Hi/UTOK/M; ČETRTEK 30.MAREC 2017 / ŠTEVILKA 1196, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EL)| 1 2H44067 1|! Ve: nit TOPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com NARUUNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434 Levi so desni in desni so levi Človekovi možgani so razdeljeni na dve polobli ali hemisferi. Vsaka ima svoje delo in svoje značilnosti, zanimivo pa je, da so, za razliko od vsakdanjega življenja, levi urejeni z logiko, desni pa razposajeno ustvarjalni. (Mef) Prepričan sem bil, da je ustvarjalnost, odprtost, sproščenost, pripisana levici, potem pa me je zadelo kot strela z jasnega. Tisti, ki bolj uporabljajo desno polovico možganov, so čustveni in se osredotočajo na celoto, vidijo veliko sliko in ne detajlov. Njihova domišljija je bolje razvita in prevladuje nad razumom. Namesto na preteklost se bolj osredotočajo na prihodnost. Njihova prostorska zaznava je odlična, bazirajo pa na fantaziji. Moje celoživljenjsko prepričanje, da sem strpen levičar, se je sesulo v prah. Očitno bolj uporabljam desno stran možganov. Torej sem... Torej sem v resnici desničar. Tudi jem in pišem z desno roko, na desno oko bistveno bolje vidim kot na levo, še na krožiščih ne morem pozabiti desnega pravila. In sploh nisem sam. Skupaj z mano so desni postali vsi moji prijatelji in znanci iz Partizanskega pevskega zbora, Jani Kovačič, Ksenija Jus, Kombi-natke in še kdo. Tisti, pri katerih prevladuje leva polovica možganov, pa so bolj praktični, realni in strateški. Bolj uporabljajo logiko, dejstva, besede in jezik. Blizu jim je sedanjost in preteklost, dobri so v matematiki in na splošno znanju. Očitno pri nastajanju pojmov desničarji in levičarji nihče ni uporabljal možganov oziroma razmišljal o njih. Če bi, potem gotovo ne bi naredil takšne kardinalne napake in tako katastrofalno zamešal značilnosti levice in desnice, kot jih poznamo v vsakdanjem političnem življenju. Potem sem ugotovil, da so pri določanju strani možganov, človeka gledali od zadaj in da pogled z druge strani, povsem spremeni stanje stvari. Ko človeka pogledamo v oči je leva stran možganov tista, ki izžareva sproščenost in ustvarjalnost, desna pa red in disciplino. Torej se je treba pri določanju levičarstva in desničarstva najprej dogovoriti s katerega zornega kota bomo ocenjevali stvari. Možgani nam pri tem ne bodo v pomoč. Ne smemo namreč pozabiti, da levi del možganom upravlja z desnim delom telesa in obratno. Kako težko se je znajti v tej zmedi priča tudi to, da so, za časa župana Klokočovnika, esdejevci stranko Izola je naša, postavljali na desni pol, čeprav je bil njen predsednik član Foruma 21. Ločevanje na leve in desne torej nima nobene povezave z možgani. Sicer pa, to že nekaj časa vemo. mn INTES4 SNMDIOID BANK OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. VSI SMO TERORISTI Pa je resnica prišla na dan - vsi smo teroristi. Vsaj tako si o nas misli naša država in tako se obnaša do nas. Ne ignorira nas kot posameznike kot delavce, turiste, popotnike. Zdaj nas ne ignorira ampak nas kontrolira. Na mejah nas bodo policaji (ne krivi, ne dolžni, saj so tudi oni žrtve policijske države) preverjali huje kot v mojih (jugo)nostalgičnih časih. Takrat je miličnik pogledal potni list, carinik je vprašal ali je kaj za prijavit, odgovoril si da ničesar nimaš, pa, če ti je verjel in navadno je verjel, te je pustil da greš kamor si namenjen. Danes je drugače. Država zahteva da vsakega od nas, državljanov Slovenije i državljane EU, temeljito in do gat preverijo, elektronsko, fizično, pa še kaj se bo našlo, ker v borbi proti terorizmu, v Evropi brez meja, s(m)o vsi teroristi. Uresničile so se mokre sanje našeg Erjavca, da bo blokiral turistični tranzit Evropejcev, željnih morja in sonca, na hrvaško obalo in otoke. In zgodilo se bo že za veliko noč in prvomajske praznike, da bomo lahko preverili, kako lepo je biti v Evropi več počasnosti. Da bodo tako odkrili kakšnega terorista ali celo teroristično združbo niti sami ne verjamejo, pomemben je samo zunanji vtis, da država skrbi za varno življenje državljanov. Tako bodo teroristi ostali enoletni Adel in njegovi starši, ki jih je slovenska država pred enim tednom izgnala, ker so nevarni. Država se je prestrašila enoletnega otroka! Rad imam, da me ne ignorirajo, nimam pa rad, da vsak občinski redar ali policaj lahko z mano in od mene naredi kar mu na pamet pade. Pa vendar, ni vse tako brezupno. Država je dovolila travico v medicinske namene. Predstavljajte si, da bi se to zgodilo takrat, ko so goloroki protestniki stali nasproti specijalcem v polni bojni opremi, in bi se naenkrat zgodil čudež. Namrščeni specijalci, namesto pendrekov in paralizatorjev, iz žepov potegnejo že pripravljene smotke, ponujajo protestnikom, prižgejo skupaj, povlečejo, vdahnejo, si padajo v objem, v nirvano, vsi veseli in zadovoljni, ker niti voznik kombija ne sme voziti pod vplivom, saj veste česa... Naša plavolaska Vesna, v pozi tudi plavolaske Marlen Dietrich, ki, spomnite se je, sedi na stolu prekrižanih dolgih nog, oblečena samo v mrežaste najlonke s cilindrom na glavi in s cigareto v roki (Vesna bi imela smotko) zapoje - Lili Marlen. Ali ni to bolje kot pljuvati žvečilne gumije? Če komu to ni prav, iz žepa potegneš zdravniško potrdilo da, zaradi slabih živcev in stresne situacije, to počneš iz skrbi za zdravje, pa ... mirna Bosna. Čeprav niti to da je Bosna mirna, ni res. Ampak, če živiš v družbi v kateri resnica ne velja, ampak velja samo to kar je oblastnikom všeč, potem je to tako. Paradoks je v tem, da nas istočasno, ko nas kontrolirajo, pretepajo, vlečejo, popisujejo, tudi ignorirajo. Ignorirajo pa nas, če vprašamo, kako je mogoče, da je podjetje od katerega država, vlada Mire Cerarja, kupuje bodečo žico, prijavljeno na istem naslovu na katerem je tudi sedež lokalne organizacije njegove vladajoče politične stranke v državi in parlamentu? Verjetno gre za čisto slučajnost, čeprav niti največ! bebec na svetu v to ne verjame. Ali pa, kako je mogoče, da gre v parlamentarni postopek vladin predlog zakona o drugem tiru, ki je, od celotne stroke že proglašen za navaden zmazek, za katerega je vlada odredila tridnevni rok za javno razpravo in zbiranje pripomb, na katere nihče ne namerava odgovoriti niti o njih razmišljati? Zato pa v parlamentarno proceduro ne gre predlog skupine strokovnjakov, narejen brez državnega ali denarja koga drugega, razen njihovega znanja in porabljenega časa, ki je v parlament vložen pred vladinim predlogom. Seveda ne, saj je vladin predlog bolj podoben razprodaji, ne le železnic, ampak tudi koprskega pristanišča madžarskim partnerjem, ki še nobenega posla zunaj Madžarske niso dobili brez mastnih podkupnin, zaradi česar v zaporu že sedi nekdanji predsednik vlade sosednje Hrvaške? Zato naj ponovim. Če me že ne ignorirate kot potencijalnega terorista, vas lepo prosim, da me ne ignorirate kot enega tistih, ki plačujejo vas in vaše resnice, ki niso tudi naše resnice. Zdaj pa ima Mef vse možnosti, da napiše da je mnenje kolumnista njegovo osebno mnenje, sa katerim se uredništvo (ne) strinja. Ambiciozno s Poljaki V ponedeljek sta župan Občine Izola mag. Igor Kolenc in župan poljske Občine Mi^dzyzdroje Leszek Dorosz na Poljsko-slovenskem investicijskem forumu v Ljubljani podpisala sporazum o nadaljnjem sodelovanju med občinama. Investicijskega foruma sta se kasneje udeležila tudi predsednika obeh držav, ki že vrsto let aktivno sodelujeta na področju gospodarstva, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Republike Poljske Andrzej Duda. Občina Izola in Občina Mi?dzyzdroje se sicer že vrsto let plodno povezujeta. Mi?dzyzdroje (Miendžizdroje) je namreč, podobno kot Izola, eden bolj turističnih krajev na poljski obali. Leži na največjem poljskem otoku Wolin, v severozahodnem delu Zahodne Pomorjanske regije. Občini že vrsto let sodelujeta predvsem na področju turizma in kulturne dediščine. S podpisanim sporazumom pa bosta sodelovanje okrepili še na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva, ekologije, kulture in športa. Tu se bosta skušali konkretneje povezati preko šol, javnih zavodov in drugih institucij. Prav tako si bosta občini prizadevali sodelovati pri pridobivanju sredstev iz Evropskih skladov namenjenih sodelovanju med regijami. Tu se pogovarjata predvsem o področju sonaravnega turizma in ustvarjanju delovnih mest v povezavi z območji Natura 2000, na katere mejita obe mesti. Sodelovanje bo še naprej podprto z izmenjavo dobrih praks, promocijo turizma, kulture in športa. Obe občini bosta skrbeli za promocijo glavnih turističnih,športno-rekreativnih, kulturnih in drugih atrakcij na obeh lokacijah. Ob podpisu sporazuma je župan Igor Kolenc povedal, da ga še posebej veseli, da se s tem posredno poglablja tudi sodelovanjem med Jadranom in Baltikom. Poljski župan z delegacijo je bil včeraj tudi na obisku v Izoli, kjer so si ogledali tudi Muzej Parenzana. sporočilo za javnost Občine Izola ISMHfJIlAil žnider's izola potrebujete denar? tel: 05 640 10 90 Cankarjev drevored 5 MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Občinski svet Zavodi pod nadzorom, pomisleki ostajajo Četrtkova seja izolskega Občinskega sveta je pokazala, da koalicija brez izjeme podpira župana pri vseh njegovih predlogih, čeprav bi človek, ob razpravah, lahko pomislil drugače. Očitno volitve vendarle še niso dovolj blizu za glasovanje v skladu s pripombami. 17. redna seja Občinskega sveta Občine Izola je bila v znamenju javnih zavodov. Svetniki so v drugi obravnavi sprejeli spremembe v ustanovitvenih aktih Vrtca Mavrica Izola, Mestne knjižnice Izola in Centra za kulturo, šport in prireditve Izola. V prvi obravnavi so svetniki sprejeli tudi spremembe v ustanovitvenih aktih vseh treh izolskih osnovnih šol in predloge posredovali v 30 dnevno obravnavo. Kot že na zadnji redni seji občinskega sveta, so tudi tokrat svetniki izrazili določene pomisleke ob večjem nadzoru poslovanja Javnih zavodov in predvsem o tem, da lahko Občina Izola odloča o presežkih prihodkov nad odhodki. Vprašali so se tudi, kje naj direktorji javnih zavodov iščejo motivacijo za dodatno tržno dejavnost, če jim Občina ta sredstva lahko enostavno »pobere«. Pooblaščena revizorka Vida Žurga je svetnikom povedala, da so vsa sredstva, ki jih javni zavodi pridobijo iz tržne dejavnosti v vsakem primeru last ustanoviteljice, torej Občine Izola, naj večji del tržne dejavnosti šol pa so predvsem kosila za otroke, za kar pa je z zakonom določena cena in iz tega računa ne more biti presežka. »Drugo pa so najemnine, a zakon določa, da morajo biti najemnine nakazane na račun občine, tako da ne vem, zakaj naj bi javni zavodi sploh delali na trgu«, je še povedala Vida Žurga, ki je dodala, da delovanje Centra za kulturo, šport in prireditve ravno tako ne bi spadalo pod tržno dejavnost, saj je ta večinoma osnovana na kulturi in prireditvah. V sporočilu za javnost so glede delovanja javnih zavodov zapisali, da je »Občina kot ustanovitelj dolžna javnim zavodom zagotavljati sredstva za njihovo delovanje, javni zavodi pa lahko pridobivajo sredstva tudi iz drugih virov ter tako ustvarijo presežke prihodkov nad odhodki. Do sedaj so o presežkih odločali sveti javnih zavodov, kar pomeni, da že do sedaj ni bila poraba teh presežkov prihodkov nad odhodki povsem svobodna odločitev ravnateljev oziroma direktorjev. Bistvo delovanja javnih zavodov namreč ni v ustvarjanju presežka, temveč v uresničevanju javnega interesa. Morebitni presežki, ki se pri njihovem delovanju ustvarijo, morajo zato biti namenjeni izključno razvoju dejavnosti, torej investicijam in izboljšavam. Presežkov tudi ne smejo trošiti za tekoče delovanje, saj je za to dolžan poskrbeti ustanovitelj.« Za šport skoraj milijon evrov Svetniki so se na seji seznanili z letnim programom športa v občini Izola. Na predstavitvi je direktorica CKPŠ Zvonka Radojevič poudarila, da je v letnem programu za šport zagotovljenih 268.100 eur, kar je enako, kot v preteklem letu. »Res je, ni nižanja, a pričakujemo več, predvsem zato, da bi oplemenitili program.« Svetnik SMC Igor Franca je opozoril, da je svet zavoda nasprotoval investicijskemu programu športa, ponovno pa je poudaril, da imamo v Izoli preveč športnih društev, ki se ukvarjajo z isto disciplino, na kar je župan Igor Kolenc povedal, da se že dlje časa dogovarjajo z veslaškima kluboma o združitvi, na drugih področjih pa so ovire zaenkrat še previsoke. »Občina Izola v letu 2017 za šport skozi Letni program športa zagotavlja skoraj milijon evrov (natančneje 913.244 evrov) sredstev. Od tega je za investicije v športno infrastrukturo namenjenih 235.800 evrov, od tega za tekoče transferje v javne zavode 46.000 evrov sredstev. Za programe športa pa je namenjenih 409.344 evrov, kjer gre za tekoče transferje za potrebe izvajanja programa v javni zavod Center za kulturo, šport in prireditve Izola«, so še zapisali v sporočilu za javnost. Kombi iz tržne dejavnosti Svetniki so tudi sprejeli predlog soglasja k zadolževanju Osnovne šole Vojke Šmuc. Nakup novega kombija, ki ga v šoli vsakodnevno potrebujejo za potrebe šole in podružnice v Kortah je nujen, zanimivo pa je, da bodo sredstva, gre za 21.100 eur, pridobili ravno iz postavke prihodkov tržne dejavnosti, za katero je revizorka povedala, da vsaj v primeru šol ni omembe vredna. Šared se še vedno prodaja Svetniki so sprejeli sklep o prodaji še nekaterih zemljišč na Šaredu. Letos so predvidene še štiri javne dražbe, sredstva, ki bodo pridobljena iz tega naslova, pa bodo namenjena izključno ureditvi infrastrukture in investicijam na tem območju. Občina mora namreč odkupiti še nekatera zemljišča na tem območju, da bi se lahko lotila ureditve infrastrukture, v zadnjem času pa je slišati veliko očitkov na to, da Občina postavi visoko prodajno ceno, a nizko odkupno. Župan Igor Kolenc pravi, da delajo vse na podlagi cenitev, Breda Pečan (SD) pa je omenila, da je »končni rezultat zavračanja prodaje zemljišča za javno dobro lahko tudi razlastitev.« Alj oz Zorko (IJN) je povedal, da se krajani Šareda s predlogom ne strinjajo ter očital Ediju Grbcu (Združeni za Izolo), sicer tudi predsedniku Krajevne skupnosti Korte, da ne zastopa svojih krajanov. Edi Grbec pa pravi, da so ravno zaradi tega ustanovili komisijo za spremljanje gradnje infrastrukture na Šaredu, ki se je nekajkrat sestala in poročala na seji KS. »Največja bojazen krajanov Šareda je, da bi se vse dali v isti koš s fiksno ceno. Nekatere primere bo pač potrebno obravnavati ločeno. Razumem, da je treba najti kompromis pri ceni in pričakovanja so velikokrat previsoka. Ne more biti ista cena za zemljišče, ki je obstoječa cesta ali njiva, ali funkcionalno dvorišče oziroma zid. Naloga komisije je bila, da te primere evidentira.« Energentski ukrepi se nadaljujejo Svetniki so potrdili tudi letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta občine Izola in se seznanili s planom dejavnosti za leto 2017 ter predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti na območju Občine Izola, kjer je glavna sprememba, da dovoljenje za raztros pepela zunaj pokopališča ali na morju odslej izdaja Občina (Komunala) in ne več Upravna enota. V' • :■ Im •. čii Mm .-J 'L | 'X,, X'?>. J— Oznake še vedno opozarjajo na parkirišče pri Argu. Toda parkirišče je zaprto z mrežo “slabe banke” in voznike čaka kar nekaj manevriranja. S I ueiu: ------------- --------- Občinski svet-------------- Pobude so, pobude bodo in kline... Že dolgo časa so vprašanja in pobude občinskih svetnikov najzanimivejša točka sej občinskega sveta. Pa ne zato, ker bi z njimi kaj konkretnega rešili, ampak zgolj zato, da na seje najvišjega organa občine pride tudi kakšen konkreten problem. Žal največkrat pri pobudi tudi ostane. Tudi na četrtkovi seji so ob koncu dnevnega reda, kot običajno, predvsem svetniki opozicije, naslovili na župana in občinske službe kar nekaj vprašanj in pobud. O Zdravstvenem domu (stranka: IZOLA JE NAŠA) Smo sredi procesa urejanja ustanovnih aktov javnih zavodov, župan pa je večkrat poudaril, da želi predvsem transparentno delovanje javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina Izola. V stranki IJN se strinjamo, da je treba prevetriti dokumente javnih zavodov in prav tako želimo, da je delovanje javnih zavodov zakonito, transparentno in gospodarno. V medijih smo zasledili, da je v ZD Izola prišlo do odpovedi delovnih razmerij (na reševalni postaji). Zanima nas ali je županu poznano dogajanje v ZD Izola. Direktor naj bi uvajal novo sistematizacijo in s tem povezano naj bi prišlo do odpovedi delovnih razmerij. V zvezi s tem se sprašujemo ali je res, da nekatere nenujne prevoze prioritetno izvajajo pogodbeni izvajalci, vozila na reševalni postaji pa stojijo? Ali se reševalni prevozi v ZD Izola izvajajo skladno s predpisi? Kako je urejena dispečerska služba in koliko oseb je zaposlenih na reševalni postaji; s prikazom števila režijskih delavcev? Glede prihodkov in odhodkov javnih zavodov in želji po gospodarnem in racionalnem delovanju nas zanima, po kakšni ceni se oddaja prostore v ZD in kaj cena vključuje? Ali se ti dohodki oziroma se bodo ti dohodki v kolikor bo izkazan presežek, stekali v proračun občine kot je to predvideno za druge javne zavode? Zanima nas tudi, kdaj je bilo zaposlenemu Robertu Mulcu izplačano 85.000 Eur in kdaj je o tem odločal oziroma bil seznanjen svet zavoda ZD Izola. Stranka Izola je naša s sopodpisniki pobude Sašom Glavašem (SDS), Jasno Istenič in Gašperjem Čehovinom (Lista Izolani) na župana naslovila pobudo, naj pridobi pisne in natančne odgovore od direktorja ZD Izola ter pisne odgovore posreduje članom OS. Kmetije v OPN (Lista IZOLANI) Umeščanje novih kmetij v Občinski prostorski načrt Občine Izola je načrtovano šele v drugi fazi izdelave OPN. Razlog za takšno odločitev je veliko število predlogov oziroma vlog za umestitev kmetij in posledično, premalo časa za razreševanje vseh v času priprave prve faze OPN. Takšna odločitev prizadene vse tiste, ki so vloge oddali že pred leti in se intenzivno ukvarjajo s kmetovanjem za trg, vendar doslej, zaradi različnih, predvsem pa formalno pravnih razlogov, niso dobili soglasja za postavitev kmetije na izolskem podeželju. Izenačevanje njihovega statusa s statusom tistih, ki so vloge oddali šele ob zadnjem pozivu in jim kmetovanje ni osnovna dejavnost, je nekorektno in za prosilce ekonomsko skrajno neugodno, in poslovno škodljivo. Zato v Listi Izolani, ob podpori drugih svetnikov izolskega občinskega sveta, dajemo pobudo, da Občinski svet zadolži strokovne službe občine in izdelovalce OPN, da ločeno obravnavajo tiste vloge, ki so bile oddane že ob prejšnjih pozivih in nedvomno izkazujejo, da se vlagatelj ukvarja s kmetovanjem za trg in izpolnjuje druge kriterije, ki so že bili predstavljeni občinskim svetnikom. Na ta način bomo omogočili normalno delo tistim našim občanom, ki jim je kmetovanje osnovna dejavnost, hkrati pa bomo preprečili špekuliranje v zvezi z umeščanjem novih kmetij vlagateljem, ki kmetujejo le zato, da imajo v Izoli vikend ob morju. Pobudo so, poleg obeh svetnikov liste IZOLANI, podprli še vsi svetniki stranke IJN in svetnik SDS. Mejni prehod Izola (stranka: DESUS) Županu dajemo pobudo, da opravi vse potrebne aktivnosti za ponovno vzpostavitev pogojev za možnost odprtja mednarodnega prehoda in s tem zagotovitev pogojev za izvajanje programov pomorskega turizma, ki je bil pred časom na območju »carinskega pomola«. Turistični tokovi in s tem iskanje novih destinacij turističnih ponudnikov se stalno spreminjajo. To dejstvo je v zadnjem obdobju zaradi bližnje vzhodne krize toliko bolj v ospredju. V iskanju novih, atraktivnih in do gostov ter turističnih operaterjev prijaznih lokacij, je potrebno zagotoviti možnosti, da se programi lahko izvedejo in s tem razširi možnosti dodatnih prihodkov. Ob upoštevanju, da je tržna niša tudi potovanje z manjšimi križarkami, želimo s pobudo o zagotovitvi pogojev za izvajanje tovrstnih programov, dati nove priložnosti lokalni turistični ponudbi. Prepričani smo, da bodo učinki rešitve te pobude bistveno vplivali tudi na zagon lokalne ponudbe in pozitivnih vplivov, ki jih prinaša tovrstni turizem. Parkirna mesta za invalide (stranka: IZOLA JE NAŠA) Stranka Izola je naša daje pobudo za ureditev parkirnih mest namenjenih parkiranju invalidov in sicer na parkirišču med Južno cesto in Driolijevo ulico. Na tem območju so označena mesta, ki so namenjena parkiranju invalidov. Ta mesta so težko dostopna in invalidi tam ne morejo parkirati. Zato so parkirna mesta prazna in neuporabna. Predlagamo, da občinske službe ugotovijo koliko parkirnih mest namenjenih parkiranju invalidov mora biti na tem območju, da se le-ta postavijo in označijo na primernih in dostopnih mestih. Spremenjen odlok o podeželju (Lista IZOLANI) Civilna iniciativa za kmetovanje v Izolski občini, ki je nastala spričo grožnje, da bo treba odstraniti skoraj 600 že zgrajenih pomožnih objektov na izolskem podeželju, je v začetku tega leta pripravila veliko zborovanje. Na zboru so, ob prisotnosti vseh odgovornih za področje kmetijstva in uprave, ugotovili, da je odločanje o legalizaciji že postavljenih in umestitvi novih kmetijskih objektov, v prvi vrsti odvisno od ustreznega občinskega prostorskega dokumenta oziroma Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje občine Izola. Ker sedaj veljavni Odlok ne rešuje težav izolskih kmetov oziroma zakupnikov, je Župan na zboru obljubil, da bo Odlok dal v ponovno razpravo in dopolnitev. Ker sta od takrat že minila dva meseca. Županu dajemo pobudo, da izpolni obljubo in začne postopke za o spremembo omenjenega odloka. Odlok je že “odprt” Že na sami seji je Župan povedal, da so že začeli postopke za spremembo omenjenega Odloka in sicer s tem, da so bili na obisku na Ministrstvu za kulturo, ki je pristojno ministrstvo tudi za področje kulturne dediščine, ki ga sicer “pokriva” Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Pirana. Na Ministrstvu so opravili pogovore glede zahtev piranskega Zavoda, ki marsikomu onemogočajo kmetovanje na izolskem podeželju in dobili zagotovilo, da bo Ministrstvo preverilo zahteve ter posredno pomagalo pri pripravi takega Odloka, ki bo istočasno zaščitil kulturno krajino, vendar tudi omogočal sodobno in predvsem ekološko kmetovanje v izolskem amfiteatru. IZOLA Od kod zdaj Belvederske terase? v Centru Krajinskega parka Strunjan bo danes tiskovna konferenca na kateri bodo predstavili prostorsko ureditev območja med San Simonom in Krajinskim parkom Strunjan v okviru širšega občinskega razvojnega projekta »Belvederskih teras«. Javni zavod Krajinski park Strunjan je v sodelovanju z Občino Izola in Regionalnim razvojnim centrom Koper, pridobil projekt CEET (Centralno evropski ekološki turizem: orodja za trajnostni turizem). S projektnimi sredstvi se bo na podlagi javnega natečaja oblikovalo idejno rešitev za ureditev mejnega območja pod Belvederjem v Občini Izola, z namenom promocije sonaravnih turističnih dejavnosti na robu zavarovanega območja. Od drevesa do drevesa Mestna knjižnica Izola vabi na krožni učno pravljični pohod od drevesa do drevesa po Izoli. Spoznavali bomo pomen dreves za Zemljo, drevesa Izole in njihove značilnosti ter poslušali pravljične pripovedi o drevesih in naravi. Pot se bo začela S.aprila ob 10. uri pred Mestno knjižnico Izola ter vodila mimo zanimivih dreves in parkov. Učno pravljični pohod bomo zaključili na vrtu izolske knjižnice z glasbo rastlin, razstavo knjig o drevesih ter dobrotah, ki nam jih dajejo drevesa. Prvi pohod so organizirali lani, tudi takrat v sklopu dnevov krajinske arhitekture. Ob klasičnih pripombah na račun obrezovanja dreves pa bo videti tudi nekaj novih. Izolski vhod v park Prijavitelji želijo s pomočjo natečaja, pridobiti idejno rešitev za ureditev prostora pod Belvederjem v Občini Izola, ki predstavlja eno od vstopnih točk v park iz Izolske strani. Projekt sledi prizadevanjim Občine Izola in JZP Izola, da se prostorsko uredi območje med San Simonom in krajinskim parkom, v okviru širšega projekta »Belvederske terase« v sklopu celotnega projekta pa je slovenskima partnerjema je namenjenih 431.700,00 EUR. Kaj dejansko predstavlja širši projekt Belvederske terase, ki je nastal v Javnem zavodu za pospeševanje podjetništva, ni povsem jasno. Še najbolj realna se zdi zamisel o ureditvi prostora za kampiranje z že postavljenimi pripomočki za žar in podobne stvari, ter morda igrala za otroke. Več bomo morda vedeli, ko bo projekt zrel za predstavitev. Štetje obiskovalcev Krajinski park Strunjan na leto obišče najmanj 300.000 obiskovalcev. Gre za odprto območje, ki ima več različnih vstopnih točk tako iz kopnega kot iz morja. Eden od ciljev projekta je ugotoviti bolj natančno število obiskovalcev, določiti območja, kjer je pritisk na naravo največji in izdelati strategijo za zmanjšanje pritiska na naravo. V ta namen bodo nabavili avtomatske števce za štetje obiskovalcev na vstopnih točkah in s pomočjo natečaja pripravili prostorsko dokumentacijo za ureditev vzhodnega dela parka, na širšem območju pod Belvederjem, seveda v tesnem sodelovanju z Občino Izola. O vsem tem bo govora na današnji tiskovni konferenci, ki jo je pripravil Javni zavod KP Strunjan, gotovo pa bodo kakšno rekli tudi o kadrovanju direktorja zavoda, ur h® 'MO&KON' Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, |p/ran enoletnic.... v P0^« .4 J Sečovlje} Parecag Še SZDL je kadrovala drugače Kadrovanje je večna skomina vsake politike. Postavljati določene ljudi na določene funkcije je pač postopek, ki tistemu, ki ga vodi, daje prav posebno mesto v družbi. Seveda, govorim o tistih, ki so pri kadrovanju svobodni do te mere, da jim ni treba spoštovati nobenih strokovnih kriterijev, kar storijo s predpisovanjem takšnih pogojev, ki jih izpolnjujejo samo vnaprej izbrani ali pa si pravico do izbire preprosto prisvojijo. Vrsto let je v povojnem času veljalo, da partija namešča svoje kadre na vse pommbnejše položaje in to se je v resnici tudi dogajalo. Z manjšanjem vpliva partije je kadrovanje prevzela SZDL, ki je bila glede tega nekoliko bolj odprta in je, vsaj navzven, upoštevala tudi strokovnost kadrov za pomembnejše funkcije v družbi. Ko je nekdanje družbeno politične organizacije pobralo, se je zdelo, da bomo končno zaživeli kot družba v kateri znanje in izkušnje ter sposobnosti nekaj veljajo. Toda, tranzicija, lastninjenje, strankarstvo in klientelizem so pripeljali do tega, da vodilna mesta zasedajo “naši fantje”, ki se selijo z ene dobro plačane funkcije na drugo, neglede na dosežene rezultate, ta kadrovska slast je premamila tudi tiste, ki so obljubljali drugačno kadrovanje in z rezultati se srečujemo takorekoč dnevno. Če so naše informacije točne, se nekaj podobnega zdaj dogaja tudi pri izbiri direktorja Javnega zavoda Krajinski park Strunjan. Pred časom smo izvedeli, da so na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi desu-sova ministrica Irena Majcen, prejeli tri popolne vloge, med njimi tudi vlogo dosedanjega direktorja, mag. Marka Starmana. Iz Ministrstva za okolje in prostor so nam, na naše vprašanje, kaj se dogaja v postopku kadrovanja direktorja krajinskega parka za naslednje mandatno obdobje, odgovorili, da nam, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, podatkov ne morejo razkriti niti po tem, ko bo Vlada RS že imenovala novega direktorja JZ KP Strunjan. Predlogi vladnih gradiv o imenovanjih in razrešitvah se namreč pred odločitvijo na seji vlade ne objavljajo na svetovnem spletu. V odgovoru so še zapisali, da je Ministrica za okolje in prostor, v ponedeljek, 27. 3. 2017, v skladu z 11. alinejo prvega odstavka 17. člena Statuta JZ KP Strunjan, Svet javnega zavoda pozvala, da poda mnenje o kandidatu za imenovanje na položaj direktorja. (Podatek katerega kandidata je izbrala ministrica se lahko razkrije šele z dnem imenovanja na vladi). Po pridobitvi mnenja sveta, bo ministrica izbranega kandidata predlagala vladi v imenovanje. Predvideva se, da bo konstitutivna seja sveta sklicana 10.4. 2017, vendar termin še usklajujejo. Seveda nas je takšen odgovor neprijetno presenetil, vendar pa komentiranje prepuščamo bralcem. Mislimo pa si svoje. ur Obalna cesta Obe občini sta se lotili obalne ceste Izolska in koprska občini sta v torek pričeli z deli na območju obalne ceste. V tem tednu bodo postavljene talne označbe za določitev interventne poti, kolesarske steze, deloma pa bo tudi postavljena prometna signalizacija za peš pot, kolesarsko in interventno pot. Postavljene bodo tudi fizične zapore - količki. V tej prvi fazi bo na izolski strani sicer postavljena le tista prometna signalizacija, ki jo ima Občina Izola na zalogi, oziroma bo lahko dobavljena do konca tedna. Med naročenimi znaki so namreč tudi nekateri, ki niso ravno standardne oblike, npr. za rolerje in skiroje. Po ureditvi bo levi vozni pas (smer Žusterna - Izola) namenjen dostopu do obstoječih objektov, intervenciji in kolesarjem, ki bodo imeli prednost pred vozili (sharrovv), desni vozni pas (bližje morju) pa bo namenjen samo pešcem. Sedanje območje trase Paren-zane pa bo namenjeno izključno pešcem oziroma kopalcem v sezoni. Enaka ureditev bo veljala tako na koprski kot izolski strani, z izjemo, da na izolskem območju ni predvidenih dostopov do objektov in zemljišč. Nadaljevanje pred sezono Druga faza bo predvidoma izvedena pred sezono. Takrat bodo odstranjene varnostne ograje, kjer je to zaradi zagotavljanja varnosti možno. Preverja se tudi možnost postavitve sanitarij in tušev ter ocena predvidenih stroškov za postavitev javne razsvetljave. Glede na izvedeno analizo bo odločeno, kaj se bo izvedlo v letošnjem letu, kaj pa v naslednjih letih. Kopalna sezona odprta Nekateri preprosto ne morejo več čakati pa so kar odprli kopalno sezono na svetilniku. Gneče v vodi ni bilo, na kopnem pa so prevladovali plašči. Občinski redarji že od samega zaprtja obalne ceste, dne 20. 3. 2017, opravljajo občasno kontrolo po obalni cesti, s čimer bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Trenutna začasna postavitev prometne signalizacije na površini nekdanjega vozišča obalne ceste sicer omejuje promet za vsa motorna vozila, z izjemo vozil, ki dostopajo do objektov oziroma zemljišč na tem območju. Kar pomeni, da trenutno vožnja po »cestišču« ni dovoljenja. Vozniki koles in motornih koles do 25 km/h morajo do postavitve nove prometne signalizacije voziti po obstoječi Paren-zani. Do konca tedna bo sicer s postavitvijo talnih označb že razvidno, kje bo potekala kolesarska steza. Glede na to, da spremembe prometnega režima povzročajo kar nekaj težav voznikom, vajenim standardnih poti, udeležence pozivajo, naj upoštevajo trenutno prometno signalizacijo in spoštujejo prometna pravila, szj 2• d.o.o. Izola Vladimir Apollonio Pittonijeva 11, 6310 IZOLA TENDE, SENČILA, ŽALUZIJE, ALU IN PVC OKNA, LAMELNE ZAVESE VRATA, ZIMSKI VRTOVI PLISE, MENJAVA PLATEN ROLETE, KRPANKE GSM: 041-653-123 info@ms-sencila.si www.ms-sencila.si 33.000 evrov za dimček na odru Franko Hmeljak: Frustracije in halucinacije Ministrstvo za zdravje nas že dolgo opozarja, da kajenje ubija, z mano je nekaj hudo narobe, saj sem v v samooskrbno kmetovanje že pred leti v kolobar vključil tudi nekaj deset sadik tobaka. Lani pa sem v Izoli prišel do sadik Virginija, ki pa so pozno dozorele z velikimi listi in presegle mojo višino. Tako sem prišel do skoraj polovične oskrbe s to o-mamo. Pred leti sem bral o puritancih, ki jih je angleško kraljestvo izgnalo v Ameriko, kjer so se kot goreča manjšina odlično organizirali in najprej dosegli prepoved prodaje konopljinega olja v lekarnah. Ta uspeh jih je opogumil za prepoved prodaje alkohola v začetku prejšnjega stoletja in tako je našo generacijo zaznamoval film Boter o mafiji. Prvi znaki protitobačne kampanje so k nam segli konec prejšnjega stoletja, zdaj pa smo deležni novih prepovedi posodobljenega zakona o »omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov«. Prepoved velja tudi za elektronske cigarete brez nikotina, za zeliščne izdelke za kajenje, nadomestke cigaret in celo za neprižgane cigarete, cigare in pipe. Tako po novem tudi liki v gledaliških predstavah ne smejo kaditi, je minulo sredo v Delu pisal Boris Šuligoj v članku z naslovom (Totalno katastrofalna protikadilska komedija ob grozečih zapletih pred premiero bulvarke Marca Camolettia Totalno katastrofalna večerja, ko je citiral izjavo predsednika Združenja dramskih umetnkov Slovenije Gašperja Tiča: »češ, da država tako skrbi za naše zdravje. Kako brez cigarete ali nadomestka cigarete odigrati kadilca, zgodbo o kadilcu, nešteto zgodb iz 20. stoletja? Kaj s predstavami, ki so že narejene Že sedem let igram v uspešnici, mora zdaj ta predstava z repertoarja? Ali ni gledališče zrcalo svetu? Suženjstvo je prepovedano, pedofilija je zločin, narkomanija tudi, vendar o vsem tem uprizarjamo zgodbe, razkrivamo, ozavešča-mo... igramo vojne, morilce, z nožem, pištolo... Kako se kadi celo brez nadomestka? Lepo vas prosim - neumnost, mačehovstvo, hipokrizija, pesek v oči...«Avtorju članka so na ministrstvu za zdravje še pojasnili, da se neprižgane cigarete sme uporabljati kot rekvizit v predstavah, ki niso namenjene mladoletnikom. Za pravne osebe v primeru kršitve zakon predpisuje 4000 evrov, 800 evrov za odgovorno osebo pravne osebe, 1600 evrov pa za samostojnega podjetnika. Direktorica koprskega gledališča je pred petkovo premiero, kot je povzel Šuligoj, da za gledališče za zamišljeno predstavo tvega kar 33.000 evrov kazni. Kot naivnež sem pomislil, da bi se veljalo naročiti na Uradni list samostojne Slovenije, še dobro da me je lenoba pred tem obranila, saj že za knjige ni več prostora. Je pa obveljal pregovor, češ, da se je nikoli poje tako vreče kot skuha. Naivno sem si v ptek ogledal premiero z namero, da bom zaploskal ob prvem dimčku na odru, po prvem dejanju sem zamomljal, da so »cviknili«, pa se je za hipec pokadilo z odra v zaključku... sem pa iz previdnosti počakal na pridružitev ploskanju po koncu predstave navdušene polne dvorane. p.s. na balkonu v lončkih tobak že veselo poganja. Franko Hmeljak je na novo upokojeni novinar Radia Koper, nadstrankarski aktivist in ljubiteljski kmet z rokerskim pedigrejem. Četrtek, 30.marec 2017, št. 1196 ------------------------------------ 1. APRIL-DAN BRIGADIRJEV - Brigadirstvo ni bilo samo krampanje Prvi april je res dan šaljivcev, a je tudi dan nekdanjih mladinskih delovnih brigad, ki so marsikateremu mlademu človeku v letih med 1950 in 1980 dale veliko novih izkušenj, spoznanj in tudi doživetij. Izolani so z brigado Vojke Šmuc postorili veliko po vsej Sloveniji pa tudi doma. Zoran Ivančič, eden najbolj znanih izolskih brigadirskih komandirjev, nam je poslal daljši zapis, ki ga bomo v nadaljevanju objavili v naslednjih številkah Mandrača, ob njegovem uvodu pa objavljamo pogovor z nekdanjim brigadirjem in dolgoletnim morjeplovcem ter že nekaj let Izolanom, Maksom Pišcem. Najprej pa, o Dnevu mladinskih delovnih brigad. O dnevu MDB Že 71. leto se bomo L aprila spomnili neštetih lokalnih, republiških in zveznih delovnih akcij, predvsem pa brigadirk in brigadirjev, ki smo prostovoljno pomagali pomoči potrebnim širom po naši domovini. Še vedno je veliko delujočih objektov, železniških prog, cest, vodovodov, ptt kablov, tudi pri nas, zasluga prav mladih in pridnih rok, ki so v svoji rani mladosti nesebično prispevale k izgradnji svoje domovine. Gabrovka, Marezige, Boršt, Korte, Kozjansko, Kožbana, Kostanjevica, Kozje, Suha Krajina, Bela Krajina, Haloze, Goričko, Slovenske Gorice, Kobansko, Posočje, Istra, Brkini, so bile lokalne, republiške in zvezne delovne akcije po Sloveniji. Tovarištvo, solidarnost in prijateljstvo je krasilo vse brigadirje iz vseh koncev naše nekdanje domovine, ki smo zavihali rokave in pomagali urejati naš skupni dom. Ne smemo pozabiti niti brigad Rdečega Križa, ki so širom po Sloveniji v sklopu delovnih akcij pomagale pri zdravstveni negi, hišnih opravilih in zdravstveni oskrbi domačinov, na deloviščih in pri športnih ter kulturnih dejavnostih izkazali tudi vojaki, saj so obenem prispevali tudi svojo tehniko. Ne gre pozabiti tudi uspešnega mednarodnega sodelovanja, saj je veliko tujih delegacij (na MDA Istra - 2xKitajska) obiskalo delovišča na različnih delovnih akcijah in se pomerilo v zanimivih športnih in kulturnih dejavnostih. Brigadir pri 14-tih - Maks, ti si pri 14-tih letih prvič odšel v brigado. - Ja, ob koncu sedmega razreda sva se s sošolcem v Vitezu (BIH) pridružila delovno kmečki brigadi in odšli smo v Momin kamen, kakšnih 30 kilometrov od meje med Srbijo in Makedonijo. To je bilo takrat eno največjih brigadirskih naselij. Delo je bilo zelo naporno, prvo traso avtoceste pa smo sekali v pobočje Stare planine, poleg tega je bilo treba zgraditi tudi 2.5 km dolg predor in zato je bilo v tem naselju nastanjenih kar trinajst delovnih brigad. - Danes si težko predstavljamo, da bi prostovoljci gradili tunel, brez vrtalnih strojev. - Imeli pa smo stroje za polaganje min. Ko so se zadrli »pazi mine!«, smo vsi stekli iz tunela in ko je počilo pol ure nisi smel vanj. Potem smo z rudarskimi vagoneti odvažali kamenje, če pa je bilo preveliko, smo ga na roko drobili. Deloma so ta kamen uporabljali za nasip za bodočo avtocesto, deloma pa je šel v Moravo.. - Ste samo brigadirji gradili predor? - Ne, bili so tudi gradbinci, ki so postavljali podpore in nasipavali cement. Oni so delali večinoma tista dela, ki so bila za nas prenevarna. - Na delovnih brigadah ste lahko dobili razne kvalifikacije. - Glavni namen brigade je bil, da se nekaj naredi, ampak tudi, da se ljudem, ki niso uspeli pridobiti določenih kvalifikacij, ponudi ta možnost. Ogromno ljudi je tam hodilo na tečaje Mesarstva, delali so izpite za šoferje, za mehanike. Celo kuharji so imeli izpite, manjkal pa seveda ni niti športni del, nogomet, rokomet, jiu-jitsu in tako naprej. - Tudi naslednje leto sta s sošolcem odšla v brigado. - Ko sva obiskovala osmi razred osnovne šole je prišel novi profesor francoščine, ki je bil velik entuziast esperanta. Priključila sva se tečaju, a se nisva veliko naučila. Ko pa sva slišala, da bodo oblikovali mednarodno esperant-sko brigado sva se ponovno prijavila. Večina nas je bila iz Jugoslavije, kakšnih 25 pa od drugod, iz Švedske, Nizozemske, Belgije, Nemčije in Francije. Na naše veliko presenečenje smo končali na istem gradbišču kot leto poprej. Takrat je bilo sicer naselje že veliko manjše, saj je tam bivalo le še šest brigad, trasa avtoceste pa je bila že asfaltirana. Ni bilo več toliko dela, kot leto prej, je pa bil predor že prebit in sem z veseljem šel skozi in se čudil, kako smo vse to naredili. - Ste se v brigadi pogovarjali v esperantu? - Zjutraj smo se zbrali in ko se je dvigala rdeča proletarska zastava, smo peli Internacionalo v esperantu. Sledile so dnevne zapovedi v esperantu, potem pa so so nas nekoliko pomešali in sem se lahko malo švercal, saj esperanta nisem obvladal, sem pa znal malo nemško in francosko, tako da je nekako šlo. - Kasneje se nisi več pridružil delovnim brigadam? - Takrat sem direktno iz brigade prišel domov in se vpisal na piransko pomorsko šolo in preprosto nisem več imel časa, da bi se pridružil brigadam. Je pa res, da v Piranu tudi ni bilo toliko govora o tem. So pa nekateri sošolci vendarle leta 1963 pomagali graditi magistralo, v času, ko je bil veliki potres. - Kako da si odraščal v Bosni? - Leta 1949 so začeli graditi mesto Novi travnik, kjer so nastanili delavce vojaške tovarne in leta 1952 so poslali tam tudi mojega očeta. V tistem času je bilo v Novem travniku ogromno Slovencev. Če je mesto imelo tri tisoč prebivalcev, jih je bila vsaj tretjina Slovencev. - Potem pa za celo življenje na morje. - Tako je. Celo življenje sem preživel na morju in lahko rečem, da mi je le-to celo bližje kot kopno. Mislim, da sem tudi edini Izolan, ki živi dobesedno na morju, na barki. - Si velikokrat preplul svet? - Sem ja, večkrat. Doživel sem vse živo, tudi vojno med Iranom in Irakom, ko so na nas redno streljali in smo imeli srečo, da so bile naše ladje tako dobro zgrajene, da smo bili na njih razmeroma varni. A to so zgodbe za drugo priložnost (smeh). ur m/uwr/m: 8 KAPUČINO ------------------------■ES** Izolani smo tudi judoisti 3. SNL - zahod Rezultati 17. kroga IKK Tolmin : Adria 0 : 4 (0 : 1) Farna Vipava: Elta Izola 3 : 0 (2 : 0) Tabor: NK Postojna 1 : 0 (1 : 0) II. Bistrica : ND Bilje 0 : 2 (0 : 1) Škou Ajd.: Jadran D. 1 : 3 (1 : 0) Farna Vipava : Elta Izola 3 : 0 (2:0) Vipava, 26.03.2017 ob 15.00, gledalcev 80 Elta Izola: Gustinčič Tomaž, Ple-tikos Chris, Mandir Marin, Vidakovič David, Zupan Miha (83' Memič Aldin), Požrl Jurij, Bašič Marko, Topič Marko, Kamenčič Tilen (77’ Ečimovič Nikola), Lee--Him Kristian Franklyn , Wesley Gregory Stark Strelci: 1:0- Leban Tilen (15'), 2 : 0 - Mandir Marin (44', AG), 3 : 0 - Vidmar Nejc (61') Bodo točke ostale doma? Trimo : IP Izola 30:17 (16:10) Istrabenz plini Izola: Gregorič (16 obramb), K. Božič, Puhanič, Jurič 3, Beganovič 4, Zorič-Ste-pančič 1, Čolič, Žgavec 2, Vukovič 2, Radojevič 3, Redžič 2, Madžarevič. Trener: Peter Pucelj. Izključitve: Trimo 12, IP Izola 8 minut; 7-m: Trimo 4 (4), IP Izola 5 (3). Izolski rokometaši so v petek odigrali tretje srečanje v končnici za obstanek. Na tokratni preizkušnji proti Dolenjcem Izolani niso imeli možnosti za pozitiven razplet. Poleg dejstva, da so bili domačini favoriti, je slednjim pomagalo tudi dejstvo, da je Peter Pucelj imel poleg dveh vratarjev na razpolago le deset igralcev Kljub temu so se naši fantje v prvem delu izkazali kot dostojen in bolj ali manj enakovreden nasprotnik. Trimo ni imelo izrazite prednosti vse do zadnjih pet minut prvega dela, ko so s serijo zadetkov prišli do solidne razlike. Trebnje je v nadaljevanju še bolj pritisnilo in razliko postopno povečevalo, tako da je bilo že kmalu jasno, da bosta točki ostali na Dolenjskem. »Kljub kratki klopi smo se v prvem delu dobro upirali, a Trimo je pokazal svojo kakovost. Tekma s Hrastnikom bi lahko bila priložnost za prve točke«, je povedal Peter Pucelj. V soboto prihaja v Kraško DOL Hrastnik. Z njim so Izolani na prvi domači tekmi rednega dela izgubili, vendar njihova vse boljša igra v zadnjem času obeta, da bodo izolski rokometaši prvič spremenili bilanco na lestvici kar zadeva zmag ali remijev. Mladini poraženi na gostovanju Mladinci so z gostovanjem na Škofljici v ponedeljek zaključili prvi del prvenstva, kjer se borijo za vstop v 1. državno mladinsko ligo, kar bi bil za ekipo, kjer večino sestavljajo kadeti, velik uspeh. Žal pa se tokrat z gostovanja vračajo s porazom. Končni rezultat se je napovedoval že na začetku tekme, saj so domačini kmalu povedli z 9:3 in razliko do polčasa povečali še za gol tako, da se je polčas končal z rezultatom 16:9. V drugem polčasu so Izolani le zaigrali nekoliko boljše in deset minut pred koncem prišli na dva gola razlike, 22:20. Pet minut pred koncem so naši fantje, pri rezultatu 24:22, imeli dva napada za znižanje razlike, vendar je po dobrih akcijah pot v mrežo zaustavila stativa. Domačini so bili v svojih napadih uspešnejši in zmaga je ostala doma. Končni rezultat je bil 28:24. Po prvem delu lige vodi Gorenje z 10 točkami, vse ostale ekipe pa imajo od petih do treh točk, tako, da se obeta zanimiv drugi del. Naslednjo tekmo bodo mladinci odigrali predvidoma 02.04.2017 ob 16.00 na Kraški. Vabljeni. Z vašo pomočjo lahko presenetimo tudi favorita. Za RD Istrabenz Plini so igrali: Poberaj 6, Krmac-Finžgar, Stopar 9, Smej 5, Mičovič, Čolič 1, Logar, Blažič, Božič, Tomič, Šavle, Peharc 2, Madžarevič 1. Kadeti pokazali kdo je glavni na obali Kadeti so v petek odigrali domačo tekmo s Koprom in dosegli še deveto zmago v borbi za finale državnega prvenstva, kjer bodo nastopile štiri najboljše ekipe. Ekipi sta se od začetka letošnjega tekmovanja srečali že trikrat in vedno je zmagala gostujoča ekipa. Koprčani v Izoli, Izolani pa dvakrat v Kopru. Domačini so tokrat upravičili vlogo favorita in gostom niso dovolili vodstva, razen na začetku tekme. Odlično so igrali v obrambi in nato je stekel tudi napad. Ob polčasu so tako vodili z rezultatom 17:12. V drugem polčasu so prednost še povišali in tekma se je končala z rezultatom 37:27. Za igro in borbenost velja pohvaliti celotno ekipo, ki je pokazala svoj karakter. Izolani na lestvici ohranjajo 4 točke prednosti pred zasledovalci in finale je vse bližje! V naslednjem kolu se naši fantje odpravljajo v Ljubljano in verjamemo v novo zmago. Za RD Istrabenz Plini so igrali: Alessio, Poberaj 7, Mičovič 6, Krmac-Finžgar, Stopar 9, Smej 8, Blažič, Delatovič, Logar, Rizvič, Šavle, Miklavec 3, Peharc 3, Ma-tahlija, Orbanič 1. Starejši dečki do novih zmag Ekipi starejših dečkov A in B uspešno nadaljujejo polfinalne boje, saj so premagali svoje nasprotnike. V soboto je ekipa starejših dečkov B gostila vrstnike iz Nove Gorice in jih ponovno premagala, tokrat z rezultatom 35:32. Čeprav smo si glede na prvo tekmo obetali lažje delo, so se igralci Nove Gorice izkazali in odvijala se je zelo izenačena tekma. Izolani so sicer vseskozi vodili, a še zdaleč niso imeli lahkega dela. Nova tekma fante čaka že v nedeljo, ko se bodo na obalnem derbiju pomerili s RD Koper 2013. Tekma bo v nedeljo ob 12.30 uri v Areni Bonifika. Starejši dečki A, pa so svojo tekmo na prošnjo gostov iz Kozine igrali šele v ponedeljek zmagali z izidom 29:26. V tej tekmi so naši fantje odigrali suvereno in vodili od začetka do konca. Igralci Kozine so sicer poskušali Izolane uloviti, vendar so ti čvrsto držali prednost v svojih rokah in na koncu slavili lepo zmago. V naslednjem krogu starejši dečki A gostujejo pri ekipi RK Krim -Olimpija. Mlajši dečki za gol prekratki Ekipa mlajših dečkov B, je v polfinalni skupini B odigrala svojo drugo tekmo in žal drugič izgubila. Tokratni nasprotnik je bila ekipa Kozine, ki je v izdihljajih srečanja premagala borbene Izolane. Začetek je bil izenačen do rezultata 5:5, nato pa so Izolani povedli za dva zadetka. Žal pa prednost ni zdržala dolgo, gostujoči rokometaši so rezultat kmalu ponovno izenačili. V zaključku polčasa pa so si domačini z zadetkom priigrali minimalno prednost 14:13. Drugi polčas se je odvijal podobno kot prvi, izenačeno v prvih minutah, nato pa so ponovno Izolani z boljšo igro prišli do vodstva s tremi zadetki. V zaključku tekme pa so nerazumljivo popustili in dovolili gostom, da pridejo do vodstva, ki jim je tudi zagotovil zmago. Konec tekme 26:27 za ekipo RD Škerjanc Jadran Hrpelje- Kozina. Ekipa mlajših dečkov B pa že naslednjo nedeljo gostuje v Novi gorici, kjer si bodo poskušali priboriti prvo zmago v polfinalu. Evropa Še ena zmaga odbojkaric Igralke Galeb grup Robotine so se po pričakovanju iz Novega mesta vrnile z novim uspehov, že 14. po vrsti. Čeprav so Novomeščan-ke na zadnjem mestu, so Izolan-kam odščipnile drugi niz, tekma pa se končala s 3:1. Zmaga naših deklet ni bila vprašljiva, o čemer dokazujejo tudi posamezni nizi -13:25,25:18,6:25,15:25. Izolanke so pete, 8. aprila pa odhajajo na Gorenjsko k ekipi Aquawatt Žirovnica. Lea Paulin državna prvakinja Rakek nam bo letos zagotovo ostal v dobrem spominu. V soboto so blesteli mlajši kadeti, v nedeljo pa člani. Lea Paulin je namreč z Aleksandro Vovk osvojila državni naslov v dvojicah. V finalu sta premagali dvojico Stražar/Pavčnik z rezultatom 3:1. Tudi Erik Paulin je prinesel domov odličje, saj je prav tako v dvojicah pri fantih uspel priigrati odlično tretje mesto. S soigralcem iz Mute Jamškom sta morala v polfinalu priznati premoč Cvetku in Sfiligoju, ki sta osvojila končno drugo mesto. Mihael Kocjančič državni prvak Nadaljujemo z državnimi prvenstvi in nadaljujemo z dobrimi igrami. Tudi mlajši kadeti so v Rakeku odlično zastopali naš klub. Mihael Kocjančič že več časa igra odlično in to je dokazal tudi na najpomembnejšem tekmovanju v tem letu v tej kategoriji. Blestel je skozi vso tekmovanje, saj je nasprotnikom skupno oddal le en niz. V finalu je premagal Dejana Jokiča (NTS Mengeš) s 3:0 na 7, 5 in 4. Mihael je skupaj z Ninom Šegulo (NTK Ptuj) osvojil tudi drugo mesto v dvojicah. Medaljo v dvojicah sta prinesla v Izolo tudi Emanuel Kocjančič in Uroš Žav-bi, ki sta v polfinalu izgubila s kasnejšima zmagovalcema Joki-čem in Goltnikom iz NTS Mengeš. Vsekakor odlični rezultati naših mladcev. Izdani odnesli pokale in medalje Zaključni, 6. turnir 2. Državne lige Zahod, ki se je odvijal dne 19.3.2017 v Ilirski Bistrici, je postregel s samimi dobrimi novicami: ekipa s standard zračno puško je sicer pristala na nekoliko skromnejšem 6. mestu (isto mesto tudi zaključno, torej ostajajo v ligi), posamično pa: Lara Frank (tokrat je bila odsotna, v končni razvrstitvi pa kot rosno mlada začetnica na odličnem 6. mestu močne konkurence), Katja Reja 12. (končno 11. mesto) in Enej Šuštar 15. mesto (končno 18. mesto), Dan Lorbek Ivančič pa je z 20. mestom tekme doživel ognjeni krst v ligi. Je pa za toliko večje veselje poskrbela ekipa z zračno pištolo, saj se tudi tokrat ni izneverila in po celo prvem mestu zadnjega turnirja ponosno dvignila v zrak pokal za končno 2. mesto sezone, posamično pa: 2. mesto Andrej Jakomin (končno prav tako), 3. mesto Ivan Božič (tudi zaključno 3. mesto) in 6. mesto Leon Tomažin (zaključno 7. mesto). Bravo, fantje! Čakajo vas kvalifikacije za 1. Državno ligo. Razveselila sta nas tudi učenca na Finalnem tekmovanju osnovnih šol v streljanju z zračnim orožjem za šolsko leto 2016/2017 dne 20.3.2017 v Ljubljani, in sicer se je med učenkami več kot izvrstno odrezala Lara Frank z 2. mestom, pa tudi Jaka Hrvatin z 10. mestom med mlajšimi učenci (oba OŠ Livade Izola). Za zaključek pa lahko kot najboljši dosežek izolskih tekmovalcev na 6. turnirju za pokal prijateljstva državne pionirske lige dne 26.3.2017 v Črenšovcih štejemo ekipno 9. mesto med pionirji (Vito Kavalič, Val Lorbek Ivančič in Alen Karajkovič). dš 3. državno prvenstvo OŠ V petek, 24. marca 2017, je na Osnovni šoli Škofije potekalo 3. Državno prvenstvo osnovnih šol v veslanju na simulatorjih. Tekmovanje je organizirano v okviru Šolskih športnih tekmovanj s sodelovanjem Zavoda za šport RS Planica, Osnovne šole Škofije, Veslaškega kluba Nauti-lus Koper in Veslaške zveze Slovenije. Zmagovalci letošnjega državnega prvenstva so ponovno učenci in učenke OŠ Trnovo iz Ljubljane, ki so v razburljivi končnici finala prehiteli OŠ Vojke Šmuc Izola na drugem in OŠ Kamnica na tretjem mestu. V finalu so nastopile še OŠ Franceta Prešerna Maribor, OŠ Frana Šaleškega Finžgarja Lesce, OŠ Sečovlje, OŠ Dušana Bordona Koper in OŠ Selnica ob Dravi. Skupaj je na letošnjem tekmovanju nastopilo 29 osnovnih šol. Sob® Mark Rožac je državni prvak V nedeljo 26.3.2017 se je na Prevaljah odvijalo državno prvenstvo v judu za mlajše kadete in kadetinje, na katerem je nastopalo 174 judoistov iz vse Slovenije, med katerimi so bili tudi Izolani. Mark Rožac je osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji nad 81 kg, Sergej Marčeta pa je v kategoriji do 73kg osvojil naslov državnega podprvaka. V ponedeljek 27. marca je bil odigran zadnji turnir v marcu za prvenstvo občine Izola v taroku za posameznike, sicer pa že 11 letošnji turnir. Ves izkupiček je pobral Ivica Gr-dič z 9 točkami in odlično razliko +1405. Sledita Cveto Ličen s 7 točkami in razliko +589 ter Marija Bolje prav tako s 7 točkami in razliko -48. Četrto mesto je osvojil Anton Sevčnikar s 6,5 točkami in razliko +1166. Na petem mestu je pristal Bogo Strohsack s 6 točkami in razliko +270. Po treh mesecih igranja je v vodstvu prva trojka iz lanskega leta tj. Cveto Ličen s 74 točkami in razliko +5808. Tik za njim je Ivica Grdič z 73 točkami in razliko +4880. Na tretjem mestu je Boris Debeljak s 69 točkami in razliko +3226. Četrto mesto si je priboril Božo Praprotnik s 61,5 točkami in razliko +228. Na petem mestu je pristal Vlado Šetina z 61 točkami in razliko -2317. Turnirji v aprilu bodo verjetno že prinesli razlike v uvrstitvi, najverjetneje za uvrstitev od četrtega mesta dalje. Naslednji turnir bo odigran v ponedeljek 3.4. s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola. (jt) Maraton išče prostovoljce Naslednji vikend, 8. in 9. aprila, se bo v slovenski Istri ponovno odvila ena večjih športno-rekreativnih prireditev, Intesa Sanpaolo Bank 4. Istrski maraton. Prireditelji obljubljajo obilo športnih užitkov, odlično organizirane teke, varno izvedbo ter bogat spremljevalni program. Pričakujejo več kot 10.000 obiskovalcev, od tega 4.500 tekačev. Letošnji četrti tekaški dogodek sicer gosti sosednja koprska občina. Skozi Izolo pa bo v nedeljo ponovno teklo okoli 3.000 tekačev, saj trasa skozi našo občino vodi tako maratonce kot polmaratonce. Za popestritev dogajanja bodo v parku Pietro Coppo poskrbeli člani Pihalnega orkestra Izola in Pihalnega orkestra Boršt. Za pripravo tras in zagotavljanje varnosti tekačev bodo v času prireditve nekateri cestni odseki in poti popolnoma ali delno zaprti. Zaradi nevšečnosti, ki jih utegnejo povzročiti zapore, se občanom organizatorji že vnaprej opravičujejo. Organizatorji hkrati pozivajo vse Izolanke in Izolane, da se tekačem tudi letos pridružijo ob progi, kjer se lahko neposredno spremlja dogajanje in pa spodbuja tekače. Tekačem, med katerimi bodo tudi številni Istrani, naši sosedi, znanci in someščani, takšna podpora krepko pomaga pri premagovanju naporov in se je vedno zelo razveselijo. Hkrati pa v Izoli organizatorji še vedno iščejo prostovoljce. Na trasah pogrešajo če približno 50 rediteljev. Izolane, ki so pripravljeni sodelovati vabijo, da postanejo pomemben del istrske športne zgodbe. Vsakemu od njih bo zagotovljeno vse, kar bo potreboval za delo, ne bo ne lačen ne žejen, poleg tega bo prejel tudi posebno spominsko majico in priznanje za sodelovanje. Prostovoljci se lahko prijavijo na spletni strani www.istrski-maraton.si ali preko SMS sporočila na številko 070 805 017, kamor sporočijo ime, priimek, e-naslov in velikost majice. ------------------------------------- Križarjenje--------- S križarko po Amundsonovih stopinjah Izolski podjetnik, upokojenec in pustolovec Jože Lorbek je v zadnjih letih prepotoval pol sveta. S sanmi je prišel do Severnega tečaja, splezal pa je tudi na Kilimandžaro, le Antarktika se mu je izmikala, tudi zato, ker je do nje izjemno težko priti. Pa je vendarle našel način in to kar s križarko. Izolan Jože Lorbek, nekdanji alfa in omega podjetja Anthron in navdušeni pustolovec, je v začetku letošnjega ieta dokončal ‘‘zbirko kontinentov”. S partnerko Amalijo sta namreč obiskala še šesti kontinent, Antarktiko, in to kar s križarko in čeprav v resnici nanjo nista stopila, lahko to štejemo kot svojevrsten uspeh. Nič manj seveda nismo pričakovali od Izo-lana, ki je pred leti z ekspedicijo dosegel Severni tečaj. - Antarktika je razmeroma novo “odkritje”. Šele pred dobrimi stotimi leti jo je človek prvič obiskal. - Ja, to je bilo leta 1911 in tekma, kdo bo prvi dosegel Južni tečaj je bila seveda zelo zanimiva. Norvežan Roald Amundson in Britanec Robert Falcon Scott sta istočasno poskusila doseči cilj, vsak po svoji poti in na svoj način. Amundsen se je odpravil s psmi, Scott pa z veliko večjo odpravo, s konji in tako naprej. No, na koncu je zmagal Amundson, ki je štartal nekoliko prej in se je odločil za pravo pot. Scott je sicer prav tako dosegel tečaj, a kar nekaj tednov za Norvežanom, saj je imel od samega začetka veliko težav in je na koncu le dan ali dva od taborišča podlegel izjemnim razmeram, v objemu prijateljev. - Vedeti je, da je bilo svojčas težje priti do Antarktike, kot pa na Luno. - Ja, ker si do nje lahko prišel le po morju in nihče ni poznal teh ekstremnih razmer. Antarktika je velika kot ZDA in večino leta je nemogoče priti do nje, saj jo obkroža nekakšna ledena ploskev. Ko pa pride poletje, se ta začne razbijati in takrat je možen dostop do kopnega. - Ko govorimo o poletju, ne mislimo na tisto klasično poletje kot smo ga vajeni doma. Kako hude so razmere na Antarktiki? - Najprej moramo vedeti, da gre za velik kontinent. Na samem središču, torej na tej veliko planoti, so poletne temperature okoli 25 stopinj Celzije pod ničlo, ko piha pa še toliko manj, medtem ko na polotoku, kjer je večina postaj, pa so temperature dokaj normalne. Mi smo imeli, naprimer, dve stopinji pod ničlo. - Najnižja temperatura na planetu pa je bila izmerjena prav tam, kajne? - Ja, Rusi so izmerili kar 91.2 stopinj pod ničlo. No, na samem Južnem tečaju, kjer imajo Rusi eno od svojih postaj, je 52 stopinj pod ničlo nekaj povsem normalnega in takrat so ljudje zunaj in se prosto gibljejo. - Antarktika je nedvomno nekaj posebnega. - Tako je. Že s tem, ko je pol leta noč, nato pa naslednjih šest mesecev stalni dan. Sicer pa so tam daleč največje zaloge vode na Zemlji. Antakrtika, je povsem prekrita z več kilometri debelo plastjo ledu in je tudi najvišji kontinent na planetu, saj je povprečna višina med 3000 in 4000 metri. Da prideš do Južnega tečaja, se moraš najprej povzpeti na ta visoki plato. Je pa tudi najbolj suh kontinent, saj vlage takorekoč ni. Znanstvene odprave tam vrtajo v led in ti vzorci ledu, glede na globino, predstavljajo zgodovino našega planeta. Poleg tega so na globini kakšnih 2500 metrov tudi našli ogromno jezero. - Ta vrtanja pa so zgolj znanstvene narave, kajne? Tam ni nihče ničesar lastnik. - Ja, končno so glavni akterji podpisali sporazum, da je to ozemlje od nikogar in namenjeno izključno znanstvenim raziskavam. Namreč, odkrili so že veliko stvari o naši preteklosti, kontinent pa ima velik pomen tudi za našo prihodnost, saj če se Antarktika stopi, se mi potopimo. Neverjeten podatek je, da bi ta kup ledu dvignil gladino vode za kar 60 metrov. Sicer pa ima na Antarktiki dvanajst držav svoje postaje. Glavna je Amerika, ki jih ima tri, pa tudi Rusi so seveda zelo močni. Potem so tam še Čile, Brazilija, Argentina, iz Evrope pa Nemčija, Velika Britanija in Poljska. Vse te postaje po zagotavljajo, da je tam veliko ljudi stalno nastanjenih. Tukaj govorimo o več tisoč ljudeh, ena od vedno bolj uspešnih panog pa je tudi turizem. Lahko se prijaviš in se pridružiš veliki znanstveni odpravi, do Južnega tečaja pa lahko prideš tudi z organiziranim poletom. - Kako sta vidva prišla tam? - Pred časom sem izvedel, da iz Argentine pluje križarka po vsej obali Južne Amerike pa vse do Antarktike. Takoj sem se hotel prijaviti, pa je bila že povsem zasedena, a se nisem dal in sem rezerviral mesto za letošnje potovanje, saj pluje le enkrat in to okoli novega leta, ko je tam poletje. Od vseh kontinentov mi je manjkala le Antarktika. In letos smo menda imeli neverjetno srečo z vremenom, saj se tako globoko proti jugu menda še ni spustila. Takorekoč z roko smo se lahko dotikali ledenih gor. - Ste se lahko tudi izkrcali? - Ne, to pa ne gre. Treba je vedeti, da z veliko ladjo tam sploh ni mogoče pristati. Je pa bilo križarjenje kljub temu odlična izkušnja. - To je bil zadnji kontinent, ki ga še nisi obiskal. Pred leti si bil tudi na Severnem tečaju in še marski- je. - Ja, tisto na Severnem tečaju je bila prava stvar. Tam sem šel z ekspedicijo, štirinajst dni hoje, s sanmi. Prava avantura in pravo doživetje. Je pa res, da sem videl že vse živo, od Patagonije do Kilimandžara. - Zanimivo, da tega nisi počel kot mladenič. - Ja, začel sem po šestdesetem rojstnem dnevu in vse to sem prehodili v naslednjih petnajstih letih. Seveda mi je žal, da tega nisem počel tudi prej, saj je toliko stvari za videti, a neko sliko o planetu sem si vendarle naredil. - Obstaja kraj, ki veš, da ga ne boš videl? - Mislim, da Severni rt. Preprosto zato, ker me ne zanima in si ne zasluži toliko napora za to, kar nudi. Si pa želim ogledati fjorde, to pa ja. ur Dogajanje v Makedoniji ni dobro Društvo IZOLAINI je v galeriji Plač Izolanov pripravilo pogovor z evroposlancem in vedno bolj Izola-nom, Ivom Vajglom, ki je v začetku prejšnjega tedna, skupaj s komisarjem Kahnom, neuspešno poskušal prepričati makedonsko vlado, naj spoštuje demokratične principe oblikovanja vlade. Evroposlanec je ob tem kritiziral srečanje voditeljev makedonskih albanskih strank z albanskim predsednikom Ramo, kar je privedlo do takoimenovane Tiranske platforme za sestavo nove makedonske vlade. “Takšna dejanja gotovo ne vodijo k umirjanju odnosov,” je zatrdil. Ivo Vajgl je bil kot član mediacij-ske skupine v Skopju že dan pred komisarjem in si ogledal demonstracije, ki se v Skopju in nekaterih makedonskih mestih kar vrstijo, povsem drugače pa je bilo naslednji dan, ko so jih domačini vodili dobesedno “pod zemljo” v skrbi za njihovo varnost. “Predstavnikom političnih strank smo ponovili, da morajo vsi politični voditelji, vključno s predsednikom republike, spoštovati izid nedavnih volitev. Pozvali smo jih k hitremu imenovanju nove vlade, ki naj izvede nujne reforme. Od političnih strank in nove vlade pa pričakujemo, da bodo nadaljevale uresničevanje vseh določil dogovora iz Pržina.” Posebej pa je Vajgl opozoril, da so vsi, tudi v EU, zelo zaskrbljeni zaradi napetosti in sovražnega govora. Pust z malo zamude Osnovna šola Vojke Šmuc je že vrsto let vključena med ekošole ter skozi skrbi za dvig ekološke osveščenosti, zato so se v petek, 24. februarja, na Podružnični šoli v Kortah odločili, da za pripravo pustnih mask in okraskov uporabijo odpadne materiale. Zbrali so že uporabljene najlonske vrečke, kartonske embalaže ter tulce in dokazali, da tudi iz odpadnega materiala lahko ustvarijo zanimive izdelke. Tako je nastala tudi skupinska maska, ki predstavlja vreme: pripravili so nekaj dežnih oblakov, sonce ter mavrico. Petero-glavi zmaj, ki so ga ustvarili iz tulcev, pa je preganjal zimo in skušal prebuditi pomlad. Dan je potekal v kreativnem in veselem vzdušju. Učenci in učiteljice so sodelovali, si pomagali ter pri ustvarjanju pustnih mask urili ročne spretnosti. Pustovanje seveda ni minilo brez sladkanja s pustnimi krofi in rajanja. Kot nalašč pa jim je pri povorki ponagajalo kaj drugega kot vreme... Tako smo ohranjali pustne običaje, hkrati pa vanje vnesli tudi nekaj novega in izvirnega, saj idej za ustvarjanje nikoli ne zmanjka, pa še pomlad so uspeli priklicati v šolski sadovnjak. Ana Dobrinčič Orbanič, učiteljica italijanščine slišati, da so Makedonci in Albanci Bilo je slišati tudi drugačna mne-živeli složno v istih krajih, toda s nja, toda razprava je bila strpna in priseljevanjem “novih Albancev”, takšna bi morala biti tudi pot do se je to razmerje nevarno porušilo dogovora v državi, ki je domovina in zaostrilo. tudi marsikateremu Izolanu. V Korte je prišla pomlad V soboto, 25. marca, smo se člani Turističnega društva Šparžin v Kortah poklonili našim mamam in pomladi. Na prireditvi Pozdrav pomladi so nastopili etno-muzikološko-dramska skupina Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča ter domači Ženski pevski zbor Kulturnega društva Korte in otroci iz kortežanske šole. Predsednik KS Korte Edi Grbec se je ob tej priložnosti za 15-letno ustvarjalno delo v podružnični šoli in za uspešno povezovanje z lokalno skupnostjo zahvalil ge. Željki Adamčič Ličan, ki je Korte zapustila, ganjena do solz. Prireditev sta povezovali Šavrinki Kozana Prešeren in Nadja Jakomin, ki sta vsaka v svojem govoru na humoren način prikazali razlike med različnimi narečji v slovenski Istri/ razlike med njima. Večer je minil ob skupnem druženju in z zavezo, da bomo stopili skupaj in kortežanskemu govoru prav kmalu postavili trajnejši spomenik. R P Ob tem je opozoril na to, da so Makedonci izpostavljeni hudi propagandi z vseh strani, da so protesti v marsičem podobni znanim Miloševi če vi m mitingom in da usmerjanje jeze proti evropskim inštitucijam ne vodi Makedonije v smeri Evrope. Temeljni problem je seveda sodelovanje Albancev v vladi in uveljavljanje njihovih interesov. Tudi na pogovoru v Plaču Izolanov je bilo 30.3. četrtek 17.00 Manziolijeva palača Pravljično uro v italijanskem jeziku Pravljico v italijanskem jeziku bosta brali Chiarastella Fatigato in Silvia Peruzzo. Pravljični uri sledi USTVARJALNA DELAVNICA. 21.30 Hangar We Bless This Mess (folk, acoustic, punk/Portugalska) 31.3. petek 18.00 Manziolijeva palača Finale občinskega izbora mednarodnega Lions likovnega natečaja za PLAKAT MIRU za otroke zadnje triade osnovnih šol. Sodelujoči bodo razstavili svoja likovna dela. 19.00 Mestna knjižnica Izola UKRADENO BLAGO, večerni pogovor Skupina državljanov Republike Slovenije različnih nazorov, poklicev in položajev, ki se je odločila, da vloži ustavno pobudo za razveljavitev lastninske zakonodaje vabi na večerni pogovor z naslovom UKRADENO BLAGO. Iz pobude je razvidno, da se je proces našega razlaščanja, ob hkratnem zmanjševanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin, dogajal postopno in prikrito. Šele dejansko katastrofalno stanje, kot smo mu priča in poglobljena analiza vzrokov, ki so pripeljali do tega, potrjujeta ugotovitve teh neustavnih dejanj oblasti. Skupina poziva Ustavno sodišče, da v skladu s človeško in pravno moralo, Ustavo RS 1991 in mednarodnimi dogovori odloči, da je bil postopek odvzema družbene lastnine, njeno podržavljenje ter nadaljnja preprodaja tretjemu neustavno ter mednarodno protipravno dejanje in za to za nas državljane neveljavno. Najavljeni govorci so: Veronika Županek, Violeta Tomič, mag. Aleksander Županek, Rastko Plohl, dr. Tonči Kuzmanič. Pred pričetkom pogovora bo kratek slikoven in besedni prikaz izvirnih svojstev Slovencev s strani Vladislava Stresa. Dogodek bo povezoval Franc Kranjc. 21.30 Hangar Jonathan (alternativni rock/FIrvaška) 1.4. sobota 17.00 Kulturni dom Izola Zaljubljeni žabec lutkovna predstava za otroke Scenarij, režija in dramaturgija: Jelena Sitar. Ljubezen jeza odrasle! Kaj pa otroci, tudi oni so zaljubljeni! In menda se zaljubijo tudi živali. Žabec se je v račko. 18.00 Manziolijeva palača Gledališka skupina Mosaico Veneziano predstavlja: www.donnasempre.mosaico.it 2.4. nedelja 17.30 Kulturni dom Izola gledališka komedija Tutte II con Lisistrata gledališke skupine »Teatra incontro« iz Trsta, ki predstavlja komedijo, po komediji Aristofana. 3.4. ponedeljek 17.00 Mestna knjižnica Izola srečanje POZOR, OTROK PRIHAJA. Tema srečanja bo Rokovanje z novorojencem in nega novorojenca. Povedali in prikazali bomo, kako novorojenčka dvigamo, premikamo, previjamo, kako podiramo kupček, kako novorojenčka umivamo, kako skrbimo za popek. 4.4. torek 18.00 Mestna knjižnica Izola delavnica SPREMENI SVOJE MISLI IN SPREMENIL BOŠ SVET Kolikokrat ste si že rekli: Če bi danes to delal, bi naredil drugače? Vaše znanje, spretnosti, izkušnje, okolje, misli, navade,... 5.4. sreda 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje RAVNOVESJE DVEH KVALITET TELESA: MOČ IN STABILNOST TER SPROŠČENOST IN LAHKOTNOST 6.4. četrtek 19.00 Galerija Alga Izola otvoritev fotografske razstave Marko Ferjančič: Blue ali odsotnost podpore Ljubiteljski fotograf, posvojeni Izolan, Marko Ferjančič v sebi nosi tudi ljubezen do morja. V njegovi razstavi /Odsotnost podpore /se odražata pogum in zavest o svobodi. Razstava bo na ogled ves mesec. Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa Center za kulturo, šport in prireditve http://center-izola.si http://www.odeon.si Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola BB Rezervacija in prodala vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/64184 39, gsm: 051 394133, m: galerijalScenter-izola.si) - ponedeljek in petek: 10.00-12.00, torek, sreda in četrtek: 16.00-18.00; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m:info@odeon.si) -vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča- v uri pred dogodkom. TURA Kličemo mlade filmske žirante in žirantke! V nedeljo, 7. maja 2017, se bo Izola peto leto zapored prelevila v evropsko središče dogajanja za mlade ljubitelje filma. Najstniki iz vse Slovenije in 31 evropskih držav bodo na Evropskem dnevu mladega filmskega občinstva kot prava mednarodna filmska žirija med tremi nominiranimi filmi izbirali zmagovalca. Brezplačen filmski dan za ljubitelje filma med 12. in 14. letom starosti bo zavod Otok izvedel v Art kinu Odeon v Izoli in se tako že ogreval za prihod 13. mednarodnega filmskega festivala Kino Otok-lsola Cinema. Udeležba je brezplačna in odprta za vse mlade med 12. in 14. letom, ki se želijo preizkusiti v vlogi filmske žirije. Ker je število udeležencev omejeno, je obvezna predhodna prijava, in sicer najkasneje do ponedeljka, 17. aprila 2017. Informacije in prijava: Ana Peršič, ana.persic@isolacinema.org. Letošnji nominirani filmi: ZBOGOM, BERLIN / BUČKO in DEKLICA IZ SOTESKE Evropski dan in nagrada mladega filmskega občinstva je filmsko-vzgojni dogodek, ki je nastal kot pobuda Evropske filmske akademije, uveljavljenega vseevropskega združenja za promocijo kakovostnega filma. Poteka od leta 2012, zavod Otok ga je prvič pripravil že naslednje leto in tako Izolo uvrstil na zemljevid evropskega filmskega dogajanja tudi za najstnike. Cilj tega izjemnega evropskega projekta filmske vzgoje je namreč oblikovanje samostojnih in kritičnih uporabnikov sodobnih medijev, ki bodo v prihodnjih desetletjih prispevali k izboljšanju družbenega okolja. Evropski dan in nagrada mladega filmskega občinstva predstavljata uverturo v filmske dogodivščine za otroke, mlade in družine, ki v Izoli sledijo na pragu poletja. Podmornica - Otok za mularijo, filmsko-vzgojni program zavoda Otok, bo od 31. maja do 4. junija 2017 v okviru mednarodnega filmskega festivala Kino Otok - Isola Cinema bo s filmskimi projekcijami za posameznike in šolske skupine ter ustvarjalnim spremljevalnim programom v najbolj filmskem mestu na Obali zasidran že petič. G3l6rij8 PlaC Ljubljanska 32 razstava umetniških izdelkov iz volne Katerina Burlina Poglejmo umetnosti v zobe Galerija Alga slikarska razstava Danila Krpič: Moji prostori svobode Galerija Insula razstava GANI LLALLOSHI My balcony Razstava bo na ogled do 20. marca 2017. Kava bar TISA fotografska razstava Univerze za tretje življ. obdobje Srečko Godec NAJ PLAŽA Kriszstina Doltar DREVESA Kavarna ZVON razstava siik Tanja Prezelj Čuječna izdelava mozaika Društvo Alle porte in Čuječna soba, vabita 1.aprila na Manzioliev trg, kjer bodo pripravili brezplačno delavnico "Čuječna izdelava mozaika Izola". Izdelava mozaika ima poleg samega izdelka, tudi neposreden vpliv na dobro počutje. Tako se v zgodbo izdelave mozaika vtkejo tudi spoznanja iz psihologije in art terapije. Zakonca Maja Frencl Žvanut in Boštjan Žvanut sta izdelavo mozaika še dodatno oplemenitila s čuječnimi tehnikami (angl. »mindfulness«), ki predstavljajo enega od najbolj popularnih in učinkovitih pristopov za zmanjšanje stresa v zadnjem času. Namen delavnice je spodbuditi kreativne aktivnosti med občani in obiskovalci Izole, združiti jih v skupni namen, izdelati mozaik Izole in jih pri tem naučiti, kako v ustvarjalnem procesu lahko naredijo nekaj zase in za svoje mentalno zdravje. Izolanom in obiskovalcem bodo na omenjenem dogodku prikazali tehniko izdelave mozaika v kombinaciji s sprostitvenimi tehnikami. Skratka, ustvarjanje in psihologija z roko v roki. Na brezplačni delavnici, namenjeni tako odraslim kot otrokom (starejšim od 10 let) načrtujejo izdelati mozaik silhuete Izole s sončnim vzhodom kot je prikazan na spodnji sliki. Delavnica bo potekala v dveh skupinah, in sicer ob 10:30-12:30 in 14:30 -16:30. V vsaki skupini bo največ 8 udeležencev. Med samo delavnico bodo poleg tehnike izdelave mozaika, predstavili, kako je možno vtkati sprostitvene tehnike čuječnosti v samo izdelavo. Čuječna soba organizira take in podobne kreativne, teambuilding in antistres delavnice ter ponuja storitve svetovanja in psihoterapije (www. cujecna-soba.com ali njihova Facebook stran). Zainteresirani se lahko na delavnico prijavijo na naslov: kd.alleporte@ya-hoo.com. Založba Libris, Italijanska Unija in Italijanov »Santorio Santorio« Koper Vas vljudno vabijo na predstavitev knjige doc. dr. Suzane Todorovič (Oddelek za italijanistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem) »II dialetto istroveneto a Capodistria, Isola e Pirano« v četrtek, 30. marca 2017, ob 18. uri, v palačo Gravisi Buttorai, Ulica OF 10, Koper. CKŠP Izola vpisuje v tečaj tanga (vodita ga Bojana in Lucio Gobbo) in v folklorno skupino (mladinska, članska in glasbena sekcija, vodi Antun Jager). Dodatne informacije: +386 (0)5 641 55 71. Vabljeni! Mestna knjižnica Izola Razstava akrilnih slik Sonje Gombač z naslovom PTICE IN VODA, razstava ročnih del Narcise Antonac. In fotografska razstava OKOLI SVETA S KARIJEM KLEMELO. Kari Klemela, finski prevajalec, založnik in fotograf, ki živi in dela v Sauvoju na Finskem in tudi v Izoli, v pričujoči razstavi predstavlja izbor fotografij iz svojih potovanj širom po svetu. TORKOVA PRAVUIČNA URA vsak torek ob 17h. Namen pravljičnih uric je, da otrokom omogočimo prve prijetne izkušnje s potovanjem v svet pravljic, se z njimi pogovarjamo o zgodbicah in jim damo priložnost, da pravljico podoživijo. V čudoviti svet pravljic so vabljeni otroci od 4. leta starosti. Udeležba je brezplačna. Izola Tudi konji so lahko terapevtski Smo Društvo Hippos, prvo društvo na Obali, ki se ukvarja z terapijami in aktivnostmi s pomočjo živali. Kljub temu, da je naša temeljna dejavnost izvajanje terapij in aktivnosti s pomočjo konja, so tudi psi in ostale živali pomemben člen naše terapevtske ekipe, saj ima društvo sedež na mali družinski kmetiji. Letos smo skupaj s sorodnimi organizacijami iz Grčije, Češke, Poljske in Italije povabljeni k sodelovanju v projektu imenovanemu "HO.R.S.E”, program ERASMUS+, sofinanciranciranemu s strani EU. Projekt HORSE se osredotoča na vključevanje in socializacijo otrok z avtizmom in Aspergerjevim sindromom s pomočjo terapevtskega jahanja. Ta se uporablja za doseganje izboljšanja fizičnih, čustvenih, družbenih, kognitivnih, vedenjskih in izobraževalnih sposobnosti pri osebah s posebnimi potrebami. Ne osredotoča se le na telesno zdravje temveč ustvarja tudi pogoje za oblikovanje veščin na več ravneh. Proces terapevtskega jahanja zajema tudi razvoj odnosa med konjem in jahačem, ne le med jahanjem, ampak tudi s skrbjo za konja in druženjem z njim. Uporaba terapevtskega jahanja za otroke z avtizmom se povečuje, saj gre za zabavno, vključujočo aktivnost s številnimi koristmi na več ravneh. Jahanje je lahko zelo koristno Poleg izobraževanja specifičnega kadra, ter izmenjave znanja in izkušenj med strokovnjaki, želimo v okviru tega projekta dokazati pozitivne učinke terapevtskega jahanja na otroke z avtizmom, saj je to edini način, da bi lahko nekega dne terapevtsko jahanje doseglo status »priznane terapije« in bi bilo s tem dostopno vsakomur kot je to urejeno v nekaterih državah EU. V sodelovanju z Centrom za korekcijo sluha in govora Portorož, smo v ta namen, omogočili štirim otrokom z motnjo avtističnega spektra enoletno obiskovanje našega centra. Poleg manjše znanstvene raziskave, pa je cilj projekta tudi ustvariti računalniško aplikacijo, ki bi služila kot predpriprava otrokom, ki bi se imeli namen vključiti v terapijo s pomočjo konja. Aplikacija bo bila prevedena v štirih jezikih. Od 27.3 do 1.4. organiziramo tretje srečanje strokovnjakov sodelujočih držav z pestrim spremljevalnim programom. Predviden je Kongres na temo »terapia s pomočjo konja in avtizem« v Portorožu, prikazi in delavnice, ki bodo potekali na sedežu društva Hippos v Izoli, ogled in predstavitev nekaterih ustnov širom Slovenije, kot so CUDV Draga Dolfke Boštjančič na Igu in CIRIUS Vipava, kot primeri dobre prakse, saj v njihovem rednem programu ponujajo otrokom tudi terapijo s pomočjo konja. Vabljeni da nas obiščete. Tamara Črnič Francoski inštitut Charles Nodier v Ljubljani v letošnjem mesecu marcu organizira tekmovanje iz francoskih slaščic. Tekmovanje so poimenovali Le macaron d'or: concours depdtisserie fran<;aise. Tekmovanja se lahko udeležijo vse slovenske osnovne in srednje šole, kjer se poučuje francoščina. Na OŠ Vojke Šmuc smo sprejeli izziv in pečemo francoske slaščice, doma in v šoli. Gospa Neva Zajc nam je z veseljem pomagala pri pripravi slaščice Clafoutis aux pommes. Merci Madame Neva! Upamo seveda, da se bomo uvrstili med deset najboljših! Če bo temu tako, nas boste še brali. A bientdt alors! Učiteljica Maša Avsenak Zobec Lionsi razmišljajo o mladih Lions kluba Izola-Isola od leta 2012 tke humanitarne in dobre zgodbe. V letu, ko lionizem v svetu obeležuje 100. obletnico, smo naredili korak dlje, saj je eden od ciljev v letu obeleževanja te največje prostovoljne humanitarne organizacije na svetu - tudi okolje. Poleg pomoči slepim in slabovidnim, tudi tistim, ki čutijo pomanjkanje ter mladim. Včeraj smo organizirali res izjemen dogodek, na katerem so sodelovali mladi parlamentarci-delegati vseh obalnih osnovnih šol za nacionalni Otroški parlament, katerega tema je letos »Otroci in načrtovanje prihodnosti« Razmišljali smo o »Morju izzivov v kapljici vode-mladi parlamentarci slovenske Istre o vidni in nevidni vodi«. Obenem pa vabimo tudi na odprtje razstave Plakat miru, v katerem že 20 let sodeluje več kot 40 šol iz vse Slovenije. Tri osnovne šole iz Izole pa preko Lions kluba že četrto leto. Dogodek bo v petek, 31.marca ob 18.00 v Manziolijevi palači v Izoli. Nataša Benčič Za Lions Club Izola-Isola Posodobitev konceptov dela z osebami i z demenco je ena od številnih aktivnosti čezmejnega projekta DEMENCA ACROSSLO, katerega vodilni partner je Dom upokojencev Izola. Usposabljanje zaposlenih bo v domovih starejših v Izoli in Umagu potekalo do sredine junija. Gost prvega srečanja je bil prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Strokovna javnost vse bolj podpira psihosocialni model obravnave oseb z demenco in ne zgolj medicinskega. To pomeni, da so poleg uporabe zdravil potrebne | tudi rehabilitacijske in terapevtske aktivnosti, ki osebam z demenco omogočajo pravico do osebnega dostojanstva ter spoštovanja telesne in duševne celovitosti. Uvodno predavanje je imel specialist nevrofiziolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki v UKC Ljubljana. Povedal je, da je Alzheimerjeva demenca bolezen možganov, ki povzroči upad višjih miselnih funkcij do te mere, da onemogoča dnevne aktivnosti doma ali na delu. Prizadene starejše bolnike, pogostnost pa narašča po 60. in 65. letu. Sodobna medicina še vedno skuša odkriti zdravilo, ki bi možganske spremembe odpravilo še preden pride do prvih simptomov in znakov. V številnih laboratorijih po svetu že razvijajo nova zdravila. Med najbolj obetajoča sodijo antitelesa - snovi, ki iz možganov izločajo abnormni beljakovini amiloid in tau. Tudi v Ljubljani v okviru mednarodne študije pravkar začenjajo s tovrstnim zdravljenjem. Zanimiv je podatek, da se omenjeni beljakovini začneta nalagati v možganih že leta, morda celo desetletja pred nastopom prvih znakov in simptomov. Prav zato velja, da prej ko je bolezen odkrita in diagnoza postavljena, bolj medicina lahko pomaga bolniku, bolnik sam pa ustrezno prilagodi in načrtuje svoje življenje. Lijana Trontelj, strokovna sodelavka, Dom upokojencev Izola Predzadnja V spomin Iztok Božič - Nanič V marcu nas je v 53. letu zapustil dragi prijatelj in dolgoletni član Roda jadranskih stražarjev Izola, Iztok Božič - Nanič. Iztok, otrok Izole je odraščal med bloki Prekomorskih brigad in Drevoreda 1. maja. Po končani osnovni šoli se je na Srednji pomorski šoli izučil za ladijskega strojnika in se kalil na različnih ladjah, na katerih je delal in plul po različnih morjih sveta. Vedno, ko se je vrnil z ladje na dopust, nam je pripovedoval o svojih dogodivščinah, ki so bile neverjetne, in vedno smo se nasmejali do solz. Koliko lepih in nepozabnih trenutkov, ko se nas je šest spravilo v njegovo bolho in se odpeljalo v Portorož bandat, koliko skupaj prepetih pesmi, priprav za ta ali oni dogodek. Družilo nas je prijateljstvo, ki se je rodilo med bloki in ki ga je okrepilo in poglobilo taborništvo. Iztok, naš taborniški Nanič, je bil aktiven tabornik, deloval je v Rodu jadranskih stražarjev Izola, bil je taborovodja, starešina ali pa ekonom na številnih taborjenjih, bil je dolgoletni gospodar roda, v zadnjem obdobju pa še starešina roda. Po plovbi se je ustalil v Izoli, kjer je zaživel s svojo družino srečno življenje. Ravno, ko se mu je rodil prvi sin, se je Iztok v sklopu teritorialne obrambe udeležil vojne za Slovenijo Pomemben del njegovega življenja je bila tudi služba, na kožo mu je bilo pisano delo upravnika v COŠ-evem domu Breženka, kjer je lahko povezoval svojo strokovno izobrazbo s svojimi taborniškimi izkušnjami. Bil je družaben, duhovit, zelo ustvarjalen in svoje ideje je speljal do konca. Taborjenja, pikniki, skupna druženja, brez njega ne bodo več ista. Vsak izmed nas se spominja njegovega zadnjega pogleda, preden je za vedno zaprl oči, sliši njegove zadnje besede, preden so umolknile, vidi njegovo zadnjo kretnjo, preden je omahnil. Groza smrti izziva s svojo skrivnostjo. Naša srca stiskata bolečina in žalost, naše misli iščejo odgovor, kjer odgovora ni. Od tebe smo se prijatelji poslovili s pesmijo Generale, taborniki pa z glasnim ‘zdravo’. Nanič, hvala za vse! Lahko noč. Prenehalo je biti plemenito srce in utihnila je pesem naše drage mame, none, tašče... Angele Breč -Angelin (1930-2017) Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo najprej naši mami za vso ljubezen, ki nam jo je delila vse dni svojega življenja. Ob njenem odhodu bi radi izrekli vsaj skromno zahvalo vsem, ki ste jo imeli radi, ki ste kakorkoli del svojega življenja delili z njo. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče in jo v tako velikem številu pospremili na poti k angelom. Iskrena hvala osebju Doma upokojencev Izola, gospodu župniku Janezu za njegove obiske mame v domu, opravljen pogrebni obred in lepe besede ob njeni krsti. Prav tako hvala sestram Uršulinkam, ki so jo obiskovale v Domu. Hvala tudi pevcem in trobentaču ter delavcem Komunale Izola. Hvaležni vsi njeni Izola, 28. 3.2017. Zapustil nas je SMILJAN KOZOLE Od njega smo se poslovili v torek 28.3.2017 na izolskem pokopališču. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Prijatelji Izola, marec 2017 CSaiEimiLDB Prva nesreča na obalni cesti V soboto, 25. 3. 2015, ob približno 10.50 uri, seje na lokalni cesti Žusterna - Izola zgodila prometna nesreča III. kategorije (hude poškodbe). Za enkrat še neznana kolesarka je približno 50 metrov naprej od zapore v Žusterni trčila v peški, od katerih je ena padla in se huje poškodovala (zlom nadlahti), druga pa lažje (udatrec). Pri trčenju kolesarka ni padla. Po izjavi poškodovanih pešk se je kolesarka zaustavila in jima pomagala. Ker so udeleženke na kraju ugotovile, da v nesreči ni prišlo do nobenih posledic, so kraj zapustile. Peški sta kasneje zaradi bolečin poiskali zdravniško pomoč v bolnišnici Izola, od koder so o nesreči obvestili Policijo. Kolesarko (ali vse, ki bi o tej nesreči kaj vedeli) prosimo, da se zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče zglasi na Postaji prometne policije Koper. Še ena kolesarska Ob 17.05 je 50-letna kolesarka iz Izole vozila kolo po Kajuhovi ulici proti Kortam. Ko je pripeljala do križišča s cesto Istrskega odreda, ji je prednost odvzela 44-letna voznica osebnega avtomobila, ki je trčila v bok kolesarke. Kolesarka je zgubila ravnotežje in trčila v drugi osebni avto, padla in se lažje poškodovala. Povzročiteljici sledi plačilni nalog za izsiljevanje pred-nosti vožnje.__________ G5HLC®®a^D ODDAMO - Oddamo garsonjero cca. 30 m2 za daljše obdobje. Tel.: 040 865 336 - Za daljše obdobje oddamo dvosobno stanovanje v Jagodju. Posebni vhod, parkirišče, internet. Tel. 05 6417224 ali 031/562 353 - Za daljše obdobje oddam enosobno opremljeno stanovanje v centru Izole s parkiriščem. Najemnina je 400 eur, z vključenimi stroški. Pogoj: plačilo treh najemnin vnaprej. Tel.: 040/732-666 NAJAMEMO - Družina išče dvosobno stanovanje v Izoli po ugodni najemni ceni. tel 051 869 840 - Mama z otrokom najamem sobo ali stanovanje do 300 eur mesečno. Če pa ima kdo na Obali v najemu in bi se selil v Domžale, se lahko dogovorimo z mojim lastnikom, da prevzamete 1SS v Domžalah, blok star 20 let, center. Tel: 051871114 - Najameva stanovanje v Izoli. Zakonski par srednjih let brez otrok, nekadilca, redna plačnika. Zaželjeno v centru Izole. Tel.:070 217 562 PRODAMO - Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio ZAMENJAVA - Zamenjam pol hiše z dvoriščem v Kortah za garsonjero v Izoli (doplačilo), tel 051 640 876 KUPIMO - V bloku ali hiši kupim svetlo in zračno stanovanje, najraje v Izoli, Kopru ali Strunjanu z okolico. Tel.: 031 218 485 HM/® - V zameno za stare neuporabne mreže zašijem zastavice - dam tudi blago. Tel. 070 925 446 - Prodam varjen kovinski nadstrešek 3.60 x 2.80 m, s pripadajočo kritino in žlebovi. Primeren za pergolo ali streho pomožnega objekta. Ogled pet., sob. in ned. Cena po ogledu in dogovoru. Inf.: 031 833 360 - Občasno potrebujem storitve strugarja za izdelavo drobnih delov iz kovine ali plastike. V kolikor imate proste zmogljivosti, pokličite preko tel. št.: 031 235 319. - Prodam kavč, trosed, temno rjave barve z izvlečnim predalom. Tel.: 041 402 187 - Kupim rabljene rezervoarje za vodo (1.000 1). Tel. 031 532 701 - Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolo-voz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd. Tel. 041666924 - Iščem osebo, ki mi v Bevkovi ulici lahko cepi drevo kakija. Tel.: 05 641 346/ 031 572 110 - Ugodno prodam omaro (psiho) z ogledalom in tremi predali. Dimenzije omare so 120cm x 42cm x 74cm. Višina z ogledalom je 172cm. Cena je 50 Eur. Prodam tudi starinsko omaro (55 let), zelo dobro ohranjeno dimenzij 119cm x 56cm x 178 cm s ključem. Ogled v Izoli, za več informacij tel. 051/33-66-25 (Denis) - Prodam 7 letne oljke istrska belica, 23 kosov. Izkop in odvoz v vaši režiji. Cena po dogovoru. Tel.: 030/341-550 +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko, PRIZNANJE ZA DELO Z MIGRANTI Območno združenje Rdečega križa Izola se je soočalo z delom z migranti. V letu 2015 in 2016 je aktivno sodelovalo v nastanitvenih centrih v Brežicah, Dobovi in Vrhniki. Ekipa prve pomoči Rdečega križa Izola je nudila zdravstveno oskrbo in psihološko podporo prostovoljci pa pomoč pri razdeljevanju hrane in drugih nastanitvenih opravilih. Ob letošnjem dnevu Civilne zaščite je Rdeči križ Izola prejel na osrednji slovesnosti v Avditoriju Portorož priznanje bronasti znak in plaketo Civilne zaščite za požrtvovalno in uspešno delo z migranti. PJERININ MEMORIAL Prejšnji teden so na balinišču v Izoli organizirali balinarski turnir, ki je bil posvečen 35-letnemu ženskemu balinanju v Slovenski Istri ter dvema balinarkama, ki sta imeli pri tem pomembne zasluge. Prva je Polda Buh, ki je bila v organizacijskem odboru in Pjerina Deško, balinarka z najdaljšim ba-linarksim stažem, saj je balinala preko 32 let ter pri starosti 93 let osvojila še medaljo. Tudi od nje smo se poslovili lani. Več o dogodku pa prihodnji teden. Dve obletnici pri Pivačevih Ni bilo posebej organizirano, čeprav bi človek lahko pomislil, saj tako dobro krmarita skozi življenje, da bi si lahko organizirala tudi to. Kakorkoli že, Vida Pivac, dolgoletna učiteljica, je praznovala 85 let življenja, praznovanje pa so združili še s 60 letnico poroke oziroma z diamantno poroko kot se temu pravi. Ivan Pivac je varnostni inženir in tudi on ima kaj povedati o svojem delu pa tudi o tistem, kar sta skupaj počela po upokojitvi, ko sta znala razpreti jadra Lepe Vide in uživati v vsem, kar Izola in morje dajeta. Stiskama fflandrač ♦3(36 040/43-29-43 splet: stiskarna.mandrac.si fb: uuujuj.facebook.com/mandrac.si mail: stiskarna.mandrac@gmail.com majice kape šalice itd. epke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke