SrosuPlJe (centrala) sP 908 KLASJE 1999 352(497.4 Ivancna Borien 119990184,9 Številka 9 letnik 5 november 1 999 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica TEL: 061/769-040, OSMI: 041/661-972 FAX: 061/769-045, GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si 7£\ f. Vkv/ca "komunala" je vedno hitrejša in bolj zanesljiva kot pa grosupeljska, še posebej kadar zapade več snega. r A: VSE BLIŽJE PRESTOLNICI AMBKUSKA KS PREPLETENA S TELEFONSKO INFRASTRUKTURO OGNJEMET 2000 NA GRADIŠČU str. 12 NOGOMETAŠI IVANČNE GORICE SO VSTALI OD MRTVIH ZE ROZUA, ZVENKETA: Razpored Miklavževih obhodov po naših krajih objavljamo na strani 9. ŠOLSKI IZLET IVANŠKIH SVETNIKOV Leteča izredna seja Občinskega sveta Ivančne Gorice Bliža se novo tisočletje. Zadnja številka v tem letu bo izšla še pred Božičem in v njej bomo objavili tudi vaše čestitke z željami za božične in novoletne praznike. Prav gotovo boste tudi vi hoteli svojim strankam, sodelavcem, prijateljem in vsem občanom zaželeti vse najboljše v novem tisočletju. Naročila za čestitke, ki bodo veljale 5.000 in 10.000 tolarjev, bomo sprejemali do najkasneje 10. decembra, do 12. ure. Ta datum je tudi zadnji rok za oddajo ostalih prispevkov za Klasje. KAJ BO V PRIHODNJE S SLOVENSKIMI PROIZVAJALCI MLEKA? Odgovora v Klasju ne boste našli, saj ga ne pozna niti država. 119990184,9 STRAN Iz Jernejeve malhe Ob izidu te številke Klasja nas bo mraz in mogoče že prvi sneg opomnil, da je pred nami prava zima, ki kar kliče po zagotovitvi zimske službe. Čakajo nas zasnežene ceste, neprevozne poti in težave v prometu. Pa ne samo to, čaka nas osebna odgovornost do nam pripadajočega dela zimskih opravil Podjetje Komunalne gradnje, kije za letošnjo zimo spet dobilo odgovorno nalogo, nas opozarja, da kooperanti in podizvajalci že kar nočejo sprejemati zimskega čiščenja, ker se bojijo nezadovoljstva uporabnikov, hkrati pa se zavedajo, da s sredstvi, ki so namenjena zimski službi, ne morejo brezhibno poskrbeti za odgovorno delo. Utesnjene ceste z neprimernimi ograjami lastnih vrtičkov in dvorišč ob večji količini snega predstavljajo resno oviro v prometu, zlasti v zimskem, večkrat pa tudi že bo vsakem letnem času. Kar vidim že jezne obraze in slišim razburjene telefonske klice vestnih gospodarjev, ki si v zgodnjih jutranjih urah čistijo svoj del dvorišča in cesto, nato pa jim komunalce, nič hudega sluteč, spusti s pluga goro snega. Tudi to naj bo del zimske idile. Pri našem duševnem sproščanju je prav, da vemo, da so krajevne ceste v pristojnosti samih krajanov v okviru krajevne skupnosti, za lokalne skrbi občina prek Komunalnih gradenj, regionalne pa vzdržuje Cestno podjetje Ljubljana. Najhitrejša in najučinkovitejša pa je vsekakor složna medsosedska služba, ko se soseda z lopato v roki in morda s šil-cem srečata za dobro jutro. Peljali smo se že po novem asfaltu, saj je nov krak našega avtocestnega odseka delno že dan v uporabo. Čas, ko bo stekel ves promet po novi avtocesti prek naše občine, že lahko merimo v mesecih. Se dobrega pol leta se bomo morali hočeš nočeš srečevati z neljubo prometno situacijo v dobri želji, da bo kmalu bolje. Zelo bi bilo nezadovoljni, če hi s tranzitom pozabili na vse dogovorjene obveznosti in obljube, ki so nam jih nasuli odgovorni in so zapisane v lokacijski uredbi. Občinski svet občine Ivančna Gorica je na svoji drugi izredni seji dobil informacijo o gradnji avtoceste, ki je deloma zadovoljila svetnike, vendar ostajajo dvomi, saj izkušnje kažejo, da besede Se niso dejanja. Občinski proračun se za iztekajoče leto počasi prazni, potreben je še droben popravek, ki bo dopolnil nujne obveznosti in hkrati dal že usmeritev za prihodnje leto. Leto 2000 in prehod v novo tisočletje nam nalagata, da zaključimo z začetimi projekti in zastavimo nove. Osnovnih nalog, kot so osnovna oskrba z vodo, primarna telefonija, osnovna cestna povezava, kanalizacija, priprava prostorov za devetletno šolo in otroško varstvo, nam še zlepa ne bo zmanjkalo. Korak k zboljšanju razmer na področju otroškega varstva je otvoritev začasnih prostorov na Muljavi, ki prinaša razbremenitev staršem štiriindvajsetih otrok s tega konca občine. Številne dislokacije objektov za otroško varstvo (Zagradec, Muljava, Višnja Gora, Stična, Šentvid in Ivančna Gorica) višajo stroške izvajalcu, staršem pa približajo vrtec. Zahteven projekt izgradnje centralnega vrtca v Ivančni Gorici mora ostati še naprej prednostna naloga. Nepredvidljivi Martin nam je pustil dovolj žlahtne pijače, ki nam bo ob poštenem delu in na pravem mestu naredila veselje. Martinovanje je zaključeno, lotimo se dela, mesec z največ razlogi za praznovanje pa že prihaja! Zupan Jernej OBVESTILO GOSTINCEM V skladu z Zakonom o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95 in 40/99) in s Pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99), vam sporočamo: - o obratovalnem času gostinskih obratov odloča lokalna skupnost, - za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata (kmetije) so izdelani obrazci, kijih dobite na Občini Ivančna Gorica, - obratovalni čas za leto 2000 je treba prijaviti vsaj 15 dni pred začetkom koledarskega leta, - k prijavi je treba priložiti odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti oziroma prijavni list ter upravno takso v znesku 375,00 SIT (v obliki kolekov). Podrobnejša navodila, predvsem v zvezi z obratovanjem gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času, boste dobili ob prejemu obrazca za prijavo. Obrazec lahko dobite v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica v času uradnih ur. ŠOLSKI IZLET IVANŠKIH SVETNIKOV Leteča Izredna seja Občinskega sveta Ivančne Gorice Druga izredna seja ivanškega občinskega sveta je bila res šolska. Svetniki so si ogledali, lahko bi že rekli, zaključna dela na novi polovici 11,2 km dolgem odseku avtomobilske ceste Višnja Gora -Bič, in se seznanili s potekom gradnje ter težavami s katerimi se soočajo tako graditelji pa tudi krajani. O vsem tem jih je "poduče-val" Slavko Zličar, predstavnik DDC (Družba za državne ceste). Da pa naj bi seja izpadla res izobraževalno sta jih po trasi vozila šolska kombija. Z oznakami seveda. Da ne bi kdo mislil kaj drugega- Svojo pot so začeli pred pisarno DDC-ja, jo nadaljevali po "obvozni" cesti. Taje bila narejena za prevoz uparjalnika in je sedaj za promet zaprta. Je pa tudi najtrše jabolko nerešenih zadev: občina -DARS, oziroma država, saj gre za nadvoz nad železnico ki ga zahteva občina, država pa se brani dati denar zanj. S hriba nad Stransko vasjo so si ogledali zaključna dela nove polovice avtoceste proti Ivančni gorici in Višnji Gori,ter izvedeli vse o gradnji viadukta. Naslednja postaja učne poti je bil nadvoz pri Podsmreki. Potem pa so se odpravili v Višnjo Goro, najprej v staro šolo, ki je naprodaj najboljšemu, in predvsem najprimernejšemu ponudniku. Ali pa naj bi služila skupnim interesom kraja, oziroma občine. Se nič ni odločeno. V Mestni hiši so Višnjam svetnike postregli s šilcem.in jih seznanili z nadaljnjimi načrti in finančnimi potrebami mesta Višnja Gora. Po še nekaj postajah na poli proti Dobu, kjer pa je razgled že omejevala tema, so se ustavili v tamkajšnjem gasilskem domu. Najprej so skušali potegniti črto pod opravljeno učno potjo. Veliko je bilo še vprašanj. Se posebej o zahtevah in željah krajanov posameznih prizadetih krajevnih skupnosti. Iz odgovorov, pa čeprav niso bili čisto jasni, jim je moralo postati jasno, da vsega ne bodo dosegli. Edino jasna pa je bila ugotovitev, da so bili doslej svetniki premalo sproti obveščeni o poteku del in reševanju njihovih zahtev. Morda delček odgovornosti za to nosi tudi uredništvo Klasja, čeprav... Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska H, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predscdnik, Jurij Gorišek, Jernej Lampret, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran). Maja Ficko, Marjeta Glavati (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Maccdoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Ncnaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. POROČILO S 7. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE IVANČNA GORICA Podopustniška seja Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica je potekala 15. oktobra v prostorih sejne sobe Občine Ivančna Gorica in obsegala kar 18 točk dnevnega reda. Na seji so bili prisotni vsi svetniki. Občinski svet je najprej razširil dnevni red s točko Peticija o ponovni ustanovitvi PP v Ivančni Gorici. Po sprejemu zapisnika 6. seje je predsednik NK Boris Peterka svetnike seznanil Z delovanjem, težavami in potrebami NK Ivančna Gorica za nemoteno delovanje. V razpravi je Nikolaj Erjavec poudaril, da ne bi bilo prav, da se skuša uveljavljati lastništvo preko kakršnihkoli individualnih pogodb s športniki, izvajalci itd... in nadaljeval, da ta dejstva ne morejo biti opravičilo za vlaganje, saj je jasno, da se klubi financirajo preko športne zveze. Treba je ločevati investicijski del od tekmovalnega in telesnokul-turnega. Občinski proračun naj bi zagotavljal pogoje za športno dejavnost (objekti, najemnine in podobno) in pogoje za množičnost (pedagoško delo z mladimi), tekmovalni cilji pa naj bi se dosegali pretežno s sponzorskimi sredstvi. Župan je povedal, da je Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica dobila zemljišče od samostana -Stična in kot pravni subjekt sklenila z Nogometnim klubom in lastniki objektov pogodbo o souporabi. Opozoril je, da poteka vsebina razprave o delovanju NK Ivančna Gorica v napačno smer, in predlagal, da se pridobi celotna dokumentacija, da se ugotovi, kje so bile storjene napake in da se problematiko obravnava na eni od naslednjih sej občinskega sveta. Pavel Orožnik je v razpravi omenil 38. člen Statuta Občine Ivančna Gorica, ki govori o razpolaganju s premoženjem, in predlagal, da nadzorni odbor pregleda dokumentacijo in s poročilom posreduje ugotovitve. Predsednica nadzornega odbora Anica Rovanšek je po razpravi svetnikom zagotovila, da bo nadzorni odbor obravnaval celotno gradivo, pregledal vso dokumentacijo in ugotovitve posredoval občinskemu svetu. Na seji sta bila tudi Janez Skarlovnik, direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, in Tomaž Rigler, strokovni sodelavec JKP Grosuplje. Janez Skarlovnik je Člane občinskega sveta seznanil z organiziranostjo, poslovanjem in infrastrukturo objektov, s katerimi upravlja JKP Grosuplje. Tomaž Rigler pa je govoril o trenutnem stanju oskrbe z vodo v občini Ivančna Gorica. Marina Koščak je vprašala, kdaj bodo predvidoma končane aktivnosti za nemoteno delovanje Spaje doline, kdaj bo organiziran odvoz kosovnih odpadkov in ali je možen odvoz le-teh brez dovoljenja. Franc Godeša je predlagal, da se prouči možnost odvoza kosovnih odpadkov v Ljubljano. JKP Grosuplje bo na predlog g. Godeše pridobilo te informacije in jih posredovalo na naslednjo sejo občinskega sveta. Pavel Groznik je predlagal, naj JKP Grosuplje skrajša dobo zamenjave vodovodnih azbestnih cevi pod 20 let, kot je predvideno v planu dela, saj ima le-teh kar 52 km. Omenil jc tudi kvaliteto vode, saj po ugotovitvah zavoda za vode Ic-ta pada. Nikolaj Erjavce je predlagal, da bi občinski svet sprejel sklep, da se v proračunu najde kompenzacijska sredstva za višinske kmetije, ki pri svojem delu uporabljajo umetna gnojila in s tem onesnažujejo podtalnico. N;i seji sta bili obravnavani tudi odločbi o opustitvi starega pokopališča v Šentvidu pri Stični in ustanovitvi novega. Slednja jc bila tudi sprejeta in je objavljena v Uradnem listu ter v prilogi Uradnega vestnika Občine Ivančna Gorica. Predsednik Sveta KS Šentvid pri Stični Drago Božič je svetnikom pojasnil, da je bilo od Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pridobljeno strokovno mnenje o ukinitvi starega pokopališča pri cerkvi v Šentvidu pri Stični ter mnenje Oddelka za gospodarstvo -Sanitarna inšpekcija - oddelek za prostor Grosuplje, o izdaji mnenja sanitarne inšpekcije k ukinitvi starega pokopališča pri cerkvi v Šentvidu pri Stični. Anton Čebular jc povedal, da je na vseh do sedaj opravljenih pogovorih s predstavniki cerkve postavljen pogoj o nadaljnjem pokopavanju duhovnikov v obstoječem grobu na starem pokopališču. Sonja Maravič se je dotaknila problematike vzdrževanja pokopališča, za kar so odgovorne KS Dob, KS Temenica, KS Sobrače in KS Šentvid pri Stični. Predlagala je, da se stroški, ki bodo nastali ob predvidenem izpadu plačila najemnine za grobove, pridobijo s soglasjem vseh teh KS, ali pa naj občina pri delitvi sredstev upošteva večje stroške KS Šentvid pri Stični za vzdrževanje pokopališč. Sprejet je bil sklep o povečanju cen programov v Javnem VVZ Vrtec Ivančna Gorica, za otroke drugega starostnega obdobja, za 9.4%. Povečanje velja od l. 11.1999. Med obravnavanimi točkami dnevnega reda je bila tudi vloga za OBVESTILO Obveščamo vas, da bo Janez Janša, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, za Vaša vprašanja in pobude na voljo v ponedeljek, 13. decembra 1999. V poslanski pisarni ga lahko obiščete v prostorih občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, od 14.30 do 16.30. Vljudno vabljeni. odobritev dodatnih sredstev za nakup opreme v otroškem dispanzerju ZD Ivančna Gorica. Župan jc pohvalil delo direktorice Jane Jevnikar - Lampret, ki na seji ni bila več prisotna, za dosežene poslovne rezultate, ter pozdravil bivšo v.d. direktorico Anico Rovanšek. Povedal je, koliko je ustanovitelj vlagal v stavbo ZD Ivančna Gorica, ter nadaljeval, da ZD Ivančna Gorica zaproša ustanovitelja za sredstva v višini cca 4.000.000 SIT. Župan je predlagal, da se ob rebalansu proračuna predvidijo tudi sredstva za nakup opreme v otroškem dispanzerju. Milena Vrhovec pa je omenila, da bi se morali svetniki odpovedati eni sejnini kot prispevek za nakup opreme v otroškem dispanzerju, kot že enkrat v prejšnjem mandatu. Vendar pa ta možnost ni postala konkreten predlog. Na seji jc bila obravnavana tudi informacija o osemmesečni realizaciji Proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 1999. Uvodno obrazložitev je dal župan občine. Opozoril je na zajetno gradivo, ki ga je strokovna služba pripravila z željo, da bo gradivo čim bolj transparentno in seveda opremljeno s potrebnim tekstualnim delom; opozoril pa je še na omejene prihodke ter nadaljeval, da so v letošnjem letu kriteriji pridobivanja prihodkov drugačni kot v prejšnjih letih. Pavel Groznik je vprašal, zakaj se na postavki pod: 5.2.3. VVZ Vrtec Iv. Gorica - projektna dokumentacija za novi vrtec v Iv. Gorici - ne premakne na bolje, saj traja nakup zemljišča in zazidalni preizkus že 4 leta. Francka Vidmar jc v imenu Odbora za družbene dejavnosti predlagala, da se pospešijo aktivnosti za pridobitev tehnične dokumentacije za novo centralno OŠ Stična in čim prej pridobi zemljišče za nov vrtec v Ivančni Gorici. Čim prej naj se izvedejo naloge, za katere so planirana sredstva na postavkah, da ne bo prišlo pred koncem leta do nenamenskega porabljanja denarja teh postavk, proučijo pa naj se tudi možnosti ustanovitve samostojnih občinskih zavodov za knjižnico in glasbeno šolo oz. zavod za več dejavnosti skupaj. Marina Koščak je seznanila svetnike z delom pogajalske komisije za nakup zemljišča za vrtec. Po razpravi je župan povedal, da bodo tam, kjer bo ničelna realizacija, namenska sredstva prenesena in namensko porabljena v naslednjem letu. Po besedah župana vsa sredstva ne morejo biti realizirana v letošnjem letu. Franc Godeša je glede Jurčičeve domačije na Muljavi opozoril, da je treba razpisati koncesijo za Jurčičevo domačijo. Odgovor je dal župan in bil zelo kritičen do države, ki prepušča občini skrb za vzdrževanje Jurčičeve domačije. Pavel Groznik je predlagal, da bi bilo pametno nasloviti podpredsedniku vlade Republike Slovenije Marjanu Podobniku predlog občinskega sveta, da predlagamo Jurčičevino za kulturni spomenik državnega pomena. Svetniki so potrdili tudi predlog programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje in dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Litija za obdobje 1986 - 2000, ki je objavljen v prilogi Uradnega vestnika. Ob obravnavi osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, je župan predlagal 14-dncvni rok za pisne pripombe na Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Pri obravnavi osnutka Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil Občine Ivančna Gorica je župan povedal, da prvič sprejemamo tovrstni pravilnik, ki bi pomagal reševati stanovanjske probleme občanov. Franc Godeša je menil, da bi morala imeti občina stanovanjski sklad, ki bi sprejel ta pravilnik, na katerega da soglasje občinski svet Občine Ivančna Gorica, in nadaljeval, da v pravilniku niso navedeni viri sredstev za stanovanjska posojila. Nikolaj Erjavec je vprašal, ali se v Stični prodaja pet občinskih stanovanj v stari šoli. Župan mu je odgovoril, da brez sklepa Občinskega sveta in njegovega podpisa v Stični ne bo mogoča odtujitev stanovanj. Župan je nato predlagal umik osnutka Pravilnika z dnevnega reda. O odtujitvi praznih prostorov stare OŠ Višnja Gora je župan povedal, da je stavba stara 100 let, zadnja adaptacija jc bila pred 