaje nekak čaroben sijaj, da nam ti prazniki vzbujajo poetične spomine na otroško in mladeniško dobo, da cerkev sama pri tej priliki praznuje znamenit in izredno svečan dan, ki mu ni jednacega, da se je slehernemu zemljaku sveti večer s svojim tajnostnim čarom, s svojimi jelkami in raznimi darili obiteljske ljubezni, s starodavnimi svojimi šegami, s prekajanjem stanišč in gospodarskih poslopij, z mikavno hojo k polunočui maši ob svetli zinibki mesečini, močno prikupil, da se vsak lepega praznika že naprej veseli, — toda, če človek nekoliko že zastarel, vse to hladnokrvno premišljuje, potem se veseli, da je praznike prestal. Zlasti v mestu bilo je letos temu veaelju dovolj povoda. Vreme ni bilo baš prijazno, bilo je oblačno, neprijetno, to pa že upliva na praznično, kakor sploh na vsako veselje. Sveti večer je v obče že jako resnoben dan. Človek ves ljubi dan niti doma nema miru. Gospodinje in služkinje imajo vsakovrstnega posla toliko, da te kar po strani po-gledavajo, kadar dojdeš v njihovo območje. Kain torej, ako ne v krčmo. Toda tudi v krčmi nemaš navadne družbe. Mnogo tvojih znancev prižiga domu svečice na jelki ter potem igra za orehe in lešuike v ožji obitelji, lrugi so povabljeni na čaj, ali pa na tarok, ti pa kot stari samec dolgočasiš se v krčmi, ali pa pozneje v kavarni pri obligatnom punci, ki pa je baš ta večer navadno slab, ker so ga dejali „na pipo". Na sveti dan pa tudi ni veliko boljše. Kamor dojdeš, povprašujejo te jedino to: Kje si bil? Kedaj si šel spat? Na ta duhovita vprašanja se malo za-zeva in odgovarja s tem, da ob 2., 3., 4. ali pa celo še poznejši uri. Vsa človeška družba je zaspana in zato tudi dolgočasna. Še skoro hujše pa je popoludne. Zabuhlih, razvnetih lic prihajajo gostje v kavarno. Marsikateri že stoka, kadar se pripogne, da izpije Čašico kave. Pogovor pa se vrti o samem obedu, o puranih, kapunih, svinjini in neizogibnih potvieah. Vse to pa moraš poslušati, kajti v krčmo ta dan ne kaže. Povsod ti ponujajo potvic in svinjine, da ne veš, kaj bi storil. Vzameš li košček in ga ješ, prideš mnogokdaj v nevarnost, da opažajo: „Glej ga, glej ! kako slastno še je !" Ako pa ničesar ne vzameš, si pa tudi zavozil. Tedaj pravijo: „Za malo se mu zdi! Previsok je!" Zato je najbolje, da se ta dan v krčmo ne hodi. Na sv. Štefana dan mi pa že bolj ugaja. Jaz namreč rad opažam, kako pošiljajo blagoslavljat voščene sveče in sol, zlasti pa me zanimajo koiije-rejci. Na sv. Štefana je namreč navada, da vsak konjerejec nese svojega konjiča okolu altarja, seveda konja voščenega. Ta za povzdigo konjereje velevažen običaj je zelo zanimiv. Posestniki konj se že sami ob sebi odlikujejo z nekoliko bolj „šti-mano" opravo. Kadar si pa izbirajo voščeno ko njičke, so pa posebno interesantni. Konjički so skoro vsi drug druzemu podobni, vender pa vsak jako skrbno izbira, predno dobi konjski kip od voska, ki je njegovemu originalu v hlevu vsaj nekoliko podoben. Na plači se že pozna, kakšni so konjski repi doma v hlevu. Bakren denar ni posebno v Čislih , desetica ima že boljši cvenk, kadar pa padajo dvajsetice, ali pa celo goldinarji, takrat smelo staviš, da ima dotični očanec doma par lepih konj, katere naj mu sv. Štefan čuva zopet jedno leto. Kajti nPferd verrecken, — Macht dem Bauer Schrecken". V Burgasu začela se je obravnava proti Črnogorcem, ki so pod vodstvom kapitana Nabokova hoteli v januvarji napraviti ustajo v Bolgariji. Francoski konzul v Burgasu se je za zatožence potegnil, sklicujoč se na kapitulacije. Sodišče in vlada se pa ne /menita za zahteve konzulove. — Pro račun za bodoče leto bode imel 12 milijonov deficita Ker Bolgarija nikjer ne more dobiti denarja na posodo, bode imel finančni minister velike težave, da ga pokrije, posebno ker je še novinec. Zato že mnogi obžalujejo, da je odstopil Načević, ki je zares spretno vodil bolgarske finance. V najbolj kritičnem času je zgradil železnico brez vsa-cega posojila. Novi finaučni minister pa v denarnih zadevah ni posebno zveden. Tudi s politiko se do-sedaj ni pečal. O njem se druzega ne ve, da je studral v inozemstvu in da ima posebno veselje do matematike ter da je bil pod Aleko pašo pra-vosodnji ravnatelj v Vzhodnji Rumeliji. — Za sedanje sobranja podaljšalo se je s kneževim ukazom do konca januvarja. Nemški oficijozi so pretili Italiji, da bodo razkrili pogodbo, katero je Rusija sklenila z Avstrijo, katera pogodba je podlaga avstrijskej politiki v orijentu. Ruski listi sedaj odgovarjajo temu preteuju. Iz njih odgovorov se pa vidi, da se v Rusiji ne boje dosti, če se tudi objavi svetu pogodba. „Svjet" piše, da rusko občinstvo želi, da se objavi ta pogodba, naj se tudi razkrijejo napake ruske diplomacije. Saj ni boljšega želeti, da se Avstrija in Rusija prepričata, da je /a obe najbolje, če se sami sporazumeta brez Beroliuskega meŠetarja. „Gražda-nin" misli, da bi razkritje te pogodbe ne bilo toli ugodno za Nemce, kakor mislijo. Utegnilo bi imeti nasprotne posledice. Če je Rusija Avstriji dovolila zasesti Bosuo in Hercegovino, gotovo ni tega sto rilo brezpogojno. „Moskovski j a Vjedomosti" pa mislijo, da se Rusija nema bati razkritja te pogodbe, ker gotovo ž njo ni dala Avstriji pravice za agitacijo v Bolgariji, katera vedno preti evropskemu miru. Senat italijanski je brez debate vsprejel izredni kredit za vojaške potrebščine in za napravo druzega tiru po strategično važnih železnicah Na FrancoMkeni se poslednji čas močno agituje, da bi e dovolilo vojvodi d'Aumale povrniti se v domovino. Ne samo vsi monarhisti, temveč tudi zmerni repubhčani se potegujejo zanj. Vlada se bode pa težko za to odločila, dobro vedoč, da bi vojvoda hudo ruval proti republiki. Njegova povrnitev bila bi tem nevarnejša, ker republičani mej seboj neso jedini. — Predvčeraj popoludne je bil sbod delničarjev in posestnikov obligacij panamske družbe. Predsedoval je grof Dilhau, ki je v svojem govoru priporočal, delati na to, da se dobe milijoni, s katerimi bode panamska družba dodelala prekop. Tudi diugi govorniki so poudarjali, da treba dovršiti delo, ki bode v čast Lessepsu in vsej Franciji. To delo pa morajo Francozi sami dovršiti ter ne smejo pustiti, da bi vse uničila nevošljivost nekaterih kapitalistov. Sedaj treba še 350 do 400 milijonov Sklenili so. da se ustavi plačevanje kuponov in amortizovanja akcij, dokler ne bode prekop dodelan in da naj vsak vzame novih delnic in obligacij za kolikor more. Mej litusijo in Perzijo ne bode prišlo do boja. Perzi bodo nekoliko prijenjali, Rusija pa tudi angleškemu uplivu v Teheranu ne pripisuje prevelike važnosti. Vlada pa misli, da ni toliko njena naloga, kakor ruskih trgovcev samih, gledati, da ne izgube trgovišč v Perziji. Da se pa trgovina s Perzijo bolj utrdi, hočejo Rusi zidati novo železuico v Perzijo. „Sveti Šent Jauž" je tudi imeniten dan. Na ta dan selijo se hlapci in dekle, prepelje marsikatera skrinja iu popije marsikatera čaša vina, žal, popije pa tudi premnogo „ta kratkega". Na Šent Janževo blagoslovlja se pa tudi vino in veliko ga prineBO. Ko sem zagledal „Pri Frančiškanih" tako lepo vrsto litrov in vinskih steklenic, bil bi skoro začel popovati: „Pijmo Šentjanževca!", k sreči pa sem zapazil, da je več nego polovico Ster-novega vina vmes. Nesrečni ljudje, čemu vaš ttud? Mislite mari, da vam bo to kaj hasnilo? Sterno-vega vina se ne prime niti najkrepkejši blagoslov. Domov ponesete še hujšo zavrelko, nego ste jo prinesli semkaj. To je vsaj moja iskrena želja, dal Bog, da se je uresničila! O včerajšnjem dnevu ne bom izgubljal besed. „Tepežnica", ali kakor na Gorenjskem rekajo „pa-metba", je obče znana. Vrbove šibe in biči imajo leto za letom isto obliko, isto ceno, oni pa kogar dobro zadenejo, isto klobasico na koži. Ves promet iznaša le nekoliko krajcarjev, jedva toliko, kolikor je pokojni Dreo porabil za svoj zajutrek na Rožniku. Zahajal je tjakaj skozi štirideset let, bil pa toli štedljiv, da je vsakikrat kruh s seboj z doma prinesel. Ker se daudanes praznujejo vsakovrstni jubileji, nameraval je izveBtno tudi on kaj jedna- Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani dne 28. decembra. Navzočnih 25 mestnih svetovalcev, predseduje župan Gra8selli, ki overovateljema zapisnika imenuje svetovalca Valentinčiča in Velkovrha ter potem naznanja, da je deželno predsedstvo poslalo potrebno število izvodov cesarjevega ročnega pisma z dne 2. decembra povodom štiridesetletnice. To pismo bilo je itak na vogalih nabito, izrazi udanosti vzeli so se z zadovoljstvom na znanje in došlo je dovoljenje, da smejo vse dotično ustanove in naprave nositi Nj. Velečastva ime Izvzeta seveda je nova mestna vojašnica, ker treba za to posebne prošnje. Župan Gr a s seli i spominja se potem veselega dne v cesarski obitelji pretekle praznike, ko se je zaročila nadvojvodinja Marija Valerija z nadvojvodo Salvatorjem. Vest o tej zaroki naudala je vse narode z največjo radostjo in tudi mesto Ljubljansko hoče se pridružiti o priliki tega veselega dogodka drugim mestom. Predlog vsprejme se z dobroklici in župan Grasselli pooblasti se, da izjavi najudanejše čestitke mesta Ljubljanskega visoki cesarski obitelji. Župan Grasselli prečita potem dopis deželnega odbora, v katerem se naznanja, da je deželni odbor vsprejel gosp. Josipa Gorupa ponudbo o nakupu de želne bolnice, po katerej ponudbi bi gosp. Gorup oni del, kjer stoje poslopja in vrt do velikih vrat brezplačno odstopil za višjo dekliško šolo. Ta ponudba je velicega pomena. Dolgo goji se že želja, da bi se odpravila deželna bolnica iz mesta, ker bi potem možno bilo misliti tudi na odstranenje vojaške bolnice. Gorupova ponudba je prvi korak k uresničenju te vroče želje vsacega Ljubijaučaua. To pa še ni jedino. G. Gorup založil je tudi veliko vsoto za ustanovo z* obiskovalke višje dekliške šole, kar je tudi izredna dobrota. Za mesto je zelo važno, da se ondu, kjer je Bedaj bolnica, svet odpre ter se napravi najlepši del mesta. To pa nam je omogočil le gosp. Gorup s svojo veledušno ponudbo. Pridobil si je s tem za mesto izrednih zaslug kakor malokdo. Ker nemarno druzega načina, da ga odlikujemo v znamenje zahvale svoje, predlagam, da podelimo rodoljubu go sp o d u J osi p u G o r u p u častno meščanstvo mesta Ljubljanskega. Predlog vsprejme se z navdušenimi slava in ži-vioklici soglasno. Župan Grasselli sporoča v imenu jubilarja g. A. Gregoriča, kateremu je bil po mestnega zbora naročilu z mestnima svetovalcema gg. Kleinom in Zittererjem šel čestitat na šestdesetletnici gosp. jubilarja najsrčnejo zalivalo. (Dobro!) V imenu odseka za olepšavo mesta poroča mestni svetovalec g. PovŠe in nasvetuje, da se vrtarskemu pomočniku Ziehrerju prepuBti naturalno stanovanje in da se služba mestnega vrtarja takoj razpiše. Predlog obvelja brez razprave. V imenu odseka za olepšavo mesta poroča mestni svetovalec dr. Gregorič o popravi mestnega kopališča v kolizeji. Po predlogu odsekovem bi se za popravilo kopališča imelo staviti 3609 gl. v proračun (za stanovanje in restavracijo 1497 gl., za 8 zidanih kabin 2111 gld), mlin bi se opustil, delo pa naj bi se takoj pričelo. Predlog ta izzval je obširno debato, trajajočo nad jedno uro. Razprave udeleževali so se mestni svetovalci Benedikt, Hribar, Ravnikar, doktor Stare, Murnik, Bleiwois, Pakič, Žagar, ValentinčiČ in poročevalec dr. Grego r i č, mej katerimi so nekateri poudarjali, drugi zanikavali potrebo mlina, večinoma pa se je iz debate posnemalo, da kopelišče v Koleziji ni na pravem mestu. Ker pa stane m-sto že kacih 20 000 gld. (to pa ima le prejšnji mestni zastop na rovaši. Uredn.) in za zdaj še ni druzega prostora določenega, obvelja naposled odsekov predlog v tern, da se ima hiša, kakor treba popraviti, mesto nameravanih zidanih kabin, pa se ima po predlogu Hribarjevem napraviti 8 lesenih kabin. Potrebna vsota za vsa ta popravila stavi naj se v proračun. V imenu odseka za olepšavo mesta poroča svetovalec Povše in predlaga: 1. Za napravo rastlinjaka in toplinjaka pri Tivolskem gradu po pred-ležečem načrtu stavi -jie v proračun za 1889. leta 4550 gold. 2. Magistrat naj javnim potom odd& zgradbo rastlinjaka, da so takoj spomladi delo prične in bode do jeseni gotovo. Rastlinjak je zelo potreben, zlasti z ozirom na Tivolske nasade in glede na to, da se bode prej ali slej botanični vrt premestil z dolenjske ceste, pod Tivoli. Nameravani rastlinjak bode prav lična zgradba. V njem bode tudi naturalno stanovanje vrtarjevo, stal pa bode na parceli mej drsališčem in novo Tn otovo vilo Predlog odsekov obvelja soglasno. V imenu stavbinskega odseka poroča doktor Stare o dveh prizivih g. Janeza Borštnika, posestnika v Kurji vasi št. 4. Gosp. Jan. Borštnik zgradil je v Kurji vasi novo hišo, v njej pa v podstrešji napravil proti načrtu in brez dovoljenja 13 prostorov, ki se ne morejo dopustiti uiti z ozirom na zdravje niti z ozirom na varnost proti ognju. Gosp. Borštnika priziv odkloni se z večino glasov, kakor tudi istega priziv glede zgradbe novega hleva. Mestni svetovalec dr. BleiweiH vitez Tr-steniški poroča v imenu policijskega odseka o mestnega fizikata poročilu glede osepniške epidemije, trajajoče od 20. novembra 1887 do 30. aprila 1888, vsled katere je. obolelo. 643, ozdravelo 503 o&obj mesto pa samo za cepivo izdalo 577 gld. Izvestje je zelo obširno, zato ga ne moremo priobčiti. Sklenilo se je po kratki debati, v katero so posegali mestni svetovalci dr. Gregorič, dr. Bleiweis, dr. Voš-njak in župan Grasselli, da se omisli za prevažanje za kužnimi boleznimi obolelih posebni sanitetni voz, da se dež. zboru izreče zahvala, za odstranenje bolnice za infekcijozne bolezni, da se deželni odbor naprosi za povrnitev za cepljenje izdanih troškov, magistratu pa naroči, da za redarja Rusa , ki je jako hvalevredno deloval, predlaga prmerna nagrada. Ko je župan Grasselli mestnemu zboru in sploh mestu Ljubljanskemu voščil veselo novo leto in mu je podžupan V. Petričič v imenu zbora izrekel čestitko k novemu letu, pretrgala se je javna seja in pričela tajna. gjSflf Dalje v prilogi. cega, kajti necega lepega dne dal je nekako razumeti, da bi ou Bedaj, ker hodi že 40 let na Rožnik zajutrkovat, moral dobivati kavo brezplačno. Ko mu je pa jedna gospodinj na to odvrnila: „Da, gospod prezident, če so oni taki, da jo vzamejo zastonj, 8em pa jaz tudi taka, da jo dajem zastonj." Dreo na to ni odgovoril, zmajal je po svoji navadi z glavo, a jednake želje ni izrekel več. Sicer pa res ne umejem, da se nekateri ljudje hudujejo nad njim, da ni naredil oporoke. Ali je oporoka obligatna, kakor nemščina, ali pa kakor spričevalo, da so ti koze stavljene ? Niti jedno, ne drugo. Z mladih nog nas uče, da ima človek svobodno voljo, zakaj bi torej moral delati oporoko? Saj človek umre tudi brez oporoke, in to kakor Dreo kaže, prav hitro in temeljito, dediči pa se za njim vesele. Zatorej vi, ki ste plesali in plazili okolu zlatega teleta, ne trosite pepela na temena svoja, ne preparavajte svojih haljin, menčikovov in frakov, temveč mislite si v božjem strahu : „Geniesae froh, waa dir besehieden, Entbehre gern, waB dn nicht liast, Ein jeder Stand hat seinen Frieden, Ein jeder Stand hat seine Laat"- 8. Talent in genij. Ruski spisal Belintskij prevel Ivan Kapler. (Konec. I Vender pa še nesmo povedali poslednje besede o bistvenem razločku mej genijalnim in navadnim talentom. Ta biva v tajnosti narave človeške. V človeku navadnega talenta je talent abstraktna moč, kakor kapital, ki pripada svojemu posestniku, kateri pa ni — jedno in iBto ko on. Nadaljujmo našo prispodobo. Izgubivši kapital moreš si pridobiti drugega: kapital je zvunanje sredstvo za življenje, a ne življenje samo. Kako pogosto vidimo ljudi, kateri so, dolgo časa veselivši se ogromne slave svojega talenta, preživeli svoj talent in svojo slavo, in kateri so se ne glede na to umeli od-Škodovati z drugimi dobrotami življenja: pridobili so si visoke čine ali veliko denarja, in krasno živijo za-se brez talenta in brez slave. Ne tako človek, ki je obdarjen z genijalnim talentom : njega ni mogoče oddeliti od njegovega talenta, njegov talent je — njegovo življenje, njegova kri, njegov duh, njegovo meso, utripanje njegovega srca, dihanje njegovih prsij, z jedno besedo — ves on sam. 'To je usojena moč, katera ga bode vedno k jednemu cilju I gonila, k jednemu delovanju, prOti Usodi, rodu, I vzgoji, proti VBem zunanjim razmeram njegovega Priloga „Slovenskemo Narode" it 298 29. decembra 1888- vlado, katera doslej še ni potrdila pravil in poslovnega reda, dasi jej je oboje prav po njenej želji prenarejeno predložil magistrat, kakor je na dotično interpelacijo v predzadnji seji mestnega zbora odgovoril župan gospod G r a s s e 11 i, že pred več Časom. — Pravila za Kočevsko mestno hranilnieo potrdila je vlada v devetih dneh; pravila za Ljubljansko mestno hranilnico pregleduje, popravlja in potrjuje že tri leta. Pač čudno! — - (Gimnazijski profesor Franke v Kranji) je bil letos meseca avgusta in septembra vsled določbe c. kr. ministerstva za poljedelstvo, popotoval po vsej Kranjske), da je nabiral potrebnih podatkov za izvršitev nove ribarske postave; po končanem tem potovanji, pri katerem je moral uživati marsikaterih situostij pri nekaterih županih, izdelal je za ministerstvo obširno strokovno poročilo. Pred kratkim je dobil g. profesor Franke za to svoje delo dopis gospoda deželnega predsednika barona Winklerja z dne 16. t. m , v katerem se mu vsled izrecnega ukaza c. kr. ministerstva za poljedelstvo izraža za njegov trud v korist raz-jasnenja ribarskih razmer v naši deželi in za njegovo zanimivo kakor tudi temeljito poročilo najpopolnejše priznanje. Ob jednem se mu je ponudilo 400 gld. vsakoletne nagrade do 1. 1890., ako hoče sodelovati pri izvrševanji ribarske postave, pri orga-nizovanji ribarskih okrajev i. dr. in stavilo se mu je izrecno vprašanje : „bi li hoteli vsprejeti to ponudbo in s svojim bogatim strokovnim znanjem podpirati vlado pri izvrševanji te važne deželno-kulturne naloge Gosp. Franke je ponudbo vaprejel. — („Slovanskemu Svetu") naslovni list in kazalo bode upravništvo poslalo posebe. — (Slovensko delavsko pevsko društvo „ S1 a v e c ") priredi v ponedeljek dne 31. decembra 1888 Silvestrov večer v gostilni hotel „Evropa". Vspored: 1. VolariČ: „Trobojnica", zbor (nov). 2. .Žabja kantata", zbor s spremljeva-njem glasovira. 3. „Na starega leta dan", dekla-muje g. A. Slatnar. 4. Scbumann: „Gozdni čar", zbor s spremljevanjem glasovira. 5. „Nasledki zgubljenega dežnika", veseloigra v 1 dejanji. 6. Eisen-hut: „Mazurkau, zbor. 7. Mašek: „Lahko noč", čveterospev. 8. „ Ljubezen na akcije", komičen prizor. 9. Lisinsky: „Tara gdje stoji*, čveterospev. 10. Pozdrav novemu letu. 11. VolariČ: „Zvezna", zbor. Po končanem vsporedu prosta zabava. Ustop udom prost, neudje plačajo 30 kr. za osobo. Začetek ob 8. uri. K tej veselici vabi najuljudneje vse prijatelje društva in zabave odbor. — (Na vseučilišči v Gradci) službuje 106 profesorjev in docentov, 28 asistentov, 10 osob v vseučiliščui bukvarnici, 8 osob v vseučilišču i pisarni in 23 Blug, vkupe torej 175 osob. — (Šišenska čitalnica) imela je dne 26. decembra t. 1. XII. občni zbor. Društvo štelo je 116 udov. Vseh dohodkov imelo je 546 gld. 70 kr., stroškov 505 gld. 78 kr., preostanka 40 gld. 92 kr. Čitalnično premoženje znaša koncem leta 1888.: 678 gld. 22 kr. Pevska blagajnica imela je dohodkov 36 gld. 98 kr. in stroškov 2 gld. 44 kr., pre- ostanka torej 34 gld. 04 kr. Ta znesek je naložen skupno s čitalničnim v kmetijski posojilnici Ljubljanske okolice. Knjižnica čitalniška šteje 1010 knjig. Darovanih je bilo 81 knjig. Darovali bo: g. Fran Wie8thaler, c. kr. gimnazijski ravnatelj (24 knjig); g. Vavrft, c. kr. profesor v p. (22 letnikov „Novic"); g. Drag. Pleško, c. kr. sodnijski svetnik (20 knjig); g. Sušnik (10 knjig) in še nekateri drugi. Občni zbor izrekel je vsem gg. darovateljem presrčno zahvalo. Naročeno je bilo društvo na 8 časopisov ter je ud „Matice Slovenske", „Glasbene Matice", »Društva sv. Mohora" in „Dramatičnega društva". — V odbor bili so voljeni gg.: Fran Dreni k, predsednik; Ivan Suva, blagajnik; Fran Govekar, Janko Štrukelj, Fr. Bizjan, Fr. Burgar, Iv. Ška rjoveč in J. Jesih. — Prva veselica bode v prihodnjem letu v proslavo V. Vodnika dne 2. svečana. — (Vabilo.) Celjsko učiteljsko društvo ima v torek, ua novega leta dan, ob 11. uri dopoludne v Celjski okoliški Šoli svoje glavno zbo-rovanje. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Letno poročilo: a) tajnika, b) blagajnika. 4. Volitev : a) novega odbora, b) treh pregle-dovalcev računov. 5. Določitev društvenine. 6. Nasveti. — (Pri tej priliki bode g. Fr. Kocbek razdelil knjige, katere je „Slovenska Matica" podarila šolam Celjskega okraja). — K prav mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Čitalnica Postojinska) napravi raz-ven Silvestrove veselice na Čast odhajajočemu predsedniku g. dr. J. Šeguli še štiri predpustne veselice in sicer dne 13. januvarja, 2. februvarja (v prid Miroslava Vilharja spomeniku) 17. februvarja in pustno nedeljo. — Za bodoče leto je odbor tako le sestavljen : Alojzij Kraigher (predsednik), Anton Bile (podpredsednik), Jakob Dimni k (tajnik), Jurij Kraigher (blagajnik), Fran Gestrin (knjižničar), Janez T h uma in Alojzij Lav r enč ič (odbornika). i — (Narodna Čitalnica ua Ptuji) priredi na Silvestrov večer veselico s petjem, tombolo in plesom; dne 6. prosinca 1889 je občni zbor. Na udeležbo vabi odbor. — (Slovenska čitalnica v Gorici) priredi v ponedeljek 31. t. m. ob 9. uri zvečer Silve-strovo zabavo z mešanim vsporedom in sicer pridejo na vrsto ženski in mešani zbori, samospevi, sviranje na glasoviru in na citrah in šaloigra v jednem dejanji: „To sem bil jazi" Po igri tombola z dobitki razne vrste. O polunoči slovo od starega leta in pozdrav novemu. Tablice za tombolo po 10 kr. Vstop je dovoljen samo čitalničnim udom in povabljencem; a te bi na starega leta večer srčno rad skupaj zbrane videl in pozdravil vse odbor. — (Razpisana) so mesta pristavov pri okrajnih sodiščih v Beljaku, v VVeitzu in Froho-leitenu. — V Adlešičah razpisano je mesto učitelja vodje. Plača 500 gld., priklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. januvarja. Domače stvari. — (Predsednikom okrožnega sodišča v Rudol fo ve m) imenovan je nadsodnije svetnik goap. Josip Gerdešič. — (Imenovanja) Deželni odbor kranjski imenoval je v poslednji seji gg. Ferdinanda Pfei-ferja in Frana Pečnika oficijaloma prve vrste, Ivana Zupan ca oficijalom pri pomožnem uradu. Pri deželnem knjigovodstvu imenovan je gosp. Ivan Koz jek oficijalom tretje vrste, g. Zvonimir Zor akcesistom. — (Naš rojak g. dr. Radoslavov Krištof), deželni Živinozdravnik v Zagrebu, imenovan je deželnim živinozdravniškim nadzornikom, v tej lastnosti rednim članom deželnega zdravstvenega sveta z naslovom kraljevega zdravstvenega svetnika. — (Gosp. Ivan Novak,) župnik v Sme ledniku odločil je povodom štiridesetletnice cesarjeve 1000 gld. za cerkev na Brezji, 100 gold. za cerkev Jezusovega srca, 1300 gld. pa za razne naprave v Kočevji. — (Hranilnica kranjska) izvolila je v včerajšnji neji predsednikom g. I. Luckmana, podpredsednikom g. dr. pl. S c h r e y a namesto umr-šega predsednika A. Dreota in BUrgerja. — (O d 1 i k o v a n j e.) G. o. Emeran Š 1 a u d e r, oskrbnik posestev samostana Admontskega v Gorenji Radgoni, dobil je zlati zaslužni križec s krono. — (V Gorjah) umrl je dne 24. t. m. tamošnji župnik in duh. svetnik g Karol Tedeschi v 82. letu dobe svoje. — (Lov na naročnike.) Koncem vsacega četrtletja ponavlja „Slovenec" svojo staro taktiko, da se čoha ob naš list, češ, s tem najbolje dokažem, kako zelo sem potreben, ter morda ulovim kacega naročuika. Tako je bilo poprej, tako je tudi sedaj pod novim uredništvom. Dva dni zaporedoma spušča svoje strele v nas, in ker druzega povoda nema, uporablja konfiskovane članke in listke za svoje orožje proti nam. Celo židovski listi imajo toliko solidarnosti in kolegijalnosti, da zaplenb ne rabijo v zlo in da obžalujejo, ako je tega ali onega zadela državnega pravdnika roka. V nas pa je to drugače. V nas je konfiskacija mastna kost, ki se slastno obira ter v posebno naslado še pomaka v kako laž. V nas so že „ pušča vn i ki u tako polni krščanske ljubezni, da nam konfiskacijo štejejo v greh, akoravno do danes še ne vemo, je li poslednja zaplenba potrjena ali pa ne. To bodi razsodnemu čitatelju dovolj. Stvar, za katero rabi tako orožje, ne more biti posebno blaga. Smoter je vedno isti — lov ua naročnike. — (Ljubljanska mestna hranilnica.) Glede na uvodni članek „Stidsteieriscbe Post", kateri smo v prevodu priobčili včeraj, poroča se nam, da Ljubljanski mestni zastop ne zadeva nikaka krivda, da se mestna hranilnica doslej Še ni mogla ustanoviti in da za-njo pripravljeni prostori že več ko leto dnij stoje prazni. Krivda zadeva jedino le življenja, da si bi bile Še tako močne. On strastno hrepeni po slavi in nikakor ni prost Bamoljubja; ali v tem le Še ni vir njegovega neudržljivega stremljenja k tvorjenju: to je pri njem — instinkt, narava, strast, Glede svojega poklica more smelo sam sebi reči: Ja znal odnoj liS dumy vlast, Odnu, no plamennuja strast: Ona, kak červ, vo mnč žila, Izgryzla dudu in aožgla. Ja etu strast vo tmo noCnoj Uskormil slezami i toskoj ; Ee pred nebum i zemlej Ja nynč gromko priznaju I o profičenji ne molju. (Poznal sem komaj jedne misli oblast, jedno pa plamenečo ctrast, ona je kakor črv v meni živela, izgrizla dušo in sežgala. Vzredil sem to strast v nočnej temi s solzami in s srčno bolestjo ; zdaj jo pred nebom in zemljo glasno priznavam in ne prosim odpuščenja.) Moč genijalnega talenta osnovana je na živem nerazdružljivem jedinstvu človeka s poetom. Tu izhaja znamenitost talenta od znamenitosti človeka, tako osobnosti kakor narave; ker se pa navadni talent nikakor ne zlaga z nenavadnim človekom: torej je tu človek in talent — vsak parn za-se; in človek je glede talenta ravno to, kar je skrinjica glede denarja, ki v njej leži. Silna in bogata ua- tora razlikuje se vselej od navadnih nator, nikdar ni jim jednaka, vselej izvirna, — in je li čudno, ako pečat te izvirnosti pritiska tudi na svoje umotvore? Samostojnost poetiških proizvodov je odsev samostojnosti stvarivae jih osobe. Vsak človek ima osobo, dosledno je tudi vsak človek osobnost; in [vender je v človeškem rodu veliko več bitij nedoločnih, brezbarvnih, neznačajnih, dosledno tudi brezosobnih, kakor pa bitij z ostrim izrazom osobnosti. Osoba je izraz, duša človekova; so tedaj osobe, katerih ni mogoče pozabiti, da si jih le jedenkrat videl, in so osobe, katere vidiš neprenehoma cela leta, in pozabiš jih, ako jih le jeden teden ne vidiš. Iz tega sledi, da ima osobnost svoje stopnje in svoje stopnjevanje. Bolj ko je občna, manj velja; bolj ko se odlikuje z izvirnostjo, tem višja je. Zato je genij višje razvitje osobnosti. Tajnosti genija ne sestavlja vzlasti um: um, in dostikrat jako znamenit, biva tudi v navadnih ljudeh; ne talent: talent, in še prav znamenit, biva dostikrat tudi v navadnih ljudeh ; ne srce: tudi to, in kaj pogosto, je lastno navadnim ljudem. Ne, tajnost genija obstoji pred vsem v nekej neposrednoj stvari Ine j sposobnosti naudušenosti, katera je podobna razodenju in ki sestavlja tajnost osobnosti človekove. To je nekaj, kar se ne da z besedo razložiti in izraziti, kakor izraz fizionomije, kakor or ganično življenje. Znana so nam sredstva življenja, njega organi in teh delovanje; vender nam je pa fizijološko življenje tajno. Ne moremo izraziti bitnosti genija, vender pa prav občutimo nad seboj prevladujoč upliv ne le genija, nego tudi vsake le malo od nas višje osobnosti. Včasi je podobna genijalna osobnost, olikana in nesumneno imenitna, s svojo ponižnostjo in bojazljivostjo navadnemu človeku, a olikanemu, razvitemu z ukom in s svetskim življenjem; ali stvar konča se vselej s tem, da prva, ne da bi se opazilo, uadvladuje poslednjega, in navadni človek je v navzočnosti genijalnega nevedneža nehote nekako previden, kakor da bi se bal spregovoriti. Glej kaj pomeni osobnost, natora, — in talent je le tedaj sadunosen in dolgotrajen, kadar je tesno zjedinjen z osobnostjo in natoro človekovo. Zato so včasi ljudje s talentom, ne imajoč niti uma niti srca: to so navadni talenti, kateri morejo živeti brez zveze z osobnostjo in natoro človekovo. Kadar je talent v človeku ne samo zuuauja moč proizvajati na osnovi zanosa s samostojnimi vzgledi, nego izraz notranje bitnosti človekove, njegove osobnosti, njegove natore: tedaj je, kakeršen je tudi obseg tega talenta, en moč tvorna, stvarilna, zatorej se nahaja v njem že iskra genijalnosti, — in ako ga tudi po njegovem obsegu ne moremo imenovati „genija", moremo in moramo ga imenovati „genijalni talent". Telegrami „Slovenskomu Narodu": London 28. decembra. Izvest je Keu-terjevo: Perzijska vlada, ki je z okrožnico z dne 30. oktobra reko Karun do Ahvaza otvorila mejnarodnemu prometu, pripravlja novo noto, s katero se bode tuja trgovina sploh omejila in katera je osobito naperjena proti angleški trgovini. Nota prepoveduje, da bi se zemljišča prodajala in v najem dajala inozem-cem, ter zabranjuje podanikom perzijskim, da bi kakeršna koli dela, n. pr. ceste, napeljavanje vode itd. gradili s tujim kapitalom. V ta namen sme se uporabljati Prejšni minister vnanjih pravosodnjim ministrom, vornik ruskih interesov v Dunaj 29. decembra. „Wiener Zeit." Baron Walterskirchen imenovan poslanikom v Haagu.—Nadsodišča svetnik Gerdešič imenovan predsednikom okrožnemu sodišču v Rudolfovem. Pariz 29. decembra. Državnozborski poslanec Antoine brzojavno zanikava govorice o svoji kandidaturi v departementu Seine. le perzijski kapital, zadev imenovan je On je odločen zago-Perziji. Razne vesti. * (Kitajski običaj.) Kakor poroča angleški list „Chinese Times", v Kitaji le v bogatejših hišab imajo navado otroke spod desetih let redno pokopavati, če umerjd. V največ slučajih pa take mrliče kar v jarke pomečejo. Da se pa izognejo žalostnim posledicam, ki bi jib imelo gnitje trupel, pošlje vsak dan mestni urad dva služabnika z vozovoma, po Pekingu po vseh ulicah, da pobe-reta mrliče in odvedeta na pokopališče. Ker mrli-čev nikdo ne pregleduje, si lahko mislimo, da v Ki taji detomori neso redki. * (Nezgoda na američanskih železnicah.) Blizu Rochestera skočil je 24. t. m. naglic s tiru. Pet osob je mrtv'h in 25 smrtno ranjenih. — Ravno v isti dan trčila sta pri Bard-stownu, malem kraji v državi Kentuckv, tudi dva osobna vlaka vkupe. Tri osobe zgubile so pri tej nesreči svoje življenje, 13 potnikov je pa ranjenih. * (Hiša v petnajst nadstropji) zidajo v Novem Jorku. Prvih pet nadstropij bode iz železa, druga pa iz opeke. Ameriška banka pa v Novem Jorku zida hišo v 10 nadstropij, katere pritličje bode iz kamna, prvo in drugo nadstropje iz granita, ostalih osem pa iz indijske opeke. mm prinaša v 24. številki naslednjo vsebino: Vabilo na naročbo za novo leto 1889. — Kulturno gibanje Slovanov 1. 1888. — Dr. Rieger in panslavizem. — Odgovor dr. Riegru. — Nasledstvo kmetij. — O naročbi slovanskih novin in časopisov. (Pismo za novo leto.) — Vzori slovaškega narodnega vezenja. — Glasovi izmed občinstva. — Pogled po a) Slovenske dežele, b) Ostali Književnost. SVET" izhaja po dvakrat na in 25. dne meseca, in se po- slovanskeni svetu, slovanski svet. — „SLOVANSKI mesec, vselej 10. šilja naročnina izdajatelju „SLOVANSKEGA S VETA" v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta l gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno l gld. 80 kr., četrtletno 90 kr. TelQvadno društvo „SOKOL" vabi brate člene k REDNEMU OBČNEMU ZBORU ki bode v nedeljo «lne 6. jimiiviirju 1889. 1. ob desetin, dopoludne v telovadnici velike realke. DNEVNI RED: 1. Ogovor staroste. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh računskih pregledovalcev. 5. Volitev odbora.*) 6. Pogovor o maškeradi. 7. Volitev pomnoženega odbora za maškerado. 8. Posamezni predlogi. *) §. 10. pravil glssi so: „V društvenem odboru jo s starosto in podstarosto vred devet odbornikov, katere voli občin zbor za leto dni in kateri morojo po preteku te dobe biti zopet izvoljeni. Vsi odborniki morajo stalno prebivati v Ljubljani. Društveni posel, kateri si razdole med sabo, opravljajo odborniki brezplačno". V Ljubljani, dne" 24. decembra 1888. OdlM>r „SOKOLA". Poslano. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, skučeno in od znamenitib zdravnikov priporočano sredstvo proti zabasanju. — 1 škatljica a 15 pil 16 kr, l zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred |»onnre|»nj<'iii »** fako ■fari. — 1'ristne so samo, če ima vsaka Skatljica rudore tiskano naišo protokolovano varstveno znamko ,,Mvetl I.....in tisto firmo IckuriiM *.|»«*l »V. Mttm* jm.I.Iu -. Iiiiiiii.. uie«t<>, l.<-u<- det- Nple«el- und 1'ImuIi «Mig»SMt». V l.)iilil:i>iii M dobivajo pri gosp. i - kai ji ii. l>lci„™^ -----^----ar*Mfc.g»^v "ttt* I Loterljne Nrečlt«' 27. decembra, V Brnu: 80, 8, 26, 34, 3. r.T ii j o i : 28. decembra. Pri Slonu: Moratti iz Goricu. — Kolm iz Siofoka. Pri Malici: VVintor Iz Prago. — Bsruer z Dunaju. — Scbnik iz Zagorja. Pri avstrijskem cesarji: litvinanski iz Brežic. — Hribar iz Poč. — Bonča is ltadovijice. Pri bavarskem dvoru : Majhin iz Kočevja. &Jmrli $0 r IJublJanl : 28. decembra: Eraerih Avanzo, zlatar, 34 let, Breg M. 14, za jetiko. — Leopold Raunaher, bi vsi kanc«llj«tiei dne 29. decembra t. 1. Pšenica, bktl. Rež, Ječmen, „ Oves, „ Ajda, „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, „ Fižol, Maslo, Mast, Speh frišen kgr. rl. kr 6 34 I 4 49 4 32 3|09 483 5| — 487 2321 19 — 13 — II — 1 — —168| — :8 Špeli povojen, kgr. . Surovo masi«, „ Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ KoStrimovo „ „ PiSanec...... Golob...... Seno, 100 kilo. . . Slama, „ , . . . Drva trda, 4 □uietr. „ mehka, 4 „ rhjkr.' — 70 — 90 8| 8 56 -47l 471 —130, 35 -118, 2'50! iMeteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7393 738 3 738-7 Temperatura 2 21 C 5-8° C 3-8° C Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. brezv. hI. svz. si. svz. megla obl. obl. 0-00 mm. Srednja emperatura 3'9°, za 6-8° nad norumlom. D-u-aaaJslsa, borza dne 29 decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 82" 15 — Srebrna renta...... 8285 - Zlata renta......, 109-85 - 6"'0 marčna renta .... , 97-65 -Akcije narodne banke. . . „ 875*— - Kreditne akcije..... , 310-90 London........„ 120-75 - Srebro........ n —*— Napol......... , 953 - C. kr. cekini....., 6-72 Nerofike marke..... . 59-20 4°/0 državne srečke h \. 1854 260 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlata renta 4° ,, . . ... Ogerska papirna renta ■'>" „ . ... 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4'/i0/0 zlati zaBt. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rndolfove srečke..... 10 ., Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drnšt. velj. 170 gld. a. v. gld. 134 gld. 171 „ 102 „ 93 „ 104 „ 121 „ 122 „ »i 99 „ 184 „ 21 „ 118 „ 229 „ danes 82-— 8275 109*70 97-70 876-— 30940 120-80 9-541/, 5-72 59-20 75 kr. 50 „ 40 „ 35 „ 75 „ 50 „ 50 „ 70 Za novoletna darila priporočam POEZIJE SUH. GREGORČIČ.A. II. zvezek. Elegantno vezane z zlato obrezo, z bogato pozlačeno sprednjo stranjo in brlitom po 1 gld. 60 kr., po pošti 5 kr. več. — Broširane po 1 gld., po pošti 5 kr. več. (869—6) FRANJO DEŽMAN, knjigovezec, Sv. Petra coeta h. at. 6, LJubljana. V pojasnilo naj služi, da Kranjci, kateri toliko trpe v Braziliji, kakor razvidim i/, pismenih poročil, ki so tudi meni doSla, inso tja potovali po mojem posredovanji, ker cein jaz bil vsled skušenj vedno največji nasprotnik onih krajev. (876—3) Jos. Paulin v Ljubljani, konces. glavni potniški agent. Novozidana hiša, davka prosta, zelo pripravna za vsakovrstno podjetje, v živahnem delu mesta v Ljubljani, proda se Is proste roke. — Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo „Slo-venskega Naroda". (880—2) X Na najnovejši in najboljši način J f umetne (825—9, ♦ : zdbe iix zobovja : ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plouibo. Z vniija in vse cobiie operacije, — odutranuje ♦ zobne bolečine z usmrtenjem živca t zobozdravnik A. Paichel, poleg Hraduckega Čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ■ ♦ ♦ ♦ o Zahvala in priporočilo. Vslcd preselitve iz Ljubljansko čitalnične restavracije v Toplice pri Novem mestu, izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo za mnogobrojno obiskovanje, zlaBti po-tovalcem z Vrhnike, iz Logatca, Idrije, Cerknice i. t. d., kakor tudi nekaterim p. n. gostom iz mesta Ljubljane, po-lebno prečastid duhovščini. Žal, da nemam uzroka, zahvaljevati se čast. mostnemu občinstvu Ljubljanskemu splošno za obisk. Priporočam se za mnogobrojni obisk v svojem novem bivališči v Toplicah pri Novem mestu, kjer bodem .slavnemu občinstvu stregel vsak čas z isvrstno pijaco in clobro |e«ljo, z dolenjskim, metliškim, crnim iatrNkiui vinom in z recerjem, kakor tndi s Konlerjevliu marčnim pivom. — Pripravljeno bodem imel tudi sobe sa potovalec. , opoutovanjem (873-3) Franjo Remic, bivši gostilničar v čitalnici Ljubljanski. V Ljubljani, dno 15. grudna 1888. V na novo ugodno predelanej hiši na Karlovskej cesti h. št. 15 CvVasserkaserne) se oddado* za o Sv. Juriji lSSO \ najem stanovanja po 2 do 5 sob s postranskimi prostori. Vpraša naj se v Cekinovem gradu (Leopoldsruhe). (885—i) Gozdne sadike. Upravništvo meščanske korporacije v Kamniku naznanja, da bode oddalo vspomladi 1889. leta več tisoč; dveletnih gozdnih sadik iz drevesnice v Bistrici, in sicer: 150.000 smrek, tisoč po . . . gld. 2._ 200.000 črnih borovcev, tisoč P° • • ,....... „ 1.50 10.000 mecesnov, tisoč po . . „ 3._ loco drevesnice v Bistrici. Da imajo sadike iz gozdne drevesnice veliko prednost od druzih, razume se itak brez posebnega poudarka. (866-2) !Vsi stroji za kmetijstvo! zlasti za sedanjo sezono. Kesiliaice karajo = po najnovejših sistemih. - Izdeluje jih v 80 različnih številkah in garantuje, da so dobro narejene, prodaja po ceni in po najugodnejš.h pogojih IG. HELLER, Wien, II., Praterstrasse Nr. 78. Obširni katalogi na željo zastonj in franke. Vsako vprašanje se radovoljuo odgovori. Jamstvo za dober materijal in največji uspeh. Posredovalci se žele in dobro nagrade, zanesljivi agenti se iščejo. (746—9) -= Najnovejše leposlovno delo! =- NARODNA KNJIŽNICA. i. zvkzi;k. POBRATIMI. ^oina,^. — Spim! člt. t. Volaajak. Elegantno vezan 1 gld. 20 kr. Dobiva M V ,NARODNI TISKARNI" v Ljubljani m v drnzih knjigarnah, 1 i 1 i 1 1 I Gg. šolskim predstojnikoni | in učiteljem m trgovina z železnino in orodiem m m 1121. 3J[*^tii<»iii trgu tkt. IO m rj] vsa vrtnarska orodja, kanor tudi orodja J>T ^ za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, ffc ^ in sicer: drevesna strguljn, škarje za go- xl< C< sonice, ročna lopatica, drevesna žaga Sj sadni trgač, drevesne škarje, cepiinik jjj cepiinik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- tj) ski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa jjf na lepo p'opleskanj leseni plošči r>f >< urejena in p'o prav nizki ceni. \>Ž .'■»TU — Vabilo. /e mnogo let oprosčajo se hla^o-tvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da jemljć ~ oprostne listke 3- na korist ubožnemu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati /, dostavkom, da sta razpečavanje oprostnih listkov tudi letos drage volje prevzela gospoda trgovca Karol Karinger na Mestnem trgu št. 8 in Albert Schaf-fer na Kongresnem trgu st. 7. Vrhu tega bodo v zmislu obstoječega ukrepa občinskega sveta mestni služniki kakor vlani tud: letos raz-našali oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in na upisni poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim poŠiljatvam bodi pridelana razločna adresa. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Mestni magistrat Ljubljanski, v 14. dan decembra 1888. Zupan: Grasselli. Dobra knjiga. „ . . . . Navodi pusiIM knjige »o sicer kratki in m diru >ti, pa kar nalaSć za praktično poralm; ti-r tO moji rodbini pri r.r zl ičnih boleznih izvrstno pomagali". — Tak<» in jednako jflasć se zaluale, ki dohajajo ukoru slednji dan Rii-ht.t-jevi zalogi, kot se .j t- knjižil s podobami „ D>r Krankenireiind* razp slali Kakor knjigi dodana iz\istja srečno ozdravljenih dokaanlejo, so ozdraveli, Če so se ravnali po tej knjigi, mIo taki. ki ho te bili izgubili vsako upanja. Knjiga, v kateri ho 1»pisani uspehi skušenj. /,ns užiije resne pozornosti. N.kdo naj nikar ne lamndi p" dopisnici pri Iii leer-jevi aaloibl v Lipsiji 11 v Novem Jo kn 'er Kranken-firi and*. I'oslje su bres troikov. 805—2) Marijaceijske kapljice za želodec, izv^tno utlirajočc pri vseh boleznih želodca. Nr|,rck()sliJvo pri poni m i k mi i i alustl ilo Jodij, tlabatB /rluflci, smrdeči anjii, nniioiijnnji, kmlora poiliraiiji, koliki, iulodčevem k.ituru, uki> hi* nanju posek ili pHPiio tor ho ti •! bi ni jirovuč :ili>Zii, pri /lutenici, trnjimu in bljuvanji, glavobolji (če Izvira l.olpuina i/, /.i'Iu.Iim), krri v želodci, /:ipir:iii.ji liti ziibiiKanji, prt>i>>ibi2anji žolodcn ■ jedjo ali pijačo, ffliHtali, boleznih na vranici, na jrtiih uli zlittej Sili. — Cena Btoklonici z navodilom, kako bi> rabi, lit kr., vel. steklenici 70 kr. Glavno znltnfo ima lekar liAimi, ItltAIlV v liromt'rJžl (Moravsko) M 11 m. . ; 1 -I. kapljicu noao nikako tajno Hred-Rtvo. Njih m>Ht:.vino naveden« bo na navodu, kako rabiti, ki te pridene vnuke) »teklenici. ■n Pustite v skoro vseh lekarnah. wm s\ t K t I.O ! I'rut 111' Mirijuroljnko kapljice bo miiOKukr.it ponarolajo in posiu-inijo. — l>lt no |irisln«'. mora vnuku steklenica imi'ti riuli'č zavitek z invenli. tiirsfvi'no /iiiinilto in a it •'« t '>us«'k-ll v Kro-iiii'i'ir.i. Pristne imajo: V l.3u>>lgiini : lekar Oabr. 1'iccoli, lekar Joa. BtVObOfU. — V l'tiNli.Jin 1 : lckur Kr. Iluccarcich. — V Mhof'ii l.oiti: i- k ir Karol Kabiani. — \' IC ml ti \ I j i <• i : lekar Aloksundor Hoblek. — \ Kn tlu 11<> 1 "iti : lekar Dominik lti//.oli, lekar Berjj-1111.lin — v liiimi.il.il : lekar .1. Močnik. — v 4 rnoiiilji: lekar Jan. i;i . <73«—001 W q3 ca aB n.p.n.rvn/vn.n _n_n n n n n n n\n n^n,n.ty_a\>cyMry|tj Važno za potnike v Ameriko. K nor hore po coni, dobro, hitro in varno potovati v Severno ali Južno Ameriko i. t. d., nuj se zaupljivo nhrne na glavnega offonta, potr|eaeK» po visoki c. kr. deželni vltMll v Ijjulil j mil. Josipa Paulin-a v Ljubljani, na 3Iari,jiiieni trgu št. 2, zastopnika evropskih in ameriških železnic in nemške poštne parniške družbe. Tu N) prodajajo vozni listi s polnim juuiNtvom iz Ljubljano naravnost mi vse poHtaje Severne in Južne Amerike, Avstralije, Afrike i. t. d. po vnovič Jako znižanih cenah. Nataneneja pojasnila dudo se jako radovoljno. 1'otiv.uije iz Ljubljane skozi Beljak se slednjemu jako priporoča, ker je krajše ia cenejše kot čez Dunaj. 877—3, DR-VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI. I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZ NI K AR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni J — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s pošto s kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani. Za najboljše priznani (Patent STRAKOSGH & BONER) struji za pranje m ovijanje, valjavnice za perilo (monge) :n.&o:no-srejše lcorLStr-u.ls:cije, za domaČo rabo, hotele, kopeli i. t. d. i. t. d. i. t. d. Dalje m hi U Ilice, katere gonijo konji in voda, dalje take, ki se gonijo z roko in geplom, rezilllice rJAX krilltt in |>lug-i, raznovrstni tl'id'i. mlisii /a debelo moko in i I ač i In i ce xa sadje, vinske stiskalnice in stiskalnice za nvočje, mreže za obiranje grozdna, rezilni ki za repo, šivalni stro i in proti ognju in iilonui varne blagajnice najboljših fabrikacij, dobe se v največji izberi in po najnižji tovarniški ceni pri riti H)#tt#r«ji v Ljubljani, na Starem trgu hiš. štev. 1, nasproti železnemu mostu. se tuji agentje po našej in po sosednjih deželah in ■--— usiljujejo gospodarjem in posestnikom za dra« denar strojn, ki neso za rabo, ivarim torej velečastito p. n. občinstvo, ki stroje potrebuje, pred takimi ljudmi, katerih ne pojnajo, in so celo tako predrzni, da trdijo, da sem je jaz poBlal. Jaz imam specijelno ie agenta Junezu Orebeiiea, ki ima moje Ifgalizovano poobhstilo, ter ga pokaže, če se zahteva, priporočam torej, ,da se zaupno nauj obračate, in če to ni mogoče, pa naravnost na mene. (417—17) Dobil sem vaio cenjeni) poSiljatuv, 1 Hacon izvlečka olja za sluh katerega sna naročil za of>Wtiio«a moža, boleh:ijočt'ga za na^luhostjo. Zuros pravi ^n:l«'ž je, kak upliv Je sredstvo imrlo pri tej »soi)i. Ive jo šele 4 ur je rabil, slifinl jo mož Mč metrov s svojimi, pi prej /avsem Klitliiiiil u»ewi tilitnUuiij«- StOOBke me. Mož, kute reinu so svet sedaj popolnem nov xdi, znhvaljiij«') Vas in Bo#a /.a čudovito potDoA (781 —4) S spoštovanjem (»UHtav 9I»yer, Aluksaudert'eld. Ta izvleček olja, za ©lta.li c. kr. leknndarskega zdravnika dr. Sohlpekaj dobiva se /. navodilom, kuko rabiti, po kI<1. 1'50 i/, glavne zalogo Frana Glitoonielll-Ja. na Ounuji, Fiinlliaus. St»iiK»NMe 1. Gospojin G. PICCOLI-jn, lekarju „Pri angelju" — v Ljubljani. Vsprejmite izraz mojo iiHJiskivnojšo zahvale za Vado csciicd, katera me je redila bolezni, koja me je spravila skoro na kraj groba. Strašne bolečine sem trpel v želodcu, brez vsacega upa na olajditev. Veđao Inijštij bolezni pridruži se še zlHten:ca. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje in to le po Vašej nedos-gljivej ,,1'ieeoli joi I «-is«*ii<-i za kojo smo Vam do siniti hvaležni. Josip Tomu/i«-, c. kr. orožniški vodnik v Pulji. V Btekletlioab po 16 kr. dobiva se v skoro vseh lekarnah na Štajerskem, Koručkeai, v Trstu, na 1'rimnr-skeni, -Tirolskem, v Istri in D*tltaa«iji. — V Itudol-fovem se dl)b|va v lekarni Rizziuli-jevej. (20b—u8) m 1 68 01 C. kr. konces. parobrodarsko društvo CUNARD LINE VN|ti*<>J4Mii.i t>lctfgO in ]><>liiik<> za severno in južno Ameriko, Podrobnejša rssJASnila „C:TJ~2?T-£^13.1D LI1TE" v uli.i -Va,lc3.I-rivo "tor. 28, Trst. 859—6) J. Pserhofer-jeva lekarna na Dnnaji, Singerstrasse 15, „Zum goldenen Reichsapfel". Kri rUtilm* !trii"'liif*t» P°PreJ nVatoMtmđam krogljle«* ime« IVI i UOvIlllu iv i ■ « J J novitne, /usln/ujejo poslednjo na/.i viinjfl B popuno pravico, ker res jo ni skoro bole/.ni, pri katersj bi no hi le že na tisoćekrat te krogljice poka/.nle eudovitega učinka svojega. V najtniovrat'nj-šili Blucajih, ko so s«; druga zdravilu zaman rabila, so te krogijioe mnogo-brojnoUr.it popolnoma ozdm vile. 1 škatljica s 15 krogljic i mi velja 21 kr., 1 zvitek s O skatljicimi 1 glil. 5 ki'., pri netrankovanej pošiijatvi po povzetji 1 glil. JO kr. Ce se poprej pollJB denar, stane s pošti.in-' prosto pošiljatvijo vrod: 1 zvitek krogljic 1 g! one. ltiiterlll MII k J«/.■■ iesi im;> i men«. L i po. rl« .1. lNcrh olcr-jev in kutore limijo na pokrovu VNiikc •.Uailjjee isti Imenski poerk v nule. i barvi. ~?BBjj Hebrojtio pisem je došlo, v Itateiih Be zidu ulj ujejo konsuuieuti teb kr.ig- ljic m njih o/.dravijenje po najratllfinejilh in telkib boleznih. Kdor je le jeden* kra> jih poskusil, priporoča jih dalje. . Tu navedemo le nekaj zahvalnih pisem: j Sohlierbaob, 17. febr. 1888. t Mitterinzcrsdorf prlKirobdorfunaZgor. Vašo blagorodje! Udano podpisani prosi, da mu zopet, pošljete štiri zvitku \ašib koristnih in izvrstnih kri čistilnih krogljic. S spoštovanjem Ig. Neureiter, praktični zdravnik. Avstr.. 10. janiivarja 1880. Vaš.' blagor« djel Blagovolite ml po- j sl:itf po posti zvitek Vaših izvrstni li j kn čistilni!! I roglj.G. No moren:, dfl 1 ne bi Vam (■ranil* popotnega priinanfa ■ gh de vrednosti ten krourijio In pripo« : ročala jih bodem, kjei bode ■ rilolnust " najtopieje vseiujtioiehajoeiui. 1'ooblaš-i Sam Vas, da to sahvalo mojo smete porabiti, kakor hočete. S spoltovanjem Terezija Kastner. Brale pri Smeiedniku, 12 sept. 1887. Hlagorodei gospod! lio/.ja \<>1 jje i bila, da so mi prišle Vale krogljice v roke in seibij Vam piš-in, kak uspeli da so imele: Prehladila sem s« bila v otročje j postelj, tako da 1)61600 in.»- gia opravljati vei dela svojega i i bila bi gotovo le mrtva, da me lieso re šile Vaše čudovite krogljice Mog blagoslovi Vas tisočkrat Zaupam, da me I bodo krogLJIoe \'aše popolnem oi Ira ; vile, kakor so drugim k zdravju po Jaz nikdar nečem biti brez teb krog magale. Terezija Knifie. ' Ijic in Izreka n Vašemu blagorodju naj ■ toplejšo zahvalo svojo. S spoštovanjem Gottahdorf pri Kohlbaehn, v Av. Sle«,, 8 oktobra 1H8U. Vaše blagorodje! Prosim Nas pri ju-no potiMite ni 6 Ikatljie Vaših un'.-vc žalnih l*ri čistilnih krogljic. Le Va š m čudovitiui krogljicani so mi jo zahvalni, dii sem reltiis KelouSeve moje bole/ui, ki ine je mučila pet let. Dunajsko Novomosto, 9. deeembra 1*87. Vašo visol-.oblagorodje! Najtoplejšo zahvalo Izrekam v Imenu BOletne t»jto svoje. Trpela jeza kroničnim katarom v želode in vodenico. Življenje bilo jej je muka in mislila je, da je že '.'.-!iblji-na. Slučajno dobihi ju škatljioo Valih Izvrstnih kri čistilnih krogljic, in je ozdravila, ko jih |e dlje časa rabila. S spoštovanjem Jczefa Wcinzettl. Ana Zwickl. Rohrbaoh, 28. febr. 1886. Vaše blagorodje! V meseci novembru m. 1. naročil sem pri Vas /vitek teb pil. Jaz in žena moja opazila sva najboljši uspeh: oba naju je glava bolela ter sva bolehala za zabadanjem, tako da sva le Skoro obupala, ćo tudi sva le 40 let stara. In glejte, pile Va e napravile so eudež in oprostile naju bolesni. S spoštovanjem Anton List. Ozebljiiiski h; I za m j. INcr- koler-ju, že več let priznan za najboljše zdravilo proti o/.ebljiui vsake vrste, kakor tu i o" .r. /.usta- ; r. nim ranam. 1 lonček '10 kr., s fran- : kovano pošiljatvijo 85 kr Trpotcev sok, B&JgfE j eeviteniu kašlju. 1 itd. »teki. 50 kr. j Amer. mazilu za protin, i najboljše sredstvo pri vseh protin-skih in revu ttičnih boleznih, trganji i po ud h, išiji, trganji po ušesih itd. ! 1 gld. 20 kr. Prašek )►#»ti potenju j imo* Cena Ikatljioi 60 kr«, s fran- j kovano pošiljatvijo 7.~> kr. j Balzsin za gušo, ".ffi* i proti napenjanju vratu. 1 flacon I 40 kr., s frankov, pošiljatvijo 65 kr. j ToDiiochinin-pomada j J. l*serliolVr-fu. najboljši! sred- ; stvo, da lasje hitreje rastejo. 1 lonček 2 gld. Angl. čudoviti balzam, 1 stekl. 12 kr., 12 stekl. 1 gld. 20 kr Zdravilna ese n ca L'apijicV) proti sprijenemu želodcu, slabemu preSuvljeniu, vs.i kovrstnim trebušnim bole/.nim, najboljše domače sredstvo. Steklenioa 22 kr Fiakarski prašek, k;S{Uj bripavosti, kašlju i. t. d. 1 škatljica il5 kr., s frankov, pošiljatvijo (JO kr. Univerzalni obliž ttSt ki se |fl le večkrat pokazal za d >bro zdravilo, če se kdo udari ali uboiie, pri uleaih na nogah in trdovratnih bezgavkah, bolečih krvavih žuljih, črvu v prstu, pri ranjenih iti unetih prsih, protinskih tokih in jednaeih. boleznih. 1 lonfii k velja 50 kr., s frankovann pollljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna so! A. W. lCiillrieli-u. Izvrstno do mače sredstvo proti nasledkom teškoga prebavi jenja, kakor: glavobolju, omotici, krču v želodci, zgagi, zlatoj žili, zabasanju i. t. d. 1 paket velja l gld. Očesna esenca 1 steklenica 2 gld. 50 kr., steklenice 1 gld. 50 kr. Razen tu navedenih preparatov so v zalogi vse v avstrijskih listih objavljene domače iu Inozemske far aaeevtifine specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih morda ne bilo v zalogi, na zahtev arijo točno iu ceno preskrbe« Jtf~ l.....il jul \ «• po pONti se najhitreje zvršč proti predpošiljatvi zneska, večje naročite tudi proti poštnemu povzetju. uair naprej poNljc (uajnoljt- po post ne j iiiikuzuici). poštiliutk itino^o manj sliim-. Kol pri pošiljal >ah M po \ / «■ i jeni. Največ zgoraj imenovanih specijalitet He tudi dobiva v Ljubljani pri gospodih lokarjih «.. l*iccoli in J. Nivobotiu. (773 —o) HENRIK KENDA v LJUBLJANI. Kožuhovi mufi. Franc. Canin. Zimski zajec. ubl 410. gld. 5.50. Biber. Oposum. "gld 8 50. gld. 6 80, Chinchila. S herniclinoni po.lin/en. ~gid. KFoT- gld. i>. • •. Šakal. Muuflon. L'ld. «.70. gl«i. 9. . Svilnati črni zajci. 8t 1_8_ 3_4 6 (Cld. — 90 115 1-6» t 1-90 2-60 ~ Svilnata Srna opica. St. 1__ 2 3 4 5 jtld. 2-80 3-&0 47bO 5^ «80~ Astrakan i pliš. §t, 1_2 3 4 6 gld. WF 160 1-90 alaJ 3^ir~ SvilN Srni Castor Žt 1_2_ __8_4 5 gld. 5-20 690 7-bo ~ Sealskin »u-iij (leuuiornjH \ a uioliliu /lalitna nn|l»olJ iiiiMlerna Uožuliovina). Št. 1 S 8 4 5 <; 80 gld. 8*80 5 — 7-60 950 M M M M M l W W Nr- Najboljši in najpripravnejši način hranjovanja je gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplica otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, uinvl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa nplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (n. pr. v 40. 50. ali fio. letu), aH pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse te načine zavarovanja upeljane ima vzaj »tuno /,» a-rova I im ban a ,,S jLj ^_"\7" X CT-A." v IVjigit. katere prednost je še to da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10°/,, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25\0, celo 48%. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVUla za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila da\- brezplačno (233—79) glavni zastop banke „SLAYIJE" y Ljubljani, v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). to ft to H-i* to * to to n- to to to Za čas stavbe priporooa i ini Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 e, drat v velikem ixl»oru in po zelO iii%lu skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji itojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe iii ventile in železne okove. (iy4_4G) iwr Za poljedeljstvo: n Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni pugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motile, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarue",