slovenske !iudstv aaversdohvcpsap. Izhaja vsaki četrtek ab 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vra-čaju. Nefrankovant pisma se ne sprejemajo. Cena listu zns&a «a celo leto * krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 kroni, za pel leta K 1'50 Za Nemčijo je cens listu 6 K, za druge dežele izven Avstrija B kron. Rokopise sprejema ..Narodna Tiskarna' v Gorici, ulica Vet turini St. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravriiU^e^uiJorici, SenfeiSŽnrtrt^gti 16. XIX. letnik. ^SHOD^- „Slov. katol. delavskega društva“ bo v nedeljo dne 3. sept. ob 10. uri predpoludne v prostorih „Central“. „Soča“ in klerikalizem. Naš članek „Soča" in klerikalizem" je v uredništvu »Soče" hudo razburil, zelo hudo; in pri tej vročini! Skesano priznavamo, da tega nismo nameravali, naš namen je bil temveč edinole ta, ki ga je »Soča" popolnoma jasno izrazila (čudno sicer za filozofe okolu »Soče"): »pokazati ljudstvu, da goni „Soča" ljudi iz cerkve, dajih goni v drugo vero, to se pravi, naj izstopijo iz katoliške cerkve." To smo korenito dosegli, to ponavljamo in vzdržujemo v polni meri. Na naš članek sicer nismo pričakovali stvarnega odgovora — (od kod pa naj ga „Soča“ vzame I), ampak mislili smo vendar, da „Soča" vsaj v tako važnih vprašanjih ne bo tako brezmejno neumnosurovo odgovarjala. Sevč, neprijetno je, ako se hinavcu pokaže, kakšen je prav za prav, ampak hinavec je neumen, ako se sam razkrinka, kakor je to storila »Soča". V Gorici, 31 Da je pa „Soča" robata in surova, to je stara reč in smo samo osupnjeni, ako čitamo v njej kak redek članek druge oblike. Na surovosti mi ne bomo odgovarjali, povemo pa „Soči“, da članka ni spisal duhovnik, ampak lajik: to povemo, da jej ne bo treba iz svoje zmerjal-nice prepisovati obravljenih psovk. Pa preidimo preko njih do stvari. V bistvu se »Soča" jezi, da smo jej očitali po krivici, da poživlja katoličane na izstop iz naše cerkve; pravi namreč, da smo po stari klerikalni na vadi iztrgali nekaj stavkov iz celote, kako besedo debelo natisnili in na to vskliknili: Glejte tako piše „i>oča" ; in vendar je „Soča" samo ponatisnila članka iz »Reškega Novega lista" in iz »Časa" hoteč pokazati, kako sodijo drugi o klerikalizmu; nič svojega ni zraven pristavila... (sledi psovkal). »Soča" nam torej očita, da smo „falsificirali". Najpoprej moramo „Sočo" opomniti, da resni časniki, ako ponatisnijo članke principjelne važnosti iz drugih listov, povedo, da z vsebino n e soglašajo, ako je to slučaj. Mi smo tudi povedali, da je »Soča" ponatisnila (najbrže radi suše v uredništvu!), a smo pristavili, da se „Soča“ z omenjenima člankoma identificira, ker se ni izrazila, da n i istega mnenja ž njima. Razun lega pa sta imela ponatisa skupen naslov »politika klerikalizma", bila sta na uvodnem mestu, kar še bolj jasno kaže, da jih je „Soča" sprejela kakor svoje lastno mnenje o »klerikalizmu". Da je pa temu tako, povč „Soča" sama v naslednjih številkah v člankih »klerikalci in vera". avgusta 1911. Rekli smo gori, da je „Soča" neumna, sedaj pa poglejte: na eni strani se »Soča" brani, da jej podtikamo, kakor bi ona gnala naše ljudstvo iz katoliške cerkve, na- drugi strani pa piše, d o s 1 o v n o (celega njenega članka se ve ne moremo prinesti): „Priprosti pa pobožni toda protiklerikalni kmetič pa sl pomaga (namreč proti klerikalni politiki in blatenju oseb v cerkvi) s tem, da moli lepo doma. Povsodi se lahko Boga moli. Če ga ne more v cerkvi, katero spreminjajo posvečencl v jame razbojnikov, stori to pa lepo doma. Prav ima I Le proč od jame razbojnikov (to je po „Soči“ cerkev!). Svoje svetišče ima lahko tudi v svoji hiši (/.akaj ne v. hlevu ?). In to je prava vernost. Kmet se že odteguje domačemu nuncu razgrajaču in krivi palici, ki jo vihti nad njim visok cerkveni dostojanstvenik. Kmetič že jim obrača lirbet ter gre za tako vero, kjer nad njim nt‘ vlada noben cerkveni dostojanstvenik.- To ni falsifikat, ampak je tiskano v 93. številki »Soče" z dne 17. avgusta 1911, samo da ni debelo tiskano. Soglaša torej, »Soča" ali ne s člankom »Reškega Novega Lista" in »Časa"?! Smo jej morda storili krivico, ako smo pribili, da poživlja ne samo izobražence ampak tudi »kmetiče", da stopijo iz katoliške cerkve? Prava vernost obstoja po „Soči" v tem, da preloži človek svetišče iz cerkve (ali kakor pravi »Soča“ »jame razbojnikov") v Posamezne številke se propajajo v tobjkarnah v Gosposka til. 9, v ulici Silvio Pdlico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in nicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po p< 'odbi. 35. številka. lastno hišo ter gre za tako vero, kjer nad njim ne vlada noben cerkveni dostojanstvenik, Taka vera pa ni ne katoliška, ne protestantovska in niti turška, ampak je golo in nago brezverstvo ali svobodomiselstvo, kar je pa za nas pro-kleto vse jedno. In po takem pisanju se drzne »Soča" še trditi, da se ne buri zoper našo vero in cerkev, ampak zoper „kle-rikalizcm", ki pomenja po njenem besedilu zlorabo vere v politične svrhe. Ampak dalje! »Soča" piše zopet d o s I o v n o : »Kar seje godilo in kar se godi na Francoskem, Portugalskem, Španskem, v Belgiji, to ni n i-kak boj proti veri, to ni ni kaka g o n j a za izstop iz cerkve, ampak to je boj proti klerikalizmu i. t. d. Tak >oj je veri le v korist, v škodo pp. klerikalizmu." Tako torej! Na Francoskem so iztirali redovnike in redovnice, zalovili usmiljene sestre iz bolnišnic, konfiscirali in potem ukradli cerkveno premoženje, odpravili iz šole vsak verski poduk in prepovedali celo učenje, da eksistira sploh kak Bog; na Španskem in Portugalskem so zažigali cerkve, pobijali in streljali duhovnike in redovnike in celo metali usmiljene sestre iz oken bolnišnic na cesto itd. itd., a »Soča" pravi »ua je to boj proti klerikalizmu, da se po takem boju dvigne vera iz blata klerikalizma in postane zopet last srca in uma." Spreobrnjeni demokrat. Po Hanimersteinu: Te S im ir G. (Dalje.) Enako tudi ni govora, da bi vzgojili le eno celico, razen z — jezikom. Ko je dejal Darvinist Dodei: »Dajte nam košček snovi in mi (!) vam vse stvarstvo ponaredimo", zavrnil ga je prav dobro bernski profesor dr. Becker: »Da, gospod profesor, z jezikom! Reči je lahko a storiti drugače. Vsi naši tovariši bi morali ugovarjati v imenu vede proti tej učenjaški slepariji!" »Ali je torej moralo vse biti ustvarjeno?!" Gotovo! Če so zdaj žive in rastoče stvari in jih prej ni bilo, gotovo niso prišle iz mrtve snovi, gotovo so morale biti ustvarjene. Vi ne boste tajili, da ste zdaj tu pa ste bili v Ameriki : Po zraku niste prifrleli sem, po suhem ne, torej po ladji, po* morju, kaj ne ? Mora se torej priznati Stvarnika, ki je vse to vzročil: živali in rastline in njih vrste. Da bi bilo to v 24. urah, tega nobeden ne trdi, dasi bi bil mogel Vsemogočni tudi to storiti! Vihing vam je govoril tudi nekaj o izviranju in razvijanju (descendenci in evoluciji). — Brezverci bi se radi iznebili misli na Boga in za to jim služi tudi to razvijanje, če tudi. je njih prizadevanje prazno, iz mrtve snovi ni mogoče, da bi kaj nastalo, niti ne žival iz rastline, ali človek iz živali. Sicer pa sv. pismo ne pove, kako je Bog ustvaril rastline in živali. 0 tem veli 0. llammerstein: »Ako Stvarnik posamičnih vrst živali ni vstvaril v njihovi sedanji obliki, ampak je (On) dal, da so se po samostojnem razvijanju tekom dolgih vrst razvile v današnjo obliko, je njegova modrost in moč le še večja. Ko bi se torej nauk o razvijanju živali in rastlin v gotovih mejah uresničil, bi se s tem Stvarnik nikakor ne odstranil." In Wasmann pravi: »Brez skrbi lahko dalje zasledujemo pot tega razvijanja (descendence), ne da bi na krščanski veri trpeli škodo! Nespameten pa je nauk, da bi se to razvijanje izvršilo kar samo od sebe brez Boga po zgolj zunanjih vzrokih. Provzročitelj rastlin, bivali in tudi posamičnih vrst rastlin in živali more biti samo Bog. Posebno pa spoznamo še Boga, če pomislimo kak sad in smotrenost je med stvarmi: kako vsaka stvar po svoje služi Stvarnika, kako si poišče živeža itd. Od kod je to? Ali imajo rastline in živali pamet? Kjer gre vse strogo po načrtu, mora biti eden, ki je načrt napravil. Človek pa ni mogel tega narediti, ker je bilo že pred njim, kar nobeden ne taji! Torej ni mogel biti drugi nego Vsemogočni Bog? »Pa živali imajo nagon, ki jih sili, da si poiščejo hrane." Seveda, pa kdo jim ga je dal ? Kdo je naučil n. pr. kravo, da si izbere za hrano 270 vrst rastlin, 218 se jih pa ne dotakne? Kdo je naučil delati bučele take celice, da nobeden računar ne more izmisliti boljših? Res, mate-matikarja Koenig in Macelaurin sta nekoč očitala bučeli, da ni znala napraviti prav pravilnih celic, češ po njih računu bi moral imeti široki kot 109 gradov 26 minut, špičasti pa 70 gradov 34 minut, ne pa 109 gr. 28 m. in 70 gr. 32 min. Ko so pa reč bolje pretre-sovali, so dobili, da so bile njih ra j čunske tabele (logaritmi) n a p a č n i t Torej se ni zmotila bučela, pač pa visoko leteči človek! Kdo je naučil pajka delati tako tenke mreže, da jih umetnost ne zmore (baje 15.000 za 1 las debelosti). Kdo uči tiče gnezda delati; kdo metulja in žuželke, da denejo jajca na take rastline, ki bodo v hrano ličinkam, da raznašajo seme po rastlinah? Kdo mravlje, da delajo taka umetna gnezda? — Nekatere morske živali, ki jedo skorjaste živali imajo tako ostre, trde zobe, da jih ne rani najbolj ostra pila? Kondor ima tako oko, da razloči vsako večjo mrhovino iz višave I milje in v obsegu več kvadratnih milj. — Žu- želke imajo mrežnato oko z 10-20.000 polji, da vidijo na več strani 1 uro daleč pisane rastline; netopir ima tako široka usla, da lovi ž njimi, ko ne more s peruti in kremplji. Kako je vstvarjen krt? Ali se je še le v zemlji prilagodil temu? Kragulj striviperi najprej glavo, sokol izrine osi želo, podlasica napravi jajcu dve luknji. Kako spretno zna loviti volkec (mravolev) živalce v svoji luknjici! (Dalje pride) L To je še le prava vernost! Pri nas se sevč ne sme še tako svobodno žgati in moriti, ampak „Soča“ vendar upa, „da zasveti zarja svobode (naravno takšne kakor na Francoskem, Portugalskem, Španskem i. t. d.!) tudi v srednjeveško Avstrijo." In potem bo združena svoboda s pravo vernostjo. In potem bo »pobožni ali protiklerikalni kmetič" molil lepo doma, »izobraženi človek pojde za drugo vero" (beri oštarijo!) in potem bomo videli, kako bosta Andrej Gabršček in starosta „Sokola" molila v »sokolskem domu" v Prvačini pred »pobožnimi kmetiči in izobraženimi ljudmi", »zapustivšimi vso pohlepnost po posvetnem blagu in posvetnem go-spodstvu." Krasna perspektiva! Silno se „Soča" jezi, ker smo natisnili v stavku »cerkev se more uničiti samo z verstvom" besedo »uničiti" z debelimi črkami. Zakaj neki? Ali je bila ali ne ta beseda v »Soči"? »Soča" sama tega ne taji, toda boli jo, da smo jo debelo tiskali, ker so bili tako naši čitatelji opozorjeni na končne cilje liberalcev gledč vere in cerkve. Ampak po »Soči* smo mi tudi v drugem pogledu potvorili »Časov" članek. „Čas" piše namreč: »Tudi samo izstopanje iz cerkve je negativno. Tem bolj, ker se v nekoliko težkih skušnjah ljudje po tihem in skrivaj vračajo zopet v naročje cerkve." Temu dostavlja „Soča": »No, torej, že „Čas“ sam ne goni ljudi iz cerkve" itd. Ali so »Sočini" bravci res taki tepci, da jim sme »Soča" take neumnosti natvezati? „Čas" daje nasvete, kako se more cerkev uničiti (!) (naj nam »Soča" oprosti, da to besedo zopet debelo natisnimo.) in pravi, »da je samo izstopanje iz ccrkve negativno". Ni torej res, da »Čas" n e odobrava izstopanja iz cerkve,^ marveč je res da „Času“ samo izstopanje iz cerkve ne zadostne; „Čas" izrecno pravi v popolnem soglasju s »Sočo", da treba iti »za tako vero, kj r nad njim ne vlada noben cerkveni dostojanstvenik." Kakšna pa je taka vera smo povedali gori. Naj torej „Soča" lepo molči o »fal-cificiranju". Kar smo pisaii v prvem članku, jt bilo v „Soči" 8. avgusta 1911 št. 90 in »Sočini" naslednji članki so prvi članek le potrdili. Pribijemo torej še enkrat, da »Soča" podi naše ljudstvo iz katoliške cerkve in ga goni v drugo vero. „flIojzijevišče“ nam je poslalo sledeče poročilo o občnem zboru 1910| 11. Dne 24. 8. so se zbrali duhovniki udje v učilnici zavoda. I. Preč. kanonik Monsignor L u-kežič je kot predsednik došle člane prisrčno pozdravil, omenil važnost te slovenske odgojilnice, katera lahko kaže na lepo število bivših gojencev, ki delujejo zdaj kot duhovniki v goriški nadškofiji. »Alojzijevišče" je rešilo že mnogo slovenskih dečkov za vero in dom, radi česar je potrebno, da vsi ljubitelji mladine podpirajo zavod, ki je storil toliko dobrega za slovenske učence v gmotnem in, kar je glavno, vzgojnem, verskem oziru. Nato je podelil predsednik besedo voditelju zavoda, prof. dr. Ujčid-u,ki poroča najprej o vspehih v š. letu 191 Oj 1!. II. Poročevalec omenja, da je radi pomanjkanja bogoslovcev mogel biti letos le en prefekt teolog, namreč č. g. Ivan iVlozetič, dočim je odbor imenoval za drugega prefekta katoliškega aka- demika gospoda stud. jur. Josipa Godnič. Vodstvo je skrbelo med letom za vzgojo 51 dečkov; tekom II. semestra je dobil 1 gojenec consilium abeundi, tako da je štelo »Alojzijevišče" v juliju ob sklepu š. leta 50 učencev. Po razredih so bili razdeljeni tako-le: gimnazijcev: 6 v III., 9 v II., 16 v I. razredu, pripravničarjev je bilo 13 v gimn. in 2 v pripravnici »Mali Dom". Na ljudskih šolah so bili 4 učenci. Vseh torej 50. Po dekanijah so bili gojenci razdeljeni nasledno : Gorica 4, Devin 8, Št. Peter 4, Ločnik 6, Černiče 4, Komen 9, Kobarid 8, Cerkno 2, Tolmin 3,Bovec 1, iz Kranjske 1. Glede starosti se omenja, daje zavod namenjen bolj za nižje razrede, vendarle je bil tudi kak starejši gojenec v zavodu; najstarejši je imel 17V2 let, najmlajši 10 let. Vspehe v šoli nam kaže sledeči izkaz: odličnjakov je bilo 21 (= 42%) ln sicer: Češornja, Okretič, Šuc Al., Abramič, Lovrenčič, Sedej, Sever Fr., Šerko, Trampuž, Lenardič, Mavrič Jož., Berce, Gruden, Hrovat, Hvalič, Medved, Pavlica, Pavlin, Rojic, Kosmač, Ukmar; 20 (= 40%) ima prvi red, 3 (= 6%) smejo stopiti z enim »nezadostno" v višji razred, 6 (= 12°|0) imajo drugi red. — Zadnja številka bi se bila zmanjšala, ko bi bili nekateri stariši v fe- bruvarju sledili svetu vodstva in vzeli dečke domov. Skoro vsi so pa želeli, da ostanejo učenci v »Alojzijevišču" do julija, četudi jim je odbor v kazen neuspehov 1. semestra povišal mesečnino. Glede učencev, ki smejo prestopiti z 1 »nezadostno" v višji razred, priporoča dr. Ujčič, naj bi sploh vsi rajši prostovoljno ponavljali, ker statistika kaže, da taki dijaki padejo potem toliko bolj gotovo. Religijozno življenje v zavodu je bilo tolažljivo. Učenci so imeli vsako nedeljo exhorto In dekrete de frequenti Communioneso gojenci v »Alojzijevišču" precej dobro razumeli in kar je več, t veselj.em izpolnjevali. Vsakdanjo sv. mašo za gojence je čital preč. g. prof. dr. Ž i g o n; za spovedovanje so se trudili preč. gg. prof. dr. Pavlica, Ivan Reščič, 00. kapucini in frančiškani. Vsem tem preč. gg. naj bode izrečena prisrčna hvala. (Konec prih.) Suša. Letos je strašna sušal Da pride toplomer do 50—52° C. je to kaj nenavadnega I Toda vročine so navadno v Arabiji, v Sahari in srednji Australiji. Poglejmo malo vročine in suše prejšnjih let. N. pr. leta 869. po Kr. bila je na Francoskem taka suša, da je bilo vse polje vničeno. Vsled tega nastala je taka lakota, da so se ljudje tu in tam drug drugega napadali, morili, spekli in jedli Še umrli niso bili varni. Leto na to se je suša ponovila in zopet s takšno toploto, da so kosci in ževke padali in umirali pri delu. L. 1083 je bila taka vročina, da so ribe poginjale. L. 1135 posušile so se reke in studenci in velikansko reko Rein na Nemškem so otroci lahko prehodili. L. 1137 je tu in tam vročine zem-ja gorela! Grozen strah! L. 1188 je strašne vročine voda vrela brez ognja. L. 1288 so jajca v pesku kuhali. L. 1464 so ljudje lakote umirali trume ljudi tekalo je okoli ter vpilo po živežu. Po potih ležali so umrli lakote. L. 1442 je bila od aprila do junija taka vročina, da so ljudje v srajcah hodili in delali. L, 1472 si na Ogerskem lahko pre-brel reko Donavo, tam, kjer plavajo parniki. — L. 1615 je bilo posebno v Evropi nenavadno toplo; na tisoče hiš je zagorelo vsled vročine. L. 1644 je bilo tako toplo, da so celo v morju ribe poginile! 30. julija 1705 je bila v mestu. Montpellier taka oročma, da so se morali ljudje skrivati v kletih, da niso pomrli. Isti dan je večina trt zgorela-pomrla. L. 1530 je vsled vročine sadje dvakrat rodilo, prvo o sv. Jožefi drugo v jeseni. O sv. Jožefi si dobil sad, katerega si hotel. L. 1718 je bila grozna vročina zlasti na Goriškem. Celih pet mesecev ni bilo dežja Tisto leto je bila strašna lakota in strah. Strašna suša je bila tudi 1. 1793. Zdaj sto let, I. 1811, je bila tudi strašna suša, vendar se je vina toliko pridelalo, da se ga je pilo po 2 krajcarja bokal I Letos pa kaže vse slabo in ne bo ne tega ne unega. Zraven tega žuga še bolezen in vojska I In vendar se ljudje ne zmenijo veliko za to I Ob nedeljah in praznikih so polne krčme: vse pije in vpije I Politični pregled. Konec parlamentarnih počitnic. »Slovanska korespondenca" po* roča, da bodo končane letošnje poletne parlamentarne počitnice 8. septembra, ker prične po 8. septembru češki namestnik s pripravami za . takozvano malo spravo med Nemci in Čehi. Drobne politične vesti. Tirolski namestnik baron Spiegel-feld v kratkem odstopi. — V Toplicah na Češkem je dal tamošnjl magistrat odstraniti z nagrobnega spomenika češki napis. Pritožba, ki je bila proti temuuložena na namestništvo je bila ugodno rešena, češ, da občina nima pravice prepovedati pokojnikovim zaostalim, da postavijo rajnemu spomenik. — V Karlovih Varili so v nedeljo odkrili cesarju spomenik. — Ogrski državni zbor bo najbrže razpuščen, ker ni upanja, da bi se s sedanjim poslovnikom rešila brambna predloga. — Na učiteljiščih v slovaških krajih se z začetkom šolskega leta uvede slovaščina kot obligalen piedmet. — Shod avstrijske nemške socialne demokracije se bo vršil dne 29. oktobra v Inomostu. Trajal bo 5 dni. — Avstrijske delegacije se snidejo, če bo deloval ogrski parlament, v decembru na Dunaju. — Poljski katoliški shod je začel zborovati v soboto v Przemyslu. Udeležujejo se ga vsi poljski škofje. — Francozi pomnože svojo mornarico. Zgrade 19 novih dreadnauth, 8 križark in 76 torpedovk. — V Lova-nju v Belgiji se je vršil v nedeljo impozanten shod belgijskih katoličanov, katerega se je udeležila 100.000 glava množica. — Poroka nadvojvode Karola Franca Josipa s princezinjo Žito Parmsko se bo vršila 4. oktobra. — Alini-sterski preds.Gautsch pojde prihodnji mesec v Prago. — Dne 28. avgusta se je naš cesar povrnil iz Išla v Schonbrunn. — Češki konservativci so se ločili čeških krščanskih socialcev in so ustanovili lastno stranko pod vodstvom plemstva. — Sv. oče je dne 18. t. m. prvič po bolezni obdržaval javne avdijencije. — Pri sedaj končanih vojaških vaj^h v Dalmaciji so aretirali dva vohuna. Vo-hunarila sta za neko sosedno državo. — V Rusiji se je pojavilo revolucionarno gibanje. — Poljski marijanski kongres se je te dni veličastno zaključil. — Srbski kralj Peter ne odstopi, kakor so pisali časopisi. — Italijanska vlada vedno bolj kaže, da bi si rada prisvojila del Maroka. — V Dubrovniku je nastal pretep pri nekem koncertu. Godba je svirala »Lepa naša domovina", Hrvatje so stoje poslušali. Nekateri navzoči Italijani niso hoteli vstati. Vsled tega so Hrvatje dotičnike oklofutali. Vmes je posegla policija. — Kranjski deželni zbor se skliče na kratko zasedanje meseca septembra. — Naša vojna mornarica bo pomnožena v teku leta s tremi novimi križaricami, ki bodo stale 30 milijonov kron. — Nemški cesar Viljem je spet govoril pri neki pojedini v Altani. Hvalil je svojo ženo, cesarico, ki je dala nemški državi 6 krepkih sinov. Celi svet se mu smeje. — Cesarski namestnik češki knez Thun je včeraj došel v Ischl, da poroča cesarju. — V Parizu je velika draginja. Ljudstvo napada peke zaradi visokih cen kruha. Demoliraliso uže par pekarij. — Bivši državnozborski poslanec Maks Neuyer je umrl na Dunaju. — Češki agrarni državni poslanci izjavljajo: Brez češkega deželnega zbora tudi državnega zbora ne bo. — V Perziji se razne stranke borijo za prestol. Ubitih in ranjenih je bilo uže mnogo oseb. — Listi poročajo, da so avstrijski orožniki streljali te dni ob bosanski meji na turško patruljo. Ubit da je bil turški četovodja. — Na otoku Formisi na Japonskem je vzbruhnila vstaja. Mnogo vojakov in civilistov je mrtvih. — Kitajska se vojno reorganizira. - Naša vlada je sklenila zgraditi deset zavodov za svinjerejo, enega na Kranjskem, po dva na Češkem, na Moravskem in v Galiciji ter tri naZgornje-avstrijskem. — Na Norveškem se je pojavila vojaška revolta. —Turškežene v evropski noši so se prišle poklonitca-rigrajskemu velikemu vezirju, naj ne odstopi. To so storile zato, ker je veliki vezir velik prijatelj ženstva in dela za osvoboditev turškega ženstva. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e": Gg. Frančišek Oberdank v Gorici 1 K, v nabiralniku v gotilni gospe Jožefe Fon na Solkanski cesti 40 v, g.čna Milka Lulmanova, gostilničarjeva hčerka v Št. Andrežu je nabrala minuli četrtek med veselimi gosti pri kozarcu vina K 10-30, od katerega zneska je daroval g. Štefan Tomšič, posestnik v Sovodnjah K 5-20. Razprodaja knjižice: Razglašen j e Gospodovo je vrgla do sedaj čistega dobička 200 K. Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1 Za »Alojzijevišče": je došlo našemu upravništvu! G.Čna Milka Lutmanova v Št. Andrežu je nabrala med veselimi gosti K 3. Domače in razns vesti. Našim cenjenim gg. naročnikom na znanje! — Z današnjo številko se pošilja list z novimi naslovi. Ako ni kateri naslov pravilno sestavljen, naj nam dotičnik naznani. Agitirajte za naš list; vsak naš naročnik naj pridobi še enega novega naročnika, Cena listu je od zdaj do novega leta za premožne 1 K 36 v, za manj premožne 1 K. Naročnina naj se pošilja edinole na upravo »Primorskega lista" Semeniška ulica 16. Kdor lista redno ne prejema, naj reklamira. — Na ovitku naj se zapiše: »Reklamacija". Pismo mora biti odprto, znamke ni treba. Opozorjamo one cenjene naročnike, ki se selijo iz enega kraja v drugi kraj, naj vselej zapišejo na dopisnico, kje so prej bivali in na katero pošto smo list pošiljali. Uprava »Prim. Lista'. Duhovske vesti. — Č. g. Anton 'Pisk, dosedanji kaplan v Črničah, je imenovan za I. kaplana v Tolminu; na njegovo mesto pa pride novomašnik č. g. Venceslav Belč. Premeščanje. — Gosp. Josip L u kcžič, dosedaj pisarniški uradnik v zunanjem ministerstvu na Dunaju je premeščen v Rim k avstro ogerskemu poslaništvu v Kvirinalu. Pozor, startšl na deželi 1 — Čas se bliža, ko privedete svoje otroke v šolo v Gorico. Pazite, katerim družinam katerim gospodarjem jih zaupate. To je najvažnejša vaša naloga. Svet je dandanes hudoben, pokvarjen. Saj zlo uže tako pride samo še prehitro, torej ni treba dajali otrokom še prilike, da se kmalu nasrkajo zla. Pozor! Velika odgovornost vaš čaka I Županstva srednjega in gorskega govedorejskega ozemlja opozarjamo na porazdelitev državne podpore za izpopolnjevanje postaj za spuščanje za skok sposobnih bikov. Obenem jih tudi opozarjamo na nabavo potrebnega posojila, v kolikor bi županstva sama ne imela na razpolago potrebnega denarja. Več pojasnila dobe v tozadevni okrožnici, ki jo razpošilja županstvom »Centralna posojilnica". Klerikalni deželni poslaneo Zega Je poslal dva kmeta v zapor — tako piše „Soča". Prav je imel g. Zega, da ju je poslal v zapor, ker sta mu kradla les. A. Gabršček pa je hotel poslati v zapor odgovornega urednika »Gorice", ki mu ni nič naredil. Če bi le mogel, bi ga spravil v zapor, a mu ni »kapiti-ralo". Pred svojim pragom najprej », Soča". Pomanjkanje krme na Goriškem. Prejeli smo: Veliko pomanjkanje krme bo letos na Goriškem. Dobro bi bilo, da bi se začela kaka akcija za skupno dobavo krme. tako, kakor je bila pred lanskem, katero je imel v rokah de želni odbor. Knietje-posestniki čakatno, da bi se v tem pogledu kaj ukrenilo Seveda, vsem se ne more nikoli ustreči Kar pa bi se naredilo, bi bilo gotovo v korist posestnikom. Prosimo, da bi se o tem razmišljevalo. Kmet, Važnost ženske obrtne šole »Šol skega Doma." — Piše se nam iz okolice. Kako lepo I V naši občini je mnogo deklet, ki obleke same šivajo zase in za družino. Hodile so v obrtno šolo »Šolskega Doma" in tam so se naučile ši vati. Veliko družino imam. Vsako leto sem moral izdati le za šiviljo do 15i gld. Tako je v mnogih hišah v naši občini. Temu zlu je opomogel naš »Šolski Dom". Stariši, ki imate dekleta, dajte jih v obrtno šolo »Šolskega Doma". S^ ne boste kesali I Mali strošek bo obilo po vrnjen I To vem iz lastne skušnje. Oče. ljudske dole na deželi začno svoje šolsko leto v petek dne 1. septembra V oglejski oerkvl so se v torek ponovno pričela dela raziskovanja starin. .Nadaljevalo se bode izkopavanje, katero se je vsled ukaza ministerstva lansko leto ustavilo. Potepuhi se klatijo v okolici Zdrav ščin in napadajo ženske z jerbasi. Okradii so jih uže par te dni. To se godi pri belem dnevu. Pravijo, da so ti klateži iz tržiške ladjedelnice odpuščeni italijanski delavci. Pozor orožništvol Renčan se ustrelil na Opčinah. 26-letni Karol Žigon iz Renč, ki je stanoval uže delj časa na Opčinah, se je zaljubil v služkinjo neke tržaške rodbine, ki biva na letovišču na Opčinah. A de kle ga ni maralo. Vsled tega ji je Žigon zažugal, da ustreli sebe in njo, če ga res ne mara. Dekle se je tega prestrašilo in povedalo to svojemu gospodarju, ki je vročega fanta naznanil orožnikom. Zandarji so dolgo časa iskali Žigona, a ga niso mogli najti. Šele v četrtek ga je nekdo našel na neki njivi mrtvega. Ustre-se je v sence. Revolver so našli tik njega. Ležal je mrtev na polju — kakor se je dalo po stanju trupla konstalirati — uže par dni. Revizija ljudskega štetja v Trstu. Revizija ljudskega štetja v Trstu se prične te dni. Določeni so uže prostori, kakor tudi vladni komisarji, ki bodo vodili revizijo ljudskega štetja. Nemoi na našem Predllu. — V listih čitamo, da je nemško šolsko društvo »Siidmark" kupilo na Predilu hišo, v kateri postavi krčmo. Nemški delavci se bodo na Predilu množili, in ne mine dolgo časa, ko bomo v listih čitali, da se ustanovi na Predilu nemška šola. Kdor bo živel, bo slišal in čital. Štrajk tramvajskih uslužbencev v Trstu je končan. Svedrovca na delu. — V Trstu so minulo nedeljo ujeli dva svedrovca v menjalnici Bolaffijevi v ulici Sv. Antona. Svedrovca sta udrla v menjalnico ob 4. uri zjutraj in bi lepo delala celi dan v nedeljo, kajti ob nedeljah je menjalnica zaprta. A slučaj je hotel, da je Bolaffijev sin v soboto nekaj pozabil v menjalnici in je šel v nedeljo po to reč. Ko je odprl okno, je zagledal delavca svedrovca v menjalnici. Seveda so ju aretirali. Svedrovca sta imela pri sebi mnogo jedi in pijače, ker sta nameravala »delati* celi dan. Plen bi bil dober, kajti v menjalnici je bilo 20.000 K v gotovini in za 40.000 K vrednostih papirjev. Svedrovca sta 32-letni Ivan Rigolti iz Trsta in pa 26-letni Mihael Qurantotto iz Rovinja. — Kolera v Trstu. — In spet so se pojavili nekateri slučaji kolere v Trstu. V pondeljek sla bili sprejeti v tržaško bolnišnico dve osebi, ki ste oboleli za sumljivimi znaki kolere. V Dekanih v Istri je obolela ena oseba za sumljivimi znaki kolere. Istotako ste bili sprejeti tudi v torek dve osebi v magda-lensko bolnišnico, ker ste oboleli za sumljivimi znaki kolere. Kolera v Italiji. — Iz Chioggie poročajo: Umrljivost na koleri obolelih je zelo velika. V bolnišnicah je nad 200 bolnikov. Vodovod, ki je okužen, so zaprli. Prebivalstvo prireja procesije, kise jih udeležujejo bogatini in reveži bosi in odkritih glav. V okuženih krajih ob jadranski obali grozno gospodari kolera, ker manjka zdravnikov in higijeničnih odredb in naprav. Mrzenje do zavžlvanja hrane, kolcanje in klejast okus kažejo na preobložen želodec. Zdravniške preizkušnje v ces. kralj, dunajski splošni bolnici so pokazali da l/2 kozarca naravne Frano Jožef-ove grenčice že čez nekaj ur izprazni vsebino želodca brez bolečin in istočasno tudi zboljša tek. Mestne novice. Grd zločin. — V ogerskem mestu Nagy Illondi sta žena delavca Timofteja in njen ljubimec — nek pastir — opila moža prve, potem mu oblekla srajco, v katero je žena preje zašila dinamitno patrono in nato vlekla moža v bližnji gozd, kjer sta ga pustila, ko sta preje prižgala užigalno vrvico k patroni. — Ljudje so našli strašno razmesarjeno truplo Timofteja, preiskava pa je dognala zločin. Storilca sta zaprta. Zlata beraška malha. — Te dni se je na deželni cesti v Topčider vsled-oslabelosti zgrudil v Belgradu dobro znani 70 letni sejmski berač Pavlovič. Dobri ljudje so ga okrepčali, potem pa spravili na policijo. Tu so pa dognali, da ima starček krog telesa privezano skoro 2 kg težko vrečo, napolnjeno s papirnim, zlatim in srebrnim denarjem ter nikljem v skupni vrednosti 100.000 dinarjev! Novci so bili deloma že ples-njevi in zeleni. Berača so prenesli v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Srečni dediči! Na Barbano se je podal včeraj naš prevzvišeni knezonadškof Frančišek Borgija Sedej na vizitacijo tamošnjega romarskega svetišča. f Mons. Alojzij Tomslg. — V nedeljo popoludne ob 5*15 uri je po kratki bolezni umrl v Gorici mons. Alojzij Tomsig, kapiteljski dekan. Predminuli teden se je podal v Trbiž na letovišče, a ga je neki dan na cesti prijelo slabo. Na pomoč sta mu prišla dva vojaška zdravnika. Potem se je kmalu vrnil v Gorico. Predminuli pondeljek in torek je še maševal. V sredo je legel v posteljo, iz katere ni več ustal. Bolehal je uže dolgo časa na srčni bolezni. — Pokojnik je bil star 64 let. Gimnazijo je obiskoval v Gorici in 1. 1869 je bil posvečen v mašni^p. Služboval je več let kot dušni pastir v Furlaniji, potem pa kot katehet v Gorici v raznih šolskih zavodih. L. 1898 je bil povzdignjen v kanonika in imenovan za kapiteljskega dekana. — Pogreb se je vršil v torek ob 6. uri zvečer. Svetila mu večna luči Slovenski otrool v slovenske šolo l Stariši, pripravite se za upis svojih otrok v slovenske šole! Niti jeden slovenski otrok se nam ne sme izgubiti. Obstoječe slovenske šole v Gorici moramo napolniti I Z Livade. — Gospa Julija Tut La daruje 1 K za »Slovensko Sirotišče" v zahvalo pridnim dopisnikom »Soče". Srečke za tombolo »Slovenskega Slrotlšča" so na prodaj pri upravi »Primorskega Lista", v brivnici pri g. Mihaelu Turk na Kornju št. 6, v toba karni g. Hovvansky, ulica Silvio Pelico, v brivnici pri g. Novak Franjo v Gosposki ulici, v tobakarni pri g. Petru Krebelj, v Kapucinski ulici in v tobakarni pri g. Tereziji Leban, Tekališče Josipa Verdija (pri ljudskem vrtu). Nesrečnež. Včeraj zjutraj ob 3. uri je prišel na goriško policijo 29 letni Andrej Puštar iz St. Ferjana ter je re kel, da ga išče orožništvo zaradi raz-žaljivih besedi, katere je rekel proti katoliški cerkvi. Rekel je, da se je prišel sam predstavit policiji. Ker so na policiji videli, da se mu meša. so ga obdržali do jutra na policiji. Za par ur pozneje pa je prišla njegova mati na policijo in je nesrečnega sina odvedla domov. Streljal na odv tfnlškega kandidata v sodnijskl palači. Kaj takega se ni še slišalo v Gorici. Zgodilo seje dne 25. t. m. v hodniku sodnijske palače. Krčmar 0. Fan-tuzzi v ulici Dogana ima hišo, ki bi se imela ta daii prodati na dražbi. Odvetniški kandidat dr. Battiggi, ki dela sedaj pred pisano enoletno sodnijsko prakso, je prišel imenovanega dne ob 9. uri v hod nik sodnijske palače in čakal, da se bo dražba začela. On je bil namreč zastop nik svoje tete tožiteljice. — Kmalu za njim je prišel krčmar Fantuzzi, in neka žena, ki ga je uže v veži opazovala, je videla, da je imel v rokah revolver. Fantuzzi se je približal dr. Batiggiju in mu rekel, naj ustavi dražbo. Ali dr. Battiggi mu je odgoril, da se stvar vleče uže predolgo in da ne more dražbe ustaviti. Fantuzzi je nato nameril revol ver proti dr. Battiggiju in sprožil trikrat. Nastal je strašen vik in krik v hodniku sodnijske palače. K sreči se je dr. Battiggi še pravočasno umaknil in krogle so sfrčale v steno. Navzoči ljudje so vsled detonacije zbežali s hodnika in le Peter Pahor iz Renč se je ojunačil in zgrabil streljajočega Fantuzzija ter ga držal, dokler ni prišla ena straža, ki ga je odvedla v zapor. — Ta napad z re volverjem v sodnijški palači na dr. Bat tiggija je vzbudil po mestu vseobčo po zornost. Ogenj je nastal v torek v Gorici na Franc Josipovem tekališču v sta novanju profesorja Violina. Skoda ni velika. Zvit tat se je pojavil v torek v trgovini z drobninami Felberbauin na Jos. Verdij. tekališču ter rekel, naj mu dajo na račun in ime .Jos. Kosovela sedem kravat v vrednosti K 7 20. Kmalu na to pa je slučajno prišel v imenovano trgovino Jos. Kosovel in na vprašanje, ali je bil s kravatami zadovoljen, je odgovoril, da on ni videl in naročil nobenih kravat. Tat je Karol Culot. Ga uže imajo. Umrl v vlaku. V torek zvečer so bili prepeljani iz tržaške umobolnice v našo štirje uinobolni, pristojni v našo deželo. Med potjo je umrl eden slaboumen, in sicer Verčon Karol iz Sv. Križa pri Ajdovščini. Iz vlaka so ga prepeljali v mrtvaško kapelo na go-riškem pokopališču. Iz goriške okolice. g Sv. birme v šempeterskem dekanatu, izvzemši župnije Dornberg, letos ne bo, tako smo izvedeli iz verodostojnega vira. Sv. birma se je odložila na prihodnje leto in to z ozirom na slabo letino, provzročeno po suši. — V Dornbergu pa bo sv. birma koncem meseca oktobra ali pa v začetkn novembra. g Konjska dirka v Št. Andrežu. Praznik D. M., dne 8. septembra bo ria Velikih Rojah v Št. Andrežu konjska dirka, katero priredi tamošje »Slov. kat. izobraževalno društvo". S konjsko dirko je uvrščena tudi telovadba. Vspo-red je sledeči: 1. Telovadba, telovadijo »Orli" raznih telovadnih odsekov; 2. Pešhoja; 3. Dirka peščev; 4. Dirka konjev v krogu; a) najpočasnejša hoja, b) najhitrejša hoja, c) najhitrejši „trab“, d) najhitrejši »galop". Dirka se vrši z neosedlaniirii kmečkimi konji. Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina: stojišče 30 vin., sedeži 1 K. K obilni udeležbi vabi odbor. g Prvačlna. — Pripravljamo se za lepo veselico, ki bo dne 10. septembra. Velika javna telovadba bo, petje, deklamacije, godba in še razne druge točke se bodo izvajale. Ta dan pričakujemo od vseh strani Vipavske in okolice goriške velike udeležbe. g Vabilo k izrednemu občnemu zboru »Gospodarskega društva na Gradišču pri Renčah, registrovane zadruge z omejeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo 17. septembra ob 3 in po! uri popoldne v gostilni Alojzija Stubelj-a s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo načelstva in nadzorstva. 2) Sklepanje o razdružitvi zadruge. 3.) Slučajnosti. g Iz Ločnlka — (Slovenska šola.) Preganjani smo ločniški Slovenci od strani naših Lahov. Pihajo na nas, da je groza. Radi bi nas poitalijančili, pa to delo jim ne gre posebno od rok Najbolj jih bode naša'slovenska šola in lepa zgradba iste. Glavni hujskač je učitelj Ceschi. Ločniški laški hujskači — sicer jih je le en par — delajo na vse preteke, da bi kolikor mogoče mnogo slovenskih otrok spravili v laško šolo. Sedaj se strupeno zaganjajo v slovenski napis na poslopju šole. A ne bo šlo. So prišli eno desetletje prekasno. Bolj ko bodo hujskali, večji odpor Slovencev bodo izzivali, Kdor veje seter, žanje vihar. Slovenski napis jih bode. Ali ne bode Slovence laški napis na šoli »Lege" v Devinu, pri Barki itd. Kar je njim dovoljeno, mora biti tudi nam, pa m:r! iz ajdovskega okraja. a Gabrije padlo. Poroča se nam, da je liberalna trdnjava, Gabrje na Vipavskem, padla. Dolgo let so komandirali zagrizeni liberalci Gabrije, in bolj gospodarsko zanemarjene občine ni bilo na celem Vipavskem, kakor so bile Ga-brije za časa vladanja tamošnjih liberalcev, katere je spravil na noge takratni tamošnji liberalni učitelj Benko, ki se sedaj nahaja v Dolenji Branici. Vršile so se namreč dne 22. t. m. občinske volitve, pri katerih so naši so-mišjeniki pomedli z liberalci v II. in v lil. razredu. Liberalci so obdržali z veliko težavo le prvi razred. Ljudska volja se je ta dan nad liberalnimi grehi maščevala, in zavedno ljudstvo je zaklicalo: Do tu in ne dalje! Čast vo-lilcem! Gabrijam naj sledi še par vipavskih občin, pa bo očiščeno z liberalnimi župani! a Iz svetokrlžkega županstva. Jere m iada bivšega starašina-podžupana. — Oh, kam so Ccm podati In kje prijatelja iskati! O ti nehvaležno ljudstvo I Ali sem jaz to zaslužil ? Še v volilno listo me niso postavili pri zadnjih občinskih vo-. litvah. Pravijo, da niso smeli. S čim sem se jim tako zameril? „Klerikalci“ so me siti, liberalci me ne marajo. Pravijo, da mi ne zaupajo, ker sem se enkrat »skraval". Pa oni ne vedo tega, da moram jaz gledati, kje bi bilo boljše zame. In tako me ne mara nobeden. Eni pravijo, da sem ošaben, drugi da, da sem podpore delil le mojim prijateljem in botrom, tretji, da sem molzel občinsko kravo, itd. itd.! Oh, kako sem jaz skrbno delal za blagor svojega žepa, a pardon, za blagor občine. Kedo bo sedaj kaj vedel ? Kedo je bolj sposoben za župana kot jaz? Pa kaj bom toliko žalosten ? Korajžo, pa »šnajt". Se me bo že kdo usmilil. Mogoče poprej liberalci! Oni potrebujejo takih mož I a Padel pod voz. 17-letni Mihael Batagelj iz Kamenj je bil na polju z vozom. Domov grede je hotel sesti na voz, pred katerem sta bila vprežena dva vola. Nesreča je hotela, da je padel pri tem pod voz in mu je šlo eno kolo preko noge in mu jo zlomilo. Zdravi se v goriški bolnišnici. Iz kanalskega okraja. ki Zagora pri Plaveh. — Skoro osem tednov vozijo nekateri vodo za vsakdanjo potrebo iz Soče. Drugim pa, in sicer onim, ki imajo lastne vodnjake, je zadnje dni iudi popolnoma zmanjkala voda, tako da moramo vsi iti po vodo v Sočo. Kdor nima živine in voza, jo mora nositi. Huda nam prede vsled tega. Bog nas varuj kakega požara; kajti v tem slučaju bi morali držati križem roke in gledati, kako ^am naše imetje pogori. Prosimo zatorej naše deželne in državne poslance, da upoštevajo naše potrebe in nujnim potom zahtevajo od merodajnih činiteliev potrebnih odredb, ki bi olajšale našo bedo. Tudi glede občinskih cest smo na jako slabem stališču. Plačujemo sicer jako visoke odstotke za poti L' ceste, a naš poglavar se za nas nič ne briga. Kaj njemu mari za v tem pogledu zanemarjene vasi I lz tolminskega okraja. t Pri Sv. Luciji prirede dijaki s sodelovanjem solkanskega katol. izobraž. društva prihodnjo nedeljo 3. septembra F. S. Finžgarjevo veliko narodno igro v štirih dejanjih »Divji lovec“. Na vspo-redu so tudi zanimive pevske točke. Predstava se vrši v prostorni Mikuževi dvorani in prične točno ob 5. uri popoldne. »Divji lovec" se bo videl pri Sv. Luciji prvikrat, zato bo obilo do-rračinov obiskalo predstavo; a tudi od drugod je pričakovati lepe udeležbe, saj vlak priiiaja k Sv. Luciji ob 4 h popoldne iz. Gorice in Podbrda. t Tolminska okolica. — Te dni se je od nas poslovil preč. g. Tomšič in odšel v svojo novo službo na Ponikve. Neumorno je deloval skoraj celih pet let na prižnici, v spovednici in med ljudstvom. Ustanovil je tii izobraževalna d rušiva: V Polubinju, na Volarjih in Zatolminom. Vse svoje proste ure je posvetil ljudski izobrazbi. Seveda je imel tudi nasprotnike, ki so mu nagajali in metali polena pod noge, kjer so mogli. A on je vseeno šel med ljudstvo! In ljudstvo ga je spoštovalo, ljubilo in mu sledilo. Splošen glas gre o njem, da tako požrtvovalnega in vnetega kaplana še ni imela tolminska fara. — Preč. gosp. kaplanu izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo za njegovo vsestransko delovanje med nami. Poniko*Včanom pa moramo le čestitati, da .dobijo takega duhovnika. t Podmelec. Na praznik Marijinega rojstva takoj po blagoslovu bo v sobi tuk. izobraževalnega društva predavanje gospodarskega značaja. Predaval bo uradnik »Gor. zveze", g. Sv. Premru. Udeležite se predavanja v obilnem številu zlasti člani hranilnice! V nedeljo nato, t. j. 10. sept. popoldne takoj po blagoslovu bo istotako v sobi izobraž. društva I. redni občni zbor tukajšnje podružne zavarovalnice za govejo živino. Gospodarji, pridite in povejte, ali ste zadovoljni z delovanjem dosedanjega odbora ali ne. Sedaj je čas, da si lahko preberele! t Roko mu Je razneslo. 26 letni Peter Lipuščik, delavec na okrajni cesti blizu Tolmina, je zažgal močno mino, ki je bila položena v debelo kamenje v namen, le-to odstraniti, ker se tamkaj širi cesta. Mina pa se je užgala predno je Lipušček pričakoval in debelo kamenje ga je udarilo v desno roko tako hudo, da mu jo je skoraj odneslo. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer mu bodo morali najbrže roko odrezati. Ta nesreča se je zgodila dne 24. t. m. Iz bovškega okraja. Vladna podpora pogorelcem v Logu pod Mangartom. (Log.) Vlada je nakazala za naše pogorelce 5000 kron. Zahvaljujemo se zato gg. državnima poslancema dr. Gregorčiču in Fonu, ki sta Lila vložila v državnem zboru tozadevni nujni predlog, kakor tudi g. okr. glavarju baronu Baumu, ki je podpiral našo prošnjo na pristojnem mestu. Govori se tudi, da odkupi erar pogorišče v svrho razširjenja državne ceste. Toča v Bovcn. — Iz Bovca se poroča, da je tamkaj padala dne 22. t. m. debela toča, ki je pobila še zadnje ostanke suše na polju. Vse je uničeno. Iz komenskega okraja. km Velik gozdni požar na Krasu. V torek je nastal v nasadu bobovcev, ki so last komenske občine in ki se nahajajo ob cesti, ki pelje iz Rihen-berga v Komen, velik požar, ki je napravil veliko škodo, katero cenijo na več tisoč kron. Pogoreli so bori stari nad 30 let. Velik dim se je vlekel preko renških hribov v goriško dolino, in ljudje, ki so črn dim videli, so mislili, da gori več hišnih poslopij. Kako je nastal požar se ne ve. O tem požaru se nam danes še poroča: V torek popoludne je gorel gozd nad Malim Dolom. Prvi je zapazil ogenj župan. Naročil je redarju, naj teče v Mali Dol in v Tomačevico ljudi klicat, i/. Komna se je takoj odpeljalo na lice mesta voz ljudi, med njimi gg. gozdr.r, župan, orožniki. Pritekli so ljudje iz vseh strani, ki so ogenj omejili, ki se je vsled burje naglo širil. Goreti je začelo na rihenberški gmajni in ogenj se je raztegnil do malodolskega gozda. Škoda je silno velika. km Rubije. —- Naš g. župan nam je preskrbel novo stolpno nro, ki dobro bije. Več let je bila pri urarju v Komnu. Bivšemu je kazala — 800 K, sedanjemu pa 1000 K, zato tolče več kakor pritiče. — Vsled suše so se posušile vse rastline, pa tudi vodnjaki. — Primorani smo zajemati vodo v stari zalogi, kjer se kopljejo raki in urhi. km Kolera v Velikem dolu. — Pri nas je prijela „Sočinega" dopisnika, ki je nosilec liberalno-kolernih vibrijonov, grozna kolera, tako, da je čutil potrebo namazati z blatom in smradom naše pristaše v številki »Soče" z dne 22. t. m. Nagromadil je tukaj toliko laži in nesramnih obrekovanj o vseh tistih, ki nočejo trobiti v njegov rog, da si mi štejemo pod Čast na to tukaj odgovarjati in prolidokazovati. Na take napade, kjer kaže napadalec, da nima niti pičice poštenosti in resnicoljubnosti, prosimo le dotičnika. naj navede svoj mnogočislani naslov, da se kje drugje pogovorimo. Ako misli tudi dopisnik, da se bomo z njim kregali kot stare babe, mu povemo, naj se raje zapre v svojo bajto in spi, ker bo imel več dobička. Če kaj razume, naj nas kaj uči, če nas misli pa s surovostjo in lažmi razburjati, bomo, kar bo mogoče storili, da dotičnemu hujskaču zamašimo usta. Mi bomo delali, on naj pa kriči, dokler more. Ljudstvo pozna dobro li-beralno-brezverske cilje in njih pogu-bonosnost in ker dotičnik to čuti, se jezi. Dober tek ! km Iz Komna. — Mnogo se sedaj govori o zdravniku. Ko je dr. Fink ponesrečil, je brzojavil dr. Holer z Dunaja, da bi on rad prišel za zdravnika v Ko-men. G. župan mu je odgovoril,damora o tem sklepati starešinstvo. J. Štrekelj je rekel pri seji, da tega zdravnika ne, raje Italijana. Mi pravimo: Če je le mogoče Slovenca. Sklenilo se je razpisati službo zdravnika v slovenskih listih. Proti tej seji so liberalci uložili protest. — In potem bodo trobili, da so klerikalci krivi, da ni še zdravnika. km Komen. — V občinskem uradu tajniku delo zaostaja. Računov cele triletne dobe bivšega starešinstva ni uredil. Spomladi so se ž njim bavili gospodje v Gorici. Našli so marsikaj nepravilnega. Poslali so račune županstvu, da jih ima popraviti in vse poravnati, da ne bodo občine škode trpele. Računi čakajo uže tri mesece. Župan je tajnika večkrat opozoril, naj račune uredi, a tajniku je vroče sedaj. Čaka hladne dneve. V teh hladnih dnevih se baje nahaja nekaj gorkih liberalnih žarkov. Razumnikom dovolj... km Nabrežina. — „Kat. slov. izobr. društvo" priredi dne 8. sept. t. L in ponavlja dne 10. sept. veselico, pri kateri se bode igrala narodna igra »Krivoprisežnik" v 3 dejanjih in s petjem. Igra, ki je še le pred kratkim izšla v »Ljudskem odru", nudi poslušalcem res veliko krasnega in lepega užitka. Obenem pa je tudi podučljivain marsikdo bo videl v razniii vlogah tudi samega sebe. Zatorej vabimo vse naše somišljenike, one, ki se zabavajo ob pogledu na krasne dramatske prizore in slednjič tudi vse one, katerim je mar blagostanje našega društva! Kdor bo prišel dne 8. sept. v Nabrežino, gotovo ne bo manjkal tudi dne 10. sept. Zato prihitite vsi, od daleč in blizu ta dva dneva v Nabrežino, kamor vas uljudno vabi — odbor. km Kostanjevica. Hudo užaljeni so se čutili nekateri liberalci, ali bolje rečeno: socialni demokratje, ko je »Primorski List" prinesel resničen dopis o kurjih tatovih. Hudovali so se nad temi preklicanimi »klerikalci", ki take »nedolžne" stvari razkrivajo svetu. Delali so se ti »izobraženci" silno poštene in nedolžne. »Kdo nam more kaj dokazati? Kdo nas je videl? Mi smo jedli svoje kokoši? In kaj nam morejo zato?" Tako so kričali. Norčevali so se z ubogimi ljudmi, ki so tožili, da jim je toliko in toliko kuretine zmanjkalo. Ali glej hudirjal Na obravnavi dne 22. t. m. pa je imel g. sodnik druge misli. Spoznal je, da niso ti možaki taki poštenjaki, za kakoršne sc štejejo. Določil jim je milostno »pokoro" od 8—14 dni počitka: stanovanje in prenočišče prosto v jetniški »palači". Ta pokora sc jim zdi pretežka, in govori se, da so »apelirali". Seveda, zdaj ne kričijo: Kdo nam more kaj dokazati? Saj ni treba ! Saj dokazujejo sami, in sicer se sliši prav lepe reči. — Kakor se zdi, bode ta vražja kokošja vara prinesla še marsikaj zanimivega na dan. Dotlej naj pa cenjeni čitatelji potrpe. km Kostanjevica. Kakor povsod, Je tudi pri nas huda suša. Uničila nam je ves zadnji pridelek. Turšiča je večinoma že končana, ajda je komaj zlezla in repe ne bo nič. Grozdje je vse uvelo in razbito od toče, tako, da ni nobenega upanja. Ljudstvo zdihuje: Kaj bo, kaj bo, kaj bomo jedli in kako druga opravila opravili. Davki veliki, živila draga. Uboga žival trpi, ker nima kaj brati na paši. Voda v občinskih napajališčih je zelo slaba, tako, da se mora uboga žival človeku smiliti. — Vojakov nimamo letos, imamo pa drugo »častno stražo" in to še precej veliko. Cela kompanija jih je in držijo »dinst" vsako nedeljo in praznik med sv. mašo in večernico v bližini cerkve, tako da soljudje bolj varni v cerkvi. Ta straža je od več »regimentov" In so tudi črnovojniki vmes Tu pa tam se kdo pritoži, ali ker ima naš g. pod--župan posebno letos vse na »solncu", ostaja vse pri starem. Drugo „volto“ zvolimo takega, ki bo imel vse v »senci", morda bo kaj bolje. Neko nedeljo se je čuvaj Nani sam pred cerkvijo dobro otresel. Ali kaj pomaga, ko ni od višje strani nobenega strahu.. Potem ni čuda, da nas Bog obišče z tako žalostnimi časi. Kakor delamo,, tako imamo. Občinar. km S Krasa. Vsled suše so uničeni jesenski poljski pridelki. Stari ljudje pravijo, da ne pomnijo tako slabe letine — pa tudi ne tako slabih ljudi. Demokratom ugaja malo delat, dobro živet, plesat, popivat in nič molit. Pa kaj pravijo ti ljudje? Pravijo, da so duhovni krivi suše, da bi. morali oni dež sprositi I Kaj pa njih narava, na katero tolčejo vedno! Ali bi ga ne lahko dala? Bog je Adamu rekel, da ga bodo pri delu zavirale razne nezgode, Ga bo mogel delati, moliti in se postiti za kazen za neredno življenje. Odvetnik ima sedaj svojo pisarno v hiši glavne pošte, druge stopnice, drugo nadstropje (gledišču ravno nasproti. Uhod toli iz glavne ulice Verdi 47, koli iz gledališčne ulice 5. Sprejmeta se na hrano in stanovanje dva-manjša dijaka ali 2 učenki iz boljše družine. Kje, pove upravništvo »Prim. Lista" v Se-meniški ul. 16, II. nadst. Priloga »Primorskemu Lislu" šf. 35. z dne 31. avgusta 1911. Iz sežanskega okraja. Poročilo o ožji in pomnoženi seji c. kr. o k r. šolskega sveta sežanskega dne 14. in 16. avgusta 1911. — Overuje se zapisnike prejšnjih sej. Sklene se predložiti c. kr. deželnemu šolskemu sveti: v definitivno imenovanje sledeče: Antona Merviča, nadučiteljem v Povirju; Ivana Benkota za £tjak; Josipa Macarola za Tomačevico; Josipa Pahorja za Sežano; Valentina Trčona za Volčjigrad; Ivana Furlana za Temnico; Mileno Žagarjevo za Lokev; Ano Macarolovo za Sežano. Učitelju Stanku Vičiču se podeli trimesečni dopust. Prošnjo uč. Ivana Bana v Divači za vpokojenje se sklene priporočiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Premesti se Pečka Avgusta provi-zorno iz Branice v Sežano; Ipavca Hermana iz Sežane v Štornaž; Fakina Vinka iz Nabrežine v Branico. Imenuje se Silvestra Caharijo iz Orleka prov. vod. v Divači in Josipa Štreklja prov. vod. v Komnu. Na novo se namesti ab-solv. učit. kandidate: Sardoča v Komen, Pečenka v Nabrežino in Mayerja v Orlek. Ker sla ostali še dve mesti nepo-polnjeni, ker ni bilo kompetentov, se pooblasti predsedstvo, da imenuje, ako se prosilci oglasijo. Glede šole na Brjah pri Gorjanskem se jo sklene otvoriti, kadar za- zida občina šol. stavbo po danem načrtu. Poročilo o zgradbah šolskih poslopij na Misličah in v Gorjanskem se vzame na znanje; enako o priredbi šol. poslopja v Nabrežini. — Na poročilo dekanijskega urada v Tomaju, da bo v tomajski dekaniji birma, se sklene o tem obvestiti šol. vodstva. Učiteljici ročnih del v Gabrovici, gdč. Vrčevi se poveri pouk ročnih del tudi na šolah v Tomačevici in Kobljeglavi. Na dopis županstva v Komnu, ki odpoveduje v najem dano šolsko sobo, se sklene držati se tozadevne pogodbe. Na dopis g. kurata Cargota iz Nabrežine, ki želi imeti več kakor podeljenih mu 80 K zakonite nagrade za pouk verstva, se preide na dnevni red. — Dovolijo se razne poprave šolskih stavb; za poprave v Sto-mažu pa se sklene poslati tja stavbnega mojstra, ki naj o potrebah poroča; za poprave v Rodiku se pooblasti člana g. Antona Muho. Na številne prošnje tovarišev za premeščenje se sklene razpisati vsa provizorična mesta. Iz fržiškega okraja. Tatovi koles na debelo. V noči od 24. in 25. t. m. so bila ukradena v Tržiču tri nova kolesa iz zaloge Franca Davide. O tatovili ni sledu. Iz korminskega okraja. kr Šlovronc. „Priinorski List" štv. 34 prinesel je sporočilo da je v St. Lovrencu padala debela toča itd. Da se ne bo mislilo o toči v Slovrencu v Brdi h, prosim, pojasnite, da je Št. Lovrenc pri Moši, pri Fiumicellu, dočim je v Brdih: Sl o vre n c in ne Sl. Lovrenc. V Slovrencu v Brdih, hvala Bogu, smo primeroma z leiino zelo na dobrem izvzemši fižol. Vzlic suše kaže nam trta izvrstno, le Bog nas obvaruj ledenega zrnja. Tudi sirk se še kolikor toliko drži korajžno. Cešpe so res bile bolj drobne, a bilo jih je dovolj za letošnjo letina. Ako nam Bog pošlje do-dolj mirnega dežja bomo lahko veselo peli „Te deum“. kr Eormlusko pošto okradli. — V noči od torka na sredo so dosedaj še Jakob Šuligoj urar c. kr. državne železnice Gosposka ulica štev. 25 v Gorici. Priporoča svojo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, in stenskih ur, budilk itd. Zaloga zlatnine in srebrnine. Vse po nizki ceni. neznani zlikovci udrli v korminski poštni urad in odnesli 8000 K denarja, kr Okrajni šolski svotgradiščanski je imenoval: Štefanijo Jerman za provizorično učiteljico v Medani, učitelj Josip lirzetič v Mirniku gre za učitelja v Kožbano; učitelj Alojzij ToroŠ iz Kož-bane v Mirnik. ooo o ooo BOŽIPAR BOŽIČ, pok in sladčičar pri Sv. Luciji ob Soči sprejema naročila vsakovrstnega peciva, kakor: Kolače za birmance, torte in druge fine sladčice za poroke in nove maše. Prodaja najrazličnejše in najfinejše likerje in vina na drobno in v originalnih steklenicah. Postrežba točna. Cene nizke. Sladoled! Sladoled! OOP ■€> ■€>■€>€> lieldiinicB cerbucniti posod in cerhvmga orodja Fr. Leban Gorica, Magistralna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovičim svojo delavnico cerk . enega orodja in cerkvonih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu pa najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — - I I I I I I I • • I M I I I I M • M M I I I I I I I I I • M M I I I I I I I • I I I I I I • • II I I I I I I I I • I I I I I • IllllllllltSISIIIIIIII II • I• II I90IIIIII I I I I I I I I I i I I I I I I I I I I I • I I I I I - V manufakturni trgovini = TEOD. HRIBAR V (JORICI j dfaMMaa (prej ,,Krojaška zadruga“) Hi se dobi najboljše platno in bombaževina za pe- j lil rilo, brisalke, namizni prti, serviete, žepni robci itd. j CENE SOLIDNE. 11III 1111111111111III.....111111111111111I I I • • I I111I III I I11I II I 1,11I I1111I I11.1II1111 • I • 11 1111111111111111 .......II 1111II11111111II11111111111111111111II 1111111111111111111111111111111111111 ®r * I I gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovaua zadruga z omejeno zavezo **© Goriška zveza | Log*' posreduje pri natopil kmetijskih potrebščin in pri prodaji ‘/v* '* Zaloga švicarskih žepnih in stenskih ur, budilk itd. Poprave se izvršujejo točno in po nizki ceni z enoletnim •jamstvom. Zaloga najnovejših orkestrijonov, šivalnih strojev raznih sistemov. Šivalni stroji pod jamstvom 10 let. Daje se tudi na obroke. Lepa prilika za tiste, ki potujejo v Gorico z državno železnico. ptlfB Ul pl Novo zgrajena pl. Levefczowa apnenica sc o tvori tekočem tednu, in bode izdelovala v velikih kosovih belo živo a p n o prve vrsto po najnižjih dnevnih cenah. Naročila naj se naslavljajo na vodstvo apnenice -=--^11 v Rihenbergu. 11— - 1 Naša najmodernejše opremljena tovarna zavzemlje skozi 40 let prvo mesto med tovarnami za stiskalnice in vživa v strokovnjaških krogih BaJMJši glas. Zahtevajte posebni katalog št. 269 za vinske in sadne preše, moštovne priprave, hidrauiične stiskalnice, za vinske in sadne mline, stroje za odbiranje j;igod itd, Grez 650 kolajn In prvih daril Itd. Ph. Mayfarth & C.o Dunaj, II. Taborstrasse-71. Iščejo se zastopniki. J PHMAVf ARTHiCf m* a »CENTRALNA POSOJILNICA" SEGISCFJOVATIA ZADRUGA Z OlTlEjenO ZAVčZO SES3F3R V GORICI ±±±±35 obrestuje hranilne vloge po 41|2°|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5’ 4°j0, na menice po G°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GiuS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od S. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. & M Podpisani naznanjam svojini in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti ..Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvorlščo štov. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici. Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek. Z odličnim spoštovanjem udani Josip Smot, krojaški mojster v Gorici. -000000^ Prva Hlovotiskii trnovimi * Jedil« nim ItliiKom Anton Kuštrin, »<;oj{.iei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. I!! Pošilja se po železnici in pošti. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska H°la za cerkve in stolpe, katere ik no načrtu Josip t. ‘-?k, V naslednik Karola Cufer priporoča sc tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem Škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d, oprave se izvrSujejo točno in po najnižji ceni. Lekarna m istofoletti v Gorici I ^ Prave in edine žel. kapljice ^ kjj 2 znamko sv. Antona Pado- ^ vanskega. V Zdravilna moč feŽ teh kapljic je ne- M prekosljiva. Te w kapljice uredijo redno prebav-A Vanje, če se jih p iwj dvakrat na dan po jedno žličico ^ (Varstvena znamka) popi je. Okrepi M ^ ielodec, store, da iagine v krat-kema času omotica in šivotna W ^ Idnost (mrtvost.) Te kapljice tudi M hJ store, da človek raje j č. rij tej Cena steklenica 60 vin. te Pil* ^Ljubljanske kreditne banke*1 se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — — J CIcgE na knjižice obrestuje po 11*/,%, uloge v tekočem računu po dogovoru. ? Delniška glavnica K 5,000.000. Centrala V Ljubljani. — Rezervni zaklad K 450.000. — =-=^~ ■■■ -.- ■ = PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. - ---= i ii m i| dobivajo se v veliki izbiri lilii od kron 20=30 ♦♦♦ pri J. MEDVED - GORICA. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vlmpolšek v Gorici. Tiska .Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.