15 leti, prostori so usmerjeni za potrebe šolstva. Župan meni, da je treba objekt oceniti, nato bo objavljen javni razpis za prodajo. Župan je izrazil bojazen, da bo stavba stare šole ocenjena previsoko in da nc bo kupca zanjo. Prioritetni kupci so sami krajani Višnje Gore. Franc Godeša je dal nekaj pisnih predlogov za uporabo stavbe stare šole v Višnji Gori, ki so zapisani tudi v zapisniku Sveta KS Višnja Gora. V nadaljevanju je župan povedal, da nasprotuje, da se prostori namenijo za različne manjše dejavnosti ter da še naprej ostane lastnik občina, ker so s tem povezana proračunska sredstva. V razpravi je Nikolaj Erjavec povedal, da podpira predlog župana, saj sta v postopku izgradnje še dve osnovni šoli v občini . Pavel Groznik je predlagal, naj bi pri prodaji stavbe stare šole bili zelo pozorni, kdo bo kupec, in omenil možne interesente različnih narodnosti. Predlagal je, da bi se stavba ponudila Ministrstvu za šolstvo in šport. Frančišek Grabljcvec je predlagal, da se stavba proda, kupnino pa se nameni kot vložek v izgradnjo nove OŠ Stična. Franc Godeša je v razpravi povedal, da je svet KS Višnja Gora na zadnji seji obravnaval to tematiko in sprejel stališče, da se stavbe nc proda v komercialne, ampak javne namene; povedal je tudi, da bi KS Višnja Gora prevzela stavbo v upravljanje in vzdrževanje s svojim denarjem, tako da bi spodnje prostore oddali za samopostrežno trgovino, zgornje pa za knjižnico. Dušan Strnad je povedal, da Višnjane skrbi predvsem to, kaj bodo v kraj dobili, in da sc proti volji krajanov ne bi smelo delati. Predlagal je, da se pred razpisom za prodajo opravi pogovor s svetom KS Višnja Gora. da se pojasnijo razlogi za prodajo. Glede upravljanja prostorov pa je povedal, da jih skrbi, da bi se stanje slabšalo ter da je KS pripravljena prevzeti stavbo v upravljanje in vzdrževanje za čas do prodaje. Peticija o ponovni ustanovitvi PP v Ivančni Gorici Župan je svetnike seznanil s Peticijo in priloženimi lastnoročnimi podpisi 625 občanov Ivančne Gorice, z zahtevo po ponovni ustanovitvi policijske postaje v Ivančni Gorici, ter nadaljeval, da je potrebno obvestiti pristojno ministrstvo in pripraviti okroglo mizo oziroma da se ta problematika obravnava na seji občinskega sveta, na katero pa je treba povabiti pristojne in odgovorne s področja Ministrstva za notranje zadeve. V razpravi je Nikolaj Erjavec predlagal, da občinski svet sprejme predlog, da soglaša s peticijo o ponovni ustanovitvi PP v Ivančni Gorici. Dušan Strnad je predlagal, da se z lastnoročnimi podpisi peticiji pridružijo tudi člani Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. Milan Pušljar je predlagal, da se Ministrstvu za notranje zadeve naloži, da do 5.11.1999 organizira pogovor o peticiji in ponovni ustanovitvi PP v Iv. Gorici.Sprejet je bil sklep, da se peticijo posreduje skupaj s podpisi na Ministrstvo za notranje zadeve, v vednost pa Policijski postaji v Grosuplje. Po obravnavi vseh točk dnevnega reda se je odprla razprava o problematiki KS Stična. Nikolaj Erjavec je povedal, da je Svet KS Stična 25. 9.1999 dal pisno obvestilo o problematiki delovanja KS Stična, in predlagal županu, da ukrepa na podlagi statuta nujno in takoj ter skliče zbor krajanov. Nato je nadaljeval: če predsednik sveta Krajevne skupnosti ne dela v zadovoljstvo večine, je treba nekaj storiti, in dalje: če člani sveta KS ne hodijo na seje sveta, je treba ukrepati, kot je določeno v statutu KS. Stanislav Okorn je kot predsednik Sveta KS Stična v prejšnjem mandatu dal nekaj odgovorov in predlagal, da se skliče zbor krajanov KS Stična, na katerega se povabi župana, podžupanjo in svetnike Občinskega sveta, ki imajo stalno prebivališče v KS Stična. Na zboru bi se seznanili s problematiko v KS Stična. V primeru, da to ne uspe, pa naj se uporabi 71. in 73. člen Statuta Občine Ivančna Gorica, da skliče zbor krajanov župan. V nadaljevanju je Dušan Strnad povedal, da je bil osebno prizadet zaradi svetniškega vprašanja g. Franca Godeše, ki se nanaša na blagoslovitev nove šole v Višnji Gori. Nikolaj Erjavec je omenil, da so v občini tudi pripadniki drugih verskih skupnosti. Čeprav osebno nima nič proti blagoslovitvi šole, pa po njegovem mnenju ta dogodek prispeva k aktualnim nasprotjem na vrhu. Anton Čebular je Godeši očital, da razmišlja tako, kot se je razmišljalo leta 1948. Po njegovem je verski obred maša, ne pa blagoslovitev šole. Sonja Maravič pa je zatrdila, da se je Godeša zgolj uprl kršitvi ustave in zakona. Župan Lampret je razpravo o tem vprašanju zaključil z mnenjem, naj o nastalem sporu presodijo pristojni organi. Danijelu 1'inmm STRAN PROJEKT UREJANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU KATASTRSKIH OBČIN DOB IN PODBORŠT NOVICE IZ ODBORA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Kmetijska zemljišča, ki omogočajo, da se pri obdelavi uporabi ustrezna kmetijska mehanizacija, so prav gotovu osnovni pogoj za razvoj kmetijskih dejavnosti. Na območju Občine Ivančna Gorica je bilo v preteklem obdobju urejenih precej kmetijskih zemljišč, tudi s finančno podporo občine in države. Tako so bila izvedena obširna zemeljska dela. predvsem so bile odstranjene skalne samice ter opravljeno planiranje. Tako kot po vsej Sloveniji so kmetijska zemljišča tudi na našem območju zelo razdrobljena, kar poleg težkih naravnih pogojev še otežuje obdelavo, in zmanjšuje ekonomičnost pridelave. Vsem tistim, ki se pri vsakodnevnem delu srečujejo z navedenimi problemi in vidijo potrebo po izvedbi zemljiških operacij na svojih zemljiščih, je namenjen projekt urejanja kmetijskih zemljišč na območju katastrskih občin Dob in Podboršt. Izvedba projekta je odvisna predvsem od interesa lastnikov zemljišč, zato bo postopek izvajanja predvidoma potekal po naslednjih fazah: • vsem lastnikom zemljišč bo posredovan spisek parcel (parcelna številka, kultura, razred), karta, iz katere je razvidna lega posameznih zemljišč, in vprašalnik; • lastniki zemljišč bodo glede na interes in potrebe izpolnili vprašalnik in s tem predlagali vrsto ukrepa (zložbe in vse druge potrebne ureditve - agromelioracije, prestavitve poti); • na osnovi teh podatkov, ki jih posredujejo lastniki zemljišč, se bo skupno ugotavljala možnost izvedbe predlaganega ukrepa, tako da se bodo na terenu in s pogovori vseh sodelujočih v postopku ugotovili možnost, obseg, način izvedbe in ekonomska upravičenost predlaganega ukrepa; • za ukrepe, katerih izvedljivost bo ugotovljena se bo pridobilo soglasje vseh sodelujočih v postopku in se pristopilo k finančni konstrukciji izvedbe; • za izvajanje del v okviru tega projekta bo možno kandidirati za republiška sredstva na podlagi razpisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Navedena l.faza izvedbe projekta - zbiranje podatkov o zemljiščih in ugotavljanje interesa lastnikov zemljišč za izvajanje ukrepov - bo predvidoma potekala novembra in decembra letošnjega leta. Vse lastnike zemljišč prosimo, da sodelujejo pri izvajanju projekta in resno premislijo o morebitnih posegih. Nosilec projekta bo pogodbeni izvajalec del GI Stare d.o.o. iz Ljubljane, ki bo dela izvajal ob sodelovanju Kmetijske svetovalne službe in Občine Ivančna Gorica. Županstvo TRADICIONALNI DAN "ZADRUŽNIKOV" Člani Kmetijske zadruge Stična so se v soboto. 23. 10. 1999, ob 14. uri, zbrali v Zadružnem domu na že tradicionalnem dnevu zadružnikov. Srečanju se je odzvalo okrog 50 članov zadruge. Ob zadružnem golažu s kruhovimi cmoki in kruhom Pekarne Grosuplje, ob pivu Union in ob sladkih dobrotah pekarn Kovačič, Gorene in Blatnik je sproščen pogovor hitro stekel. Glavna tema je bila nadaljnji razvoj in problematika kmetijstva ob vstopu v EU, ker nas čakajo korenite spremembe. Dalje jc tekla beseda o problemih z mlekom, mesom in krompirjem. Zadružnike smo tudi informirali o aktualnih zadevah v zadrugi. Vsi prisotni so bili, kljub temu da se nad kmetijstvom čedalje bolj zgrinjajo "evropski oblaki", razpoloženi in so ob zvoku Juretove harmonike tudi sproščeno zapeli. Tako je tudi prav. Ob napornem in težkem delu je takih trenutkov na kmetih izredno malo. M.V. ZA VARNEJŠE DELO V GOZDU da so se naučili mnogo novega, čeprav so mislili, da že vse vedo. Za tečajnike pa je bilo pomembno tudi to, da so ob zaključku dobili potrdilo o uspešno opravljenem tečaju. To pa je še posebej pomembno v primeru nesreče, saj zavarovalnica brez takšnega potrdila nc priznava odškodnine. Organizatorji so obljubili, da bodo pripravili še več takih tečajev. Istočasno, to je 7. oktobra pa je isti organizator, pripravil v Ambrusu enodnevni tečaj za varno delo s traktorjem v gozdu. Prav tako uspešen, kot na Lučarjevcm Kalu je bil tam za 25 udeležencev. Kako potrebno jc tako izobraževanje pričajo številne nesreče pri delu v gozdu. Zavod za gozdove Novo mesto, enota Zagradcc je na Lučarjevcm Kalu 7. in 8. oktobra pripravila tečaj varnega dela z motorno žago za lastnike gozdov. Udeležilo se ga je 18 lastnikov gozdov s tistega dela področja občine Ivančne Gorice, ki sodi pod novomeški zavod. Prvi dan so tečajniki poslušali teoretični del in tudi praktično spoznavali motorno žago. Drugi dan pa so pri praktičnem delu v gozdu spoznavali pravilno in varno podiranje dreves. Tečaj so vodili predavatelji iz postojnske gozdarske šole. Da je bil tečaj uspešen pričajo izjave nekaterih udeležencev, ki že dolgo in veliko delajo z motorno žago. Povedali so. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo jc zasedal na svoji 6. redni seji, 25. 10. 1999. Osrednja točka sestanka je bil pregled 9-mescčne realizacije za kmetijstvo in gozdarstvo. Ugotovljeno je bilo, daje realizacija v glavnem dobra in poteka po predvidenih planih. Največ časa pa smo na odboru namenili obravnavanju 200 vlog za agromelioracije, ki so prispele na razpis, objavljen v Klasju, ("lani odbora za Kmetijstvo in gozdarstvo so pregledal i vse vloge na terenu in ugotovili pri vseh prosilcih, da so dela upravičena in da prosilci z veliko resnostjo pristopajo k ureditvi zemljišč. Odbor je soglasno sprejel sklep, da bo izvajalec del Milan Pušljar. Strojna ura za agromelioracije stane 8.600 tolarjev. Razmerje plačila je 60 % občina in 40 % kmet. Kmet bo tako moral prispevati za uro 3.440 tolarjev, Z deli se prične najkasneje v decembru. Za izvajanje del se sklenejo tripartitne pogodbe: občina, izvajalec del, kmet. Odbor tudi predlaga, da se uredi struga virskega potoka. Polok teče čez kvalitetne kmetijske površine. Istočasno se predlaga, da se ureditev tega potoka vnese tudi v program Urada za varstvo narave pri Ministrstvu za okolje in prostor. Odbor tudi predlaga županstvu, da se nadaljuje z aktivnostmi pilotskega projekta - agromelioracije z zložbo zemljišč, začenši v Dobu, in po ostalem območju ob avtocesti. '/.u odbor: Milena Vrbovec VABILO Dobro gospodariti na svoji kmetiji, je želja vsakega pravega kmetovalca. V pogojih, ki jih bo nudila združena Evropa, bo to še bistveno težje. Da bi se seznanili z osnovami ekonomskih izračunov na vaši kmetiji, vabimo vse zainteresirane kmetovalce, še posebej mlade prevzemnike kmetij, na dvodnevni tečaj GOSPODARJENJE NA KMETIJAH, ki bo v torek in sredo, 7. in 8. decembra 1999, ob 9. uri, v prostorih KZ Stična. Vljudno vabljeni! Kmetijska svetovalna služIm Ivančna Goricu JESENSKA GOZDNO-GOJITVENA DELA Jeseni, ko je večina velikih del na polju in travnikih skoraj že pri kraju, se boste mogoče spomnili, da imate v svoji posesti tudi kako zaplato mladega gozda. Že res, dii gozd raste sam, zelo dolgo in z večjimi ali manjšimi pretresi muhaste narave. Res pa je tudi, da lahko na njegov razvoj najbolj vplivamo v njegovi mladosti. Sestava, oblika in kvaliteta bodočega odraslega gozda jc močno odvisna od ukrepov, ki jih boste opravili v teh mladih in občutljivih začetkih. .leseni, ko se narava pripravlja na počitek in mlade rastline niso več tako občutljive, je ravno pravi čas, da se v mladem gozdu opravijo negovalna dela. Mladi gozd, ki vam seže do pasu, imenujemo mladje; ko vas preraste, je to gošča; višji od treh metrov, kjer so posamezna drevesa že dokaj izoblikovana, pa jc letven-jak. Glede na razvojne faze so razdeljeni tudi negovalni ukrepi. Nego v mladju začnemo izvajati ob dokaj jasni predstavi, katere drevesne vrste bodo sestavljale bodoči gozd. Vedeti moramo, v kakšnem deležu bodo posamezne vrste prisotne in kako bodo med seboj pomešane. V gošči bomo izvajali podobne ukrepe, z. namenom, da bomo imeli kar največ lepo razvitih drevesc z vitko krošnjo in močnim vršnim poganjkom. Pri redčenju v letvenjakih bomo / odstranjevanjem soraslih in deloma podraslih dreves omogočili hitrejšo in kvalitetnejšo rast drevesom, ki bodo gradila in zagotavljala stabilnost odraslega sestoja. Jako mora biti izbrano drevo z zelo malo grčami ali brez njih, ne sme biti bolno, mora biti ravno, brezu razpok ipd. Ce se boste namenili, da sami posežetc v razvoj svojega gozda, je prav, da se obrnete na vašega revirnega gozdarja, ki vam bo v skladu z veljavnim načrtom dal natančne napotke za delo. Ta medsebojni dogovor boste potrdili / ustrezno odločbo. Gozdar vam bo na vašo željo tudi praktično pokazal, kako dela v gozdu pravilno izvesti, ko bodo dela opravljena, pa vam bo le-ta tudi ovrednotil. Na podlagi obračuna boste dobili povrnjen del stroškov za opravljena dela. O višini sofinanciranja teh del pa sem pisal v eni od prejšnjih številk Klasja. Revimi gozdar: Roman Crnič, inu NOVOLETNE SMREČICE Zavod za gozdove Slovenije naproša vse lastnike gozdov, ki bodo v letu 1999 sekali novoletne smrečice, da sporočijo okvirno število le-teh svojemu revirnemu gozdarju. Tako bomo lahko pripravili potrebno število plomb. OBRTNIKI OBMOČNE ZBORNICE GROSUPLJE PRAZNOVALI 25 LET DELA Območna obrtna zbornica Grosuplje, kamor spadajo tudi obrtniki občine Dobrepolje in Ivančna Gorica, je konec oktobra v Grosupljem s proslavo in podelitvijo priznanj obeležila 25 let uspešnega dela. Vzpostavitev informacijskega sistema, vodenje obrtnega registra, izobraževanje in usposabljanje članov, ponovna uvedba vajeniškega izobraževalnega sistema ter svetovanje so zadnji pomembni dosežki. Lani je bilo v Sloveniji zabeleženih 50 tisoč enot malega gospodarstva, od tega v okviru grosupeljske zbornice kar 2 %. Obrt in podjetništvo zaposluje v Sloveniji več kot 130 tisoč delavcev, od lega jih je na območju zbornice Grosuplje kar 9 tisoč. "Obrtniki in podjetniki smo danes tisti", jc poudarila v nagovoru predsednica zbornice Grosuplje Marija Mišic, "ki odpiramo nova delovna mesta". Novo nastajajoča Zakonodaja pa ni vedno prijazna do delodajalcev, na kar opozarja tudi evropska skupnost, češ da Slovenija posveča premalo pozornosti razvoju malih in srednjih podjetij. V zadnjih letih, je nadaljevala Mišičeva, še zlasti v preteklem letu, je opazna stagnacija oz. zmanjševanje ustanavljanja novih obrti in podjetij. Kol regija znotraj ES bo morala država prej ali slej dati podjetništvu mesto, ki mu priprada. V ES jc 18 milijonov malih in srednjih podjetij, in prepričana sem, je zaključila Mišičeva, da bomo našli ustrezno mesto v njihovi družbi. V nadaljevanju so podelili priznanja Obrtne zbornice Slovenije. Zlato plaketo je prejel Jože Intihar, priznanji pa Jože Duša in Jurij Roječ iz Ivančnc Gorice. Priznanja Območne zbornice pa SO prejeli njeni člani: Avgust Gril, Mihael Marolt, Jože Intihar, Jože Duša, Igor Šuštar, Franc Srebrnjak, Andrej Ambrožič in Marija Mišic. Mihaelu Maroltu, dolgoletnemu članu in obrtniku, priznanje ni bilo izročeno osebno, ker jc bil takrat hudo bolan in jc v začetku novembra umrl. Priznanje bo posmrtno prejela njegova družina. J.H. MIHAEL MAROLT - MISO V ponedeljek, 15. novembra L999 smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od gospoda Mihaela Maroka. V starosti 66 let nas je zapustil človek, ki je s voljo osebnostjo pomembno vplival na organiziranosti in delovanje obrtništvu v občinskem in državnem merilu. Po preselitvi iz Ljubljane v Grospulje v letu 1974 se je vključil med obrtnike, ki so bili sposobni in pripravljeni "upreti se " zakoreninjenim predsodkom, ki so jih pripisovali obrti. Vedel je, da moramo o obrtništvu odločati sami Bil je delegat v občinski skupščini, predsednik Obrtnega združenja, ,predscdnik grafične in papirne sekcije..., bil je povsod, kjer je utiral nove poti in ustvarjal nove vzorce mišljenja. Takšni ljudje ne iščejo priljubljenosti za vsako ceno. Bil je prepričan v svoj racionalno utemeljeni "prav" in mu dosledno sledil. Vsi, ki smo g poznali, smo g cenili, sj smo imeli in imamo isti cilj: "obrtništvu mora pripadati tisto, kar mu gre!" Nepomembne so besede, pomembno je spoštovanje njegovega spomina. Njegovo delo je Območni obrtni zbornici zapustilo vidne sledi, spominjale nas bodo nanj in spodbujale, d bomo dosegli vse tisto, kar si je skupaj z nami želel tudi sam. Ženi Mariji, hčerkama Nataliji, Nevenki, sinu Bojanu in 92 letni mami , izrekam iskreno sožalje. Jože Intihar, univ.dipL.ing. J aNa ženiring d.o.o. 7, 1295 Ivančna Gorica e-mail: lamas^lafnas.si Računalniški in Cesta II. Grupe odredov j tel. 769-040, fax 769-045, IŠČE NOVE SODELAVCE - poslovnega sekretarja/ko, - samostojnega referenta na področju trženja, - serviserja (vzdrževalca) računalniške strojne in programske opreme, - računalniškega programerja. Ponujamo dinamično in raznoliko delo v mladi in uspešni delovni skupini, možnost osebnega razvoja in strokovnega izpopolnjevanja ter stimulativno nagrajevanje. Od kandidatov se pričakuje inventivnost, fleksibilnost, sposobnost komuniciranja in samoorganizacije dela. Delo se sklepa za nedoločen ali določen čas (lahko tudi preko Študentskega servisa ali pogodbeno). Če ste pri svojem delu samostojni, natančni in zanesljivi ter pripravljeni sprejemati dnevne izzive se nam oglasite osebno, telefonsko ali elektronsko in pogovorili se bomo o možnostih sodelovanja. OD FUSARJA DO OBRTNIKA KAKO JE, CE GRE OBRTNIK NA BOLNIŠKO Vprašanje: Imam s.p. mizarstvo in sem si pred dnevi pri delu poškodoval desno roko. Predvidevam, da najmanj 2 do 3 mesece ne bom mogel delati, pa me zanima, kaj naj storim glede bolniškega staleža in ali lahko začasno preneham z obrtno dejavnostjo, saj nimam zaposlenega delavca. Odgovor: Do 30 delovnih dni si mora s.p. sam obračunati nadomestilo za čas nezmožnosti z dela. Pri obračunu prispevkov za socialno varnost za čas odsotnosti z. dela obračunate za prvih 30 dni 100 % osnovo (osnovo predstavlja izbrana zavarovalna osnova meseca pred nastankom odsotnosti z dela) zaradi poklicnih bolezni in poškodbe pri delu. Jo velja za vaš primer. Za odsotnost z dela nad 30 dni pa boste prejeli nadomestilo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Vendar ne pozabite predložiti na vašo občino (davčna uprava) odločbo zdravnika o začasni nezmožnosti za delo in bolniški list. Tam vam bodo izračunali, kakšno osnovo ste imeli in kolikšne prispevke ste plačevali, saj je od tega odvisna višina nadomestila, ki ga boste prejemali od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Natančnega postopka v zvezi s tem vam ne bom opisovala, ker ga mora poznati oseba, ki vam vodi poslovne knjige. Pomembno je. da so bili vsi prispevki za socialno varnost poravnani najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Zaradi začasnega neopravljanja dejavnosti ne boste izgubili statusa s.p., ampak se upošteva začasno prenehanje zaradi daljše ne/možnosti za delo. PRILOŽNOST ZA NOV ZAČETEK Tako se prične informacija Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstva za šolstvo in šport za pomoč brezposelnim osebam pri pridobitvi javno veljavne izobrazbe v vključitev Programa 5000. Kaj je program 5000? Je program izobraževanja brezposelnih oseb za šolsko leto 1999/2000, ki omogoča brezposelnim osebam vključitev v izobraževanje po javno veljavnih programih za pridobitev osnovne, splošne, poklicne, strokovne in univerzitetne izobrazbe, da bi povečali možnosti zaposlitve. Komu je program namenjen? Tistim brezposelnim osebam, ki nc najdejo ustrezne ali primerne zaposlitve in so: brez. osnovnošolske izobrazbe ali brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe, ter tistim, ki poklicno oz. strokovno izobrazbo imajo, pa na tem področju ne morejo dobiti zaposlitve in so pri Zavodu Rčpublike Slovenije prijavljeni veČini Š8si iMšeccv. Pogoji ža vključitev v prflgVaTh. Temeljni pogoj za vključitev je izdelan zaposlitveni načrl, to je ..neke vrste dogovor o predvidenih »aktivnostih brezposelne osebe pri ■iskanju zaposlitve. Zaposlitveni ' načrt se pripravi za vsakega posebej v sodelovanju s svetovalcem za zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje. V katero šolanje se je možno vključiti? Brezposelne osebe se v skladu z zaposlitvenim načrtom in načrtom izobraževanja lahko vključijo v: - program osnovne šole za odrasle, - programe nižjih in srednjih poklicnih šol, - štiriletne programe srednjih šol, - maturitetne tečaje, -gimnazijski maturanti tudi v poklicne tečaje, - višje strokovne šole, - visoke strokovne šole m - univerzitetne programe. Katere stroške poravnava zavod? V te programe vključene osebe pridobijo pravico ckv. kritja stroškov predhodnega zdravstvenega pregleda in zavarovanja za primer nesreče pri delu, če je glede na vsebino programa in dela to potrebno, stroške šolnine, povrnitev določenih stroškov javnega prevoza, stroške bivanja v dijaškem domu, štipendijo v skladu s Pravilnikom o štipendiranju, povrnitev plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Za vključeno invalidno osebo se na podlagi mnenja strokovne komisije za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe poravnava tudi dodatek za pomoč (asistenca) druge osebe in povračilo delnih stroškov za učne pripomočke. Trajanje programa 5000. Vključevanje v ta pr6gram bo PMek-affi m am pevcev, večina upokojencev, pod okrilje pa ga je vzelo Kulturno društvo Ivančna Gorica, ki tudi financira pevovodkinjo, gospo Mojco Intihar iz Grosuplja. Tudi njej smo dolžni zahvalo, saj se zelo trudi in si prizadeva, da bodo pesmi čimbolj ubrane, rezultate z vaj pa smo lahko slišali na omenjenem srečanju. Ljuba Šlrubelj Da upokojenci ne mirujemo, dokuzujelu tudi fotografiji s pohodu tU Smuk /lilo je enkratno. TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE JE PODELILA PEČAT GOSTOLJUBNOSTI ZA LETO 1999 GASILSKEMU DRUŠTVU STIČNA O* ■ Turistična /veza Slovenije — podeljuje P R I Z N A N J s pečatom gostoljubnosti — v kategoriji E Gasilsko društvo Stična se je odzvalo povabilu Gasilske zveze Slovenije k sodelovanju v akciji Turistične zveze Slovenije za leto 1999. Akcija je potekala pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem Republike Slovenije. Imela je tekmovalni značaj; slovenski kraji so tekmovali na področju turizma in varstva okolja. Gasilska zveza Slovenije je imenovala komisijo za ocenjevanje najlepše urejenih gasilskih domov na Slovenskem. Ocenjevali so tri kategorije domov: - gasilski domovi, zgrajeni do 1930, -od 1930 do 1970 in - po 1970 letu. Med vrsto predhodno prijavljenih gasilskih domov je Stična zavzela l. mesto v tretji kategoriji in tako je Gasilsko društvo Slična pridobilo pečat gostoljubnosti Turistične zveze Slovenije za leto 1999. Hi priznanje za stiske gasilce in za Stično veliko pomeni, saj smo ne glede na vsakdanje težave in težavice ponosni na svoj kraj, ki se kaže navzven lep in prijazen, ljudje pa gostoljubni in dobrohotni. In nenazadnje - prav je tako, saj je vedno in povsod vse odvisno od posameznika, kako razmišlja, kako deluje, v takih akcijah pa se pokaže in dokaže plod njegovega trdega dela, vztrajnosti in prizadevanj, ki prinese rezultate ne samo posamezniku ali gasilskemu društvu, ampak tudi domačemu kraju. Pripravila: Majda Može GASILSKO DOPOLDNE V torek, 19. 10. 1999, smo imeli učenci tretjih razredov naravoslovni dan z naslovom Požarna varnost. Z avtobusom smo se odpeljali na obisk h gasilcem v Stično. Tam so nas zelo lepo sprejeli. Gospod Kastelic nam je povedal veliko zanimivega in koristnega: kaj narediš, če opaziš požar, kako pomagaš gasiti, kako se gasi z gasilnim aparatom in kako z vodo. Zanimivo je bilo, ko je poklical številko 112 in so se takoj javili iz gasilskega centra v Ljubljani. Fante sii zelo pritegnili gasilski avtomobili. Nepozabno pa je bilo gašenje ognja na dvorišču z gasilnim aparatom. Nekateri od nas so sami sprožili aparat in s peno hitro pogasili ogenj. Po malici smo preizkusili svoje znanje še ob reševanju testnih pol, nazadnje so nam postregli še z bonboni. Ker nam je do odhoda avtobusa ostalo še nekaj časa, smo se sprehodili po Stični. Videli smo stiski samostan, kamor je hodila v šolo tudi naša učiteljica. Sedaj je lepo urejen in prebeljen. Dopoldan s stiškimi gasilci nam je res hitro minil in polni lepih doživetij smo odšli domov. Učenci 3. razreda OŠ Zagradec MLADA GASILKA POROČA Sem učenka 4. razreda osnovne šole na Krki. V prostem času se rada udeležujem gasilskih vaj v našem prostovoljnem gasilskem društvu. Delo v društvu je zelo razgibano in seže 105 let v preteklost. Naš sedanji predsednik je g. Miroslav Svetin. Pred dvema letoma je bilo ustanovljeno usposabljanje mladih gasilcev. Naš poveljnik Tonček Markovič se poleg nas zelo trudi, da bi naše ekipe dosegle čim boljše rezultate. V tem času smo se naučili veliko o obveščanju, zaščiti, reševanju in gašenju. Zelo uspešno smo zastopali naše društvo že na kar nekaj tekmovanjih. Najbolj se ponašamo z letošnjim regijskim tekmovanjem, ki je bilo 2. 9. 1999 v Ribnici. Dosegli smo naslednje rezultate: pionirji 1. mesto pionirke 1. mesto mladinke 2. mesto mladinci 11. mesto Ponosni smo, da smo gasilci. Še naprej se bomo trudili, da bomo dolgoletno krško tradicijo popeljali tudi v prihodnji - sodobni svet. Ker pa zelo rada pišem pesmi, naj vam predstavim še nekaj svojih gasilskih verzov. Sem deklica mlada, gasilka sem rada. Se ognja bojim, vendar pred njim ne bežim: vzamem cev in ga pogasim. Sedaj se še učimo, vendar v sili vse pogasimo, se uspehov veselimo, ker potem pohvalo dobimo. V dolini reke Krke živimo, kjer veliko obiskovalcev gostimo in vsem vse lepo želimo. Anamari SMOLIČ, 4. razred, Krka STISKI GASILCI VRNILI "POBRATENJE" GASILCEM V SEČOVLJAH Bilo je lepo oktobrsko jutro, ko so se nekateri odpravljali na trgatev, nekaj stiskih gasilcev pa se je odpravilo na morje, v Sečovlje, kamor so nas povabili tamkajšnji gasilci. Že ob prihodu v obmorski kraj smo začutili praznično razpoloženje in ob lepem in za pokrajino izvirnem kulturnem programu proslavili dva svečana trenutka. Najprej smo obeležili podpis listine o prijateljstvu med gasilskim društvom Sečovlje in gasilskim društvom Stična kot povratno srečanje na pobratenje, ki je bilo aprila tega leta v Stični, nato pa slavnostno odkrili spominsko ploščo ob rudniških vagonih, kot spomin na nekdanji rudnik, saj ima gasilstvo v Sečovljah svoje korenine v nekdanjem rudniku črnega premoga, ki je v letih od 1935 do 1971 deloval v Sečovljah. V uvodniku so gostitelji poudarili, da je to velik dogodek za gasilsko dejavnost in njihov kraj. mi pa smo bili veseli, da so s spomladanskega obiska v Stični odnesli lepe vtise in spomine, tako o samem kraju kot prijaznosti in gostoljubnosti krajanov Stične. Pripravila: Majda Može Vaščani Potoka pri Muljavi so bili tisti dan zelo pridni. Ne čisto vsi, vendar pa velika večina njh, jih je sodelovala na udarniškem dnevu. Urejali so krajevno cesto od Muljave do svoje vasi. Že kar zanemarjena je bila. Skrb zanjo je prepuščena le njim, na kar pa so že vajeni. S skupnimi močmi so očistili bankine, tako, da je cesta sedaj videti precej širša. Žal pa smo jih našli že pri zaključku dela. Od tu je tudi naš posnetek. Ja, v manjših krajih prebivalcem ni težko samim poskrbeti za skupne stvari, za cesto na primer. Čisto drugače je v večjih krajih, lam prebivalci večinoma samo zahtevajo, da jim vse postorijo drugi. J tj-^ AVI OUSLl AVTOLIČARSTVO - AVTOVLEKA - AVTOKLEPARSTVO DRATA, d.o.o. - DRAGO HRIBAR Velike Češnjice 19, 1296 Šentvid pri Stični Tel.: 061/785-635 Mobitel: 0609-650-203 • Nudimo vam kakovostne avtoličarske usluge (uredimo tudi klepanje vozila). • Uredimo vam vso potrebno dokumentacijo v zvezi s škodnim primerom (z zavarovalnico). • V času popravila nudimo NADOMESTNO VOZILO. • BREZPLAČNO odpeljemo poškodovano vozilo ter popravljenega dostavimo na vaš dom. ^_,_J1 STRAN JESENSKO POTEPANJE Z VRTCEM MIŠKA V STIČNI Prvi jesenski dnevi so nas popeljali na izlet z vrtcem Miška iz Stične. Odločili smo se, da se bomo tokrat podali v škofjeloško hribovje, in sicer na Blegoš, ki je visok kar 1562 m. Vremenska napoved je bila ugodna in tako smo se 2. oktobra zbrali pred vrtcem Miška. Na pot smo se tudi tokrat odpravili z dvema avtobusoma. Seveda nismo bili brez strokovnega votlstva. Skupini sta vodila Roman in Mirni Tratar, pomagale pa so jima vzgojiteljici Marica in Marta ter pomočnici vzgojiteljic Anica in Mojca. Do Škofje I.oke je bila vožnja hitra in udobna. Bolj zanimivo je bilo na poti do Javorja pod vrhom Blcgoša. Na ozki makadamski cesti sta morala naša šoferja Dane in Janez pokazati vse svoje znanje, da sta nas varno pripeljala do cilja. Po krajšem postanku smo se odločili, da se bomo na vrh Blcgoša podali po krajši in lažji poti. Skupina Polžkov (otroci, stari 3 - 5 let) je bila v hoji kar hitra, ko pa so se utrudili, smo jim na pomoč priskočili starši. Katja je zelo pridno sedela očku na ramenih in tudi Mojca se je trudila, da ne bi bila slabša. Janez in Žan sta tarnala nad dolgo potjo in prosjačila, da bi se vsaj malo nosila. In takih polžkov je bilo še nekaj. Za vzpodbudo smo si dovolili drobno laž, da jih na vrhu Blcgoša čaka sladoled. In je kar pomagalo. Metulji (otroci, stari 5-7 let), ki so seveda večji in že skoraj samostojni, so bili z Romanom na čelu kolone. Po dveh urah hoje in nekaj krajših postankih smo prisopihali do cilja in nisva prepričana, kdo je bil takrat bolj vesel - otroci ali starši. Našega prihoda na vrh se je razveselilo tudi sonce, ki se je za nekaj minut prikazalo izza oblakov. Razgled z vrha je bil zaradi megle resila slab, a je bil zato tojiko lepši pogled na vsebino naših nahrbtnikov. Po izdatni malici je bilo na vrsti skupinsko fotografiranje, za veseli dogodek pa so poskrbeli otroci metuljeve skupine, ki so s pomočjo staršev zapeli nekaj pesmic. Na pot v dolino smo se odpravili po krajši in bolj strmi poti. Ustavili smo se še pri planinski koči pod Blegošem, kjer je biki za lačne na voljo tudi topla malica. Pri koči smo si pošteno odpočili, otroci pa so sc, še vedno z dovolj energije, igrali. Pot proti domu nas je vodila skozi jesensko obarvan gozd, kjer so si otroci nabrali nekaj jesenskih listov. Starši smo ugotavljali, da ni čudno, da je Meto iz Cvetja v jeseni "mučilo" srce, ko pa je Blegoš tako zelo "v hrib". Na poti proti Ljubljani smo se ustavili še pri Zbiljskem jezeru, kjer so si Jaka, Boštjan in Andrej privoščili celo veslanje po jezeru. Še vedno dobre volje, a rahlo utrujeni, smo se proti večeru vrnili pred vrtec Miška v Stični. Poslovili smo se in si obljubili, da se znova vidimo na naslednjem planinskem izletu spomladi naslednje leto. Mirjum in Hojan ŽnidaršU ŽE ROŽLJA, ŽVENKETA: MIKLAVŽ PRIHAJA Miklavž bo lahko nakupoval že v novem supermarketu Tabor v Ivančni Gorici Že v soboto, 4.12. se bo spustil Miklavž z nebeških višav na zemljo. Ob 16. uri ga bo moč videti v Temenici in Zagradcu. V Temenici organizira spremljevalni program kulturno društvo, sofinancirajo pa kulturno in gasilsko društvo ter krajevna skupnost.. Z dvema igricama bodo nastopili otroci 1. in 2. razreda podružnične OŠ Temenica in otroški pevski zborček. V Zagradcu miklavževanje prav tako organizirata krajevna skupnost in kulturno društvo. Sodelovala bo skupina Kratkohlačniki s krajšo igrico Čudežna vreča. Miklavž bo obiskoval otroke tudi v nedeljo, 5.12. V Šentvidu ob 16. uri bo v cerkvi miklavževanje pod organizacijo gospoda župnika, prav tako v Stični ob 17. uri. Ob 17. uri bo Miklavž tudi v Ambrusu v kulturni dvorani, miklavževanje pa pripravlja kulturno društvo. V nedeljo zvečer bo obiskal tudi cerkev v Ivančni Gorici. Priložnostno igrico piše gospod župnik, odi- grala pa jo bo gledališka skupina Emanuel. Miklavž bo prišel tudi v drugam - kar brez skrbi. Če nič drugače, vas bo naslednji dan, 6.12. obiskal na domu, če boste le nastavili dovolj velike peharje. Miklavž bo namreč letos obilno nakupoval, saj bo v prostorih Taborove trgovine tačas že odprt nov supermarket. Otvoritev bo 29.11. ob 13. uri. IMENIK-VODNIK NEVLADNIH ORGANIZACIJ TERENSKA PRODAJA VODNIKA ZNANIH NASLOVNIKOV. ADI - Agencija za razvojne iniciative: 061/444-403, 13-776-41 S JJUL GOZD LJUBLJANA OBVESTILO LASTNIKOM GOZDOV PO KONKURENČNIH CENAH ODKUPUJEMO les na kamionskih cesta in na panju Zagotavljamo plačilo vsega lesa v roku 14-30 dni Po dogovoru plačamo hlodovino tudi v krajšem roku. Točnost in kvaliteta odpreme zagotovljena. Informacije: GOZD Ljubljana d.d. Tržaška c. 2, tel. 12 53 130, telefax 210 729 Kontaktna oseba: vodja odkupa Peter Martinšek, inž. gozd. Pavšičeva 31, Logatec GSM: 041 632 263 Lokalni odkupovalec: Gale Jože, Dob-Breg 2, Šentvid pri Stični, mob.: 0609 651 948 10 STRAN IVANSKI BULVAR BREZ SEMAFORJEV Čeprav je že pozno poletje, sonce še vedno neusmiljeno žge. Izpušni plini, hrumenjc tovornjakov in prah, ki se vrtinci za njimi... Oči mi begajo sem ter tja in lovijo število vozil, ki se v tem gostem prometu peljejo mimo. Ura bo kmalu tri in človek se resnično počuti, kot bi stal sredi križišča najpomembnejših prometnic v eni od prestolnic. Le da tukaj ni nikakršnih zelenih in rdečih luči. ki bi (ne)potrpežljivim voznikom sporočale, kdaj je prosta njihova smer. Pločnik ob eni izmed cest celo obstaja, drugje pa je vse odvisno od peščeve spretnosti, kako se na najboljši način umakniti na luknjasto bankino in se ubraniti prahu, blatu in umazaniji izpod koles izpušnih škatel. ki čisto slučajno zapeljejo v kakšno lepo blatno jezero v malem. Na vsaki strani križišča stoji dvanajst dijakov, ki z budnim očesom spremljajo vso to prometno povorko. Naša naloga je, ugotoviti obremenjenost glavnega cestnega križišča v Ivančni Gorici. Terensko delo, ki je del naše mature iz geografije, včasih zahteva tudi takšne zanimive stvari, pri katerih lahko človek s samostojnim delom in krstnim razmišljanjem ugotovi in se nauči marsikaj zanimivega. Po koncu štetja prometa smo ugotovili, da sta najbolj prometno obremenjeni dve cesti: proti Šentvidu in proti Muljavi, manj je prometa iz Višnje Gore in iz Šentvida, najmanj pa v smeri iz Stične in vanjo. Zelo gost promet je razumljiv, saj se okoli tretje ure popoldne večina ljudi vrača z dela domov. Ivanške stanovanjske četrti (npr. Studenec) so ravno v smer proti Šentvidu. Največ smo našteli osebnih avtomobilov, tesno jim sledijo tovornjaki, ki prinašajo blato in prah z gradbišča ob avtocesti. Zanimivo je,.da so na tretjem mestu mopedi, kar je lahko pokazatelj nizkega standarda našega prebivalstva ali pa dokaz neosveščenosti ljudi, ki šc vedno raje sedajo na moped do prve trgovine kot pa na kolo, ki bi razgibalo okončine, zatrdele od nenehnega sedenja v pisarnah in foteljih. Za mopedi sledi število tovornih kombi-jev, koles, potniških kombijev, avtobusov, vlačilcev in nazadnje delovnih strojev, medtem ko traktorja ni zapazil nihče. Ko takole stojiš in beležiš, poteče čas in moraš končati s svojim natančnim štetjem. Postane ti skoraj žal, daje tako hitro minilo. Prav zanimivo je gledati vsa ta vozila in ljudi različnih obrazov, misli in navad, ki te veselo pozdravljajo ali pa zamorjeno gledajo predse ter nepotrpcžljivo čakajo vozila na svoji desni strani. V misli se ti prikrade skrb in hkrati začudenje nad tolikšno srečo: da se v tem križišču še niso zgodile kakšne hude prometne nesreče ali pa večje število avtomobilskih trkov. Semaforji bi bili prav gotovo pravi balzam za utrujene živce vračajočih se z vsakodnevnega dela. Ana Marija Ficka PO POLŽEVO SKOZI VIŠNJO GORO ZASIJALA JE KOT NOVA Obnovljena cerkev sv. Antona na Rdečem Kalu Vaščani so se zavedali, da morajo nekaj storiti. Najprej so načrtovali utrditev in sanacijo potresni poškodb. Potem so ugotovili, da jo je treba prebeliti. Ob tem se je pokazalo, da je treba zamenjati tudi nekatera okna in vrata, pa obnoviti oltar in slike. Nazadnje so še streho in zvonik pre-oblekli z bakreno pločevino. Ko je bilo že vse postorjeno so uredili šc okolico in postavili zunanjo osvetlitev cerkve, da se bo tudi od daleč videlo, kako lepo cerkev imajo na Rdečem Kalu. Celotna investicija jih je veljala 5,5 milijona tolarjev. Nekaj malega denarja so imeli zbranega. Dodatno je vsako, no, skoraj vsako, gospodinjstvo dalo po 50.000 tolarjev. To pa še daleč ni bilo dovolj. Več kot polovico so si ga morali sposoditi. "Čeprav smo se srečevali tudi s težavami, smo v delih docela uspeli, " je v svoje nagovoru med drugim dejal Bojan Štrus, krajan Rdečega Kala". Krajani smo na našo cerkev zelo ponosni. Dobili smo jo od dedov. Obnovljeno, trdno in še lepšo bi jo radi prepustili svojim vnukom." Klub temu, da so vaščani mnogo prispevali za obnovo cerkve, so za slovesno otvoritev pripravili tudi enkratno pogostitev za vse od blizu in daleč, ki so na to slovesnost prišli. V nedeljo 24. oktobra je bil za vaščane Rdečega Kala in Sada velik praznik. Svojemu namenu so s slavnostno sv., mašo prelata Franca Vrhunca, odprli popolnoma prenovljeno cerkev sv. Antona, zaščitnika živine. Cerkev je žc zelo stara. Potrebna je bila obnove. Lanskoletni potresni sunki pa so tudi naredili svoje. OBVESTILO - Zakon o žrtvah vojnega nasilja Večina občanov je že seznanjena z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja, ki je začel veljati 1. 1. 1996, zadnja novela zakona pa je bila objavljena 19. 6. 1999 in določa tudi zaprtje roka za vložitev zahtevkov za status žrtve vojnega nasilja - to je 6-mesečni rok, ki se izteče 19. 12. 1999. Zakon o žrtvah vojnega nasilja določa, daje žrtev nasilja oseba, kije državljan Republike Slovenije, ki so jo nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile od 6. 1. 1941 do 15. 5. 1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselile (izgnanec), poslale v taborišče (taboriščnik), zapor (zapornik), na prisilno delo (delovni deportiranee) ali v internacijo (interniranec), ter oseba, ki je pobegnila pred vojnim nasiljem (begunec) ali biki nasilno odvzeta staršem (ukradeni otroci). Pomembno novost je prinesla zadnja novela Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki vključuje v varstvo pregnance, in sicer s statusom in pravicami begunca. V to kategorijo spada po zakonu oseba, ki je bila v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja in njegovih sodelavcev zoper družine partizanov, pobitih talcev ali zaradi sodelovanja z NOB, nasilno pregnana iz svojega doma, in oseba, ki je bila v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 nasilno pregnana iz svojega doma zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja od okupatorja ali njegovih sodelavcev, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece. Žrtev vojnega nasilja je tudi oseba, ki je bila rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja. Žrtev vojnega nasilja je tudi otrok, katerega starša sta bila ubita zaradi sodelovanja v NOB ali sta izgubila življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu ali sta bila ubita kot talca. Zadnji rok za vložitev zahteve po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja in po noveli zakona se izteče 19. 12. 1999. Dodatne informacije lahko dobite pri Slavici Pcrme na Upravni enoti Grosuplje, osebno ali po telefonu 764-311. Po pooblastilu načelnice upravne enote: Slavica Perme, referentka 1 Na poti k znancem v Zg. Drago pri Višnji Gori smo izkoristili priliko, da si ogledamo to starodavno mestece. Takoj ob prihodu v Višnjo Goro pritegne pogled mogočna cerkev sv. Tilna z lepo urejeno okolico. Tudi nova osnovna šola je kraju v ponos. Po večini so hiše lepo urejene, razen izjem, ki kazijo podobo mesta. Veliko rano pa je kraju in okolici prizadejala nova avtocesta, ki je ubrala svojo pot čez polja, travnike... Bore malo pa imajo Vi.šnjani pokazati turistu, ki zaide sem... No ja - priklenjenega polža, pač... Da si potešimo lakoto, smo poiskali gostilno - edino v mestu, a žal jc bila zaprta. Tako se lačni in žejni napotimo v Zg. Drago. Toda, priti tja, je velik problem. Po nekaj metrih čez železniško progo se konča asfalt, in sedaj lahko izbiraš: voziti slalom ali sc vrnili? Nemogoče se je izogniti kotanjam, in kljub vožnji "po polževo" pristaneš vedno znova v kotanji... Ubogi vozniki, ki se morajo vsak dan "premetavati" po tej cesti... In - verjeli ali ne - še avtobus smo srečali (baje je tu redna avtobusna proga na relaciji Ljubljana - Šentvid pri Stični). Neverjetno je, da nobeno cestno podjetje ne "pokriva" te ceste. Pravijo, da jc stanje obupno že dolga leta. A vendar - do ene znamenitosti Višnje Gore smo pa le prišli: vožnja po polževo skozi po polžu znano Višnjo Goro! Za konec pa še vprašanje vrlim Višnja nom: "Višnjani, kam ste svoje cestarje djali?" družina OSO.INIK SLOVESNOST NA KORINJU (Pozdrav Silvana Bacicchija, ANPI) Ugledni gostje, dragi prijatelji, dragi tovariši partizani, 35 let je minilo, odkar je na tem ozemlju, oktobra 1944, 33 naših mladih tovarišev izgubilo življenje. Sem so prišli z namenom, da bi sc zoperstavili fašističnemu režimu in si priborili svobodo, skupno s slovenskimi tovariši. Zavedali so se tudi, da svoboda ne pozna meja. GotOVO so se borili zato, da bi jo pridobili za Italijo, predvsem pa zato, da bi z njihovim bojem in žrtvovanjem izbrisali sramoto, ki sojo drugi Italijani povzročili vaši deželi. Naši tovariši so bili tu z namenom, da bi dokazali, da pravi obraz. Italije ni fašističen, daje treba preprečiti vojno in zaživeti v miru in prijateljstvu, skupno z ostalimi narodi, še posebno pa z vami. Zato, ko bomo danes tukaj počastili padle, obenem tudi potrjujemo to naše prepričanje. K vam prihajamo kot prijatelji, veseli, da smo tako tudi sprejeti. Obujanje preteklosti s pomislekom, kakšno vrednost ima svoboda, je smiselno le, če se bomo znali skupno zavzemati - Italijani in Slovenci - za mir v združeni in demokratični Evropi, ki naj postane skupen dom vseh narodov in jim zagotovi njihov napredek. S tem sklepom vas srčno pozdravljamo in se vam zahvaljujemo za vašo skrb pri oskrbovanju tega spomenika, ki je trajni spomin in korenika, ki povezuje prijateljstvo med našimi narodi. V vasi Dcbeče nad Stično so sc v soboto, 23. oktobra zbrali preživeli kurirji kurirske postaje TV 3, da bi prisostvovali odkritju prenovljenega spomenika slovenskim kurirjem med narodnoosvobodilno vojno. Spomenik so postavili maja 1977 leta. Oblikoval gaje pisatelj in kipar "Ione Svetina. Poleg preživelih kurirjev so na slovesnost prišli tudi številni nekdanji borci NOB, iz bližnjih in oddaljenejših krajev, in tistih, ki šc ohranjajo spomin na nekdanje vojne dni. Na slovesnosti, ki jo je vodil Joško Pirnar in na kateri je govoril dr. Zdenko Roter je navzoče pozdravil tudi ivanških župan Jernej Lampret. Po kratkem kulturnem programu s partizanskimi pesmimi in recitacijami so se gostje in domačini zbrali v vasi na družabnem srečanju s partizanskim golažem. Kurirska postaja TV3 je bila prva postaja, kije povezovala Dolenjsko z Ljubljano in Štajersko. Ležala je tik ob meji takratne Italije in Nemčije. Dclovalit pa je do konca vojne. KAJ SO O NAS POROČALI ČASOPISI V HIRSCHAIDU Konec oktobra nas je ponovne) obiskal naš častni meščan Hubert Patzelt s soprogo Inge. Prinesel je fotografije in kopije časopisnih člankov, ki so poročali 0 podpisu listine 0 partnerstvu med I lirsehaidom in Ivančno (iorieo. Nekaj misli smo strnili za bralce Klasja. Časopis Landkreis Bamberg (Okraj Bamberg) je dvakrat poročal 0 dogodku. V prvem članku "Iz prijateljev postajajo partnerji - slovensko odposlanstvo prisrčno sprejeto v Hirschaidu" novinar opisuje potek prvega dne in prav posebej poudarja, da so Slovence Z Dolenjskega ob prihodu v praznični šotor sprejeli z glasnim ploskanjem. "Srca vseh prisotnih so osvojili takoj, ko so se ob vhodu v šotor pojavili folklorna skupina in oba godca na harmoniko." Naslednji dan pa je isti novinar pisal o zgodovini prijateljskih vezi meti Ivančno Gorico in 1 lirsehaidom, o podpisu listine o partnerstvu in izmenjavi daril. V uvodu je poročal o programu obiska, ki so ga za slovenske goste pripravili v Hirschaidu, in ga ocenil za "mamutski program". V občinskem glasilu Markt Hirschaid (lig Hirschaid) pa je poročal o našem obisku in o slovesnosti sam župan Andrcas Schlund. Poročilo je opremil z izredno bogatim slikovnim gradivom. Fotografije so bile objavljene v rubriki Aktuelle Blickpunkte kar na treh straneh. Omeniti velja tudi, da so odlomek iz. listine o pobratenju objavili na prvi strani že ll. 9. 1999, takoj ob prihodu slovenskih gostov. Ko pišemo o poročanju nemških medijev, moramo našim bralcem povedati, da so vsi slovenski prispevki o tem srečanju, ki jih je objavilo Klasje v oktobrski številki, že prevedeni v nemščino (to delo je prizadevno opravil g. Ivan Kurbus, ki je bil v Hirschaidu tudi naš uradni prevajalec) in da jih je II. Patzelt že odnesel s seboj v Hirschaid. Po vsej verjetnosti že visijo na stenčasu v občini. Povzela: M. A. Picko slikovni material Markt Hirschaid Amtliche Bekanntmachungen • Kirchliche Nachrichten • Vereinsmitteilungen Idr dic Gemelndetell« Erlach, Frlesen, GroBbuchfeld, Hirschaid, Juliushof, Kleinbuchfeld, Kdttmanrtsdorf. Robersdorf, Rothansand, Sassanfahrt, Selgendorf PurtdfcAdu lin Raibaiis: Mu. - Fr. 8.00 - 12 00 Itor, Do. 16.1» - 18.00 llhr Ti-lrfon 095 43/82 25-0 Tc]cfax 095 4.V82 25-55 17 l.ihnj.'itHj Samstat). 11. September 1999 r partn^rsehaft zwi§ehč zemlji "SEVERNA" NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN sam nast, ... STRAN l j /NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N + 1 KAKO STA GRICARJA VINO VARVALA Gričarjeva dva, oče in sin, sta bila solastnika vinograda in zidanice, prislonjene v hrib. Vse leto sta pridno skrbela za "žlahtno rožico" in se jeseni veselila dobrega pridelka. Z leti pa se je njuno sožitje skalilo, ker je pričelo vino v sodih nenavadno hitro pohajati. Kriv je bil oče, ki je vedno pogosteje zahajal v vinograd. Najprej so padle besede o zmernosti, pa ni dosti pomagalo, zato je sin kupil veliko ključavnico obešenko in zaklenil težka hrastova vrata zidanice. Naslednji dan je oče dolgo hodil okoli zidanice s prazno pletenko, končno pa je tudi on odšel v trgovino in kupil še eno ključavnico. Po tistem so ju sosedje večkrat videli oprezati okoli vinskega hrama v upanju, da bo kateri popustil. Kako se je nerodna reč končala, ne vemo zanesljivo. Menda sta stari in mladi Gričar toliko časa kuhala trmo, da je vino skisalo. Danes tiste zidanice ni več, zgodba pa je ostala. Iz nje se lahko nekaj naučimo. LS XXII. REKORD VELIKANSKI GROZD Kar je res, je res. Tale Nadrahov Lojz s Crnelega pa zna! Že drugič je med Klasjevimi rekorderji. Ondan sem prišel na Crnelo in se po naključju ozrl na Lojzovo trto ob hiši. Posebno pozornost so mi zbudili sicer maloštevilni, vendar nenavadno veliki grozdi. Eden med njimi je bil še posebej krepak in letos mu v naši občini najbrž ni para. Medtem ko sva z Lojzom občudovala lepa soplodja, so se z bližnjega drevesa poželjivo oglašale ptice. Seveda sva hitro uganila njihovo namero in grozde rešila na varno. Na tehtnici seje velikan izkazal s celim kilogramom in pol in še nekaj čez. Grozd je bil res težak, še težje pa sem njegovega lastnika pripravil do lega, da se je spet slikal za Klasje. Toda rekord je rekord in tu ni popuščanja. LS "Vinogradnik" Alojz s Crnelega z rekordnim grozdom. Trta je stara primorska sorta. Tam ji pravijo Vdovska grganja. O slastnih jagodah ne bom pisal. 0 njih nam vse pove slika. KAMNITE BABE Naši predniki so bili zagotovo boljši opazovalci v naravi in so imeli več domišljije kot mi. Eden od dokazov za to trditev so slikovita imena za osamljene visoke skale, štrleče iz zemlje. Rekli so jim babe. Okrog njih so spletli številne zgodbe. Tale baba iz brega nad Stičnieo se mi je zdela najlepša. Zlasti mi je ugajala njena pričeska. LS OPRAVIČILO BRALCEM SEVERNE STRANI V prejšnji številki je izšel članek Skrb za nataliteto in v njem črno na belem piše, da štiri štorklje razmišljajo, kje bi najprej pomagale. A glej ga zlomka, na sliki sta le dve ptici. Kar vidim vas, kako ste upravičeno s pestjo udarili po mizi in izjavili:"Tale Sever je moral biti ob nastajanju članka pošteno nadelan, da je videl dvojno. Pod pričami izjavljam, da ga tedaj nisem pokusil niti kapljice. Krivda jc drugje. Nekomu je pri tehnični obdelavi zmanjkalo prostora, pa je vzel škarje in, zzzzrrrrk, odbil pol slike in dve ptici. Iz enakega razloga je isti stric malce preveč pomanjšal rekordno denarnico in srebrnik s cesarjem vred. Pa si pomagaj! Eden izmed bralcev mi je sporočil, kako si je pomagal - spil ga je liter, pa je videl štiri ptice. Ostali pa - "nikarte kaj zameril, lepu prosim"! LS KRAJI V RIMSKI DENAR LtOPctJ> SČVCH Do prihoda Rimljanov ljudje v naših krajih denarja skoraj niso poznali. Tu in tam je zašel mednje kak keltski novec, sicer pa so blago plačevali z blagom ali pa z delom in drugimi uslugami. Med slednje smemo vsekakor šteti tudi usluge "najstarejše obrti". Rimljani sami niso iznašli denarja. Kot v drugih stvareh, so se tudi v denarništvu zgledovali po Grkih, ti pa so denar povzeli po še starejših civilizacijah na jugovzhodu. V rimski državi so kovali denar že v kraljevskih in republikanskih časih. Vendar so pri nas teh novcev našli bore malo. Pravi razcvet pa je denarništvo doživelo v cesarski dobi. Začetnik te dobe Julij Cezar, nadvse bister državnik in vojskovodja, je hitro spoznal, da je denar nekaj več kot samo plačilno sredstvo. Dal jc kovati veliko novcev s svojo podobo in naslovi, da so ljudje vedeli, kdo je gospodar v imperiju. Tedaj so se kovanci in vlivanci pričeli na veliko uporabljati kot učinkovito politično informativno sredstvo. Podobno vlogo so ob državnih cestah imeli znameniti kamni miljniki. V tem času je rimski denar prvič v večji meri zašel med naše ljudi, čeprav v Cezarjevi dobi še nismo bili "pod Italijo". Denar so prinašali trgovci. Med našimi predniki je bil najbolj priljubljen in razširjen Cezarjev srebrnik z imenom DENARIJ. (Nekaj novcev s tem imenom so skovali žc pred Cezarjem.) Ta novec je zelo dolgo krožil med ljudmi in se tako udomačil, da je postal pojem za plačilno sredstvo - to je denar. Romanizirani staroselci so ob stapljanju s slovenskimi prišleki zanesli v naš jezik tudi to novo besedo. Beseda denarje torej rimskega izvora. Vsak novoizvoljeni vladar je dal, po Cezarjevem zgledu, kovati svoje novce in tako informiral ljudstvo o politični in personalni spremembi v imperiju. Ta nečimrnost, pa tudi potreba rimskih vladarjev, je nehote postala neprecenljiv vir zgodovinskih podatkov; velik del rimske zgodovine bi brez najdenih kovancev ostal za vedno nepojasnjen. Denar so kovali v državnih kovnicah. Teh na Dolenjskem, pa tudi v celi Sloveniji, ni bilo. Nam najbližji sta bili kovnici v današnjem Sisku (Sisciji) in v italijanskem Ogleju (Aquileji). Največ so kovali zlatnike (AUREUSE), srebrnike (ARGENTUSE) in številne bronaste novce. Zlatnik (aureus) cesarja Avgusta. Nekaj takih so našli tudi na slovenskem ozemlju, ne pa tudi v naših krajih. Srebrnik (denarij) s podobo Julija Cezarja. Ti so bili najdeni tudi na našem območju. Ta novec in drugi srebrniki s tem imenom so v naš jezik zanesli besedo denar. 8£$ Bronasti novec (sesterc) cesarja Neronu. Ti so med naj-deninami kar pogosti.