Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 95. v LJUBLJANI, četrtek, 29. aprila 1926. Posamezna številka Din 1'—. LETO III. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20‘—, inozemstvo Din 30’—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Kačun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633» Sedaj se šele prične pesem.. Ko je bil Ljuba Jovanovič izključen iz radikalne stranke, je odšel z vedrim Jazoni s seje in ko so ga prijatelji na-!*■*> pozdravljali, jim je veselo od-8° v »vlij ^ »sedaj se' šele prične pesem! sn!!ltPT*l4l> kakšna b° melodija te pe-u
  • tol m l>(> Prinesla v javno živ-1.1 tako cvetoče živlienie kakor ua prinaša Maj pMlla<1 ;',™1ae;ok”k0, ga Sama tako p„ssm llo£(, J™ druga pomeni zanj razočaranje. Sl na e naš narod ze tolikrat in tako siln0 J«, očaran, da mu more želeti novo razočaranje sami; njegov ueprijatelj. Treba pa je tudi, da se .nova pesem prične kmalu. Tako silno je trpljenje na-*^da, da nared ne more dalje čakati. Dav. šte*0 tlom vse gospodarstvo, dražb se stalno množi, naša upra-P°Ht«ja vedno slabša, socialna beda Ploff* a^a’ vse kriči po delu, po kf. Uei11 intenzivnem delu, zato ne sme ^•avonje biti ovira delu. f, , e izogniti boju, temveč nasprotno ‘°J iskati, to je zahteva naroda in tiste-*>o narod podpiral, kdor bo prvi v bo-J" ijv kdor bo neodjenljiv. Zakaj med starimi razmerami in no-, vimi, ki jih hoče narod, ne more in ne sme hiti kompromisa. Vsak kompromis .Pomeni, da moramo del slabih stvari iz Preteklosti nositi tudi v bodočnosti. In N dalje se bo čakalo, tem bolj gnil ho ioni is, tem več starih slabosti nam in potem je nevarnost, da bo no- >• ravno tako disonantna, kakor stara. lo> f^go pričakuje narod od novega po-ti($ 'u povsodi je zanimanje za poli-žo*l° življenje oživelo. Ljudje pričenjajo j upati iu pričenjajo zopet verovati, w m or e biti politika tudi dobrina. Ve-^tiska sila leži v tej vstajajoči veri na- Sestanek St. Radiča z Uzunovičem. IZJAVA ŠT. RADIČA. Becgrad, 29. aprila. Včeraj popoldne so se Štefan Radič, dr. Nikič in dr. Šupe- j rina sestali na konferenco, ki je trajala do pol 6. Po konferenci je dr. Nikic izjavil da so bila razčiščena vsa vprašanja in da se je v vsem doseglo popolno soglasje. O tem, ali dr. Nikič in dr. Šupe-rina ostaneta še dalje v vladi, se1 ni govorilo. Malo pred 6. uro — takoj po tej konferenci — se je Štefan Radič odpeljal v predsedništvo vlade in se tam do 7. raz-govarjal z Uzunovičem. V istem času so prišli v predsedstvo vlade tudi dr. Srskič, Boža Maksimovič, Gjuričič in Simonovič, pa so takoj odšli in je ostal Štefan Radič sam z Uzunovičem. Pri odhodu iz predsedstva vlade je Radič izjavil novinarjem: Z Uzunovičem sva se,prav leod jed no streho! — Poleg vseh teh resnih neprilik s tujimi živ-1 ji imajo Čehi pa še s Slovaki neurejene račune po jugoslovenskem vzorcu. Ni torej zavidanja vreden položaj v tej naši bratski državi, ki ima poleg vsega še jako nesrečen geografski položaj. — Zato je le preveč umljivo, ako Čehi skrbno motrijo razvoj Nemčije — —, toliko bolj, ker imajo z domačimi Nemci jako napete borbe, ki bi se jih morali od prvega početka izogibati. Tri in pol milijona takih Nemcev, kakoršni so v češkoslovaški republiki, niso več kaka — narodna manjšina, marveč važen del države ki sp na vsak uafein mora sprijazniti s svojo usodo! Za tako sprijaznjenje pa so morali Čehi od prvega začetka ustvarjati predpogoje, kajti zavedati so se morali, da nimajo zabosti močnega želodca za prebavljenje tako trdih kosti. Vse, kar nosi znake sile, rodi odpor, a Nemci to znajo in imajo za seboj mogočno sosednjo državo. Zašel bi predaleč, ako bi začel naštevati zgrešene metode, ki so jih uporabljali proti Nemcem. Posledice bodo čutili sami, — a mi želimo, da jih ne bomo deležni tudi mi! — Njihovo nevzdržno stališče nasproti Nemcem nam je že itak dovolj škodovalo v Društvu narodov. Mi namreč želimo, da se manjšinsko vprašanje obravnava v Zvezi narodov, Čehi pa stoje na stališču Italije, da je to docela njihova domača zadeva, v katero se Zve-y,;i narodov nima vmešavati. Nova jezikovna naredba je zbudila med Nemci velik odpor, dasi imajo ž njo določene, toda omejene pravice. Ta naredba je naredi- Na Dunaju, 26. aprila 1920. la, iz Nemcev skoraf državljane druge vrste. In to ni bilo ne modro ne potrebno. Čehi bi dosegli lahko mnogo večje uspehe z — delom in molkom. Veliko nepotrebnega prahu so tudi naredili z razlastitvijo v Marijanskih Toplicah. — Nemčija se sporazume z Rusijo in tudi s — Francijo, a ko bodo Čehi potrebovali pomoč proti nemški osveti, je ne bo od nobene strani... Perspektiva ni rožnata! Mnogo je že treznih mož, ki s strahom gledajo, kam vodi taka politika, da razpravljali so že o kombinacijah, da bi Nemci sodelovali v vladi. — Pretekli petek pa sta govorila o Nemcih narodni socijalist dr. Veselv in široko znani socijalist dr. Soukup. — Prvi je razpravljal jako zmerno in pametno o narodnih manjšinah, kakor mora danes govoriti trezen politik in ne demagoški šovinist. Naglašal je miroljubne govore nemških senatorjev v četrtek in obsojal češki fašizem. Dalje je izja-\ il, da na Češkem ni mogoče vladati proti Nemcem in da se tudi vladalo ne bo. Dr. Soukup je dejal: Ni mogoče prezreli, da živi na Čehoslovaškem tri in pol milijona Nemcev. S tem železnim dejstvom morajo Čehi brezpogojno računati. Ni samo v interesu države marveč tudi Čehov samih, da poiščejo iorum, ki to vprašanje reši. Mednarodno varstvo manjšin je le minimum tega, kar prihaja tu v poštev. Brez dvoma ni še bila izgovorjena zadnja beseda v tem pogledu. Zlasti pa je kulturna avtonomija tak problem, pred katerim Čehi ne smejo bežati, a država se mora prizadevati, da ta problem reši. — Dr. Soukup je dalje ostro žigosal metode čeških na-cijonalistov (fašistov) proti Nemcem. Tako sta se našla češki narodni socijalist in socijalni demokrat na isti pametni poti, kako je zagotoviti državi notranji mir in varnost na zunaj. — Da imajo lepo večino industrije Nemci v rokah, to je pač znano. Isto tako je gotovo, da nemški industrijalci ne marajo svojega potopa v morju nemške industrije. Češka država bi mogla zagotoviti vsej domači industriji obstanek, zlasti pa v boju z industrijo v Nemčiji. Na tak način zaščiteni Nemci, vrhu tega narodnostno spoštovani, bi bili najboljše varstvo države proti vsakemu pohlepu soseda, čeprav bi bil ta — Nemčija. Dr. Vesely in dr. Soukup sta v petek pokazala, da je še takih Čehov, ki dobro poznajo preteče nevarnosti in znajo, kako bi jih bilo še mogoče odvrniti. In imela sta tudi dovolj poguma, da sta na tako odličnem mestu povedala svoje mnenje. V dobi šovinističnih metod je že to velika zasluga dveh senatorjev, da ©ta javno obsodila dosedanje vladne metode proti tako impozantni manjšini, kakoršna so Nemci na Češkem. — Ne gre za nikako obrambo Nemcev, marveč tu gre za bodočnost Čehov in — mutati mutandis — za bodočnost vseh slovanskih rodov v Evropi. Ne delajmo si brez potrebe sovražnikov, ki bodo brez dvoma še imeli važno besedo v bodoči zgodovini. Ne spletajmo biča, ki bi ga mogli nekoč Nemci vihteli po naših hrbtih! A. G. Besedilo berlinskega dogovora. Med Rusijo in Nemčijo sklenjen dogovor se glasi: •Nemška vlada in vlada Unije sovjetskih socialističnih republik, v želji, da storita vse, lcar more koristiti splošnemu miru lili v prepričanju, da zahtevajo interesi nemškega naroda -in narodov Unije socialističnih sovjetskih interesov vedno večje in zaupljivo sodelovanje, sta se dogovorili, da podkrepita med njima obstoječe prijateljske odnošaje s posebnim dogovorom ter ©ta v ta namen imenovali za svoje upa! ho močen e; .nemška vlada: državnega ministra za zunanje zadeve gospoda dr. Gusiava Strese man na vlada Unije socialističnih sovjetskih republik pa: izrednega in opolnomočenega veleposlanika Unije socialističnih sovjetskih republik gospoda Nikolaja Nikolajeviča Krestinskega. ki sta sc i>o izmenjavi svojih v dobri in odgovarjajo") obliki potrjenih upolnomočij dogovorila v sledečih določilih: Člen 1. Kot temelj odnošajev med Nemčijo in Unijo socialističnih sovjetskih republik ostane Ra-pallska pogodba. Nemška vlada in vlad Unije socialističnih sovjetskih republik ostaneta v medsebojnem prijateljskem kontaktu, da dosežeta o vseh njunim deželam skupnih vprašanjih političnega ko gospodarskega zna časa sporazum. Člen 2. Če bi bila ena od dogovarjajočih se držav kljub mirnemu zadržanju napadena od tretje sile ali od več drugih držav, tedaj ostane druga dogovorna sila nevtralna. Člen 3. Če bi bila ob priliki konflikta, kakor je omenjen v čl. 2 ali v času, ko ni nobena dogovorna stranka vojaško zapletena, sklenjena med tujimi silami koalicija z namenom proglasiti nad eno od dogovornih strank gospodarski ali finančni bojkot, tedaj se druga dogovorna stranka taki koaliciji ne bo pridružila. Člen 4. Ta dogovor naj bo ratificiran in ratifikacijski dokumenti naj izmenjajo v Berlinu. Dogovor stopi t izmenjavo radifikacijskih dokumentov v veljavo in velja za dobo petih let. Obe dogovorni stranki se bosta pravočasno pred potekom te dobe sporazumele o na-daljnem načinu njunih političnih od noša jev. jev. Kot priči tega sta opolnomočena ta dogovor podpisala. Dr. 1. Ro-: Fuzija SRSS in SKS Spisano v dvojnem originalu v Berlinu dne 24, aprila 1926. Stresemann, 1. r. Kresthiski, 1. r. Izmenjava not. Rusko - nemškemu dogovoru sta priloženi dve noti in sicer pismo Stresemanna Krestin-nkemu in lodgovor Krestinskega Stresemau-nu. Obe noti sta dopolnilo k dogovoru in j>o-sebno važnost ima pismo Stresemanna, ki podaja komentar nemške vlade h dogovoru. Z ozirom na 1. člen dogovora povdarja Stresemann, da ima dogovor samo ta namen, da služi splošnemu miru. Zlasti važen je komentar ii 2. in 3. členu. Stresemann konstatira, da ne more pomeniti članstvo Nemčije v Zvezi narodov nobene ovire za prijateljske odnošaje med Nemčijo in Rusijo. Če bi se pa pojavile v Zvezi narodov tendence, česar pa nemška vlada ne veruje, in bi te tendence bile nasprotne v čl. 1. izraženi želji po očuvanju miru, potem bo nemška vlada proti tem tendencam nastopi-pila. Ker je Nemčija po čl. 16. in 17. statuta Zveze narodov zavezana, da se mora udeležiti sankcij ki bi jih velesile podvzele proti sovjetski državi, Če bi ta izvršila napad na kako drugo državo, izjavlja Stresemann, da bi Nemčija sodelovala v sankciji le, če bi ona sama spoznala, da je sovjetska vlada v resnici napadalka. Končno naznanja Stresemann, da želi nemška vlada, da se sklene z Unijo socialističnih republik čim preje posebna arbitražna pogodba. Odgovor Krestinskega je v glavnem samo potrdilo na izvajanja Stresemanna. Sovjetska vlada sprejema nemški komentar k dogovoru in izjavlja svojo pripravljenost, da sklene z Nemčijo razsodiščno pogodbo. Ugovor zaveznikov proti rusko-nemškein dogovoru velja v prvi vrsti komentarju in izjavi, da si Nemčija lasti pravico, da oiia sama določi, če je sovjetska vlada napadalka ali ne. Enako se otro ugovarja nemški izjavi da ne bo sodelovala pri gospodarskem ali finančnem bojkotu, ki bi ga proglasila Zveza narodov nad Rušijo. Iz besedila nemško-ruskega dogovora se jasno vidi, da bi sicer Nemčija rada bila v Zvezi narodov, da pa hoče na vsak način ostati v zvezi s sovjetsko Rusijo in da je pripravljena tudi v Zvezi narodov braniti sovjetsko stališče. S tem pa zavezniki niso zadovoljni, temveč hočejo, da se Nemčija jasno opredeli ali za zapadno orientacijo ali pa za rusko. In v tem je bistvo konflikta in nezadovoljnosti z rusko-nemškim dogovorom. Priibliženje programju HSS pomeni razširit nje pri ohranitvi dosedanjega. Kajti program HSS pomeni osamosvojitev v kulturnem, socijalnem in v veirtskem oziru. Program HSS obsega že načelno kritiko liberalizma in kaže, ter si nadeva nalogo povsem nove »oeijalne ureditve zidane na voljii in zahtevi enega stanu, ki tvori ogromno v eii no. na roda. S tem pomeni pa tudi osamosvojitev naroda samega od tuje%n.iselnosti z ostjo proti vedno bolj demoralizujočim vplivom zapadine meščanske ideologije. V tem ozira postaja pokret splošno naroden, kakor je danes faktično na Hrvatskem, in prekorači meje interesov enega etanu. Zato zamore to gibanje prevzeti v sebe najboljše narodne inteligete. Ta smer, ta domača smer — če hočemo tako reči — zndo-tvva danes tudi dejansko vedno več vpliva med odraslo_ inteligenco in ravno tako med mladino. Kajti podana je ideološka smer v sebi samem zaključenega svetovnega nazora. S približanjem ideologije SKS hrvaškemu kmečkemu gibanju je prevzela enotna slovenska kmetska stranka tudi določno svoje tališče v verskem vprašanju. Bodoča SKS ni versko pasivna, temveč pozitivna. Ona je krščanska. S tem je ustvarjena stranka, ki je edina zmožna pri nas v Sloveniji po svoji globini in etiki se postaviti proti klerikalizmu. Kajti SDS je že programatično, ne glede na nje praktično udejstvovanje in časopisje, za to nalogo po vsem nesposobna, ker je preplitka. Z ustanovitvijo lastne Slovenske kmetske stranke ob rami enotne hrvatske kmetske stranke ter srbskih strank pa smo se tudi odločno približali rešitvi našega najtežjega na-tranjepolitičnega problema — našega plemenskega. -Ojačena je smer po ureditvi države na podlagi plemenskih samouprav. Slovenska kmetska stranka je — slovenska. Ako se je HSS odločila na Čakanje, ko bodo faktične pohebe racionalnejšega drža v nega gospodarjenja zahtevale same neizogibno tako rešitev, aiko je radi rahločutnosti srbstva prišla la na to spremembo podlage pogajanja. HSS je ostala hrvatska in tudi Srbi so ostali Srbi in državni naslov je in ostane: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vseeno je i/. kakega vidika bo rešen notranje političen problem. Tudi v tem pomeni ustanovitev slovenske kmečke stranke ustanovitev stranke, ki vedno nvore — kljub temu, da je v manjšini — zahtevati zastopstvo Slovencev. SDS tega ne more, ker je slovenstvo zatajila. Z ustanovitvijo SKS je ustanovljena stranka, ki zamore voditi politiko slovenskega instinkta. Tudi tega SDS ne more. Tudi radi tega, ker ji slovenstva primanjkuje. (Beseda: izven naroda ni zakona ni brez vsebine.) Iz vireh teh vzrokov je ustanovitev slovenske kmečke stranke za slovenske politične razmere — dogodek. Vse to so pa tudi vzroki, da se tako ostudno in obupno zaletava samostojno demokratsko časopisje v ta — novo — slovensko kmetsko stranko. Politične vasti — Tri skupine v radikalni stranki. Zadnji politični dogodki so čisto jasno pokazali, da so merodajne za mišljenje radikalne stranke tri skupine. Na prvem mestu je omeniti Pa-šičevo najbližjo okolico, ki je s pomočjo Prašičeve avtoritete navidezno še najmočnejša skupina. Ta je v boju z Jovanovičevo skupino, ki je v idejnem oziru gotovo tudi najpomembnejša. Boj obeh skupin pa je »tvoril še 1 ret jo skupino, ki hoče biti nevtralna, ki pa je že zaraditega, ker se noče slepo pokoriti Pašiču hočeš nočeš v konfliktu z njih). Jedro te skupine tvorijo ministri Uzunovič, Ninčič, Maksimovič in Srskič ali kratko rečeno sedanja vlada. Oprta na vladno avtoriteto ter zelo previdno taktiko pridobiva ta skupina stalno na veljavi. Njena sila je tudi v tem, da hoče na vsak način rešiti edinstvo radikalne stranke, vendar tako, da ostane Lj. Jovanovič član radikalne stranke. Zaradi tega je ta skupina v nasprotju is Pašičem in se vedno bolj nagiba na Jovanovičevo stran. Verjetno je, da bo ta skupina tudi odločila boj med Pašičem in Jovanovičem in sicer v korist Jovanoviča. Pašičeva lokotica tudi vedno bolj čuti, da ji postaja vladna skupina stalno bolj nevarna. Zato je apelirala Pašičeva okolica na kralja, da ta prepreči nadaljno izrabljanje kraljevega imena v sedanji borbi, če se to izrabljanje v resnici godi ali ne, ni dokazano, značilno pa je, da je Pašičevo stališče že tako omajano, da čuti Pašičeva okolica potrebo, da prosi pri kralju pomoči. — Da pa pomeni glasovanje v Širšem glavnem odboru poraz za Pašiča, postaja vedno bolj jasno iz izjav raznih voditeljev radikalne stranke. Tako piše v »Vremenu« eden od najbližje Paši če ve okolice, da je Bosna naravnost iznenadila. »Bosanci in Pašič! Ali je mogoče, da naredi dr. Srskič tako metamorfozo? Sicer je bil v tem srečnem položaju, da ni bil delegat in da mu ni bilo treba glasovati. Toda vseeno! In je mogoče, da banjaluški okraj, kjer je bit Pašič nosilec liste, da se njegov zastopnik umakne glasovanju? In g. Majkič, ki je dejal, da gre za Pašiča tudi v ogenj in da skoči zaradi njega v Donavo? ... Začudila je tudi Južna Srbija. Od 12 okrajev dva nista bila zastopana, a celih šest se je zdržalo glasovanja, eden pa je glasoval celo proli... In Beograd! Od 21 njegovih delegatov niso glasovali Maksimovič, Ninčič, Laz« Markovič in Dušan Subotič. Najbolj je iznenadil I-aza Markovič ... Končno pravi ta razočarani pa-šičevec, da pa to nič ne pomeni, če «o bili posamezni delegati proti Pašiču, ker je narod odločno zanj. — Samo naj Pri<*.cl (]° svobodnih volitev, pa bodo paSičevci videli, kako je narod za N. Pašiča! Tedaj bose vse drugačen polom kakor pa na seji širšega odbora radikalne stranke. — Ur Janjič in dr. Kojič so pričeli energično akcijo proti vladi g. Uzunoviča. Zlasti so se pa spravili na Maksimoviča, dr. Ninčiča, Srskiča in Uzunoviča. Vladni krogi pa ne vzamejo te akcije resnio in so trdno odločeni, da borbo sprejmejo ter da obračunajo s to skupino, ki je bila vedno radikalni stranki samo v škodo. = Kako se je opravičil Ljuba Jovanovič. Ker bi hoteli mladinski listi tudi iz tega ko vati kapital in škodovati ugledu Lj. Jovanoviča, objavljamo celotno besedilo, kako se je Lj. Jovanovič opravičil. G. Jovanovič je govoril: »Priznavam g. Pašiča kot predsednika in šefa stranke, spoštujem ga in cenim njegove zasluge v preteklosti. Toda tega, kar se sedaj godi. ne smem zagovarjati in ne mirno trpeti. Zato sem jaz kot narodni poslanec smatral za svojo dolžnost, da dam svojim votil-cem potrebna pojasnila. Če sem v tem razžalil osebnost g. Pašiča, moram, i7'^n,.nz’ da nisem imel namena g. Pašiča 9jabo žaHti, temveč da zadenem stvari, ^ Kei vidim, da se čuti g- ^0ge glavnega žaljenega pribam na ^ » f odbora, da »e opravičim, r, v... ** %,n to in rečem• Oprostite, g- Pa™! (Silen aplavz n vrkUki- bravo, živio! so zaorill gotovo od *> J. a bi plemenske grupe lahko Obratovale federativno državo. — Tako je bi svoje dni torej tudi Pašič — federalist. Ideali centralistov padajo eden za drugim v nič. Prosveta. Češka filharmonija v Pragi se je dne 18-aprila t. 1. v svojem 20. rednem abonentneni koncertu poslovila za to sezono od svojih abonentov. V tem zadnjem koncertu je pod vodstvom mojstra Talieha izvajala med drugim tudi Beethovnovo VII. simfonijo in pa Straussovo pesnitev »Don Juan . Znameniti kritik »Narodnih listov piše o tem koncertu, daje izvedba Beethovnove simfonije navduši; V9led krasne izvedbe zlasti v vseh dett j ter da je bila Straussova pesnitev »Don Juan zaigrana z žarnim temperamentom in z omaro?, ljivim bleskom zvoka. Obe te delii bo Cesk. filharmonija izvajala tudi nav Mmif- skem koncertu. Predprodaja opoiKlrjamo, ni knjigami. P. »■.^ivno v soboto, da se vrši koncert^« < uri zvečer. 8 maja t. jJ^odov v sliki ,in besedi« je >f)r,u aTueennu javnemu predavanju Aka-1^S2keea kluba za Društvo Narodov v Ljubljani. Predaval bo g. G. Popovič, "^Mva fltopmiik naše države pri tajništvu 0 Narodov v Ženevi ^dopolnjevalo' vrste \ Ljubljani, kei «■< ^ katerimi bo g-okoli o0 sluopt.čmh na8lawlla I)ru. *5e !v,a I ?brU«nil današnjo organiza-stva 'Narodo ^ it i k i. iki .so ustvarjali 'Narodov in ki se še danes udel*** živjejo' dela v tej najvažnejši medna rodni g „„„i»nciii. Predavanje se vrsi v isrbohrvae*1 s čimer je dama tudi oni publiki, ki 111 dosedanjih predavanj o Društvu Narodov n mogla udeležiti, možnost, da se seznam ■ institucijo Društva Narodov. Klub valbi ja nosit na to predavanje, ki se visi v oe 29. t. m. ob 18. uri v zbornični dvora«) »•* univerzi. Štev. 95. iNAliUDM iJistKVMK., k!J. aprila Ibžd. . -ii o Dnevne -vesti. PREPOVED MAJSKIH MANIFESTACIJ. Slabo uslugo je storila vlada sebi, ko je prepovedala vse socialistične manifestacije na dan 1, majnika. Zal«j s to prepovedjo je dosegla vlada samo to, da se je delavstvu predstavila kot nesvobodomiselna vlada, ne da bi bila pri teni prepoved v moralnem ko v političnem oziru le količkaj pozitivna. Na eni strani vendarle ne more vlada delavstvu odrekati pravice, da praznuje svoj delavski praznik. Le tedaj, če bi to praznovanje prekoračilo zakonski okvir, je vlada upravičena, da nastopi s svojo avtoriteto. To bi bilo razumljivo, če bi vlada nastopila proti majniški proslavi, kadar bi se bilo upravičeno bati, da bi ta proslava mogla narušiti javni "»r in red. Toda v Sloveniji se tega prav gotovo nj bati, kar mora biti znano tudi našim ■oblastem. Delavsko gibanje med Slovenci ni prav nič Jevoluciionarno in niti ne ono, ki hoče veljati "•ot komunistično. Z ozirom na agrarni karakter države pa se sploh ni bati, da bi moglo gibanje zavzeti kdaj oblike, kakor n. pr. na Ruskem, ker je naš kmet prezaveden, da bi se pustil poti si riti v stran. „ Res pa je, da so naše notranje razmere tako postne, da ni čuda, če vlada, kakor med ^gitni sloji, tako tudi med delavstvom ve-rtovj^dovcljstvo. S prepovedjo pa se neza-«asnmfVa ne odpravi, temveč se doseže le v»rb!p? e*ekt, da se nezadovoljstvo še bolj rila ^VKSrce' Vlada bi zato mnogo bolje sto-|.-.,‘r’s ... Pustila, da se delavstvo razgovori, če ni nr'Zi n° pravilo pravi, da kotel poči, 7Plet: Oljeno za ventil. , tik naPačno pa je, da je izšla prepoved 11 J™ Prvim majem. Vse delavske organi- 7'ac>je so se •f in mainik, imele so stroške in obilo de- li, V8e ‘o je sedaj zaman. Ali m mogla vla-^ Pred enim mesecem sporočiti, da nebo dovolila nobene proslave 1- majnika m bilo znatno manj jeze in nezadovoljstva. -Niti ene dobre straii ni na vladni prepovedi majniških manifestacij in doseženo je z njo »amo to da bodo hujsJcaci še lažje nastopali meu delavstvom. Zato pavšalno vladno prepoved majniških manifestacij obžalujemo in upamo, da bo tudi delavstvo s svojim treznim nastopom dokazalo 'radi, kako je bila prepoved neumestna. — Naš albanski poslanik v Beograd«. V lieograd je dopotoval naš poslanik v Tiram Branko Lazarevič. Njegov prihod se sprav Ija v zvezo 6 pogajanji, ki se vodijo med naišo in albansko Vlado za sklenitev trgovinske pogodbe. - Seja tarifnega odbora. V prvi polovici maja l>o minister za promet sklical izvršilni odbor tarifnega odbora. Na teh sejali se bo pretresal ves material, ki ga bodo obravna-,. y po edinih sekcijah. Tu se 'bo materi jal uredil in pregledal in bodo storjeni potrebni sklepi. Nato bo izvršilni odbor poslal xni-'■'iislru za promet predlog o potrebnih izpre-niembah prometne tarife. Po tej seji izvršilnega odbora se bodo sestavile sekcije, ki 'bodo nadaljevale z obravnavanjem drugih vprašanj, ki se še niso pretresala. — Za narodna kopališča. V budžet ministrstva narodnega zdravja je unešen (kredit ',000.000 Din za zgradbo narodnih kopališč. Iz tega kredita se do vrše kopališča, ki se že grade in 15 do 20 novih. — Podkovska šola v Beogradu. Veterinarski oddelek poljedelskega ministrstva otvori v najkrajšem času v Beogradu specialno pod-kovsko šolo. — Tihotapstvo na železnicah. Finančno ojuiiatrstvo je sporočilo prometnemu mini-na vu’ d-a železniško osobje — posebno ono •nju®SS& Knin—Gradac—Zagreb pri pobija- gainoin na železnicah finančnim or- hotancemei® ne, Pomaga, temveč gre celo ti-položui Ferialneca « vsem trt insko vožnjo po železnicah. Zni>^?7'11’*^' velja samo za potovanje v skupin,,! '?žnJa ca« po&tnic, to je od 15. julija do 15® “ c, Aenibra. Brezplačen prevoz vojakov v državnih Pustnih avtomobilih. Na zahtevo ministra in mornarice je dovolil poštni mi-nsi-■gah’ f'-1 odstopita na avtomobilskih pro- 1..-? ki jih vzdržuje poštno ministrstvo v brpjJ, v PoStnih potniških avtomobil ih Potu; . 10 l)0 dva prostora 'vojakom, kadar Pust « l>0 služl>enih opravilih ali pa na do-lifsilV ’ pvpda mora imeti vojak predpisane RfaiM?' ^"a Vhodnih, oziroma končnih poli' ■. marata biti prostora rezervirana, de j,'1 jih ne zaao Otn, v ostalih hotelih I. reda 20 do ”ol>im. prireditveni odbor v Zagrebu je iz-TOslovid tudi prehrano po znižanih cenah, 'bčinska prehrana more sprejeti na hrano '•o 1500 udeležencev, ki plačajo za obet) in večerjo skupaj 20 do 25 Din. V restavracijah bodo imeli udeleženci 25% popusta. Vsem državnim uradnikom-članom udruženja je dovoljen tridneven dopust, ne vštevši vožnjo. Vse podrobnosti je sporočilo udruženje svojim članom poiomi okrožnice. — Skupščina železničarjev. Uilruženje jugo slovenskih železničarjev bo imelo svojo ledno letino skupščino 9. maja v Beogradu. Prometni minister je za delegate že odobril potrebne dopuste. — Promocija. Jutri bo promoviran na graški univerzi cand. med. Janko Pomjpe, sin pok. dr. Franca Pompeja, za dokiorja medicine. — Naša rojakinja g. dr. Božena Kokalj je imenovana za zdravnico-asistenltiko v zdravilišču za notranje bolezni mesta Varšave v Otwockru. — Rudarska stavka na Madjarskem. \ sled splošne gospodarske krize so reducirali lastniki premogovnikov v rudarskem okrožju Salgo-Tarjanu število delavnikov na dva dni na teden. Vsled tega je nastala med delavstvom velika beda. Te dni so sklicali rudarji shod, na katerem so sklenili korakati korporativno v Budapešto ter zahtevati od vlade izboljšanje položaja. Res se je napravilo kakih '3000 rudarjev na pot, toda prišli so samo par kilometrov daleč, nakar eo }in v-davili orožniki in zavrnili. Na to so poslali delavci v Budapešto deputacijo. _ Velik požar, ki ga je povzročila ženska neprevidnost V vasi Makov na Češkoslovaškem je izbruhnil te dni požar, ki je vpepe-lil 10 hiš in 3 skednje. Požar je nastal vsled tega, ker je pustila neka ženska ogenj na odprtem ognjišču brez nadzorstva. — Karambolaža električnega' vlaka z avtomobilom. Iz Melbourna (Avstralija) poročajo: Na nekem križišču cest je prišlo na progi Fernltreegully do karambolaže med električnim vlakom in poštnini avtomobilom. Avtomobil je bil poln izletnikov. 0 oseb je bilo ubitih, 12 težje ali lažje poškodovanih. — Najdba skrivnostnega otroškega okostnjaka v Beogradu pojasnjena Kot smo poročali, so našli pri kopanju temelja za neko hitšo v Zarini ulici v Beogradu pločevinast zaboj, v katerem se je nahajal okostnjak mlade deklice. Oblast je uvedla formelna poizvedovanja, dasi ni bilo upati, da dovedejo do pozitivnih rezultatov. Sedaj pa se je zglasit pri beograjski policiji krojač Žarko An-tonovič iz Obrenovca, ki je izpovedal sledeče: Pred 20 leti, ko je bil še 12 leten (krojaški vajenec, je videl preti hišo, ki je stala takrat na onem mestu, nekega večera jokajočega dekleta. Ko ga je zagledala, se je umaknila v hišo. Žarko, radoveden, zakaj joge, je šel za njo v pritlično stanovanje. Tam je stanovala takrat vdova Zorka Šapčamka s svojo hčerko in svojim ljubimcem, orožniškim narednikom N. Na svoje veliko začudenje je zagledal v sobi na klopi truplo 5-letne Žorkiue hčere, za vralmi pa zaboj i/. pocinkane pločevine, podoben krsti. V trenutku, ko se je hotel vrniti, ga je ustavila stara ženska, glede katere je pozneje zvedel, da je bila mati vdove Zorke. Poklicala je svojo hčer in povabili sta ga na kavo. Ker pa je videl, da sta mu v kavo nekaj natresli ter čul, da je i*ekla mati hčeri: »Dovolj bo. Ta doza bo zadostovala, da umre«, se pijače kljub vsemu prigovarjanju ni hotel dotakniti. Ker sta ga ženski krepko držali, je jel klicati na pomoč. Tedaj .pa je pograbila ‘Stara kuhinjski nož ter mu zagrozila da ga zakolje. V tem trenutku je vstopil Zorkin ljubimec. Žarko ga je prosil pomoči. Toda orožnik ga je prav poSteno naklestil, nato mu je pa žabi čil, da bo ubit, če črhne komu le besedico o tem, kai’ je videl. Ker se je bal, res ni nikomur ničesar povedal, pozneje pa se ni brigal več za stvar. — Poneverba honorarjev za nadure. V Zagrebu je bil te dni aretiran neki srednješolski profesor, ki je poneveril vsoto 25.000 dinarjev, namenjeno za izplačilo nadur njegovim kolegom. Med profesorji vlada veliko im 'opravičeno ogorčenje spričo dejstva, da izplačila težko čakajo ter so ga morali ope-tovaiK) urgirati. . — Morilce svoje matere. Te dni so našli Ob četrt na 10. zvečer na eni od najbolj prometnih ulic v Welsu (Avstrija) uinorjeno vdovo trgovca Ano Rehak. Abraz je bit taiKo razmesarjen, da je 111 bilo spoznati, na ten' nu je imela črepinjo tako razbito, da tso■ . videli možgani. Vse okrog nje je bila «»• Prepeljali so jo nezavestno v ^ , nij je par ur nato umrla. Kot morilca so ei ‘ njenega sina, 17 letnega pomožnega d Kridia meteubergerja. Fant je Pgl "oval ie svoii materi kakih 000 šilmgo', Titi ie izdat za veseljaško življenje 111 ljubice. l>od pretvezo, da ji prinese nekdo denar, « zvabit svojo mater na ulico, (kjer jo je proe 1, naj mu dolg odpusti. Ker se je branila, jo jo rostega ljudstva avtoriteto — da vse raz-i.ine. Ker pa seveda ni razumel niti besedice, je sedel ter napisal službeno ovadbo, v kateri poroča, da se je pojavil nad Vlahi-.ljimem brdom skrivnosten aeroplan. ki razširja boljševiške letake, toda k sreči tiskane \ nekem nerazumljivem jeziku... — Če hoče kmetič profesorja ogoljufati. Te dni se je peljal univerzitetni profesor dr. Durst z avtomobilom iz Zagreba skozi vas Blato. Tam se je zaletelo pobesnelo pra-se v avtomobil. Ker je vozil avtomobil oprezno in počasi, je dobilo prase samo par prask. Kljub temu je profesor avtomobil ustavil ter izročil lastniku praseta, Seljaku Guiumi Korenjaku za vsak Slučaj svoj naslov. Drugi dan se je pojavil Korenjak v dr. Durst oveni stanovanju. Sporočil mu je tužno vest, da je prase ponoči v velikih bolečinah poginilo ter zahteval 600 Din odškodnine. Ker je menil profesor, da dvomi, je prijavil seljak zadevo policiji. Dr. Durst je predlagal, da se pelje policijska komisija ž njim in Korenjakom ha lice mesta, da se ugotovi, če je prase res poginilo. Korenjak se je jel izgovarjati, da nima časa, pač pa da lahko pripelje drugi dan 5 prič, da odgovarja njegova j trditev resnici. Policija pa se na to ni ozira-| la, temveč ga je prisilila, da se je peljal ž j njo domov. Tam pa so videli, da opraskano j prase veselo skače po dvorišču in niti naj-1 manj ne misli na smrt. Seljak se je peljal zopet z avtomobilom v Zagreb, kjer so $e-slavili ž njim zapisnik radi poizkusen« goljufije. Če ni dosegel nič drugega, se je Vsaj enkrat vozil z avtomobilom, samo da bo vožnja nekoliko draga. — Konec briganta. Kot poročajo iz Ajaceia, 1-0 zvabili pri Lavi orožniki glasovitega bandita Romanettija v zasedo 'ter ga v boju ustrelili. Romanetti je bil znan po vsej Korziki. Svojo brigantsko kariero je začel leta 1913., ko je umoril nekega mesarskega mojstra, pri katerem je bil uslužben dn ki ga je obdolžil po krivici tatvine. Tekom let je umoril več orožnikov, pa tudi več banditov, ki so se ž njimi sprli. Govorilo se je, da bi je nagrabili znaftio premoženje ter da je ugrabil samo leta 1921. 200.000 frankov. Ljudstvo ga je zelo cenilo, ker je marsika-kemu siromaku pomagal. Nekoč je rešil dva letalstva oficirja, ki sta se 'izgubila v gorovju. Njegovega velikega vpliva so se posluževali tudi politiki ob priliki volilnih borb. «ae%B!i§i&8t£isigag9eBSfl!ffiei Predprodaja vstopnic za „DEL.\VSKO AKADEMIJO “ jje v Matični knjigarni, katere naj se posluži vsak kateri hoče podpreti dobrodelno akcijo v korist trboveljskim reducirancem. — Tolpo ponarejevalcev češkoslovaških kron je izsledila te dni policija v Braševem na Rumunskem. Najpreje sta bili prijeti dve ženski, ki sta hoteli spraviti na češkoslova-ško-rumuiski meji pri Maramarošu v promet potvorjene češkoslovaške lOkronske novča-nice. Na podlagi njunih izpovedb je bila izvršena pri trgovcu Goldbergu v Braševem hišna preiskava, ki je imela presenetljiv uspeh. V trgovčevem stanovanju so našli popolnoma urejeno tiskarno za potvorjene novčanice, stroj, 10 kg tiskarskega črnila ter 380.000 }H>tvorjenih češkoslovaških lOkron-skih novčanic. Jakob Goldberg, njegova žena in njegov 171etni sin so bili aretirani. Priznali so, da so se pečali s potvarjanjem nov- j čanic- že leto dni. K potvarjanju jih je zapeljal } neki braševski tiskarnar, ki je potvarjal sam rumunske novčanice po 500 in 1000 lejev. Tako je bila razkrita končno vsa družba, in sicer poleg omenjene rodbine Goldberg trije vi not ržci bratje Rutar, ki so podjetje financirali, ter cinkograf Julij Krajin iz Bukarešte. Bratje Rutar so priznali, da so potvarjali rumunske novčanice po 500 in jk> 1000 lejev. Število falzifikatov še ni ugotovljeno, češkoslovaški bankovci so-prav dobro j>otvorjeni, le da manjka pri češki besedi »korima- na. črki u akcent. — Maščevanje slona. V Madrasu v Indiji je korakal te dni neki slon za procesijo. Nenadoma je planil proti nekemu dečku, ga pograbil z rilcem, treščil ob tla 'ter poman-dral; Gledalcev se je [»lastila velika panika. Zbežali so na vse strani. Pri tem so pohodili tri ženske do smrti. Vendar pa islon ni storil nobenemu drugemu nič žalega. Nad deo.vom se je maščeval, ker ga. je zbodel pred kratkim, ko je bil še v kletki, v rilec. ~ »Zadrugar«. Izšla je letos 5. številka •Aadrugarja;, glasita »Nnbavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Sloveniji v Ljubljani VII. »Zvonček« 8. številko smo razposlali danes našim mladim Čitateljem. Vsebina te številke je pestra, tako da bo prišel vsak na svoj račun. Na čelu spisov najdemo Ganglo-vo odo, zloženo na mesto ' Idrija-. Priljubljeni pisatelj Vandot nadaljuje svoj spis »Kocljeva osveta«, pa tudi stric Pavle nadaljnje svoje »Izprehode po Beogradu« in tudi neosvobojeni brat je dodal nadaljevanje svojemu spisu >Domovina vedno mislim nate?. Mične pesmice prinaša tudi ta številka, tako »Utrinke« od Sava Radič Mirt., Fran Roj-tevo »Božo in Marija« in Ločniškarjevo »Pomladanska . Poleg tega prinašamo v tej številki spis tov. M6derndorferja »Naš novi dom v Mežici r. Prepričani smo, da bo ta spis zanimal tako mlade in ostale naše či tat el j e, ker Halo! Kolumbovo jajce vsakomur, ki išče rešitve, kako si nabavi fino obleko in krasne srajce ii zato i 'dati najmanj denarja: pri Orago Schwabu{ Ljubljana, je opremljen tudi s slikami najmodernejše šolske stavbe, ki bo res ponos Slovenije. Kot dodatek vsebuje ’ tudi ta številka oddelek »Pouk im zabava« ter »Kotiček Dobrepoljskega-:. Prijatelji »Zvončka«, sezite pridno tudi po tej številki. LjHbljftBSL i — Konferenca gospodarskih organizacij se I vrši povodom letošnjega velesejma v Ljub-j ljani. Udeleže se jo zastopniki trgovskih | zbornic iz vse države. Kongres bo pretresal j vsa aktualna gospodarska vpraSanj«. 1— Izlet v Pariz. Umetnostno-zgodovinsko | društvo v Ljubljani je sklenilo prirediti v dneh 1. do 12. septembra t. 1. za svoje člane izleit v Pariz pod vodstvom dr. Izidorja Cankarja. Podrobnejši pogoji bodo v (kratkem razglašeni potom časopisja. 1— Narodno žel. glasb, društvo »Sloga« v Ljubljani je imelo 14. aprila t. 1. svoj II. redili letni občni zbor. Poročila pred sest va, tajnika in blagajnika ter nadzornega odbora so pokazala, da je društvo v minulem poslovnem letu dobro napredovalo. Društvo ima sedaj pevski zbor (32 mož), godbo na pihala (42 mož), orkester (16 mož) ter salonski orkester (10 mož). Društvo je nastopilo skoraj pri vseh javnih narodnih prireditvah (56 krat, 1 samostojen pevski koncert. Porast od lanskega leta za ca. 100%). Društvo ima 1286 rednih in 161 ustanovnih članov. Kljub velikim težkocam je drruštvo tudi gospodarsko napredovalo, člani godbe so dobili nove kroje. Arhiv dn inventar sla se pomnožila. V Novem mestu ima društvo dobro-nšpevajočo podružnico. V odbor društva so bili izvoljeni z malo spremembo skoraj vsi dosedanji odborniki. Maribor. m— Uprava »Narodnega Dnevnika« se nahaja od 1. maja na Koroški cesti 10, I. nadstropje. Uradne ure od polu 4. do polu 6. popoldne. m— Usposobljenostni izpiti za osnovne šole so se pričeli na drž. moškem učiteljišču v Mariboru v pondeljek, dne 26. t. m. ,in bodo trajali 14 dni. Priglašenih je 43 kandidatov in kandidatinj. Število je razdeljeno v dve skupini. Da se krči število moških moči nam kaže slika, da so v eni skupini, kjer znala sikupno število izpitnih priglašencev 19, samo 3 učitelji. m— Razstavo vajeniških del v Mariboru priredi Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru. Otvoritev se izvrši dne 13. maja t. 1. v prostorih telovadnice v Krekovi ulici. J11-teresenti-vajenoi se obveščajo, da morajo biti vsa dela, ki so namenjena za razstavo v razstavnih prostorih do 12. maja. Isti dan se sestane komisija, ki oesni razstavljena dela in določa nagrade. m— Mariborski trgovski greniij je razobesil žalno zastavo, ker je v Gradcu v pondeljek 26. t. m. umrl bivši predsednik trgovskega gremija lekarnar in hišni posestnik v Maribora g. Karl Wolf. Pokojnik je bil v Maribora odlična osebnost in čislan od prebivalstva. m— Uradniški kongres v Mariboru. V dneh 8. in 9. maja se vrši v Mariboru pokrajinski kongres državnih uradnikov iz Ljubljane, Maribora, Celja in 09talih mesi Slovenije. Kongresa se udeleži tudi delegat glavne uprave saveza. im— Novo hladilnico je vsled vedno naraščajočega prometa zgradila mestna občina. Opremljena bo z najmodernejšimi stroji in pripravami ter je namenjena samo za iz-vfteničarje. Stara hladilnica pa bo na razpolago domačim potrebam. Nova hladilnica bo izdelovala tudi led v lastni režiji. m— Inšpektor Ante Ružič je imenovan za * rezkega sunvarskega svetnika ter prevzame pri vel. županstvu mariborske toblasti šuma rski oddelek. m— Vinarska in sadjarska šola. v Mariboru je radi š kri a ti ti k e za pet dni oblastveno zatvorjena. m— Mestna občina mariborska je veliko kazinsko dvorano renovirala in u peljal n novo električno rftjmvetljnvo tako, da bo dvo-. rano zopet vporabljiva zn večje prireditve. 111— Lastnik kinopodjetja Apollo v Mariboru Ivan Roglič si je nabavil za športne s vrhe modem filmski aparat. Posnel bo v nedeljo 2. maja v Maribora se vršečo moj- * tersko igro nogometnih društev Rapid-SSM. Ko se film izdela, ga bo predvajal v kinu Apollo. m— želja občinstva in ugled mesta je zahteval, da se odstrani leseno stranišče pod glavnim kolodvorom. Kakor čujemo, se je sedaj mestna občina odločila postaviti mesto starega stranišča podzemsko. Mestni gradbeni odsek je že napravil načnt zn to, samo počakati je treba, da mestni zbor določi tudi potreben kredit. N A.1 LEPŠA SOKOLSKA KNJIGA bo doslej brez dvoma'Spomenica o I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Ljubljani'1922. le dni sta izšli VI. in VII. številka spomenice s to-le vsebino: R. Vesel: Sokolska Izlošlni (konec); K, Gangl: Na razstavi (pesem); }o-sip Jeras: Dan dijaštva in vojske; Petar M-Lazarevič: Sokolstvo in vojska; Joža PoMlrav Sokolstvu (pesem); F. Bajželj: M«w-narodna telovadna tekma. Tudi te dve Sje™ * ki krasijo številni in izvrstno u»p«li fi&ni posnetki nanašajoči se na v .. Stran 4. NARODNI DNEVNIK. 29. aprila 1926. Štev. 95. umor« « sMaMEaa&GassmAronNem>BXBaxKMH9NRaMH* dražji spomin za vsakega Sokola na naš 1. vse-sokoteki zlet v Ljubljani. Spomenico urejuje mojsterako -starosta JSS br. Gangl, tiska :io Učiteljska tiskarna., Biaitje in sestre, Sokoli in S>ckolice, zavedajte ;;e evoje sokoteke dolžnosti zn spomenico! Naroča se pri Jugoslo-venske.m Sokolskem Savezu v Ljubljani ter stane: štev. I. 34 Din, št. II. in III. 70 Din, št. IV. in V. 70 Din, št. VI. in VII. 70 I)in. j immini . iriniim' ninnrg-irnruit in~ TifrHil—i-tti- r Vsem prijateljem MONS. DR ANTONA MEDVEDA! Vež ko eno leto je preteklo, odkar .nas je zapustil ljubitelj našega naroda, naš prijatelj in vzgojitelj: PROF. DR. ANTON MEDVED. Vsak, ki je poznal pokojnikovo blago srce in darežljivo roko, bo rad verjel, da urn iz skromne zapuščine ni bilo mogoče postavki nagrobnega spomenika, kakršnega zasluži. Čemu mi na grob kam en it spomenik ?- tako jo pač rajni mfolil sam o sebi. • Zato pa je častna dolžnost vseh, ki smo in ki ste po7Jiali dr. Medvedovo osebo in njegovo vsestransko, nesebično delo, da svojemu, učitelju .in vzgojitelju, prijatelju in odličnemu .kulturnemu delavcu postavimo dostojen spomenik, ki naj bo živa priča naše in narodove hvaležnosti do nepozabnega za-služnika. Podpisani odbor se 'obrača na vse prijatelje t dr. Aniona Medveda, da prispevajo za njegov nagrobni spomenik. Prispevki se naj pošiljajo po razposlanih položnicah ali pa naravnost na naslov: kanonik Franc Moravec, Maribor. Odbor za spomenik dr. Anionu Medvedu: Dr. Vekoslav Kukovec, minister v p. Dr. Josip Leskovar, župan mesta Maribor. Franc Moravec, kanonik. Dr. Josip Tominšek, ravnatelj drž. gimnazije. Janez K. Vreže, profesor. Alojzij Rezman, profeisor. Šport. Nogcmetna tekma Amateur-Sportverein : Ilirija V soboto in nedeljo igra profesionalno nogometno društvo dunajskih Amaterjev dve tekmi v Ljubljani. Prvi dan igra s SK Ilirijo, drugi dan pa s kombiniranim mo- štveni, ki bo sestavljeno iz najboljših ljubljanskih nogometašev. Amaterji so prvorazredno moštvo, ki šteje v Evropi (izven Angleške) le malo enakovrednih protivnikov; pred' kratkim so porazili madžarski klub F. T. C. 4 : 0, sedanjega nemškega prvaka Bayem 4 : 0, bivšega meniškega prvaka Waeker 3 : 0, mestno reprezentanco Kolna celo G : 0! Dalje imajo avstrijsko državno prvenstvo za -leto 1924 do 1925 ter so si že trikrat priborili avstrijski prehodni pctkal. V Ljubljani bodo Amaterji nastopili s kompletnim prvim moštvom, v katerem je 10 avstrijskih reprezentačnih igralcev. Za naš nogomet ima gostovanje tega odličnega moštva v prvi vrsti propagandni pomen, ker bodo Amaterji pokazali najboljše, kar more nuditi današnji nogomet. Ker bo to velezanimivo tekmo obiskalo brezdvomno ogromno število občinstva ter bo naval pri dnevnih blagajnah na igrišču izredno velik, je priredil SK Ilirija pri tvrdkah I. Goreč (Dunajska cesta) iai drogerija Kanc (Židovska ulica) predprodajo vstopnic in sicer sedežev in ia vadili h stojišč, dočim se bodo članske in dijaške karte izdajale le pri dnevnih blagajnah. Polet »Norge« na severni tečaj. Dan odhoda iz Ljeni-ngrada še ni določen, ker Lan-gar v Kinsgbai še ni dogoiovljen. Da 'bo pole! 'iz Ljeuingrada v Kingsbai popolnoma varen, se je organizirala meteorologična služba na ia način, da se bodo vpošiljah brezžična poročila iz 51 postaj v Nemčiji, Estonski, Angliji, Švedski, Norveški, Finski, Rusiji in iz arktičnega ozemlja, tako da bo vodstvo zračne ladje popolnoma orientirano o atmosferskih prilikah severne Evrope in se bo na ta način Močila cela vrsta slučajnih nepriliik pri poletu čez arktično morje. Rav-notako se to brezžičnim potom objavila vsakokratna pozicija zračne ladje. Amrrikanska plavalka Gertrude Ederle, ki je lansko- leto zaman poskušala preplavati Canal La Manche, hoče ponoviti svoj poskus v avgustu. Obvestite je že Burgessa, ki je leta 1911 preplaval rokavski preliv, da pride začeftkoni julija v Francijo, kjer jo. bo Burgess treniral in kar mafboljSe pripravil za kakor pač vsi drugi, nazadoval, nekaj let njen poskus. Upa, da se ji bo sedaj posrečilo, da kot prva ženska preplava kanal. Mesto močnih mož, kakor Dunajčani radi nazivajo avstrijsko prestolico, še vedno vzdržuje svoj etari sloves. Med vojno je ta šport sem pa se je zopet povspel do svoje veljave in sedaj čujemo zelo pogosto o izbornih uspehih dunajskih težkoatteiov. Tako je sunil Becker s prostim dvigom na prsi 140 kg, Friedrich z neprostim 150 kg, Aigner pa celo 158 kg. Slednji je tezno dvignil 120 kg, par kg manj kakor znaša svetovni rekord R. Schielberga. Gospodarstvo. Od česa je odvisen uspeh velesejma? Dosedanje delo na tem polju je pokazalo, da uspeh velesejma ni odvisen toliko od razstavnega dela samega, temveč od psiholo-gičnega upliva na kupca. »Prodajati« in Sicer v pomenu pridobivati si z udeležbo na velesejmu čimdalje večji krog odjemalcev, •o je glavni cilj velesejma, ne samo razstava in trenotni uspehi. Velesejem mora biii mesi med produkcijo in konsumom. Redno vsako leto obisku-je velesejmi večina naših lrgovce\ in prodajalcev, a to so pravi odjemalci producentov in emgrosistov. Zato morejo biti tvrdke, ki bodo razstavile na VI. ljubljanskem vzorčnem velesejmu od 20. junija do 5. julija 1926, že dameis sigurne uspeha. LJUBLJANSKA BORZA, v sredo, 28. aprila 1926. Vrednote: Kom. zadolžnice Kranjske drž. banke den. 20, bi. 22, zaklj. 20; Celjska posojilnica d. d.., Celje den. 192, bi, 192, zaključek 192. BORZE. Zagreb, 28. aprila. Devize: Ne\vyonk ček j 56.62-— 56.92, London izplačilo 276.91 do ! 277.11, Pariz 189-191, Praga 168.078 do i 169.078, Curih 1095r*/s—1099r'/a, Dunaj 8C0.74 j do 804.74, ček 800.65—804.65, Befrliiin 1351.5 i do 1355.5, Milan Izplačilo 227.46—228.66. Curih, 28. aprila. Beograd 9.1125, Ne\vyor'k 517.25, London 25.155, Pariz 17.16, Berlin 123.25. Praga 15.335, Milan 20.77, Bukarešta 2.CG25, Dunaj 73, Sofija 3.74, Budapešta 0.007245. To in ono. ŽENSKE Z BRADO IN PLEŠO. Neki ameriški list je razpisal nedavno nagrado: Pod sliko štirih vitkih, dečkom podobneih postav v plavalnem trikoju, s kratkimi lasmi je bilo napisano vprašanje: »Koliko od leh bitij je moškega spola? : Število pravilnih reditev je bilo minimalno. Pravilen odgovor je bil: Nobenega moškega ni, temveč" same ženske. —■ Nedvomno se ženska v deželah, kjer vlada evropsfco-ameri-šk:i kultura vedno bolj maskuliuizira, In sicer ne samo, kar se tiče obleke in življenja, temveč tudi glede telesne konstitucije. Ta pojav opazuje in zasleduje tudi znanost. Tako je izrekel neki ameriški zdravnik po dolgotrajnem- študiju mnenje, da pride čas, ko me bodo imele nekatere ženske sanuuj »kosmatih zob«, temveč vse ženske kosmate® obraze. Ženske brke so postale v zadnjih desetletjih precej pogoste, ulegne pa priti čas, ko ne bodo senčile samo »nežnih ustnic brčice, temveč, ko bo rasla na »mični bradici .-muhica in ko bodo »dražestna« ličeca pokrila z brado. Pa še druga mnogo imi-nentnejša nevarnost grozi našemu nežnemu spolu, psoebno pa njegovemu potomstvu ženskega spola. S tako priljubljenim- vbubi-kopfoiiK si bo osvojila ženska — danes se je o tem niti še ne sanja in dostikrat se mora za škodljivca z očetom ali moženr težko boriti — eno od moških specialitet. Kot biljardne krogle gole in sveteče se butice starejših, včasih tudi mflajših m raških postanejo v splošna last« človeštva. Resno namreč zatrjujejo strokovnjaki, 'ki pridejo tu v poštev in zdravniki, da je pleša v prvi vrsti posledica že v večjem številu, generacij običajnega striženja las. Striženje las sili lasne korenine k intenzivnejši aktivnosti, posledica te pa je predčasno izčrpanje moči, ki omogoča rast las. Dokaz za pravilnost te teorije so pleše žensk, ki jim predpisuje vera, da morajo nositi od trenutka poroke dalje kratke lase. To so edina ženska bitja, ki dobe v starosti ra? izrazito plešo; neestetične golo glavo skrivajo pred pogledi drugih ljudi seveda pod barokami. — Današnjim »bubikopfom; in strašni in žalostni konec v splošnem še ne preti, pač pa bodo sedele hčere in vnukinje današnjih »bubikopfov nekoč obupane med dvema zrcaloma ter opazovale svoje žalostne gole glave. Sicer bo pa takrat, kol mislijo nekateri, že dovolj žensk, ki bodo vzvišene nad vsako nečimemost, tako da ženska pleša ne bo nič nenavadnega, pravtako kot ne bo nič nenavadnega ženski državnik, ženski generalni ravnatelj ali pa ženski svetovni boksarski mojster ... Chi vivra, ve-drft! C 9 Jack London: Morski ^r«agr. >Ne, gesped. Ali čutiš tole?< Veter je zajel ladjo in krmar je imel mnogo, posla s krmilnim kolesom, da jo je obdržal proč od vetra. »Na takem morju ne more lupinica dolgo plavati in prava sreča je zanje, da smo tukaj, da jih vzamemo zopet na krov.« V tem je prišel Wolf Larsen cd osredja ladje, kjer je bil govoril z rešenei. Mačja prožnost njegove hoje je bila še nekoliko izrazitejša kot po navadi in oči so bile vedre* in živahne. »Trije strejemaži in en strojnik,< se je glasil njegov pozdrav. -Vendar že naredimo iz njih mornarje, vsekakor pa veslače. No, kaj pa ženska? Sam ne vem, zakaj, a resnica je, da sem začutil ne-ko bolečino, kakor da bi me bil z nožem sunil, ko jo je omCnil. Izprva sem mislil, da je to neka zoprnost ali gnev; vendar se nisem mogel otresti tega čustva, čeprav s%m se mu upiral, in tako sem v odgovor sko-mizgnil z ramami. Wolf Larsen je nategnil ustnice in zategnjeno, porogljivo zažvižgal. Kako pa ji je ime?« je vprašal. Ne vem, sem odgovoril. >!>pi. Bila je silno utru jena. Sicer bi pa sam rad izvedel od vas, kdo je. šna pa jti bila njihova ladja?« »Poštni parnik, je odgovoril na kratko, City Kak- of Tckic iz Frisca, namenjen v Jokohamo. V tistem taj-Iluiu se je ponesrečil. Stara omara. Zgoraj in spodaj se je razčesnil kot sito. Štiri dni so plavali v čolnu. In ti ne veš, kdo in kaj je, kaj? Devica, žena, vdova? No, no.« Dražljivo je zmajal z glavo in me smeje gledal. »Ali boste —« sem pričel. Malo je manjkalo, da ga nisem vprašal, ako bo popeljal ponesrečetice v Jokohamo. 1 -Kaj bom?« je vprašal. Kaj nameravate z Leachom in Johnsonom? Zmajal je z glavo. »Klada, v resnici ne vem. Vidiš, s tole pemnožitvijo ima-nv nekako vse moštvo, kolikor ga potrebujem. '< Onadva imata vendar vso prostost,« sem odvrnil. »Zakaj ne bi drugače ravnali z njima? Vzemite ju na krov in ravnajte dobro z njima. Najsi sta zakrivila, kar sta, bila sta pač naščuvana do tega. : Pc meni?« /Po vas,« sem odgovoril trdno. »In jaz vas svarim, Wolf Larsen, da se utegne zgoditi, da pozabim na ljubezen do svojega življenja, če pojdete predaleč in boste preveč slabo ravnali s tema revežema.« »Debro!« je zavpil. »Ponosen sem nate, Kladal V maščevanju si se postavil na lastne noge. Sedaj si cel človek. Nesrečen si bil, ker si z lahkim življenjem zavrgel svoje življenje; ampak sedaj se razvijaš. Vso rajši te imam zaradi tega. Glas in izraz obraza sta se mu izpremenila. Obraz mu je bil resnoben. »Ali veruješ v obljube?« je vprašal. »Ali so na svetu? . »To se ve, da so,« sem odgovoril. »Potem skleneva pogodbo,« je’ nadaljeval. Bil je dovršen glumec. »Ako jaz obljubim, da ne položim roke na Johnsona in Leacha, ali mi ti za to obljubiš, da me ne poskusiš ubiti?« >Ampak to ne, da bi se te bal, nobenega strahu nimam pred teboj,« je naglo pristavil. Skoraj nisem mogel verjeti svojim ušesom. Kakšne misli so ga obhajale? »Ali velja?« je vprašal nestrpno. Izetgnil je roko proti meni in ko sem mu jo prisrčno stisnil in stresel, bi bil lahko prisegel, da sem videl, kako so se mu za hip oči porogljivo zasvetile, svetile. Odšla sva na odvetnic stran. Čoln je bil sedaj prav blizu in v obupnem položaju. Johnson je krmaril, Leaeh pa izmetaval vodo. Vozili smo tako, da smo se jima približali za dva čevlja, ko sta se onadva nam za enega. Wolf Larsen je namignil Louisu, naj rahlo zasuče ladjo; zavozili smo vštric čolna, oddaljeni komaj dvajset čevljev na pariveterni strani. Ladja mu je zaprla \etei. Njegovo jadro je prazno zaplahutalo in člon se je postavil po koncu, da sla mornarja naglo izpremenila svojo pozicijo. Čoln je izgubil smer, in ko sm« se mi vzpeli na ogromen val, je 011 zdrknil v dolino vala. M tovarna vinskega kisa, d. z 0. z., Ljubljana, nudi najtinejši lit najokusnejši namizni Ris Iz vinskega kisa. ■> ZAHTEVAJTE PONUDBO I -IK Tehnično in hioUcnlčno najmoder-ne|e urejena klsarna v Jugoslaviji. Plnmai Ifubljana, DunoJiKn c«ln St. 1«, II. nadstropje. Edina strokovna delavnica za popravila in predelavo pletilnih st«)} e v vseh vrst za ročni in motorni pogon Grgurevič i Bar ta, Ljubljana Olednlltka stoli*« 3, (irnven KinaMaticu) Zastopstvo najboljših (ovaren za pletenine in šivalne stroje za pletenine. Stroji vedno na zalogi kakor tudi igle in sestavni deli. Pri nakupu sl roj e v pouk breaploCen. TovarniŠk6 cene, solidna In točna postrežba. Narodnega Dnevnika makulaturni papir Proda se posestvo ® hišo in nekaj zerrulišča v Zagorju ofo Savi št. 112 po ugodni ce-— Katarina Pitzman. Na dobro in ceno domačo opoldansko hrano se sprejme več gospodov 111 gospodičen. Naslov v upravi lisita. MAtI Cena oglasom do vsaka nadaljna Uradnica s prakso, vešča knjigovodstva, korespondence, strojepisja ler vseh pisarniških del išče službe za takoj ali pozneje. Ponudbe na urpavo dnevnika pod šilro »Agilna 50<. DOŠLO! DOSLO! Vrtnice, dalije, gladiole ravnokar došle v različnih barvah. Lepo-tična grmovju, sadike evo-lic in zelenjadi I>r‘P, jui,- ‘TiBMsrff 20 besed Din 5'—, beseda 50 par. C Otomane najfinejše izdelave v da-maatu 700 Din, v blagu 800—1000 Din, modroci iz najfinejše trave 250 Din in vsa tapetniška dela ■najceneje Kud. Sever, Gosposvetska cesta 6. Vrtnarske zadeve i posreduje \ Goikova „ Vrtnarska šola" v Kranju., j Postranski zaslužek PS^«tta “oU Mamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba z 0. z., Ljubljana, Selenburgova ulica 7/11. Stekleno 8,reŠIope-karno^ v Ljubljani. Oglašujte v »Narodnei? DnovnikuMerknr< v Ljubija®' Andrej Serer.