P.b.b
Jlaš t^dniS^
*ul>urno_Pomeno g^o-
		
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostarat Klagenfurt 2.		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfiut
LETO XIV./ŠTEVILKA 17	CELOVEC, DNE 26. APRILA 1962	CENA 2.- ŠILINGA
Papeževa poslanica za mir
O koroškem slovenskem vprašanju
Sobotna ..Kleine Zeitung” je prinesla k teinu viprašanju članek izpod peresa dr. Vinka Z,rvliter j a, ki ga posredujemo tudi našim bralcem:
»Vodilni avstrijski sociolog dr. Johannes MeBner opredeljuje v svojem družboslovnem naulku Ijiudstvo kot življenjsko, usodno in kulturno skupnost, ki raste iz raznoterih plemen 'ter se razčlenjuje v razno-terne posamezne medselboj .povezane skupnosti in ni omejena na državne meje. '»Skupni! jezik pa je najgloblja notranja korenina skupnostnega duhovnega življenja in ikulturnega razvoja; v njem se tudi najbolj izraža zavest pripadnosti k gotovi narodni s'kupn6sti.«
Ta znanstvena teorija o narodnosti bodi temelj naših izvajanj.
a(, Vsi na svoji zemljli stalno živeči koroški '^bovenci pri Zilji, v Rožu ali Podjuni govore isti jezik, to je med seboj 'tesno povezana slovenska narečja. V njih se sporazumevajo v vsakdanjem življenju, molijo skupne molitve in pojejo iste narodne pesmi. Zakaj pa jih ‘toreji loči različna stopnja zavesti o narodni pripadnosti, ki 'bi utegnila naravnost zavesti k domnevi obstoja dveh narodnostnih skupin?
Že v letu 1861 je prof. A. Janežič tožil v Koroškem ljudskem koledarju: »Žalostnega srca mora vsakdo, ki ljubi domovino, spoznati, da ljudske šole ne priinašajo Slovencem sadov, ki jih pričakujejo. Šole so * postale nezveste ljudstvu, one so ljudstvu odtujene. Ne bi smeli šolarjev mučiti s kakim drugim jezikom, dokler ne obvlada popolnoma materinščine.« — Ta tožba Slovencev glede šol se ponavlja vedno znova v šolski zgodovini. Že sto let traja borba proti glavnemu vzroku narodnostnega od-'* 'jevanja. Poslušajmo sodbo nekega nemškega Korošca o '»'Utrakvističnii šoli«. Dr. Theodor Veiter piše v svoji razpravi »Die sknvenische Volksigruppe in Karaten«, 1936, naslednje: »Tako je postajala utrakvi-stična šola v vedno večji meri sredstvo, s katerim so iz slovenskih otrok delali nemške. Razume se pa, da to ni povsem uspelo, tako da slovenški otrodi po končani ljudski šoli, aiko niso bili posebno nadarjeni ali ako niso bili deležni zasebnega slovenskega pouka, niso prav obvladali ne nemščine in ne slovenščine. Ta razvoj se je začel deloma že pred svetovno vojno in je v p ra v zaradi teh okoliščin dovedel do neutemeljene trditve, da koroški Slovenec ne razume slovenskega knjižnega jezika.« Sedaj si pa predstavimo posledice te Sole v teku treh rodov. Potem se ni moč: več čuditi spričo današnjega čudnega položaja slovenske narodne skupine. Mislečemu človeku pa se razgrinja kulturna tragedija, ki ji ni enake. Samo en praktični primer!
Sredli Roža, |x»l ure od obmejne 'postaje Podrožčica, leži idilični 'kraj St. Jakob v Rožu. Cerkveni zgodovinarji ga omenjajo že v 11. stoletju; v času turških vojn je bil mogočna trdnjava Rožanov. Tu so Slovenci do plebiscita 1920 vzdrževali eno 'izmed obeh zasebnih slovenskih ljudskih šol. Občina spada med največje v deželi ter obsega župniji St. Jakob in Podgorje. Oglejmo si narodnostno podobo, kot jo kažejo ljudska štetja. Leta 1820: 21 Nemcev in 3001 Slovenci; leta 1900: 26 Nemcev in 2876 Slovencev; leta 1910: 360 Nemcev in 3176 Slovencev; in v zadnjem desetletju: leta 1951: 1561 Nemcev, 844 Nemcev-Slo-vcncev, 845 SlovencevjN emcev, 450 Nemcev-Vindišarjev, 518 VindišarjevAqmcev in 285 Slovencev; leta 1961: 2284 Nemcev, 197 N emcev-Slovencev, 212 SlovencevAem-cev, 518 Nemcev-Vindišarjev, 293 Vindi-šarjev-Nemcev, 53 Vindišarjcv in 575 Slovencev.
Človeka bi odbil ta jezikovni Babilon zadnjih ljudskih štetij, če ne bi vedel, da
Z balkona bazilike sv. Petra v Rimu je papež Janez XXIII. na velikonočno nedeljo pred množico 200.000 vernikov, med katerimi so bili Rimljani in romarji iz vsega krščanskega sveta naslovil na vse človeštvo, brez ozira na vero, raso ali narodnost, pretresljiv poziv za mir.
Samo mir iKristusov more rešiti svet, je dejal Janez XX'I11., kajti ta mir temelji na večnih resnicah ter zajema ljudi, ki žive na tem svetu, toda so namenjeni za večnost. Znanstveni in tehnični napredek, ki zasluži vsesplošno občudovanje dn ki ga krščanski apostolat hoče in zna uporabljati v največji meri v splošno dobrobit, je na drugi strani pojačal vzroke zaskrbljenosti v svetu. Vsak narod, majhen ali velik ima tudi v mejah lastnega notranjega položaja razloge za strah.
Moji ljubljeni otroci! Ta strah bo moč pregnati le z združenimi napori vseh za ohranitev miru tam, kjer ga uživajo. In tam, kjer ga sedaj ni, je treba odstraniti sleherno nevarnost ali grožnjo, ki nasprotuje njegovim 'temeljem. In temelji miru niso nič drugega kot resnica, pravica, pristna ljubezen in velikodušna pripravljenost za dajanje, za dajanje samega sebe v prid lastnemu bratu.
V tem je bil Jezus Kristus največji mojster besede. On nam pa je dal tudi zgled s svojim lastnim življenjem. Od njega se
predstavlja umetno jezikovno tvorbo z le preočitno tendenco. Tudi danes živita v št. Jakobu samo dve narodnosti in govorita se dva jezika in nič več.
Če bi pa hotel danes v Št. Jakobu kdo ugotavljati številno moč tamošnje manjšine, bi se celotno slovensko prebivalstvo zaključeno držalo ob strani. Tudi v tej občimi je še preveč protislovensko usmerjenih ljudli, ki poznajo samo en nemški jezik in samo en nemški narod.
Treba bi bilo najprej ozračje Očistiti strupa. Dr. E. Komer je pred kratkim to nakapal v »Furche«: »Zvezna in deželna vlada naj priznanje k slovenstvu osvobodijo njegovega sedanjega zapostavljajočega značaja in 'izjavijo, da kdor se prizna za Slovenca, s tem ne ravna proti interesom države in dežele. Il^e sme se pozabiti, da je neki pisec še pred kratkim mogel 'pod pokroviteljstvom visokih oseb v deželi v svoji brošuri
učimo izvrševanja te ljubezni in tega dejavnega izraza mira. Zanašanje na draga sredstva in izključno zaupanje v pogajanja ter človeško uvidevnost je varljivo.
Da, darilo velike noči, ki ga letos in vselej oznanjamo nebesom in zemlji, je mir. Mir velike noči je tudi božični mir. Naj razveseli to voščilo vse, ki ste tukaj navzoči, vse tiste, ki ga poslušajo, naj doseže sinove in hčere vseh narodov na svetu. Izražamo vam to voščilo kot veseli izraz matere Cerkve z upanjem, da se nihče ne bo izognil klicu miru in dolžnosti, ki jih nalaga na nas vse.«
Papež je nato v petnajstih jezikih, med katerimi je bil tudi poljski in ukrajinski jezik, izrekel 'Velikonočno voščilo. Ob koncu pa je podelil svoj papeški blagoslov »tubi et orbi« '(mestu Rimu in vesoljnemu svetu), ki ga je množica sprejela kleče. Takoj nato pa se jev nebo dvignilo 500 belih golobov, ki jih po starem običaju spuste na velikonočno nedeljo ob papeževem blagoslovu. Množica na trgu pa je začela vzklikati in z robci mahati sv. očetu. Obraz sv. očeta, ki je bil med govorom zelo resen, posebno, ko je govoril o nevarnostih, foi groze miru na svetu, je osvetlil smehljaj, ko se je vernemu ljudstvu z migljaji roke zahvaljeval za izraze vdanosti kot 'Kristusovemu namestniku na zemlji.
»Minderheit ohne Maske« postaviti enačbe vvindisch je enako avstrijsko, in slovensko je enako jugoslovansko, šele ua dan avstrijsko italijanskih pogajanj v Celovcu so to brošuro vzeli iz prodaje.
'Postopoma bi bilo moč v občinah, kjer so tudi pri zadnjem ljudskem štetju našteli nad sto Slovencev, izvesti določbe državne pogodbe glede krajevnih napisov ter uradnega jeziika. Treba (bi bilo tudi, da bi dežela širokopotezno 'podpirala dvojezične Ij udske šole.
Kdor pa postavlja sedaj' zahtevo »najprej ugotovitev manjšine« izkazuje narodnostni politiki v deželi slabo uslugo. Slovenci morajo najprej spoznati, da država in dežela glede jezikovnih in kulturnopolitičnih zadev misli zares. Ugotavljanje manjšine sedaj bi pa bilo zaradi tega pre-uranjeno.«
Dr. Withalm - 50-leimk
Te dni je praznoval 50-letnico svojega rojstva poslanec avstrijskega državnega zbora dr. Hermann Withalm. Neumornemu glasniku za tesno sodelovanje krščansko-de-mokratskih strank v svetu izrekajo tudi koroški Slovenci, ki jim je oblikovanje javnega življenja po katoliških načelih srčna zadeva, k jubileju iskrene čestitkev
Zahvala
Narodni svet koroških Slovencev, Zveza pevskih društev in Krščanska kulturna zveza se zahvaljujejo tem potom vsem, ki so na kakršen koli način prispevali svoje, da smo se koroški Slovenci na tako veličasten način spomnili 20. obletnice izseljevanja. Posebno zahvalo izrekamo prevzvišenemu g. nadpastirju dr. Jožefu Kostnerju za sveto daritev in nagovor v stolnici, pevcem in pevkam za vso požrtvovalnost in izborno podajanje pevskega programa, pevovodjem za njih trud, nadalje prisrčna hvala govornikom in recitatorjem, goriškim Slovencem za bratski pozdrav, delegaciji tržaških Slovencev pa najlepša hvala za udeležbo na spominski prireditvi.
- KRATKE VESTI —
Milijone ljudi je zvabilo zapozinelo, a izredno lepo pomladansko vreme iz evropskih mest v velikonočnih praznikih, ki so bili obenem pralznilk prihoda pomladi, kajti čez dan so topli sončni žarki 'tako ogreli ozračje, da so bile temperature naravnost poletne. Na vseh mejnih prehodih v Evropi so s evrstile dolge kače avtomobilov. Na švicarsko-nemški meji je bil naval tolikšen, da so švicarski cariniki opustili štetje avtomobilov. Po poročilih v ponedeljek zvečer so prometne nesreče v Evropi zahtevale nad 300 žrtev. 'Kljub temu so pa prometnli strokovnjaški zadovoljni, kajti število žrtev je zaradi zelo povečanega prometa sorazmerno nižje.
četvorčke je rodila 244etna Alojzija Cern ut h v beljaški bolnici!. So trije dečki in ena deklica, ki pa so prezgodaj prišli na svet. Zdravniki so si prizadevali, da jih ohratnijo pri življenju, vendar sta 2 umrla.
Pozni prihod pomladi je v poljskem mestu Krakovu 'povzročil, zmešnjavo na trgu. Zbujene po nenadoma močnih sončnih žarkih so čobele v množicah zapustile svoje panje ter se v velikih rojih spustile ata prve pomladanske cvetice na prodaj alnih stojnicah krakovskega trga. Stotine kupcev se je strahoma razbežalo na vse strani, več prodajalk cvetic so pa čebele tako opikale, da so jih morali prepeljati v bolnico.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiimmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniii
KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA
vabi gospodarje Roža in Gorjancev na skupni
GOSPODARSKI SESTANEK
v nedeljo 13. majnilca pri Tišlarju v Šf. Janžu v Rožu
Spored:
8.00 skupna sv. maša v farni cerkvi 9.30 govora:
kmet. svetnik Mirko Kumer: »Mi in kmetijska zbornica«; živinozdravnik dr. Tone Samonig: »Katera goveja pasma je za naše kraje najprimernejša?«
12.00	skupni obed
13.00	Martin Zechner: »Naši gozdovi«;
dr. Valentin Inzko: »Socialna slika naše vasi«; organizacijska vprašanja.
Ob zaključku nastopijo domači pevci in tamburaši.
Jutranja vlaka iz Podrožčice in Celovca dospela ob primernem času v St. Janž. Tudi po sestanku je ugodna železniška zveza na obe strani.
Gospodarji! V lastnem interesu se polnoštevilno odzovitc našemu vabilu!
Osrednji odbor
imiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Politični teden
Po svetu ...
»Sveti teden« v malo pobožni propagandi
Sveti veliki teden, ki ga človeštvo vsako leto obhaja v spomin na dneve trpljenja in žrtve Kristusa, ki se je na križu žrtvoval zaito, da s svojo smrtjo odreži 'človeštvo za večno življenje, smo letos v svetovni politiki doživeli v oglušujočem hrupu '»mirovne« propagande in itiihih pripravah za atomske eksplozije. 'Politično dogajanje je imelo dve pozornici: mesto Ženevo ob lepem Lemanskem jezeru v Švici, kjer so se predstavniki 17 držav razgovarjali, kako bi dosegli sporazum o ustavitvi atomskih poskusov in postopni razorožitvi, ter zapuščene Božične otoke v brezmejnem Tihem oceanu, kjer je skupina ameriških atomskih tehnikov izvajala poslednje priprave za veliko serijo atomskih poskusov, ki so napovedani za druigo polovico aprila. Ti poskusi so namenjeni izpopolnitvi oborožitvene tehnike ter so odgovor na sovjetsko serijo poskusov zadnjo jesen, potem ko je bila Sovjetska zveza samolastno prelomila 3 in pol leta itrajajoči moratorij (premor) o atomskih poskusih. Združene države hočejo na vsak način ohraniti svojo prednost na atomskem 'področju.
V Ženevi diplomati za zeleno mizo niso prišli nikamor naprej. Tako Sovjetska zveza kot Združene države .zatrjujejo, da sta »pripravljeni« ustaviti atomske poskuse, ter izvesti razorožitev, toda vsaka na svoj način. Združene države pravijo, da je treba istočasno s postopno razorožitvijo izvesti učinkovito organizacijo mednarodne kontrole, Sovjetska zveza pa pravi, da se naj vsi najprej razorožijo, glede kontrole se pa lahko pogovorijo kasneje.
Zapad Ha predlog odklanja, Vzhod pa prav tako odklanja mednarodno kontrolo, češ da bi ta bila zgolj vohunska organizacija Zapada. Tako zaradi medsebojnega nezaupanja mi prišlo doslej do sporazuma in malo kaže, da ibo prišlo v bodoče. Ameriška vlada pravi, da se na Sovjetsko zvezo n emore zanesti in da jo je samolastna pre-lomitev atomskega moratorija zadosti izučila, koliko veljajo 'sovjetske Obljube.
Kazno je, da bo Skušala Moskva iz ameriških atomskih poskusov 'zbiti čim več propagandističnih ugodnosti zase in morda celo tako prisiliti Združene države, da odnehajo. Propagandna akcija proti atomskim poskusom ima pri roki dobre, že pripravljene argumente — iste kot jih je imel Za-
pad lani v jeseni proti sovjetskim atomskim poskusom. Takrat so zapadni učenja-Se razume, da so na Zapadu podvzeli gotove korake, da tej gonji, ki nikogar ne preseneča, vzamejo veter iz jader. Ameriški predsednik lKennedy in britanski premier Me Millan sta minuli teden Se enkrat pozvala Hruščeva, da sklene sporazum glede razorožitve in mednarodne kontrole, dokler je še čas. Toda Sovjetska zveza je odgovorila negativno, češ da je ta ponudba ilicemerska, da ni bila resno mišljena, kajti Amerikanci da so itak odločeni izvesti svoje poskuse v vsakem primeru. Izgloda, da ima najbrž tudi Hruščev kake svoje nove atomske poskuse v mislih.
Bojeviti generali gredo iz Berlina
Dočim v glavni zadevi, ki tare današnji svet, brezsmiselni atomski oboroževalni tekmi, ki svetu povzroča samo izdatke, utegne mu pa celo prinesti pogin, ni moč doseči sporazuma. iPač pa sta oba glavna pripravljena, se dogovoriti o nekaterih »manjših« zadevah. Med temi je v prvi vrsti Berlin. Minuli teden je odšel iz nekdanje nemške prestolnice ameriški* general Clay, ki ga,je radi zgraditve »kitajskega zidu« v Berlinu poslal tja predsednik Ken-nedy, da »dvigne« moralo razočaranih Berlinčanov, ki so pričakovali odločnejši nastop Zapada. Nekaj dni nato pa je odšel nazaj v Moskvo maršal Konjev, ki ga je lani v avgustu poslal Hruščev v Vzhodno Nemčijo, malo preden so potem začeli graditi berlinski izid, ki je dotlej enotno mesto, kjer sta se miroljubno srečavala Vzhod in Zapad, razdelil na dva dela ter tako zamašil zadnjo luknjo, skozi katero so uhajali milijoni Nemcev z Vzhoda na Zapad. Konjev je bil tisti, ki je 1. 1945 osvojil Berlin in očitno ga je bil Hruščev poslal v Vzhodno Nemčijo, da dvigne moralo »zidarjev« berlinskega zidu in da pokaže tudi Zapadli, da je Sovjetska zveza pripravljena udariti '»zares«, ako bi bilo potrebno. General Glay pa je bil poveljnik zapadnega Berlina za časa Stalinove blokade leta 1950, ko je Sovjetska zveza odrezala vse dovoze po suhem in po vodi do Berlina, ki leži kot otok sredi komunističnega morja. Takrat je Clay organiziral mogočni »letalski most«, ki je preživljal mesto z letali. C'layeva prisotnost bi naj prepričala Nemce, posebno pa Berlinčane, da tudi Zapad misli »zares«. V resnici pa je bilo tako, da se je berlinski spopad končal neodločeno. Zapadnjaki
Pressestimmen zur Gedenkveranstaltung
am 14. April 1962
Die Aussiedlungstragodie vor 20 Jahren
Unter dem Titel »Die Aussieldlunigstra-gbdie vor 20 Jahren« brachte die »'Karnt-ner Lalndeszeitung«, dais Amtsblatt der Be-horden, Amter und Gerichte des Landes Karnten einen ausfubnlichen Bericht iiber die Gedenkveranstaltung islovvenischer Organ isationen im groBen iKonzerthaussaal anlaBlich des 20. Jahrestages der Aussied-lung von iiber 300 slovvendschen Fa mili on mit rund 1200 Famiiienangehbrigen. Im Bericht der »Kam tner Lande s z eit u ng« vom 20. April 1962 heiBt eis:
»Das 'Programrn bestritten die slotveni-schen Gesangs- und Kulturvereine, die je-vveils gewaltige Manner- nnd gemischte Chdre von nahezu 300 bzw. 400 Sanger und Sangerinnen auf die Biibne stellten.
Im Namen der umgesiedeUlten Sknvenen begriiBte Janko Ogris sen. die vielcn Teilnehmer, die aus dem gemischtsprachi-gen Gebiet trotz schlechtem VVetter in gro-Ber Zahl gekommen sind, und 'die Fest-gaste. Nadi einleitenden Gedenkvvorten des Vorsitzenden sangen die vereinigten Man-nerchore das Lied »Unsterbliche Opfer, ihr sank e t dabin«.
Im Rahmen der Gedenkfeier ergriff auch Landeshanptmann W e d e n i g das Wort und erklarle, daB er gekommen sei, weil aueh die slowenischen Landsleute seiner Otbhnt anvertraut seien und er Sich stets bemiihe, in iKarnten duroh eine ver-nunftige iPolitik eine Brucke zvvischen den beiden Voliksstammen zu 'schlagen, eine Politik, die sich betvahrlt und die aufge-rissenen VVnnden geheilt hat. Der Landeshanptmann bezeichnete die Aussiedhmg der Sloivenen am 14. nnd 15. April 1942 durch den Nazilaschismus als einen der dunkelsten Punkte in der Gesdhichte un-
serer Fleimat. Friedliche Menschen v ur den nur deshallb von ihrer angcstammtcn Hei-mat verjagt und verschidkit, vveil sie von einer sloweniisehen Mutter geboren wur-den. HaB und MiBachtung des Rechts und der Menschemvurde feierten Orgien. Alle Menischen, die damals noch einen Funken eines ReehtšbewuBtseins in sich spiirten, waren entsetzt und verurteilten diese Bar-barei. Unsere Aufgabe ‘ist es, in der j agend diese Tragddien wachzuha:lten, damit sie sich der Freiheit bewuBt wird, sie vertei-digt und vorsorgt, daB sich die grausame Vergangenheit nicht rvtederholt. Der Lan-dcishauptmann schloB seine vielbeachtete Rede mit der Feštstellung, daB die Opfer, die die slmvenischen Landsleute gcbracht haiben, auch fur nns gcbracht vvurden. Moge uns in Zulkumft nichts mehr trennen! Nur/durch gemeinsames Zusammenstehen konnen nns die Giiter der Freiheit, das Redit und die Menschemvurde erhalten bleiben!«
Siovenisches Ja zur Zusammenarbeit
Unter diesem Titel brachte die »Kleine Zeitung« vom 17. April 1962 folgenden Bericht:
In einer demi AnlaB wiirdigen Form haben die Slovvenen Karntens am Wochenende des 20. Jahrestages der unmenschlichen Austreibung aus der angcstammten Heimat gedacht. Nahezu tausend Manner und Frauen aus Siidkarnten hatten sich zu einem Dankgottesdicnst im Dom einge-funden, der von Bischof Dr. Kostner zele-briert ivurde.
Der Oberhdrte der Didzese Gurk, der in der Weihehandlung von Domkapitular B I ii m 1 und Msgr. Kand u it h assistiert wurde, hielt eine tiefempfundene Predigt
so.sicer si morali pustiti dopasti razdelitev mesta z zidom, toda njihove čete so ostale trdno v zapadnem Berlinu. Sovjetska vojaščina tudi ni poskusila izbezati zapadnih vojaških posadk iz Berlina, ampak je morala gledati, ko so Amerikanci demonstrativno prevažali čete po avtocesti med Berlinom in Helmstedtom na zapadnonem-ški meji. Tako sta Zapad in Vzhod ohranila vsak svoje, »ceho« pa so plačali Berlinčani.
Ta razvoj je izzval razumljivo nevoljo pri Nemcih. Toda prvi nevoljni glasovi zaradi »mehkega« zapadnega zadržanja so se morali umakniti treznejši presoji. V Bonnu so začeli poudarjati, da je nemško zaupanje v Združene države slej ko prej »popolno«, toda ta zatrjevanja ne morejo prikriti razočaranja. Zapadni Nemci se nahajajo v bolestmi dilemi, med naravno željo ipo zedinjenju, ki pa je neuresničljiva, ter dejstvom, da je treba posledice izgubljene vojne končno vzeti na znanje. Zaradi Berlina in nemške združitve noben Amerikanec, noben Anglež in tudi noben Francoz ne bo začenjal nove vojne. Pa tudi Sovjeti širijo komunizem halj energično ma druge predele, kot pa na Zapadno Nemčijo.
... in uri nas v Avstriji
Velikonočne počitnice
so prinesle tudi nekoliko notranjepolitičnega oddiha, posebno ker je lepo vreme, kot ga že dolgo nismo imeli, zvabilo's svojimi miki ljudi v prebujajočo se pomladansko naravo.
Toda v miru velikonočnih praznikov pa dozorevajo načrti za bližajoči se volilni boj, ki obeta biti posebno zanimiv zaradi premika gotovih pozicij.
OeVP je začela predvolilno borbo s parolo »svinčenega ravnotežja« (Gleichge-wicht ist Bleigetvicht) ter obtožuje socialiste, da preprečujejo sleherno konstruktivno politiko. OeVP sicer mora s tem, da postavlja zveznega kanclerja, pred javnostjo nositi odgovornost za vse dobro in slabo, dočim bi v resnici mogla mnogo več dobrega narediti, če ji ne bi socialisti vezali rok. Ona more kvečjemu kaj slabšega kot je sedaj preprečiti s tem, da reče socialistom »Ne«.
Socialisti ji seveda niso ostali nič dolžni. Njihovo glavno propagandno geslo je, da bi znatnejša večina »konzervativni stranki« v parlamentu, kot si jo želi OeVP, dala slednji možnost, da ustreže željam indu-
(Dalje na 8. strani)
in slowenisoher Sprache. Dr. Kostner meirite, daB in dem Gottesdienst zunachst der Opfer der Aussiedlung gedacht tverde, dann alber auch von jenen dem Herrgott dalfiir gedankt iverde, daB sie in ihr e alte Heimat zuriidkkehren durften. SchlieBlich sei es auch ein Bittgottesdienst, damit die Menschen Sudlkarntens von einer neuen schweren Heimsuchung bewahrt bleiben.
An der folgenden Festveranstaltung im iKonzerthaussaal nahmen u. a. Landeshaupt-mann W e d e n i g und Pralat Dr. B 1 it m 1 teil. Weden ig verurteil te in seiner kurzen Ansprache die Aussiedlung vor 'Ztvanzig Jahren und stellte das vdlkerversdhnende Moment in seiner Ansprache in den Vor-dergrund. Er, Wcdeniig, rvolle den Karnt-nern beider Zungen ein gerechter Landes-hauptmann sein. Der Obmann des Rates der Kamtner Sknvenen, Dr. Valentin I n z k o , hiellt eine sehr bedeutsame Rede, in der er fiir die Sknvenen seiner Richtung ein T r e u e b e k e n n t n i s zu Karnten und Osterrcich ablegte. VVdrtlich sagte er u. a.: »Wenn wir heute auf die Ereignisse vor zwanzig Jahren zurucklblioken, dann nicht deshalbr um alte VVnnden aufzu-reiBen. Die Zeit, in der tv ir leben, erfor-dert den Blick in die Zukunft. Wohl aber sind wir vcrpflichtet, die ideellen Werte jener Jahre, in denen hinter Kerkermauern und in Konzemtralionslagern iiber alle Unterschiedc der Sprache und Religion hintveg menschliche Bande gekniipft wur-den, stets horhzuhalten.« AbschlieBend gab Dr. Inzko im Namen der Kamtner Slowe-nen die Versicherung ah, mit den deutsch-sprechenden Landsleuten alle Kriiftc fiir das VVolil der Kamtner Heimat und des getneinsamen Vaterlandes Osterrcich ein-zusetzen.
Die Feier im Konzerthaus wurde von slo-\veniisohen Chdren, die auf beachtlicher gesanglicher Hbhe stehen, unter ihren Di-rigenten Hans Gabriel, Valentin Hart-mann, Vladimir Prusnik, Thomas Holmar und Paul Kernjak gebaltvoll umrahmt.«
SLOVENCI
dama in fio §mta
Vinko Zaletel v Gorki
V	pred kratkim slovesno odprtem „Katoli£kcm domu” v Gorici je bil pred Veliko nočjo prvi kulturni večer, o katerem poroča „Katoliški glas”:
„Nova, prostorna dvorana je dala vsem jamstvo, da-prostora ne bodo izgubili, in tako je tudi bilo. V desetih minutah sc je dvorana na]>olnila do zadnjega sedeža. Prišel je večni popotnik č. g. Vinko Zaletel in nam priklical na platno južnoameriško deželo Čile. še prej je podpredsednik SRPI) pozdravil goste in g. predavatelja in želel vsem obilo zabave. Z g. Zaletelom smo nato prepotovali vso državo ob zapadni obali Južne Amerike.
V	drugem delu nam je g. predavatelj pokazal obrede oljčne nedelje na Koroškem in v Egiptu ter nekaj slik iz pasijonskih iger v Oberamergauu.
Razšli smo se veseli in ponosni, da nam bo Katoliški dom služil tudi za take lepe kulturne večere, katerih si želimo še veliko. Zato bomo sedaj z ne-strpnostjo pričakovali č. g. Zaletela, da nam iz svoje bogate popotne torbe pokaže še nova bogastva, za katera mu bomo iz srca hvaležni.”
Č. g. Zaletel je z istim programom gostoval na Tržaškem in v Doberdobu.
Ameriško duhovno darilo Ljubljani
Po uspeli nabiralni akciji za nakup avtomobila ljubljanskemu nadškofu dr. Vovku, so sedaj katoliški ameriški Slovenci sklenili, da poklonijo slovenski nadškofiji tudi duhovno darilo. „MoKtvena zveza” slovenskih rojakov v Združenih državah je naslovila na svoje člane poziv, da naj molijo za uspeh misijona, ki so ga v ljubljanski nadškofiji opravljali kot duhovno proslavo 500-letnice škofije in njenega povzdiga v nadškofijo. Poslanica molitvene zveze pravi med drugim: „Velikodušnega prosilca, ki pozabi nase in prosi za svojega bi' njega, ki je v stiski, zlasti duhovni stiski, Bog vedno rad usliši. S tem, da bomo molili za uspeh misijonov v Ljubljani, bomo utrdili naše slovensko in duhovno občestvo z brati v domovini. Za Boga in Slovenijo!”
Janko Traven umrl
V	Ljubljani je v starosti 60 let umrl pisatelj in časnikar Janko Traven, ki je po svoji materi (pl. Lichtenbcrg) bil v sorodstvu z iz slovenske zgodovine znano rodovino grofov Turjaških (Auersperg). Po študiju na dunajski visoki šoli za svetovno trgovino se je posvetil publicistiki. Bil je sourednik prvega ilustriranega slovenskega časnika v bakro-tisku, ki je izhajal v založbi Katoliškega tiskovnega društva. Kasneje se pa je predvsem posvetil popularizaciji gledališča in filma. Bil je mojster intervjuja, to je opisa razgovorov s pomembnimi osebnostmi. V tem mu je bil vzornik umetnostni kritik Izidor Cankar, ki je spisal vrsto dovršenih osebnostnih potretov v knjigi „Obiski”. Posebno se je Traven postavil s svojim intervjujem z Noi.^ lovim nagrajencem, angleškim pisateljem Johnom Galsworthyjem. Leta 1949 je prevzel vodstvo Slovenskega gledališkega muzeja, leta 1952 pa je pripravil razsežno in zanimivo razstavo o gledališki umetnosti med Slovenci. Marljivo je zbiral ustrezno gradivo po vsej Sloveniji ter ga obdelal v daljšem spisu, katerega prvi del bo — žal ]x> smrti avtorja — izšel v založbi Slovenske matice.
Poslanica primorskih Slovencev
Slovenska demokratska zveza je oh priliki proslave 20-letnice izseljevanja koroških Slovencev naslovila na prireditveni odbor sledečo poslanico:
Dragi bratje Korošci!
»Olb dvajseti obletnici Vašega prisilnega izseljevanja z rodne grude se Vas Slovenci v Italiji .spominjamo s sočutjem in Vas prav toplo pozdravljamo.
Nas je preganjal fašizem, ki nam je prisodil narodno smrt; zato vemo ceniti Vaše trpljenje pod nacizmom, ki Vas je trgal / doma Vaših očetov in gonil v pregnanstvo.
Častimo vse naše ljube mučenike, žrtve nacifašizma, in se klanjamo njihovemu spominu.
Občudujemo Vašo veliko vztrajnost pri prenašanju tolikega gorja, ki Vas je doletelo, in cenimo ter hvalimo Vaše napore pri Obnovitvi slovenske koroške družine, slovenskega korošlkcga doma. Prepričani smo, da ga boste do vrha dogradili. Pri tem plemenitem delu Vas spremljajo naše prisrčne 'bratske želje.
Bratje, gojimo čustva medsebojnega spoštovanja in mirnega sožitja / večinskima narodoma, s katerima smo sosedje, da bomo vsi skupaj deležni srečne bodočnosti! Delajmo za mir med narodi, da se v svetu nikoli več ne ponovijo razdori in vojne, da bodo naši otroci prosti zlit in gorja, da ne bodo poznali m učen iške poti na Kalvarijo.«
Vtisi s potovanja in konec
(Popotne vtise, napisane koroškim bralcem, končuje g. Vinko Zaletel s temle
razmišljanjem)
Tako sem ikončal' potovanje, -dolgo približno 32.000 km, da mi mnogo manjkalo, da -bi prišel s temi kilometri okoli sveta. Nazaj sem se pripeljal prav iz. Bariloch, 2000 km južno od Buenos Airesa, pa do Celovca s petimi različnimi letali, če bi jet-letalo letelo od tam naravnost v Celovec, bi prišel v enem dnevu! -Z ladjo in vlakom sem potoval tja 23 dni.
Ko sem se vrnil s tako dolgega potovanja, ko sem moral uporabiti vsa možna sredstva prometa: vlak, ladjo, avtobuse in privatne avtomobile, imotorne čolne im letala, se -moram zahvaliti Bogu in angelu varuhu, ki ga mi je Bog določil za. 'spremljevalca kot Rafaela mlademu Tobiju. Nikjer ni zapisano, ne v zvezdah (po »modernem«: v horoskopu), ne v koledarju in ne v pratiki, da bi se mi ne smelo prav nič zgoditi. -Naklonil mi je tudi zdravje; kako potrebno je to, ko sem tolikokrat menjal klimo, hrano in prenočišče pa skoro vsak dan.
Marsikdo misli, da sem za tako dolgo potovanje strašno veliko zapravil. O ne, prav malo. Le vožnjo sem -moral plačati, vse drugo je bilo zastonj in gre na račun gostoljubnosti slovenskih rojakov po svetu. Na vsej poti, če izvzamem ladjo in letalo, ki mi je tudi v 'Parizu preskrbelo hotel, sem le enkrat spal v hotelu: v Kordiljerah na meji med Čilom in Argentino, pa še tedaj mi je tisto pot s prenočiščem plačal prijatelj g. Janez 'Mohar. Hvaležen sem /fe jsem rojakom, prijateljem, ki so mi potovanje napravili tako prijetno in poceni.
O, nekaj si pa tudi prihranim! Drugi zapravijo denar za tobalk in pijačo, jaz ne kadim in ne pijem! Repica, 'polenta, zelje in fižol — to je živež moj. Poročen tudi nisem, da bi mi žena in otroci vlekli denar iz. žepa. Jaz pa ga uporabljam za potovanje in za fotpgrafiranje.
* *
Toda vsaka stvar ima svoj konec, samo klobasa ima dva. Tako. tudi opis potovanja. Da ne bodo nekateri rekli tako kot neki faran o svojem župniku: »Našemu gospodu pride na prižnici prav vse na misel, le ,amen’ ne!« Hotel je povedati, da ne zna pridige končati. Odkrito povem, da sem bil pri pisanju sam nase večkrat jezen, da sem sploh začel pisati in sem -kar potihem zagodrnjal. Pri velikonočni spo-
Cj o lian u rpu c'h
V	Radgoni, mestecu na avstrijsko-sloven-ski meji so nedavno uredili spominski muzej, posvečen avstrijskemu veleindustrijcu Johannu Puchu. Ta -je pred dobrimi šestdesetimi leti utemeljil -v Gradcu avstrijsko industrijo koles, ki se je pozneje razvila tudi v svetovnoznano industrijo motornih vozil, od motornih koles do avtobusov in tovornikov. Spominski muzej v Radgoni so uredili v hiši, v kateri se je Johann P-uch kot mlad fant učil ključavničarstva pri mojstru Antonu Gerschalku.
Za nas pa je stvar zanimiva tudi zato, ker je bil Johann Puoh po rodu Slovenec, kar je 'le malokomu znano, 'vključno številnim ■slovenskim fantom na Koroškem, ki na petek ali svetel k jašejo po cestah svojega >»pu-hiča«. Rodil se je 27. junija 1862 v družini majhnega kmeta v vasi ZakuSak v občini Juršinci (po nemško Lbrgendorf) pri Ptuju. Ta vas je bila takrat in je tudi danes popolnoma slovenska. Celo nemško-avstrijski viri, ki 'prištevajo Johanna iFuoha seveda v nemško govorečo skupnost, priznavajo, da je znali slovensko. V okolici Ptuja se mnogo družin piše Puch.
V	družini je -bilo veliko otrok, posestvo pa majhno, zato je maral mali Johan že z 12. letom zdoma. Takrat rusko ime Ivan še ni bilo tako v navadi, Janez pa j,e zvenelo čisto kranjsko, zato je zelo verjetno, da so -fanta v družini res imenovali Johana. Dali so ga v uk k nekemu ključavničarskemu mojstru v Ptuju. Toda pri tistem mojstru mu ni ugajalo. Verjetno so slabo ravnali z •njim, saj se o kakšni socialni in delovni zaščiti za vajenca takrat v Ptuju še nikomur niti sanjalo ni. Zato si je kmalu premen j al učno mesto. -Našel si je novega moj-
* stra v Mariboru, nato pa v Radgoni.
Leta 1881 je moral Johan Puch k vojakom. Dodelili so ga v polk poljskega topništva v Varaždinu, čez eno leto pa so ga prestavili — verjetno prav zaradi njegovih
vedi tja do Binkošti enkrat se moram še tega spovedati. Saj ne pridem do časa in ko je bilo treba članek nujno oddati uredniku časopisa, pa sem začel šele misliti, kaj naj vržem na papir. Med potjo nisem delal zapiskov, ni bilo časa in nisem mislil potovanja opisovati. Medtem ko so drugi sladko spali, sem -moral jaz zaspan pisariti, pa niti kadim ne in prave brazilske kave mi tudi gospodinja ne skuha, da bi tne »zbrihtala«. Pa sem prejel toliko pisem iz vseh koncev našega puklastega planeta, ki mu -Zemlja pravijo, da sem po sili pisanje tako razvlekel kot kuharica testo, kadar »nudelne« dela. Me pa veseli, če sem kljub vsem pomanjkljivostim kot pisatelj brez koncesije — skaza — komu nekaj 'prijetnega ali koristnega branja-pripravil. Vsem hvala za priznanje in pisma, na odgovor ne Čakajte.
Seveda ima popolnejšo sliko o deželah Južne Amerike tisti, ki vidi, tudi barvne slike. Pri vsakem potovanju mislim vedno na to: tole moram slikati, da bodo naši ljudje po 'Koroškem gledali lepote -in značilnosti te d C/c le v barvnih slikah im tako dežele spoznavali in premerjali s svojo. Veseli me veliko zanimanje, ki ga opažam povsod po Koroškem, kjer isem -imel predavanja v okviru »Katoliške prosvete« (Kath. •Bi!dungswerk).
Za konec
Če potuješ po svetu, lahko ugotoviš tole: prav povsod žive Slovenci. Slovenska družina ima raztresene otroke vsepovsod, po vseh kontinentih. Saj skoro ni dežele, kjer ne bi bil vsaj eden Slovenec, duhovnik ali laik. Že v prejšnjih časih so hodili -s trebuhom za kruhom po svetu, po drugi svetovni vojni pa jih je zaradi razmer šlo še več po širnem svetu. Prav zato je potovanje lažje, prav zato je .slovenski jezik nekak svetovni jezik. -Prav zato nas zares ne ■sme hiti sram, če smo član te velike svetovne družine. Ko pa vidiš, kaj so naši ljudje po svetu dosegli, kaj so ustvarili, kaj pomenijo, pa moraš biti prav ponosen: tudi jaz sem Slovenec! Kdor je ujet v te male koroške nazmere in njegov pogled ne, seže čez ograjo soseda, ta seveda tega ne uvidi in se pl-ašljivo skrije in zataji.
Toda Slovenci po svetu raztreseni so st morali najti tudi domovino. Ker so prvo
- štajerski rojak
ključavničarskih in mehaničarskih sposobnosti — v topniško skladišče v Gradcu.
Ko pa je slekel vojaško suknjo, je oklenil -postati mehanik. To je bil takrat še precej nov in zato seveda mikaven poklic. Na to -misel ga je spravilo zanimanje za »bicikle«, ki -so prihajali takrat v modo. Tisti čas je bila v Evropi šele ena sama tovarna za '»bicikle«, kot so -imenovali poldrugi meter visoka -dvokolesa z velikanskim kolesom spredaj in z majhnim kolesom zadaj. Izdelovala jih je neka tovarna v Goventryju v Angliji, v Gradcu pa jih je razpečaval zastopnik tiste tovarne, Bromer-Elmerhatisen. Prva kolesa je pripeljal v Gradeč leta 1882.
Johan Puch se je močno zanimal zanje. Ko se je 'izpopolnil v mehaničarskem poklicu v delavnici Luchscheider v Gradcu, je postal orodni mojster v strojni tovarni Albi, kjer je v kratkem času z veliko spretnostjo in pridnostjo prepredi! del tovarne za izdelavo koles. To so bila kolesa »Meteor«, ki so imela nižjo konstrukcijo, verižni pogonski sistem in vgrajene kroglične ležaje. Bila so zaradi svoje tehnične izpopolnjenosti res pravi meteor v takratni industriji koles.
Puch pa se je kmalu postavil na lastne noge. V Strauchergasse v Gradcu jc ustanovil majhno delavnico, v kateri sta delala poleg njega le še en delavec in en vajenec. Začeli so izdelovati kolesa in sicer s takim uspehom, da je postala delavnica kmalu premajhna. 'Preselil se je v -večjo delavnico v Baumgasse, kjer je začel kmalu sam izdelovati vse kolesne dele — tudi krogle, kroglične ležaje in verige, katere je moral prej naročati v Angliji. Izdeloval jih je iz najplemenitejšega štajerskega jekla. Njegova kolesa so nosila znamko »Styria« in so bila najboljša tekmovalna kolesa -tistega časa; zlasti v letih 1893—1895 so prevladovala
izgubili, zato drugo domovino. Sprejela jih je, dala jim 'kruha, dala jim možnost razvoja, narodnega in kulturnega udejstvovanja, dala jim tudi državljanstvo. Niso več tujci, ampak enakopravni državljani. Zato so svojo drugo domovino vzljubili in prav je tako. Hočejo biti zvesti državljani, toda hočejo zvesti ostati tudi svojemu narodu, svoji materini govorici. In čim bolj jtm nova domovina priznava to narodno in kulturno posebnost in jo podpira, tem bolj vzljubijo tudi to novo domovino. Kako razgibano kulturno življenje imajo 'Slovenci v Argentint, slovenske šolske tečaje, časopise, prireditve; prav 'zato so navdušeni za Argentino, prav zato so ob blagosloviti’i novega Slomškovega doma v Ramos Mejil v Buenos Airesu ponosno blagoslovili obe zastavi: slovensko -in .argentinsko. Ali: kako navdušenost sem opazil pri Slovencih v USA za- Ameriko. Hvaležni so ji, ker jim pusti 'to, kar je najbolj njihovega. Saj to velja za vse narodnosti. V Čilu sem videl, kako ima 'že več rodov (Nemcev svoje nemške šole, svoja -društva, govorijo še nemško, pa so vendar navdušeni Čilenci.
'Po svetu sem potoval kot avstrijski državljan in .sem izato gledal, da se po svetu ■izkažem svoje države vreden. Ko sem se vrnil domov, se še bolj zavedam, da je sedaj Avstrija moja domovina. Postala je naša in ker smo ji za marsikaj hvaležni, jo tudi ljubimo.
#
še nekaj -bi rad poudaril: saj je marsikje po -svetu lepo, pa najlepše je pri nas. Toliko lepote skupaj pa je le malokje kot na Koroškem. Zato so 'moje barvne slike o Koroški tam v daljni Ameriki, -kjer je malo naravnih lepot, najbolj, vžgale, zato so zvabile solze, zato so vzbudile hrepenenje: nazaj, tja, kjer dom je moj ... Poleg te naravne lepote pa je še velika razlika: mi živimo v Evropi. Evropa je le Evropa in to sem sijKiznaval na vsak korak v Južni Ameriki. Zato rečem vsakomur, ki ga morda še vleče sonce čez veliko 'lužo: naj bo kar vesel, da je tukaj. Koliko od tam čez bi jih rado prišlo nazaj. Nikjer pa seveda ni vse lepo in nikjer samo grdo.
Za konec naj navedem besede iz pisma, ki ga -je pisal dijak akademik svojemu očetu (prof. Božu 'Bajuku, sinu -pokojnega ravnatelja dr. Marka Bajuka, velikega ljubitelja Koroške in koroških pesmi). Ko je gledal v Cordobi moje barvne slike o Koroški, je napisal: »človek mora biti res navdušen in ponosen, da je Slovenec. In ob tem navdušenju se mu porodi želja, da bi vso to lepoto tudi sam doživel in užil«.
K o n e c
njegova 'kolesa na vseh največjih medna--rodinih kolesarskih tekmah.
Leta 1899 je kupil nekdanji revni kmečki fantič -iz slovenske -Štajerske, zdaj že spoštovan graški industrijec, star vodni mlin v ulici, ki nosi danes njegovo ime, ter je uredil tam svojo prvo večjo tovarno koles s serijsko proizvodnjo. V kratkem so zasloveli njegovi izdelki na vseh mednarodnih tr-ž rac ih.
Kmalu pa je imel važno vlogo tudi v izdelavi motornih koles. Že leta 1906 je skonstruiral prvo dvoci-lihdrsko motorno 'kolo v Avstriji; zmagalo je na veliki tekmi GordomBennet, ki je bila takrat najtežja mednarodna konkurenca za motorna kolesa. V naslednjih letih so pomenila motorna kolesa Johana iPucha pravo senzacijo na vseh velikih mednarodnih dirkah.
Nepozabna bo ostala na primer v zgodovini motornega športa epizoda pri znamenitem tekmovanju '»Tourist Trophv« leta 1909 na otoku Manu. Živordeče lakirano -Puchovo dirkalno motorno kolo, ki -so ga konstruirali in montirali pod Puchovim osebnim vodstvom, je na sloviti •»milji lobanjskih zlomov« med Flynn Bridgeom in Lions Innom potolklo vse dotedanje rekorde. Evropski in ameriški strokovnjaki so kar nemo strmeli.
Vse to je pripomoglo, da je Puchova tovarna v Gradcu izredno uspevala. Že leta 1908 je izdelala svoje stotisoče kolo.
Johan Puch pa Se ni bil zadovoljen. Začel je izdelovati avtomobile. Tudi na tem -področju je 'pokazal velilko 'podjetnost im iznajdljivost. Do leta 1914 je razvil že več avtomobilskih modelov, med njimi serijski model »Alpenwagentype Vili«, ki je bil pravi čudež tedanje avtomobilske tehnike. Na veliki mednarodni razstavi v Kondomi je predstavljala pravo 'senzacijo talkoimenO-vana '»črna limuzina« iz 'Puchove graške tovarne. Nekdo je ponoči izrezal iz nje kos črne karoserije, verjetno zato, da bi ugotovil tehniko sušitve laka brez napenjanja,
Parfumi
imajo pestro preteklost
Angleški pisatelj Aytoun Ellis je objavil knjigo o 'zgodovini parfuma. Iz nje posnemamo 'naslednje zanimivosti:
Beseda parfum izhaja iz latinskega izraza '»per fumum«, s katerim so stari Rimljani označevali odišavljenje svetišč z dimom. Kurili so ogenj z vonjivimi 'lesovi, žgali na njem razne smole in celo žrtvene živali pred sežigom polnili z dišavami. Te so v začetku povsod hranili le svečeniki in so bile zelo drage.
Dišave so dajali v grob bogatim mrličem. Tako so v grobnici faraona Tutankamena našli indijski balzam, ki ga omenja tudi sveto pismo Stare zaveze. Judovskega porekla je maziljenje vladarja z dišečimi olji Ob kronanju, ki ise je marsikje ohranilo do današnjih dni. Stara zaveza omenja izma-elske trgovce, ki so s kamelami nosili kadilo in miro v Egipt.
Stari Asirci so že uporabljali parfume v vsakdanjem življenju. Središče trgovine s ,surovinami zanje je bil Babilon, ki je to ostal, dokler niso odkrili morske poti v Indijo okoli Rta Dobrega upa.
Parfum iz vrtnic pozna človeštvo že tisoče let. 'Najrajši so rožno olje imeli Arabci zaradi vere, da je vrtnica zrasla iz potnih kapelj, ki so padale Mohamedu s čela med potjo v nebo.
Stari Grki so že poznali parfume za obleko, jedi in pijače, ter jim pripisovali 'zdravilno moč. Kozmetika izhaja iz grške besede »kosmos«, ki pomeni red ali Okrasje. V starem Rimu je bil »cosmetta« suženj, ki je pomagal gospodarici pri-toaleti in odi-šavljenju.
Parfumiranje so kot splošno šego uvedli po vsej Evropi vitezi, ki so prihajali iz križarskih vojn na 'Bližnjem vzhodu. Ker so pa bile vzhodnjaške dišave predrage, so začeli uporabljati za iparfumiranje razne domače rastline in cvetje, zlasti sivko. Odišavljanje se je konec srednjega veka -tako razširilo, da je proti njemu morala nastopiti celo Cerkev.
Vendar so bili prav redovniki tisti, ki so pozneje zaradi svojega poznanja rastlin-stova delali razne dišeče izvlečke za pijače in za parfume. Talko so -na primer dominikanci pri cerkvi Santa 'Maria Novella v Firenzi že lelta 1508 uredili delavnico za pridobivanje parfumov. Od 'tam so kmalu začeli izvažati drage dišeče tekočine po vsej Evropi.
kar je bila tedaj posebnost Puchove tovarne: Ves London je 'govoril o tem.
Leta 1912 se je začel Johan iPuoh zanimati tudi za razvoj letalskih motorjev. Želel jc izdelati čimlažji letalski motor, po možnosti tak, da bi ne tahtai več kot kilogram na vsako konjsko silo, ki jo razvija. A že leta 1909 je izdelala njegova tovarna motor za vodljivi balon »Estaric« bratov Rennerjev, ki se je sijajno obnesel. Poskusnim vožnjam je prisostvoval sam cesar Franc Jožef in Johan Puch mu je osebno razlagal, kako motor deluje.
Štiri leta pozneje je predložil (Puch letalskim strokovnjakom svoje konstrukcijske skice in račune za letalske motorje, ki so bili po mnenju sedanjih tehnikov že izdelani po načelih, po katerih grade danes »jet« ali reaktivne motorje.
Leta 1913 je izdelali Puoh prvi brezšumno delujoči šestcilindrski avtomobilski motor in istega leta tudi svoje prve pisalne stroje, s katerimi je položil temelj avstrijski industriji pisalnih strojev. Toda njegove načrte s pisalnimi stroji je zadušila prva svetovna vojna. Ni jih mogel več uresničiti.
Leta 1914, pred začetkom prve svetovne vojne, je zaposlovala njegova tovarna že tisoč delavcev in nameščencev, kar je bilo za tisti čas prav veliko. Izdelovala je kolesa in motorna kolesa, športne in luksuzne avtomobile, navadne avtomobile, omnibuse, tri-kolice in tovornike, pa tudi rešilne in gasilske avtomobile ter še vsakovrstne specialne vozove. 'Nekdanji ključavničar iz slovenske južne štajerske je bil že dolgo tudi dvorni dobavitelj. Izdeloval je avtomobile za cesarsko družino.
Toda spričo tolikega dela se je začelo zdravje tega genialnega tehnika krhati. Oslabelo mu je srce. Dne 19. julija 1914, tik pred izbruhom prve svetovne vojne, ga je v Zagrebu zadela srčna kap. Bil je na poslovnem potovanju po Madžarskem, nato pa je hotel prisostvovati konjskim dirkam
(Nadaljevanje na 4. strani)
ŠMIHEL pri PLIBERKU
Na velikonočni ponedeljek se je zgodila v Šmihelu huda avtomobilska nesreča. Popoldne se je peljal g. Fruhbauer, delavec iz Judenburga pri Leobnu, od svojih sorodnikov iz šmarjete pri Pliberku proti Celovcu. V svojem avtu iPuoh je imel še ženo, svojega otrdka in se enega dijaka od sorodnikov, ki ga je hotel oddati v Celovec v dijaški zavod. Na ovinku pri Likebo-vem križu pred Šmihelom je prehitel avto, pri tem ga je na robu ceste zaneslo, da se je avto večkrat preobrnil, voznik pa je zletel iz avta ven in obležal na cesti. Imel je počeno lobanjo, da je del možganov izstopil •in še druge hude poškodbe. Žena in oba otroka so ostali brez hudih poškodb. Mož je bil takoj previden in prepeljan v celovško bolnišnico. Prevoz je se živ prestal, •vendar je njegovo stanje obupno. Vsem navzočim se je smilila uboga žena z otrokoma, ki ja morala gledati moža v 'takem stanju.
Čudno je le, da ni v Šmihelu še vete nesreč, ko avti tako drvijo med hišami. Na cesti, kjer se je zgodila nesreča, pa ni sedaj nobenega znaka, da je ovinek, kar je seveda za tujce pbsebno nevarno. V Šmihelu bi bilo res 'treba kmalu napraviti novo*, bolj varno cesto.
GOSPA SVETA
Dne 8. aprila je v Gospe Sveti umrl zaslužni organist Pavel iKarner v 75. letu starosti. Pokojni je petdeset let opravljal z veliko vnemo službo organista v več župnijah krške škofije, med njimi celih trideset let pri Gospe Sveti. Bog mu je dal poseben talent za glasbo, bil pa je tudi dobro šolan na področju cerkvene glasbe. Globoka vera dn zaupanje v Boga ga je spremljalo skozi vsa leta življenja. Bil je skrben družinski oče in vzgajal svbje številne otroke predvsem z lastnim zgledom lepega življenja. Rad je sprejemal romarje pri Gospe Sveti in, jim postregel. Trudil se je, da bi v Marijinem svetišču bilo ubrano petje v slavo božjo in Marijino. Zadnje njegovo delo, preden ga je zadela kap, je bila pevska vaja, pri kateri je rekel svojim pevcem, da bi rad umrl kot organist. Pri pogrebu so ga nesli še pred Marijin oltar, kjer je tako rad klečal in molil in pogosto prejemal Kristusa v svoje srce, darovala se je za njegovo dušo sv. maša. Oglasil
(Johann J)it ('h . . .
(Nadaljevanje s 3. strani) v Zagrebu, kjer so 'tekli tudi njegovi 'konji. Zvečer 19. julija je bil ravno v družbi svojih poslovnih in športnih prijateljev, ko je nenadno zdrsnil s stola 'in umrl v naročju prijateljev. Bil je star šele 52 let. Njegovo ime, ki je neločljivo povezano z zgodovino motornih vozil, pa živi dalje v imenu njegove industrije, ki ima zdaj svoj sedež v Graz-Thondorfu in daje delo pet tisoč delavcem in nameščencem. Njena dirkalna motoma kolesa še vedno uživajo svetovni sloves.
On je bil tudi 'tisti, ki je pred nekaj več kot petdesetimi leti organiziral v Avstriji sistem rednih avtobusnih prog, ki so odprle prometu kraje daleč od železniških prog.
Ob koncu naj omenimo, da je bil Johan Puch tudi prvi v Avsltro-Ogrski, ki je uredil •leta 1909 ob svoji tovarni posebno šolo za vajence ter tako poskrbel za prvovrstni tehnični naraščaj! svoje tovarne. Obenem je postavil nekak internat zanje, najbrž v spominu na težka leta svojega lastnega vajen-stva.
se je veliki gosposvetski zvon in spremljal svojega zvestega prijatelja na božjo njivo. Ob obilni udeležbi se je domači dušni pastir poslovil s toplimi besedami zahvale od pokojnega organista, pevci so mu zapeli •na grobu. •Pokojni je bil kremenit katoliški značaj, ki je načela resnice in pravice povsod zagovarjal ne meneč se za sodbo ljudi. Spoštoval in 'ljubil je svoj materni jezik. Naj prepeva z angelskimi zbori večno pesem v domovini miru in ljubezni. Žalujoči vdovi in družini izrekamo prisrčno sožalje.
ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU Vzljubila sem slovensko knjigo
še dobro se spominjam, kako smo doma vsak večer brali lepe knjige — kako smo sedeli v zimskem času za toplo pečjo in naš oče nam je bral na glas Mohorjeve
in druge lepe slovenske knjige. Po očetovi smrti je prevzel branje brat, ki je končal nekaj šol, in sedaj, ko brata ni več doma, prebiramo vsi.
Dolga leta nisem veliko brala sama razen listov »Otrok 'božji« in »Mladi rod«. Ko sem pa zbolela in sem morala dalje časa ostati v postelji, mii je postala knjiga najboljša prijateljica. Moja prva knjiga je bila »Lilija nad močvirjem« in od tiste dobe sem prebirala knjigo za knjigo. Navdušila sem se iposebno za knjige, ki jih je napisal Karel Mauser, seveda tudi za druge kot o. pr. Križ na gori, Deseti brat, Sveti molk, Pod svobodnim soncem in še mnoge druge.
Vedno bolj sem spoznavala, da je slovenska knjiga velik zaklad našega naroda. Ob njej ■ začutiš nekaj, kar veže vsako plemenito srce do materine govorice. Odkrivala sem vedno globlj e milobo slovenske besede ter vso toploto, ki jo hrani za nas. Zavedala sem se: To je govorica, ki mi jo je posredovala mati, zato bi take milobe ne čutila Ob nobeni drugi govorici. Slovenska beseda mi je postala kot pesem ljubezni, ki jo hočem peti, ko bom srce dvigala k Bogu ali ko bom skušala druge' osrečevati.
'Sedaj, ko poznam vsaj nekoliko življe-
nje pisateljev in zgodovino slovenskega naroda, bolj čutim, kolike vrednosti je, če se starši zavedajo, kako dragocena je narodna zavest. Taki starši zapustijo otrokom najdražje narodne svetinje: vero in domačo govorico, in njih otroci iso na najboljši poti, da postanejo Jopi značaji in najboljši članii svojega naroda.
Hvaležna sem svojim staršem, da so tudi meni dali to najdražjo doto. Poskrbeli so zato 'tudi, da sem prišla v gospodinjsko Solo, ki je pritisnila pečat na moje prejšnje oblikovanje.
Učenka gospodinjske šole v Št. Rupertu.
C/LEDALlSCE V CELOVCU
Petnic, 27. aprila: Der Hausmeistcr, drama (premiera). Sobota, 28. aprila: Bruder Straubinger, ope-. reta (poslednjič). — Nedelja, 29. aprila ob 15.00 uri: Polenblut, opereta (poslednjič). — Sreda, 2. maja: Manon, opera. — Četrtek, 3. maja: Der Haus-meister, drama. — Petek, 4. maja: Hoch/eilsnacht im Paradies, opereta. — Sobota, 5. maja: Mit besten Einptehlimgen, komedija, (zaključena predstava. (Vstopnic ni v prodaji). Nedelja, 6. maja ob 15. tiri: Hochzcitsnacht im Paradies, opereta. — Začetek ob delavnikih ob 19.30 uri, ob nedeljah ob 15. uri.
KOMORNI ODER:
Sobota 28., nedelja 29. aprila, nedelja 6. maja (v soboto 5. maja ni predstave): Viola, komedija. — Začetek vselej ob 19.30 uri.
TilmsUd
Bistrica v Rožu. — Sobota, 28. 4.: Fiir iihn ver-'kau£ ich mich (IVa). — Dramatičen pustolovski film. Radi površnosti je film brezpomemben. — Nedelja, 29. 4.: Mein Vaterhaus steht in den Bergen (III). — Domovinski film. Veleposestnic živi v napačnem mnenju, da je umoril svojega soseda. Njegov zločinski oskrbnik ga radi tega izsiljuje. — Torek, 1. 5.: Die Alm an der Grenze (III). — Tihotapski film. — Sreda, 2. 5.: Die naokte Furcht (IVb).
—	Dolgočasen gangsterski film. Z resnim premislekom!
Borovlje. — Sobota, 28. 4.: Der Favorit der Žarim (IVb). — Komedija. Neko dekle služi preoblečena v dragonca na carskem dvoru. Film je sovražen cerkvi in veri. Z resnim premislekom! — Nedelja, 29. 4.: Wemn die Fleide bluht (III). — Do-movinski film.
Dobrla ves. — Sobota, 28. 4.: Im Namen einer Mutter (IVb). — Dramatičen film. Mlada mati •iz maščevanja ustreli morilca svojega otroka. — Za odrasle z resnim premislekom.
Sinča ves. — Petek in sobota, 27. im 28. 4.: Arzt ohne Gesvissen (IVb). — Zločinski 'zdravnik mori ..manjvredne” ljudi in jih uporablja v svoje znanstvene namene s tem, da presaja njih srca. Film je prepojen z nacistično miselnostjo. Za odrasle z resnim premislekom! — Nedelja, 29. 4.: Hohc Tannen (III). — Domovinski film s primitivno vsebino.
Pliberk. — Solrota in nedelja, 28. in 29. 4.: An einem Freitag um '/z 12 (IVb). — Brutalen gangsterski film. Z resnim premislekom!
Št. Jakob v Rožu. — Sobota, 28. 4.: Mit Blut geschriebon (IV). — Ameriški vojni film z Koreje.
—	Nedelja, 29. 4.: Mal drunter — mal driiber (IH).
—	Veseloigra. — Torek in sreda, 1. in 2. 4.: Der Kbnig der silbernen Berge (Ila). — Toni Satler preživi svoj dopust kot učitelj smučanja na Japonskem in si tam pridobi tudi čedno nevesto.
Sv. oče Janez XXIII. blagoslavlja slovenski misal
Pisatelj prof. dr. Metod Turnšek, 'ki je že med zadnjo vojno 'prevedel v slovenščino veliko bogoslužno knjigo Rimski misal, lani ga pa z movimi 'besedili in po novih odredbah vnovič izdal pri celovški Mohorjevi družbi, je pred veliko močjo sv. očetu Janezu XXIII. poklonil krasno, luksuzno izdajo '(eleganten izvod v zelenem usnju). Ta izvod je sv. očetu izročil presv. apostolski protonotar, 'biseromašnik prelat dr. Jakob Ukmar v Trstu, ki je s sv. očetom Janezom XXIII. osebno iznan.
' Sv. oče Janez XXIII. je poslal naslednjo zahvalo, ki jo prinašamo v prevodu.
»Izročen je 'bil sv. očetu izvod rimskega misala preveden v 'slovenski jezik po č. g. Metodu Turnšku, ki mu ga je želel, po Vašem posredovanju, pokloniti v ponižen dar.
Sv. oče Vas pooblašča, da izrazite omenjenemu avtorju mjegovo zahvalo za tako všečen dar ter pošilja Vam in preč. g. Metodu Turnšku poseben apostolski blagoslov, ki naj Vama prinese zaželene nebeške tolažbe.
Z odličnim spoštovanjem
-J Angelo del'l’Acqua, suibstitut.« .
G. protonotar dr. Jakob Ukmar je v spremnem pismu sv. očetu tudi razložil o pomenu te častitljive knjige, ki jo je izdala".naša maj starejša knjižna založba Mohorjeva družba, za slovenski narod ob velikih jubilejih, ki jih slavi slovenski narod, namreč 1200-letnioo pokristjanjenja po sv. 'ModeStu, prvem našem škofu pri Gospe Sveti, 1100-letnico prihoda sv. br tov Cirila in Metoda k Slovanom v Alpah na misijonsko delo, SOOdetmico ljubljanske nadškofije, 100-letnico smrti velikega svetniškega škofa Slomška, pa 'tudi jubilej dveh verskih 'žarišč, starodavne, 825-letne stiške opatije, ter 600-letmih Sv. Višarij.
Tako je sv. oče dobro obveščen o krščanstvu slovenskega naroda, ki se je med Slovani prvi pokristjanil in ki tako kot v zgodovini talko tudi danes tvori važen most med večjimi narodnimi skupinami: Romani, Germani, Madžari in južnimi Slovani.
Naše prireditve ==
GORIČE PRI ŽIT ARI VESI
Farna mladina Žitara ves, vabi na veseloigro
„Karlova teta“
ki bo, dne 29. aprila 1962 ob pol 2. uri, pri gostilni Planteu v Goričah.
Vabljeni!
ST. JAKOB V ROŽU
Slovensko prosvetno društvo v št. Jakobu vabi na igro
»FAUST«.
v nedeljo, dne 29. aprila 1962 ob 3. uri popoldne v 'farni dvorani, iPomovitev isto-tam ob 8. uri zvečer
»GALLUS« - PEVSKA VAJA
V soboto, dne 28. aprila ob pol 2. uri popoldne bo v Heimlingerju zopet redna pevska vaja. Pridite vsi in točno!
Pevovodja
Rekordni velikonočni promet
Izredno lepo velikonočno vreme je sprožilo pravcato začasno »preseljevanje narodovo« iz Koroške lin na Koroško. Tujci so prišli k nam, Korošci So pa šli v tujino obhajat praznike. Dočim je bil promet na italijanski meji za dobro tretjino slabši kot lani, se je tok motornih vozil an železniških potnikov v Jugoslavijo podvojil. Kljub .temu, da je 'bil carinski pregled na italijanski strani dokaj počasen, pa so zato letos izpadle običajne več kilometrov dolge »kače« avtomobilov pred mejo. Po podatkih policijske ekpoziture v Beljaku je potovalo z vlakom 'preko 'Podkloštra v Italijo 7487 oseb (lani 9.200), preko vrat z avtomobili pa 28.730 osefb (lani 41.871); preko Podrožčice je po železnici potovalo v Jugoslavijo 7954 oseb (lani 3695). Skupno je torej šlo 44.171 oseb iz Koroške v tujino (Lani 54.771).
'Preko Vrat je šlo v obeh smereh 7118 motornih vozil (lani 11.507).
(Vsi na zakl((ihio pilvediteo
gospodinjske šole v Št. Rupertu!
Vsi, ki se zanimate za kuharsko in šiviljsko razstavo ter odrsko prireditev, pridite na belo nedeljo, dne 29. aprila 1962 v Št. Rupert pri Velikovcu.
Prisrčno vabijo gojenke gospodinjske šole ob zaključku tečaja. Odrska predstava bo za oddaljene goste ob pol 2. uri popoldne, za bližnje pa ob 4. uri popoldne. Igrali bomo Mlakarjevo fantastično igi<> »Vragova smola« v petih dejanjih.
■
■
M
m
■
m
a
H
H
|
B
m
a
H
VABILO
na zaključno prireditev Gospodinjske šole v Št. Jakobu!
Gojenke šentjakobske gospodinjske šole vabimo na kuharsko in šiviljsko razstavo ter prireditev, ki bo ob lepem vremenu zunaj pred šolskim poslopjem.
Spored:
1.	Vigredni in naš pozdrav
2.	Dvojno razočaranje (igra)
3.	Misli ob zaključku šole
4.	O zvokih godbe
5.	Ljubezen je iznajdljiva (igra)
6.	Naš dekliški raj
7.	Petje
. V soboto, dne 5. maja, bo ob 3. uri popoldne prireditev za šolsko mladino.
V nedeljo pa doma ob pol dveh popoldne in za Šenjakobčane ob sedmih zvečer.	Gojenke
tisoč). Do dogotovkve novega mostu pri 'Labodu, 'za katerega so že začeli poskusna vrtanja, bo pa stari most ustrezno pojačan, da bo imel nosilnost 14 ton. Tako bo pridobivanje gramoza in njegov prevoz nadalje omogočen.
Grahštanjska državna cesta: predel Galicija—Miklavčevo (800.000 šil.).
Roižainska državna cesta: obvoz pri Svetni vesi (1,5 milijona).
Državna cesta proti Spodnjemu Dravo-gradu predel Lecl—Drumlje (2,5 milijona šil.)
še v mesecu maju bodo izvedla obsežna popravila na ljubeljski državni cesti in drugih cestah, ki so utrpele poškodbe zaradi
mraza
Ceste in vodovodi za Južno Koroško
Ing. Truppe: 20 milijonov šilingov za ceste in vodovode
»Najprej mora država v spodnjem delu dežele Koroške, južno od Drave, ustvariti moderne cestne zveze, prav tako pa morajo biti izgrajene tudi deželne ceste. Treba je tudi asfaltirati prehode skozi naselja, ker ne gre, da bi se prebivalstvo poleti dušilo v prahu, pozimi pa moralo bresti v morju blata. Treba je tudi posvetiti posebno pozornost preskrbi tega področja z zdravo pitno vodo ter ureditvi moderne kanalizacije,« je odgovoril nedavno deželni podglavar ing. Truppe na vprašanje o načrtih njegovega referata pri deželni vladi glede Južne Koroške. Dodal je še: »Smatram te ukrepe za nujno potrebne, kajti skrb Avstrije za njeno slovensko manjšino mora postati očitna tudi v dejanjih. Od lepih govorov nima nihče nič. Gospodarski napredek pa stoji in pade z modernimi prometnimi zvezami.«
Deželni podglavar ing. Truppe je posebno poudaril, da se že leta trudi za Južno Koroško v smislu iteh svojih naziranj, ker je mnenja, da ne bi smel nihče smatrati Južne Koroške kot neke »pozabljene kolonije«, temveč da ima ta del dežele tudi pravico do enakopravnosti z ostalimi predeli Avstrije. »Slovenci in Nemci bivajo tu že stoletja kot sosedje, zato imajo tudi polno pravico do ustreznega deleža pri gospodarskem in kulturnem napredku Avstrije.«
Kot .posebno važno prometno zvezo je ing.
Truppe označil rožansko državno cesto, nadalje državno cesto Dobrla ves—Labot ter državno cesto proti Spodnjemu Dravogradu.
Te ceste bodo pokrajino južno od Drave Sele prometno odprle, da 'bo po njihovi dograditvi ta lepa južnokoroška dežela vendarle razpolagala z dobro cestno mrežo v vseh nebesnih smereh.
Ing. Truppe je nato podal podroben pregled predvidenih gradenj. Za začetek novih in nadaljevanje že tekočih gradbenih del na državnih cestah na Južnem Koroškem je predvidenih skupno 19,470.000 Ij e i J e to ena sedmina celotne vsote 149 fl&iijonov šil., ki je na razpolago za deželo Koroško letos. Večina denarja bb uporabljena za1 nujno ozdravljenje prometnih razmer v povsem pr eobr e m e njen e n i predelu okoli Vrbskega jezera, kjer je v času največji li »navalov« na cestah okrog 44.000 avtomobilov!
V južnem delu dežele bodo nadaljevali naslednje gradnje:
Rožanska državna cesta-, predel Hotel Mittagskogel—št.Peter (2 milijona) prehod skozi Borovlje (1,2 milijona) most preko potoka (5 milijonov).
Državna cesta Dobrla ves—Labot, obvoz (Umfahruing) pri Pliberiku (1 milijon), predel Nonča ves (700.000 šil.).
Državna cesta v Železno Kaplo (prehod skozi Velikovec 370.000 šil.).
Cesta proti Spodnjemu Dravogradu (podvoz pri Ledu 500.000 šil.
,4 Predel Ruda-Led (800.000 šil.).
^Državna cesta v št. Pavel (80.000 šil.).
Grabštanjslka državna cesta: most čez Dravo pri Galiciji (500.000 šil.).
Na novo ‘bodo začeli gradnje na naslednjih cestah:
Državna cesta Dobrla ves—Suha (1 milijon) lih most čez Dravo pri Labotu (300
Oskrba z vodo v j užnokoroških občinah je pogosto nezadostna, zaradi tega posebno trpijo kmečke gospodinje, ki morajo na mnogifi krajih vodo za gospodinjstvo in hlev nositi od zelo oddaljenih vodnjakov. Na zadnji seji Sklada za vodno gospodarstvo na Dunaju so bile odobrene gradnje številnih vodovodov na iKoroškam, za katere bodo na razpolago delno prispevki države tčr delno posojila po zelo nizkih obrestih. V načrtu 'za vodno preskrbo so bile vključene naslednje južnbkoroške občine:
BilčoVs (1962: 200.000 šil, leta 1963:
180.000	šil, od tega državni prispevek 110 tisoč šil, ki ga ni treba povrniti ter poleg tega še deželni prispevek 70.000 šil.).
Žita ra ves (1962: 120.000 šil, 1963: 100 tisoč šil.) od tega državni prispevek, ki ga ni treba vrniti v višini 44.000 šil. im 'deželni prispevek 60.000 šil.
čajna na Zilji (1962: 425.000 šil, 1963:
300.000	Sil, 1964: 400.000 šil, 1965: 200.000, 1966: 100.000, od tega ne bo treba vrniti 175.000,, deželni prispevek 96.000-šil.).
Galicija: (1962: 300.000 šil, 1963: 200 tisoč, 1946: 200.000, 1965: 200.000, od tega ne bo treba vrniti 300.000 šil.).
Vodovod na Zgornje Obirskem pri Beli: državni prispevek, ki ga ni treba vrniti,
100.000	šil.
iPosojila je treba obrestovati z 1 odstotkom, deželni prispevek pa velja za tekoče proračunsko leto 1962.
Poleg tega bo še izvedenih več drugih gradbenih projektov na deželnih cestah.
Športni kotiček
NESREČE V ŠPORTU
V zadnji številki našega lista smo poročali o boksarskem športu ter omenili smrtni slučaj, ki se je nedavno pripetil o priliki tekmovanja za svetovno prvenstvo v wel-ter kategoriji. Saj se je kdaj pa kdaj kak atlet smrtno ponesrečil pri izvajanju svojega športa, vendar so bili to tako redki slučaji, da smo se vselej zdrznili ob taki žalostni noVici. V profesionalnem boksu, ki se dandanes prakticira, je pa takih slučajev toliko, da ne moremo več govoriti o »umetnosti borbe s pestmi«, ker ima poklicni boks prav malo skupnega z omenjeno umetnostjo. Le-ta se je sprevrgel v divje tolčenje nasprotnika, ki ,ponovno terja smrtne žrtve. Strokovni 'list za 'boks »The Ring« je objavil statistiko, ki poroča, da je v času od 1. 1945 do konca leta 1961 nič
MOTORNE VERIŽNE ŽAGE (Motorkettensagen)
znamk Stihi, Jonsereds, Pioneer, Klington in Solo naročite najceneje pri domačem podjetju
Johan Lomšek
TIHOJA 2, P. Dobrla ves - Eberndorf
Telefon 04237 240
Ugodni plačilni pogoji - tudi na obroke. Zahtevajte cenike in brezobvezno predvajanje (Vor-fiihiung) na Vašem domu.
Priložnostni nakup že rabljenih žag.
temu je pa v nekaterih športnih panogah neprimerno več nesreč kakor v drugih. Boks, zlasti poklicni, je nevaren in poleg tega še surov in s tem mora računati vsak profesijonalni boksar. Nevaren je dalje tudi moto-šport, zlasti motorne in avto-dičke. Tudi tu so smrtne nesreče pogoste in dogodilo se je večkrat, da so tudi gledalci našli smrt, ko se je dirkač prevrnil med nje. Hitrost je tista sila, Iki rada povzroči, da izgubijo dirkači prisotnost duha in s tem oblast nad svojim vozilom. Mimogrede naj omenim, da so na dnevnem redu smrtne nesreče na cestah, ki jih povzročajo divji vozači s svojimi vozili, akoravno niso nobeni športniki; oni namreč »dirkajo« v smrt, katere vzroke moramo neredko-krat iskati v alkoholu.
Precej nezgod je tudi v smučanju in sicer so to v iglavnem zlomljeni udje, predvsem noge. številne nezgode pri tem športu nas ne smejo motiti, kajti pomisliti moramo, kako ogromne so množice smučarjev, ki se bavijo s 'tem lepim zimškim športom. Odstotek nesreč pri smučanju je v primeri z drugimi športi prav majhen, če upoštevamo, da smuča takorekoč vse
»kar leze ino gre«. Če bi bilo toliko poklicnih boksarjev kolikor je smučarjev, potem bi se iz smrtnih slučajev verjetno sploh ne mogli izmotati.
Imamo še druge športne panoge, kjer pride 'večkrat do manjših ali večjih nezgod. Zlasti ameriški »Football«, ki nima z evropskim nogometom nobene zveze, je precej nevaren. Ni športa, o katerem bi lahko trdili/da je brez rizika. Omenil bi še
orodno telovadbo,
ki je bila pri Slovencih že od nekdaj zelo priljubljena. Potrebna je precejšnja porcija idealizma, potrpežljivosti, poguma in seveda vaje, če hočemo doseči gotovo stopnjo. Kljub velikanskemu številu mladine, ki se bavi s to panogo telesnih vaj, je raz-meroma' malo nezgod. To je tembolj čudno, če pomislimo, da pri neštetih vajah samo za »las« manjka, da ne zadenemo ob kak del orodja, ikar bi povzročilo padec.
Izbrane telesne vaje, ki se po pameti goje, so današnji mladini neobhodno potrebne. Oklene naj se jih z vso 'resnostjo, 'kajti za njeno zdravje so neprecenljive vrednosti.
Ivo (Kermavner.
IZ NARAVE: ŠKOLJKA
Turisti se navdušujejo za školjke, mornarji pa imajo zanje na zalogi krepke kletvice. Pomorščaki se 'že Od davnih dni bojujejo proti mjiim, kajti na ladijskem dnu se jih (kmalu nabere prava kolonija.
Ti slepi potniki povzročajo vrsto težav. Hitrost ladje ali čolna se zaradi večjega trenja občutno zmanjša. Po šestih mesecih potrebuje 35.000 tonska ladja za 45 odst. več goriva, če hoče obdržati hitrost dvajset kilometrov.
Te Školjke se 'izredno naglo množijo. Znanstvene postaje so ugotovile, da se na nekaterih obalah zaredi v dolžini tisoč metrov okoli tisoč milijard mladičev. Na zasidrani ladji se nabere v mesecu dhi na kvadratnem metru tudi 'do pet kilogramov
najrazličnejših nadležnežev; ki ladji zmanjšujejo hitrost.
Odstranjevanje je silno zamudno, težavno in drago'. Te školjke so drobna, rožnata bitja, podobna rakcem, imajo apneni-časte hišice, oblikovane kot šotor. Oklep iz apnenca nastane zaradi .notranjega izločevanja in je močno pritrjen na podlago. Zaradi tega jim zlepa ni moč do živega.
V naravi imajo te živali le malo sovražnikov. Z njimi se sladkajo nekateri polži, glavni njihov sovražnik pa je človek, ki jih že od nekdaj preganja. Izdelovalci ladij so poskušali vse, da bi preprečili njihovo naselitev. Oblagali so ladijsko dno z bakreno pločevino, z gumijem ali s smolo in naposled z umetnimi snovmi, vendar je bilo pri vseh poskusih le malo uspeha.
AMULETI - ZNAKI PRAZNOVERJA
manj kot 193 boksarjev umrlo radi poškodb na možganih. Torej po en smrtni slučaj na mesec. Statistika pa dostavlja., da je to število celo prenizko, ker za mnogo smrtnih slučajev javnost sploh ne izve.
Krivda na gledalcih
Znani 'boksar welter teže, Ralph Dupas, dela gledalce odgovorne za nedavno smrt boksarja Pareta. »Publika zahteva vedno več krvi in razbitih glav. Kdor hoče postati .ljubljenec’ občinstva, mora svoj boksarski slog spremeniti, ki ga napravi za divjo žival. Trenerji morajo vzgojiti take vrste boksarjev, ki jih zahteva občinstvo. Boksarsko občinstvo v Avstraliji in Parizu, kjer sem boksal, se veseli pravega boksarja in ne udarcev. Radi tega sem jaz tamkaj bolj priljubljen kakor v svoji domovini.«
Boksar srednje teže Pender, ki si je z nedavno zmago nad Angležem T. Downesonn zopet izvojeval svetovno prvenstvo, pa pravi, da je boks krut in umazan. Značilno je, da boksar sam obsoja svojo športno panogo. 'Brutalnost 'boksa je nenaravna, pravi dalje in dostavlja: »Kadar bom z boksom končal, bi rajši postM delavec v kanalu, kakor bi se še enkrat vrnil v boksarsko areno.«
Nesreča nikoli ne počiva
Nesreča nikoli ne počiva, pravi ljudski glas iu zato tudi športu ne prizanaša. Kljub
, Brez posebnega truda lahko v okolju (Skoraj vsakega človeka opazimo razne amulete: na steni našega stanovanja visi konjska podkev, v knjigi, ki jo ravno beremo, leži stisnjena štiriperesna deteljica. Na zadnjem oknu našega avtomobila binglja maskotka. O vsem tem razmišljamo malo, zapleteni smo skoraj nevede v te prastare običaje obrambe proti zlim silam.
Beseda »amulet« je arabskega izvora. A-mulet naj bi nas obvaroval pred 'nesrečo in nevarnostjo, po drugi strani pa nam prinesel srečo. Poreklo amuleta ali talismana sega v pradavne čase, kb so se ljudje Mšpali z deli svojega lovskega plena, z zobovi, s perjem in krznom.
Amulet je 'danes prav tako priljubljen kot mekoč. Pilot ima pri sebi svoj talisman, če starta, boksar stopi v ring s talismanom ih prav talko nogometaš. O maiskotki — to ime izhaja iz Provanse — trdijo mnogi avtomobilisti, da jih obvaruje pred nesrečami in okvarami motorja.
Da voruje vojak v vojni v amulet, je stara stvar. Letalci pravijo, da so najbolj imeniten amulet tigrovi brki; v njih je po stari indijski veri skrivnostna sila, ki varuje človeka. Lovec v Indiji, ki ustreli kralja džungle/ mora dobro paziti, drugače tigru takoj odrežejo domačini brke in jih drago prodajo.
Temu praznoverju so podvržena tudi politiki, umetniki in kralji, ki storijo vse,
da si utrdijo položaj. Napoleon je stalno nosil pri sebi v zlatem okvirčku sliko svoje matere. Bivšega kralja Faruka ne boste nikdar videli brez slavnega zlatega gumba. Clark Gable je na potovanje jemal staro brivsko skledico, o kateri je trdno veroval, da ga varuje pred nesrečo 'in smolo. Greta Garbo je vedno imela pri sebi beneško ogledalce, na katero se je posebno zanesla.
Tudi Adolf Hitler je bil zdo praznoveren; v listnici je nosil stisnjenb planiko, ki pa vseeno n'i mogla preprečiti zloma Tretjega Rajha. Prav tako, kot nista pomagala Gbringov miniaturni lovski nož iz zlata in Goebbelsovo zlato runo v njegovi denarnici.
Stari Germani so za talismane bolj kot 'kljukaste križe uporabljali Thorovo kladivo in runo. Kot amulet igra v stari islandski sagi veliko vlogo šlem, ki je napravil vojščaka sovražniku nevidnega. Na severu sO mnogo verjeli v demonskot moč začaranega orožja. Švedski kralj Gustav Adolf je v tridesetletni vojni sam verjel, da zmaguje zaradi takega orožja.
Vendar niso miti v krvavih bitkah tridesetletne vojne odločila začarani meči niti ne v drugi svetovni vojni Hitlerjeva planika. Tudi človekove osebne usode ne določajo taki ali drugačni amuleti in talismani, ki niso nič drugega kot ljubezniva oblika človeškega praznoverja.
• 1
\	s,	■ Wtk i
L i O..!*.: F
Obe ,prvi gospe’ Amerike kaie pričujoča slika. — Gospa Johnson (na les i), soproga podpredsednika Združenih držav Lyndona B. Johnsona pozdravlja gospo Jacqueline Kennedy (desno), soprogo predsednika Kennedyja na kosilu ./Društva dam ameriškega Senata”, to je društva soprog senatorjev. To društvo se sestaja redno kadar zaseda Senat in hudomušneži pravijo, da se marsikaj odloči *>■ tem društvu, kar nato parlament izglasuje. Gospe so tudi človekoljubne, kajti društveni grb je značka Rdečega križa. Jacky Kennedv je pred kratkim najrravila potovanje okoli sveta, na katerem je s svojo pri-jaztro pojavo zbudila po raznih kontinentih mnogo simpatij za Ameriko in zase.
ZA PRAZNIK DELA:
Delo je delež človeka
Med poglavitne dolžnosti slehernega smrtnika spada dolžnost opravljati ikakršno koli Ikoristno delo. Vendar ta dolžnost ne veže 'vsakega pod istim vidikom.
Kot potrebno sredstvo za življenje je delo dolžnost. Kdor more delati, za tega je delo dolžnost, sicer ni dober 'član človeške družbe. Kdor namreč noče delati, ta naj tudi ne ži vi — namreč na račun družbe.
Kdor pa ima sredstva, katera poseduje po pravici (podedovanje, prihranki, pokojnina in podobno), temu ni treba delati zato, .ker si mora z lastnim delom služiti vsakdanji 'kruh. Pa vendar od dolžnosti dela •tudi tak ni oproščen. Tak je dolžan delati, da se nravstveno ohrani; saj je »lenoba vseh grdob grdoba«. 'Kot varstvo proti nravstvenemu, umskemu in telesnemu propadanju je delo nujna zahteva pokvarjene človeške narave. Nadalje pa je tudi primerno za človeka, da dela in je tako za družbo 'koristen. Izvrševanje katerega koli koristnega posla v službi skupnosti je socialna dolžnost vsakega čloVeka. Nihče ne sme živeti samo za svojo lagodnost, temveč tudi za skupnost.
V	človeški družbi je že tako, da eni ne morejo toliko prispevati za skupnost kot drugi. Talenti narave so razdeljeni neenakomerno. čim vdč jih ima kdo, tem hujši račun bo dajal pred Bogom, tki ga je obla-godaril z večjimi zmožnostmi. Tak nosi odgovornost za sestav in ohranitev družbe, ki ji pripada. Tudi za premožne sloje je potrebna koristna zaposlitev, da jih ne zadene očitek, da uživajo, česar niso nikdar zaslužili. Iz tega sledi, da tudi premožni ljudje, ki bi sicer mogli neodvisno živeti zgolj od svojega imetja, niso izvzeti od splošne dolžnosti dela.
Vsi ljudje so torej dolžni delati: eni, da proizvajajo potrebne dobrine za ohranjanje življenja, kakor so to kmečki in tovarniški delavci; drugi poučujejo in vzgajajo-(n. pr. učitelji, vzgojitelji); zopet drugi drugače služijo skupnosti v raznih poklicih. Zares: »človek je rojen za delo kakor ptica za letanje,« kot pravi papež Pij XI.
Delo pa ni le človekova dolžnost, marveč tudi njegova pravica. Ta pravica logično izvira iz njegove pravice do življenja, kajti delo je najvažnejši' ohranjevalec življenja. Z njim si človek zasluži svoj kruh in potrebna sredstva za vzdrževanje sebe in družine.
V	dobi, ko je gospodarsko življenje bujno in 'primanjkuje delavcev, vprašanje pravice do dela stopa 'bolj v ozadje. Toda v dobah gospodarskega zastoja, ko se pojavlja v večjem obsegu brezposelnost z vsemi svojimi kvarnimi posledicami, zado-bi to vprašanje veliko važnost. Tudi kato-1'iški delavec se bo smel sklicevati na to" pravico, kajti Bog je ustvaril snovne dobrine za vse ljudi in imajo tako vsi ljudje pravico do njih uporabe. Brezposelnost je v družabnem življenju znamenje nekega nereda, ki ni v skladu z naravnim redom, kateri izhaja ilz Boga.
Košček mojega življenja
(Zgodba 'delavskega dekleta) (Nadaljevanje)
»Nuna in pater gresta na izprehod,« so govorili. Smejala sem se in, če so mi kaj takega rekli, je bila zame to priložnost povedati, 'zakaj 'in za koga sva molila in kaj 'misliva o molitvi.
Sedaj kot poročeha še mnogo bolj vidim, kaj vse bas je gibanje učilo in kako prav je bilo, da nas je učilo prav vrednotiti vse stvari.
Povem za primero: pomen obleke. Rada se oblečem po moleli. Kako prav je, da so mi dali spoznati, da je prav, če se ravnaš po modi, ni pa tudi nobena drama, če iz gospodarskih razlogov teh reči ne moreš kupiti. 'Podobno: ipomen zabav in izletov. O, s kakšnim veseljem sem hodila na pro-ščemja in kako sem se na njih razvedrila! Kot aktivistki alli voditeljici se mi je často zgodilo, da so bile kakšne bike veselice in sllavja prav na študijski dan, na študijski teden ali na duhovne vaje. Tedaj me je udeležba res stala. Sedaj pa sq mi zdi, da je bilo to zelo prav, da so nas mllade učili odpovedati se, kajti pozneje si moraš veliko reči odreči, n. pr. ne plesati med nosečnostjo, doma ostati zaradi majhnih otrok, in podobno.
Krščanska delavska mladina je zahtevala od mene marsikaj, kar mi ni bilo všeč; in to je bilo dobro.
Tisk - velesila našega časa
Tisk v svetu
Tiskana beseda ije danes prodrla v vse predele naše zemlje. Nekulturni narodi z 'vso naglico vstopajo med kulturni svet, pri Čemer ima prav tisk velik delež. Odločilne važno .ti pa je, kakšen tisk prihaja med nove narode. Prav gotovo pač tak, kakršnega jim pošiljajo 'iz »starega sveta«.
Ves svet moremo razdeliti na tri tlele. Eno tretjino zavzema komunizem, drugo tretjino sestavljajo 'bolj ali manj svobodne misijonske ddžele, tretji 'del pa pripada svobodnim krščanskim državam.
V	komunističnih deželah
Komunistični svet praktično ne pozna katoliškega tiska. Kamorkoli 'komunizem pride, povsod je njegovo prvo delo, da katoliški tisk uniči. Od kuiturno-krščanskega do izrazito verskega tiska ne ostane ničesar, ker nima pravice do obstoja.
Za primer more služiti češkoslovaška država, kjer je bil katoliški tisk pred vojno močan; katoličani so imeli med drugim tudi tri ugledne tednike s 370.000 izvodi naklade. Takoj po prihodu komunistov na oblast, so ulkinili te časopise; nekaj mesecev pozneje pa je bil prepovedan še ves ostali katoliški tisk. Podobno je bil tudi v Sloveniji prod vojlno katoliški tisk zelo močan; katoličani so imeli svoje dnevnike, tednike in vrsto kulturnih ali verskih Listov ter revij. Večina teh je moralo pod Hitlerjevo zasedbo prenehati in še danes razen majhnih kijem slovenski katoličani nimajo niti svojega katoliškega tiska niti svojih tiskarn.
V deželah svobode
V	dežellah, ki so še poganske in krščansko misijonstvo še ni moglo dovolj preobraziti javnega 'življenja, je krščanski ‘tisk še slaboten. Nekaj ga je povsod, vendar je dostopen le manjšini, zato navadno ne po-menja važnega činitelja. Vendar pa v nekaterih deželah mnogo pripOmore k rasti krščanstva in utrjevanju 'krščanske kulture med temi narodi.
V	svetu zapahne Evrope in obeh Amerik ima krščanski tisk svobodno pOlje. Pa kljub temu krščanski tisk zdaleka ne zavzema mesta, ki mu po številčni moči 'pripada. Le v Vatikanu, Luksemburgu in na Holandskem je katoliški .tisk častino zastopan. Na 'Holandskem imajo katoličanii kar 35 dnevnikov poleg 'številnih 'drugih listov. Tudi Luksemburžani imajo svoj dnevnik, na katerega so skoraj vsi naročeni. 'Najmanjša država na svetu, Vatikan, pa izdaja poleg drugih tudi dnevnik v 80.000 izvodih.
V	deželah stare kultiirc
V	večini evropskih ter ameriških dežel pa je položaj krščanskega tiska mnogo slabši. V Italiji, ki stelje 50 milijonov Iju-
Ko so me 'vprašali, če bi sprejela mesto narodne Voditeljice, sem dolgo časa razmišljala, ali naj sprejmem. Rada sem delala v odseku, rada v okraju, ker sem imela mnogo stikov s posameznimi dekleti. Toda pri glavnem vodstvu se ml je zdelo vse tako upravno, pisarniško, da se mi je' /delo, da to ni za me. Med žasističnim romanjem v Lurd leta 1952 pa sem se le odločila, da sprejmem to delo. Toda, ko sem prišla na glavno tajništvo, nisem mogla prikriti svojih pomislekov in sem rekla nekdanji glaVni voditeljici Mariji Meersman: »Tu sem, pa ne prihajam nič z veseljem«. Prvo leto nato sem hotela večkrat vse pustiti. To ni bilo zame: ves dan seddii v pisarni, razmišljati, vsebino, urejevati izdaje in podobno. Vse to je bilo pretiho zame, /delo se mi je premalo aktivno. Toda ob tem sem se'naučila, da ni najvažnejše, kaj delaš, ampak kako delaš. To je najvažnejše. Tako šem potem pet let skušala verovati: postavili so me sem in. tu od mene toliko pričakujejo. V teh letih sem se tudi naučila rada živeti v velikem mestu, daleč od svoje družine, čisto sama in 'podobno ...
Z LJUDMI IN ZA LJUDI...
Predvsem pa mi je organizacija pomagala, da sem ostala sredi preprostih ljudi, četudi sem bila narodna voditeljica.
Ko sem začela še kot čisto mlada propagandistka v nekem okraju, sem z občudovanjem gledala na ljudi iz gibanja odraslih,
cli, je vseh dnevnikov 124. Toda od teh je katoliških samo 8 s skupno naklado 240.000 .izvodov. Tudi v drugih Listih in publikacijah zavzemajo katoličani zelo skromno mesto, saj imajo od vsega tiska le malo več kot pet odstotkov v svojih rokah.
Nekoliko boljše je v Franciji, kjer ima dnevnik »La Croix« 160.000 naklade. Bolje so zastopane katoliške revije in publi-kaolje. Katoliška Španija pa se more postaviti s 34 dnevniki, ki so na razpolago katoličanom, dočim je vseh španskih dnevnikov čez sto. še bolje so zastopane katoliške ilustracije in revije.
S
Ameriški svet
Prava poplava dnevnikov je v angio-ame-r,iškem svetu. V ZDA imajo 1.844 dnevnih kov, v Angliji jpa 103, toda med njimi ni lista, ki bi se mogel imenovati katoliški. Pač pa imajo več tednikov in revij, ki vršijo odlično apostolat tiska med katoličani. Talko je vseh teh katoliških publikacij v ZDA 550 z naklado .skoro 17 milijonov izvodov. Mnogo slabši 'pa je jioložaj katoliškega tiska v Južni Ameriki. Izrazito katoliškega dnevnega časopisja vobče ni, iker je v teh deželah ilaicizem zelo močan. Kar je katoliškega tiska, so razni tedniki in periodični listi domačinov in doseljencev. Teh je največ v Argentini (264).
Če še omenimo Nemčijo in Avstrijo, bi morali tudi 'priznati, da ipravih katoliških dnevnikov nimamo, čeprav listi krščanskih političnih strank zastopajio katoliška, načela. Mnogo pa je katoliških 'listov, revij in tednikov, ki odlično vršijo službo katoliškega tiska. V Avstriji sta (posebno znana katoliška tednika ^Die Furche« in »Volks-bote«.
JEDRNATI ODGOVORI
Ena najsijajnejših vlog slovitega angleškega igralca Keana je bil Rihard III. Ko je nekoč v zadnjem prizoru obupan zaklical: »'Konja, konja! Kraljestvo dam za konja!« je zaslišal z galerije glas: »Aid bi ne zadoščal tudi osel?«
Brez obotavljanja je Kean odgovoril: »Seveda, moj dragi! Kar pridite na oder!«
*
Komika Langa bi moral v zadnjem prizoru viteške igre nasprotnik zabosti z mečem. Mož, ki bi moral to storiti, je pa zaman poskušal potegniti zarjaveli meč iz nožnice. Lang se je prisebno vrgel na tla, začel hropsti in zaklical: »Vidiš, ubil me je že sam strah!«
Zastor je padel in občinstvo je navdušeno ploskalo.
na duhovnike in druge. Ko sem kasneje na 'njih večkrat odkrila male napake, pa tudi velike, sefu bila sprva vsa ogorčena, kako je vendar to mogoče. S pomočjo nekega duhovnika sem pozneje začela verovati, da more Bog tudi preko takih širiti svoje delo, da more in hoče tudi velike reči delati z majhnimi ljudi. Srečala sem pa tudi, hvala Bogu, veliko plemenitih ljudi. Mnoge od teh bi lahko tu naštela. Srečen je človek, ko jih je srečal, srečen, Iker jih je 'poznal. Vse 'življenje mu ostanejo v oporo.
Organizacija mi je često pomagala s tem. da sem našla ravnovesje pri preprostih članicah in njihovih starših. Ko sem bila često razočarana nad višje stoječimi osebami, sem našla utehe, ko sem prišla v odsek in mi je tam kaka voditeljica pripovedovala o boju in delu, ki ga imajo na svojih položajih. Videla sem, kako ponekod oče in mati pomagata, da se more njuna hči udeležiti študijskega tedna ali da more postati voditeljica in podobno, tedaj sem občudovala te preproste ljudi. Sicer nisem ničesar rekla, a to spoznanje mi je dajalo novih moči:
Ko sem kot propagandistka težko dobila čas za sveto mašo in osebno molitev, sem pa srečala aktivistko, ki je dvakrat na teden ob pdl šestih zjutraj vstala (to je zelo zgodaj na zapadu) in šla k obhajilu. 'Zaradi tega je morala zajtrkovati kar v vlaku (in tam seveda pripovedovati, čemu to dela). Tedaj sem razumela, da je meni veliko laže vzdržati.
Božja in komunistična propaganda
Velikansko je področje zemlje, ki ga o-iznačujemo kot .nerazvite dežele’. Najhujša tekmeca v teli deželah sta gotovo katolicizem in komunizem. Zlasti komunizem žrtvuje ogromna sredstva, da si pridobi te narode. Med drugim pošiljajo iz Moskve ogromne zaboje komunistične literature oz. propagandnega materiala med narode nerazvitih dežel. Kot poročajo, so v minulem 'letu okrog 100 milijonov izvodov Hruščevih 'spisov razpečali po nekomunističnih deželah Afrike in Azije. Poleg teh pa je bilo še na milijone drugih knjig s komunistično vsebino razdeljenih po 'imenovanih deželah, Raizume se, da je bila cena teh propagandnih knjig in spisov 'smešno nizka, kar je seveda nadoknadil fond iz zakladnice propagandnega ministrstva iz Moskve.
Znano je, da tudi katoliške založbe iz- -dajajo v najrazličnejših jezikih sveto pismo, ki :je namenjeno prav tako za nerazvite dežele. To 'krščansko poslanstvo tiskane božje besede vršijo misijonske knjižne založbe že več desetletij. Posebno v ]x>voj-nih letih je izšlo sveto pismo v mnogih jezikih, katere govorijo narodi, ki so stopili šele pred kratkim na 'zgodovinsko po-zornico. V minulem letu je bilo tislkanih in raiapečanih 55 milijonov knjig svetega pisma med narodi misijonskega področja v Afriki in Aziji.
Tudi v tem se kaže, da bo moralo krščanstvo (posvečati večjo pažnjo m napore mladim narodom v Aziji in Afriki.
.Mladina za zedinjenja
Katoliška in protestantska mladina v Haarlemu na Nizozemskem je imela skupno zborovanje, katerega namen je bil podpiranje dela za versko zedinjenje. Uspeh zborovanja je bil sklep, da se organizirajo skupna razpravljanja o zedinjenju pod 'nadzorstvom protestantskih ministrov in katoliških duhovnikov. Poudariti je treba, da ti sestanki nimajo nobene zveze z | bogoslužjem. Katoličani se 'protestantskega bogoslužja ne smejo udeleževati. 'Pred zbo-' j rovanjem so se domenili, da se bodo varo- ■ vadi v razgovoru stvari, ki bi žalile verski čut enih ali drugih. Protestanti so oblju- | bili, da ne bodo z ničimer žalili vero katoličanov v resnično Jezusovo pričujočnost | -v Evharistiji.
Namen takih sestankov, o katerih se'1 ' večkrat beremo, je le medsebojno zbt\ -nje, ki bo odpravilo razne (predsodke in neutemeljene očitke. S tega vidika so ti sestanki brez dvoma koristni. Znano je, kako | goroštasne in neresnične stvari so se širile še pred nedavnim med protestanti vobče. Zbližan je protestantskih in katoliških vojakov med zadnjo svetovno vojno je od- i pravilo mnogo predsodkov, ki so nastali ; deloma \t nevednosti, deloma iz zlobe.
Podobno sem videla toliko voditeljic ves svoj prost čas, svoj' denar in drugo žrtvovati za gibanje. Vse to mi je dajalo spodbudo za'nadaljnjo vztrajnost.
ŠOLA ZA ZAKON
'Nisem pa še 'pripovedovala kaj o svojem zakonskem življenju, in kaj mi je organizai-cija v tem pogledu dala.
To bi bilo moje drugo pričevanje. Toliko je tega ... saj, če že toliko lepih reči prinaša življenje Članice Krščanske delavske mladine, življenje propagandistke, koliko lepšega šele potem prinese nadaljnje življenje! Vsako leto članstva je bilo tako koristno, tako bogato, tako potrebno, sedaj pa je vsako leto bogatejše,-če i/. tega zaklada naukov in izkušenj črpaš v ž.ivlje-nju.
Rada bi povedala naslednje. 'Mnoge članice in tudi drugi ljudje me sedaj sprašujejo: »'Kaj pa zdaj delaš?« S tem mislijo, kaj je z mojim apostolatom v župniji. Seveda, pomagam, kjer morem in teh pri-ložjiiosti je toliko, kolikor človeku zdravje dopušča. Sedaj na primer sem v skupini mladih žena. Štiri članice imam na skrbi v mojem okraju, to se pravi v mestnem okraju. Voditeljica in kaplan me redno prosita, naj sestavim delovni program za mlade žene, naj pomagam pri organizaciji in pripravi šolske mladine za poznejše življenje ...
(Dalje prihodnjič)
P*l*S*A*N*0 * B * R * A * N * J * E
janko kersnik: JCoka (t &icwL Jtlolek talu uJzol,
(Nadaljevanje)
To je bil colprnilk din vedež Ostriženec!
Ko je žena prenehala pogovor — zakaj izvedela je 'bila vse, 'česar Je Ostriženec potreboval — in zopet pognala ikoflovrat, je Ostriženec stopil k mizi, kjer je imel razne ropotije. Iz malega zaboja je vzel cdlo ikopo podobic, kakor ise dobe pri fotografih, in pbiskail sliko moža s črnimi brki. To je del v žep, odšel kolikor mogoče potihoma iz 'sobe, vzel -zunaj pred 'hlevom -umazano -motiko v roke in jo zadel na ra-mo 'ter -tako pristopal počasi v sobo, kjer sta bila 'žena im Molek.
'»Ali si že okopal krompir?« je vprašala ona naglo.
»Že, že — suho je suho!« je odgovoril Ostriženec resno im postavi 1 motiko v kot za -vrata.
»Ta- oče bi rasli govorili s 'teboj!« je menila žena, porinila kolovrat h kraju in odšla.
'»Ah, vi, vi,« — je rekel Ostriženec počasi ih položil rolko čez čelo na oči, kakor 'bi- se mu bleščalo — »ah, vi ste iMolek iz Straže.«
temi je bila videti sedaj na njej samo -koščena glava in črne brke.
»Sem stopite in glejte!« je velel coprnik Molku.
Ta bojazljivo pristopi, a komaj je bil oči uprl v podobo, je omahnil in na pol veselo, na pol pa osupel in prestrašen zavpil': »To je Miška!«
'»Da, 'Miška, tisti prekanjeni mešeta-r je to!« je pritrdil Ostriženec, bi4ž. skril 'podobo pod robec in odšel iz sobe. Vrnil se je naglo in našel Molka sredi sobe oprtega ob kljukasto palico.
»Da, vi .-ste vedež, pravi vedež!« je dejal Molek; '»pa še to mi povejte, kje in kako bom denar dobil. Če ga je Miška vzel — Bog ve kam ga je dal?«
i»Ej, prijatelj, ta je pa druga; to je pa silo težavno. Vsaka vednost in vsaka moč ima svoj konec!« je odmajeval Ostriženec.
»Pa če vam je vse znano in odkrito — boste vendar -tudi to vedeli,« je ugovarjal Molek nestrpno.
»'Kar se je zgodilo, to mi je znano!« je ponavljal oni oblastno in ponosno; »toda to, kar se ima zgoditi, prihodnost -mi je temna. Odkrijem jo le s -posebno težavo. -NO, vi ste pameten mOž, toliko vam lahko povem, da je stvar draga; treba je nekoliko srebra stopiti na brinjevem ognju in potem —; pa čemu bi vam to praVi 1?«
»J, če je le na srebru, jaz 'ga imam,« je-zavrnil Molek. Segel je pod telovnik in izvlekel širok pas, iz njega pa vzel nekaj debelih tolarjev, križevcev, in -jih pomolil vedežu.
Ta jih je spravil in odšel iz sObe: »Bom poizkusil!«
Dolgo je čakal Molek; vesel je bil, da že davno ne tako, odkar mu je izginil oni denar, in vendar si -je dejal: »Kaj mi vse* to pomaga, če ne izvem, kam je Miška del stotake.« Naposled se je vrnil Ostriženec in prinesel kepo raztopljene rude. Povedati nam menda mi trdba, da je bil spravil kri-ževce v skrinjo, v kuhinji pa raztopil ko-ščdk svinca, stopljenega vlil v -vodo ib pri nesel sedaj ta kos v sobo.	(Dalje)
Velika noč pred 50 leti
»il — seveda!« je zajecljal Oni Strmeč, da ga ta ded -pozna. »I, Odkod pa to veste?« je pristavil kar ves -razburjen in presenečen.
»Oj, ljubi, -moj, jaz vse poznam! To je bioja moč!« Tako besedujoč je sedel nastal, kjer je bila prej 'žena. »Vas so okradli!« 'jie aadalljevaJ ipočaši' Molku so jeli lesti 1%' kvišku.
»To je zloddj, ali pa —« je hotel reči, pa je 'stisnil jezik in le prikimal.
»štiri sto goldiinarjiav — kaj ne?« je nadaljevali Ostriženec resno. »Za par volov ste jih vzeli in v kožuh ste jih vtaknili — zvečer — doma — na veliki, ponedeljek ...!«
Molku -so 'se roke tresle; plaho je gledal veddža, oči so se mu kar izbuljile im bolj Šepetal je nego gOvoril: »iKa—aij—', vi vse to veste?«
»Da, vse, vse!« (je pri-t-rdil oni Oblastno.
»J, pa — tat, kdo je tat?« je kriknil Molek in planil 's stola.
»Tudi tega pOzbaim, in da boste vedeli in verjeli, da govorim resnico, vaim ga bom ipckazai v ogledalu. Tja k oknu stopite in Bog varuj, da- bi se ozilli. Vsega bi bilo konec!«
Molek je ubogal iin -tiščal glavo v okno. ‘p je, kako je vedež. hodil !]x> -sobi gor ih 'ttol, mrmral nekaj nerazumljivega, preobrača! stol in 'potem vzdihoval, kakor 'bi Ra mučile silne 'bolesti; ozreti -se pa ni upal, dasiraivno ga je bilo sedaj ob belem dnevu strah in groza, čez -nekoliko čaša je Ostriženec potihnil; stal je v temnem kotu poleg okna 'ter držal na prsih pred seboj ono podobo, ki jo je bil prej vzel iz svoje zbirke; položil jo je pod kos stekla, in v pol-
(-Nadaljevanje in konec)
Na veliko noč se pri nas ljudje niso shajali ali mudili dalj časa skupaj. Voščil si sosedu, znancu in sorodniku vesele praznike in odšel domov. Tudi »rekovnice« na ta dan niso prišle na svoj račun. V ponedeljek po sv. maši pa smo se raztepli na vse vetrove k svojim botram in botricam. Ko Sva z bratom Mihom bila še majhna, naju je oče vzel s seboj v Grajsko vas k Jer-nejcu, kjer je bila najina krstna botra doma. Bogato je bila Obložena miza, za naju dva kar preveč, in ni nič čudnega, da sva imela oba nekoliko »treme«. Rajni oče naju je celo pot učil, kako se morava vesti, da ne napraviva slabega vtisa. Seveda sva mu sveto obljubila, da mu ne bova delala sramote. Toda tb obljubo sem jaz prvi prelomil po obilno zaužitih dobrotah. V svoji preObjestnosti sem začel z nogami bingljati pod klopjo, da me je oče -strogo pogledal in me vprašal, kateri pes je poginil, da mu zvonim. Nakar sem bingljanje opustil, čeravno bi še lahko, ker mi noge niso segale do tal. Bal sem se pa tudi, da bi mi dobra Jernejčeva 'botra za -vselej ne -zaprla svojih gostoljubnih vrat.
Pozneje, ko sva malo odrasla in se priučila olikanega vedenja, so naju starši pustili, da sva sama odšla po -pirhe. Skrbno sva se ogibala vsega, kar bi kvarilo najino vedenje. Od Jernejčevdh sva jo po navadi krenila še v Trnavo, k Slakami, kje-r je gospodaril mamin polbrat Andrejc. Pa se je pripetilo, da so se isti dan dopoldne oglasili neki znanci z otrdki in so bili obdaro-yani z jajčki, ki so bili nama namenjeni.
Ko sva prištonkljala še midva, je teta Sla-kanka spoznala, da se je malce zmotila. Midva z Mihom sva itak imela že polne cule pa sva rekla: »Teta vas ni treba nič skrbeti, saj nisva nič lačna.« »OtrOka moja, da bi prazna odšla od nas, to pa ne,« je odgovorila. »Anzek,« je poklicala teta svojega sina, skoči na 'parno in poberi po gnezdih jajca.«
Anzek je huSknil kot zajec na parno, da so se kokoši plahutajoč razbežale, in prinesel materi pravkar znesena sveža jajca. Vsakemu po štiri je vtaknila dobra Slaka-nova mama poleg drugih dobrot v najine cule. Z nasmehom je dejala »Doma jih pa skuhajta, saj so ravno -toliko vredna kot ona pomalana.« Nobeden izmed naju ni protestiral saj sva dobila mesto dveh vsak po štiri jajca. Ker so naju tako pri Jernejcu kot tudi pri Slakami dobro »nakrmili« sva jo korajžno mahnila proti Zaklu, vasico med Poljčami in Trnavo, ki je spadalo pod župnijo Gomilško.
Kot povsod po svetu so bili tudi tukaj otroci razposajeni in radovedni. Nič pa ni čudnega, da so naju vsako leto ustavili in prisilili, da sva z njimi pirhe sekala. Zakl-ski fantje so -bili namreč mojstri v sekanju pirhov. Pri jabolkih je bila 'parola. »Enkrat za prijet, trikrat za skrit.« Midva z Mihom dolgo nisva vedela, da je eden izmed njih 'imel krajcar od obeh strani malo /brušen in se mu je na ta način posrečilo naju oskubiti. Ko sva to prevaro opazila, nisva hotela več igrati.
Vsakokrat, kadar sva šla skozi, so naju vprašali, čigava sta? Če bo še danes tako,
pravi Miha pa jim pokaževa, da sva Pod-vršana. Če jih bo osem, dobi vsak eno v svoj radovedni pisker, da bo temu izpraševanju enkrat konec. Kori, hod korajžen, in dobr »cilej« me j-e bodril Miha in vlival poguma v moje plaho srce. Pogumno sva jo mahala skozi vas in sva že mislila, da je vaška otročad kje za 'kakšnim podom pri sekanju pirhov, in da sva mislila že iz nevarnosti, so ise pojavili nadebudni Zaklski pobje, kot bi zrasli iz tal. Najprej so seveda vprašali, čigava sta? Po navadi sva odgovorila, da sva Mrakova iz Podvrha!
Trikrat -pa mu je Miha zabrusil, kaj te briga! Pa se je oglasil drugi izzivač, kaj pa nosita v »fecenetelnah« (rutah)? To te pa še manj briga! Ta odgovor mojega brata, pa je imel za posledico, da so se nama približali na kakšnih šest korakov, bilo jih je pet. Prav na vrhu cule so bile Slakanova surova jajca, in Miha ne bodi ga len, jih je z bliskovito naglico pošiljal nasprotnikom naravnost na nos, komaj se je prva razpočila »čof« je že druga priletela »poč« in objela s svojo rumeno vsebino razgrete glavice najinih nasprotnikov. Seveda tudi jaz nisem držal rok križem in sem vnfeto sledil bratovemu zgledu, da bi -mi ta pozneje ne moral očitati lenobe. Štirje so bili deležni jajčnega blagoslova, 'pri petem je zmanjkalo jajc, pa mu je Miha tako hitro spodbil noge, da sem se moral res pomu-ja-ti, da sem mu prisolil klofuto, ko je še stal. Le talko sva se iznebila teh sitnih »žvrrc«.
Po tem fantovskem velikonočnem »obredu« pa sva jo hitrih nog ucvrla skozi Poljče, nazaj v Podvrh. Doma je mama skrbno izložba božje dari iz cule in strokovnjaško precenila njih vsebino. Ker sva po navadi tudi od Slakanovih dobila jajčke, je pač te pogrešala. Pa sva ji razjasnila, da tri putke pri Slakami ne nesejo, dve je pa »mršnk« (kragulj) vzel. O jajčni bitki pa sva molčala.
Spomin na slične dogodke mi oživi vsako veliko noč, kot tudi spomin na pomanjkanje, ki je bilo tako 'tesno povezano s postno postavo. Izrek iz sv. pisma, ki nam ga je rajna mama tako živo predstavila, da bo laže smuknila kamela skoz šivamkino uho kot pa bogatin v nebesa, nam je tako šel k srcu, da smo .pomilovali te bogate reveže.
Naj je imela rajna mati prav ali ne prav, resnica je ta, kar smo pri vojakih okusili, da je bil -revež 'kljub raznim šikanam in kljub slabi 'hrani vseeno boljše razpoložen, kot pa njegov vrstnik, ki je dobival stalno pakete in denar .Takral se mi je -vdrugič zasmilil bogatin, ki se je držal, kot bi mu črvi iz nosa lezli.
V minuli vojni, ko so padale izpod neba smrtonosne bombe, smo se reveži nesli samo za življenje, medtem ko se je bogatin . tudi za imetje.
Karel Rojsek.
N. V. GOGOLJ:
Majska noč ali utopljenka
»Kajne, Lovko, -da so to angelci božji, ki so odpili okenca -svojih svetlih 'izbic na nebu >b zdaj zro na nas? Kalj ne, LeVko, da gledajo na našo Kemijo? Ah, če bi ljudje -imeli krila 'kakor ptice — poleteli bi do neba visoko! Strašno je 'to mislili. Noben hrast pri na-s ne sega do neba. In vendar pripovedujejo ljudje, da nekje v daljni dežel« raste drevo, čigar vrh šumi v samo nebo, pa da -se Bog na noč pred svetim Vstajenjem po tem drevesu spušča na zemljo.«
»iNe, Gal j a-, Bog ima dolgo lestev, ki sega od neba do zemlje. Na noč pred velikonočno neddljo jo sveti nadangeli- postavijo in koma) -stripi 'Bog na -prvi 'klin, Vsi nečisti duhovi v kopicah -Strmoglavijo v peklo in zato na 'Kristusovo vstajenje na •zemlji ni nobenega -peklenskega duha.«
»Kako tiho se ziblje -voda, kakor dete v zibelki!« je nadaljevala Hana in pokazala na ribnik, ki so ga Obkrožali mrki, temni javori In objokovale breze, ki so namakale vanj svoje žalujoče veje. Kakor nemočni starec je objemal daljno temno nebo s svojimi hladnimi rokami in obsipal s svojimi ledenimi priljubi ognjene zvezde, ki so v 'toplem nočnem zraku motno svetile, kakor da čuitiljo, da se kmalu pojavi bleščeča kraljica noči. Onkraj na gori na robu gozda je dremal z zaprtimi oknicami Star leseni dvor. Mah in -trava sta pokrivala streho;
3 kodrave jablane so se divje razraščale -pod Okni; gOzd ga je zagrinja 1 s -svojo senco in metali nanj grozljiv mrak. Pod njegovim podnožjem se je 'razprolsitira-l orehov log, ki se j-e spuščal do ribnika.
»Spominjam se, kakor da bi bila sanjala,« je dejala Hana, ne da bi bila odmaknila oči od fanta, »davno davno tega, ko sem še bila Otrok, mi Ije mati, pri kateri sem takrat stanovala, pripovedovala o -tem domu; bilo -je nekaj groznega. Levko, gotovo iti je znana ita povest, povej jo!...«
»Ne maraij za te marnje, moja krasotica! Kaj ne načvekajo vsega babe! Samo vznemirila se boš, strah te bo in zaspati se ti ne bo dalo.«
»Pripoveduj, pripoveduj, moj mili črnolasi fant!« je silila Hana, ki je prižemala svoje lice k njegovemu in ga objela. »Vidim, da me nimaš rad; gotovo imaš drugo dekle. -Ne bo me -strah, mirno bom zaspala ponoči. -Če mi pa ne poveš, ne bom zasmula. Mučila se -bom in razmišljala... Povej, Levko! ...«
»Resnico govore ljudje, da je v vsakem dekliču vrag, ki draži njeno radovednost. -Pa. poslušaj! Davno je tega, srček, ko je v tem dvoru živel stotnik. Imel je hčerko, fino -gospodično, belo ko sneg. Stotnikova žena je bila davno mrtva, sklenili se je oženiti v drugič. ,Ali me boš še imel rad, očka, ko boš vzel drugo -ženo?’ ,Bom, še bolj te bom stiskal na svoje srce, golobica-! še lepših uhanov in draguljev ti bom daroval.’
.Stotnik je pripeljali mlado -ženo na svoj dvor. Bila je lopa, bela -in rdečelica, le pastorko je talko strašno pogledala, da je le-ta zakričala. Ves dan mačeha ni 'spregovorila z njo besedice. Napočila je noč, stotnik se je z mlado ženo podal v spalnico, tudi naša -bela gospodična se je zaprla v -svojo sobico. Tesno ji je bilo pri srcu in je zajokala. Zdajci zagleda -strašno Črno mačko, kako se plazi k njej: njen kožuh žari, 'železni kremplji pa glasno udarjajo po podu. Vsa v strahu skoči deklica na klop — mačka za njo — deklica -skoči s klopi na posteljo — mačka skoči za njo, se zagrize v njen vrat in jo začne daviti. Gospodična zakriči, zagrabi mačko in jo zažene na pod, toda strašna mačka se spet plazi do nje. Gospodično oblije zona. Na 'Steni je visela očetova sablja. Deklica jo zgrabi, zavihti ih udari po podu — šapa z železnimi kremplji odleti, mačka pa se cvileč skrije v temni kot in izgine. Mlada -stotnikova žena ves dan ni zapustila svoje sobe, šele tretjega dne se je prikazala s povito roko. Uboga gospodična je uganila, da- je njena mačeha čarovnica in da ji je odsekala roko. Četrtega dne je stotnik -ukazal svoji hčerki, da mora kakor navadna kmečka dekla nositi- vodo in pometati ter ji prepovedal stopiti' v gos'jx)iske sobe. Težko je bilo deklici pri srcu, pa si ni mogla pomagati, morala se je vdati v očetovo voljo. Že petega dne je stotnik pognal svojo hčerko boso z doma im ji ni dal na pot niti koščka kruha. Gospodična pa si je z belimi rokami zakrila lice,
bridko Kapi akad a in 'tožila: .Svojo rodno hčer si umoril, očka, čalrovnica je pogubila tvojo grešno dušo! -Naj ti Bog odpusti, a -meni nesrečni mi več živeti na tem svetu.’ — Glej tam ...« Levko je pokazal na ulom — »glej tam, Hana, -tisti visoki breg za dvorcem, tam je -najbolj strmo. S tega 'brega se je gospodična vrgla v vodo. In ni -je bilo več med živimi ...«
»Kaj pa čarovnica?« ga je boječe 'prekinila Hana in gledala vanj s solzečimi očmi.
»Čarovnica? Starke so si izmislile, da se odsihdob vse utopljenke hodijo v mesečnih nočeh gret na gosposki vrt, vsem na čelu stotnikova hči. Neke take noči je zagledala na bregu -ribnika svOjo mačeho, jo zgrabila in vlekla v vodo. Toda čarovnica se je tudi. -to pot znala rešiti; v vodi se je spremenila v eno iz utopljenk in tako ušla kazni s -trstenim bičem, s katerim so jo hotele utopljenke -izbičati do smrti. Babnice — kdo jim bo veiijel! — trdijo, da gospodična vsako moč zbira utopljenke, da bi prepoznala mačeho, pa da se ji to do danes ni •posrečilo. Če pa se nameri na živega človeka, ga prisili, da ji' pomaga najti med u-topljenkami mačeho; če bi' se branil, mu grozi, da ga utopi v ribniku. Vidiš, Galja, kaj si pripovedujejo stari ljudje ... Sedanji •posestnik dvorca namerava na tem kraju zgraditi žganjarno za špirit in je v ta namen 'poslal semkaj žganjarja ... Slišim glasove. To so naši', ki se vračajo old vasovanja. Z Bogom, Galja! Spavaj' sladko in ne misli na babje bajke.«	(Dalje)
Politični teden
(Nadaljevanje z 2. strani)
strijc po zmanjšanju davkov. Toda ker mora država od nekod vzeti denar, bi zalo toliko bolj pritisnila na malega davkoplačevalca. Prav zato so potrebni socialisti v vladi, da preprečijo samopašnost kapitalistov in meščanstva.
Na Koroškem prekipeva mleko ...
Pa tudi v OeViP niso vsi zadovoljni s sedanjim stanjem. Poselbno Koroška je postala v zadnjem času ognjišče nezadovoljstva. Začelo se je pri mleku, ko so na raznih občnih ziborih koroških mlekarskih zadrug (Velikovec, Beljak) zahtevali zvišanje cene mleka na 2.50 šil, ne da bi se poprej dogovorili iz osrednjim vodstvom ovp-jevske organizacije. V resnici so se ne le kmetijski minister Hartman n, ampak tudi osrednji tajnik Bauernbunda Graf in drugi postavili proti 'takemu zvišanju. Očitno 'iia Dunaju gledajo drugače na ipoložaj kot v Celovcu in kot vse kaže je v ozadju te akcije tudi trenje med raznimi krogi v OeVP sami. Vse.skupaj pa kaže, da se širokih slojev kmečkega prebivalstva vedno bolj lotev;| nevolja zaradi prenizkih cen nekaterih glavnih kmečkih pridelkov. O-srednje politično vodstvo OeVP pa j>e vezano na sporazume, ki jlih je sklenilo s socialisti in se boji, da utegne povišanje cen mleka sprožiti val zahtev s strani delavcev.
Zelo resen je za obe vladni stranki tudi pojav direktnih stikov med posameznimi interesnimi skupinami, mimo strankarskih vodstev. Sporazumu Olah Raab, to je ovp-jevske podjetniške organizacije ter po socialistih obvladane Splošne delavske zveze, OeGB je navedel tudi Bauernbund k posnemanju. Res je prišlo do sestanka med osrednjim predsednikom Bauernbunda ŠVallnerjem in predsednikom OeGB Ola-hom. Ti direktni razgovori med nekdanjimi »razrednimi sovražniki« mimo vodstev političnih strank seveda slednjim niso kaj prida povšeči. OeVP je komaj s kislim o-
brazom ‘»požrla« sporazum Olah-Raab, sedaj pa ji že grozi morda nov sporazum Olah-VVallncr. Vse kaže, da ‘bodo večjo korist od teh izoliranih sestankov imeli socialisti, kajti kljub gotovim »ekstraturam« Olaha je socialistična stranka' bolj enotna kakor pa »‘federalistična« OeVP, v kateri so razne interesne »Zveze« pravcate »države v državi«. Vsekakor pa je prav zaradi tega prelivanja sil in premikanja položajev notranjepolitična situacija postala bolj komplicirana in manj jasna.
Obilo dela pa že imajo računarji, ki na podlagi volilnih izidov raznih deželnih in občinskih ter zborničnih volitev ugotavljajo »razpoloženje« volilcev ter se spuščajo v razna prerokovanja. Se razume, da številke ponavadi izpadejo v prid tistega, s katerim računar oz. prerok simpatizira. Končno besedo bo vendarle imel neodvisni in včasih nopreračunljivi voirlec.
Sovražnik Slovencev aretiran v Trstu
.Minuli teden je policija aretirala v Trstu italijanskega mladeniča Uga Fabbrija. Osumljen je organiziranja bombnih atentatov proti Slovencem in demokratičnim Italijanom, ki si prizadevajo za mirno sožitje med večino in manjšino. Fabbri je bil dopisnik rimskega fašističnega glasila »11 Secolo dTtalia«, v katerem je pred kratkim priobčil rasistično nastrojen članek proti Slovencem, ki je bil poln sovraštva. Zaradi tega članka je italijanski državni poslanec Pierluigi Romka celo postavil vprašanje v rimskem parlamentu. Kot poroča ripiska agencija »Italia« v zvezi z aretacijo Fabbrija »italijanski demokratični krogi upajo,« da bo sedaj mogoče očistiti mesto in deželo ljudi, ki še vedno žalujejo za režimom sovraštva in nasilja ter hočejo svojo temno ideologijo vsiliti s silo in dinamitom«.
Od generala do arestanta: Salan pod ključem
Francoski policiji se je minuli teden posrečilo ujeti »najtežjo ribo«, moža ki je bil zadnje mesece dejanski gospodar alžirskih mest, in je celo ogrožal sam notranji mir in rod Francije. Minuli teden so štirje agenti »Surete nationale« (tajne policije) pozvonili na vratih nekega malega stanovanja v petem nadstropju neke palače sredi Alžira ter zahtevali od vseh stanovalcev dokumente. Ko je neki starejši gospod s črnimi lasmi in (brki pokazal svojo izkaznico, glasečo se na ime Louis Charriere, trgovec iz Pa v Parizu, je vodja policijskih agentov dejal »Louis Salan, vi ste aretirani«. Za postarnim, zbeganim gospodom se je skrival vodja OAS, »organizacije tajne armade«. Ta se je uprla francoskemu državnemu predsedniku De Gaullu zaradi njegove politike glede Alžira, ki je bila
pred neka j tedni (kronana z dogovorom v Evianu. Pogodba v EVianu predvideva prehod Alžira iz kolonije v samostojno državo. OAS je skušala z brezobzirnim terorjem izzvati muslimansko domače ‘prebivalstvo, da bi napadlo Evropejce, kar naj bi potem »zdramilo« Francijo, da bojuje še naprej itak brezupni boj za Alžir. Toda tudi po 30 do 50 smrtnih žrtev oasovskega terorja domačinskega prebivalstva, ki se je seklem let trmasto upiralo Francozom, ni spravilo iz mirnega čakanja. Ko je OAS po sklenitvi premirja V Evianu začela napadati celo francoske čete, je bil to začetek njenega konca, kajti Začeli so jo zapuščati celo trezni elementi med francoskimi naseljenci v Alžiru. Kot manjšina v bodoči neodvisni državi (1 milijon Evro-
Motlcrne rakete za pogon vesoljskih ladij so tako velike, da jih ni moČ prevažati po železnicah ali cestah, temveč le na posebno skonstruiranih čolnih po rekah. Na sliki je videti prevoz rakete »Saturn” iz. tovarne v Huntsvillc 3600 km daleč na raketno oporišče Cap Canaveral. V plavajoči „hi.ši” je prva stopnja te rakete, ki sama meri 25 metrov. Po računih tehnikov bi naj ta raketa, ki jo bodo preizkusili v drugi polovici tega leta, ponesla 10 tonsko vesoljsko ladjo v vsemirje, se razume, če bo šlo vse tako, kot si tehniki zamišljajo.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDKl.JEiK, 30. 4.: 14.15 Poročila, objave. , Pregled sporeda. — Za ženo im dekle. — 18.00 Maii-'jinc pesmi. — TOREK, I'7.30 Delo nam lajša in slajša življenje. - SREDA, 2. 5.: 14.15 Poročila, objave. ^ Kar želite, zaigramo. — Hišna imena v okolišu nekdanje humiperSke graščine na Koroškem.
-	ČETRTEK, 3. 5.: 14.!o Poročila, objave. - Operne arije. — PETEK, 4. 5.: 14.15 Poročila, objave.
-	To in ono. - SOBOTA, 5. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Za našo vas. — NEDELJ A TO. 5.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glaslro pozdravljamo im voščimo.
Svetovna razstava v Seattle (USA) kaže v ‘posebnem oddelku tudi pregled tehnike prihodnjega stoletja, kot si jo pač predstavljajo današnji tehniku. Pri otvoritvi, ki jo je izvedel predsednik Kennedy tako, da je pritisnil s palcem na zlat gumb 1000 km vstran v Floridi, (kjer je bil ma dopustu, pa se je pripetila nesreča, ki kaže, da tehnika kljub svojim velikim dosežkom včasih vendarle odpove. Reakcijsko letalo, ki je ob otvoritvi krožilo nad razstavo, je treščilo v neko stanovanjsko Četrt in ubilo dva človeka.
pejcev proti 9 milijonov domačinov) bodo Izgubili svoje dosedanje privilegije.
Salan — ‘ki je bil kot »trgovec terorja« le še senca nekdanjega vojaka, »najbolj odlikovanega generala Francije« je priznal po aretaciji skrušeno: »To je itaik moralo priti. Saj se je že vse rušilo okoli mene«. Z aretacijo Salana, ki so ga ‘izsledili s pomočjo »namiga« 'nekoga, ki je služil dvema gospodarjema, je francoska vlada dosegla odločilno zmago.
Ameriška raketa tava proti Luni
M i n ulit torek so na ameriškem raketnem oporišču Cap Canaveral izstrelili vesoljsko ladjo »Ranger 4«, ki bi naj po načrtih tehnikov dosegla Luno ter tam »odložila« posebno kabino z instrumenti. Raketa se je sicer ‘dvignila v zrak kot predvideno ter so tudi naslednje raketne stopnje pravilno vžgale, toda iz nepojasnjenih vzrokov so odpovedali instrumenti za radijsko uravna vanje vesoljske ladje, tako, da so tehniki na oporišču Cap Canaveral izgubili nad n jo oblast in sedaj sama nekako '» tava proti Luni. Domnevajo, da jo je danes zadela in se ondi raztreščila z instrumenti vred.
KRATKE VESTI
Pod snežnim plazom je prebil 18 ur neki švicarski obmejni stražnik, ki ga je plaz zalotil, ko je baš počival pod streho neke planinske staje v bližini predora sv. Bernard. Čeprav so se pod silovitim snežnim pritiskom oporniki strehe zdrobili kot da bi bili šibice, so pa vendarle obvarovali stražnika poškodb ter ohranili toliko prostora, da je mogel dihati pod 6 metrov debelo snežno odejo. Reševalci, ki so ga iskali z velikanskimi 'Snežnimi plugi, so ga zgrešili. Ko so se pa odpravljali nazaj, ga je v zadnjem trenutku opazil neki menih, ki se je bil pridružil reševalcem. Ko je bil z baterijo posvetil v neko luknjo v snegu se je svetloba svetilke odbila v očeh stražnika, če/ pol ure so ga vsega izčrpanega izkopali im prepeljali v bolnico.
Po hiacintah dišeč časopis so dobili v roke minuli četrtek naročniki lista »Haag-sche Courant« v Haagu na Nizozemskem. Ob priliki otvoritve cvetlične razstave v nizozemskem glavnem mestu je uprava lista prišla na misel, da tiskarskemu črnilu primeša nekoliko cvetlične esence. V 130.000 domovih so tisti dan bralci kihali.
NENAVADEN MUZEJ
V nekem munchenskem muzeju je zbranih več sto nenavadnih predmetov, kot na primer zimska zobna ščetka, ki je 'prevlečena s koščkom vidrinega krzna, topovski izstrelek, ki je prevlečen s strupeno snovjo, da bi bolje deloval; vzorec berlinskega zraka v neprodušno zaprti, z nalepmco opremljeni steklenici; vzorec tople vode, ki se je ohladila; žebelj za enkratno uporabo, ker je steklen; sveča z električnim priključkom, itd.
Uradno je ta muzej znan pod imenom »zbirka 'nesmislov«. Odprli so ga pred dvanajstimi leti in doslej si ga je ogledalo nad milijon ljudi, med njimi precej tujih, zlasti ameriških turistov, ki niti ne slutijo, da so si jih pošteno privoščili tisti, ki so jim svetovali, da ne smejo zamuditi obiska »pomembnega spomenika modernega človeka«.
«
Ustanovitelj muzeja je pokojni gledališki komik Karel Valentin. Po nastopu nacizma so ga poslali v koncentracijsko taborišče, iz katerega so ga izpustili, ko je oblju-
Ugleden Parižan je prišel v spremstvu svojega mladega bernardinca k blagajni elitnega ‘kina na Elizejskih poljanah. Kupil je vstopnici in odvedel psa v kino. Sedela sta skupaj.
Po predstavi 'je stopil lastnik kina k lastniku psa in rekel: »Presenetljivo! Tudi sam gojim pse in zdi se mi, da današnji film vašemu psu ni bil všeč.«
Gospod je odgovoril: »No, jaz pa nisem nič presrečen. Že ko sem mu prebiral knjigo, po kateri je film narejen, je kar naprej zehal.«
#
Če so psi tako pametni, zakaj ne bi bili tudi oni oblečeni po modi, da bi bili pozimi zavarovani pred prehladom in drugimi boleznimi1.
Tako so rekli Angleži in pričeli tekmovati, katera pasja oprava bo bolj moderna. Enobarvni plaščki so se 'preživeli, zdaj so v modi barvasti. Tudi blago je različno: volna, nylon, prozorni dežni plaščki — vse po potrebi. Celo večerne obleke imajo go-spdski psi: ovratnike z vloženimi dragulji.
Toda 'ta paš ja aristokracija hodi pa še vedno po cestah — bosa.
#
Med ljudmi, ki imajo pse, pa čeprav jih ne oblačijo po modi, je 'zelo razširjena navada, da jih naučijo prinašati kamenje in druge predmete, ki jim (jih zaženejo v grmovje ali v vodo.
Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
pl Gottfried Anrather
KLAGENFURT, Paulitschgasse 9
||!ŽŽjr	Strokovna delavnica
za popravila
bil, da si bo izbral drugi poklic. Komediji se je spet posvetil šele po vojni, potem pa je ustanovil ta muzej.
Med razstavil j enimi predmeti je tudi raztrgan suknjič z napisom »Last ‘postajnega nosača, ki je imel smolo, da je srečal lastno ženo«, zraven otroškega vozička pa je napis »Vozilo, ki lahko temeljito pripomore k omejitvi prometnih zastojev s i sodobnega velemesta.«
V sobi za lahkover-neže je razstavljeno jabolko, ki sta ga jedla Adam in Eva, zraven pa človek, ki so mu dali premočno mero pomlajevalnega praška.
Med pikrimi posebnostmi je »vrček za pivo, v katerem je Hitler nazdravljal osvajalcem sveta«, zraven '»tekoči kip, ki je bil v naravnem stanju lep — razstavljen je umivalnik z vodo, dalje »Nočni sestanek 17 dimnikarjev (prazna črna ploskev v črnem okviru)...
Skratka, vse v tem muzeju je tako ali drugače smešno — razen dobička Valentinovih dedičev, ki je vse prej kot neznaten.
Takšnega psa ima tudi neki francoski kmet. Ta se je nekega dne sprehajal s sosedom po polju. 'Na lepem sta našla staro ročno bombo In jo očistila. Potem je eden potegnil za vrvico in bombo vrgel.
Pes pa, ki je bil navajen, da vsako V .č ‘prinese spet gospodarju, je seveda takoj stekel za bombo, jo zagrabil in se vračal z njo.
Kmeta sta se spustila v tek, kolikor so jiu noge nesle, vendar ju je pes kmalu dohitel in spustil ‘bombo gospodarlju pred noge. Bila je pokvarjena in ni eksplodirala.
ŽUPNIKOVA DOMISLICA
V Kansas Oiityj'u se je -župnik Stalno jezil, ker se avtomobilisti niso prav nič ozirali iii^ desko z napisom »Parkiranje prepovedano«, ki jo je postavil na prostoru pred cerkvijo. Dalj časa je premišljal, kaj bi ukrenil.
Nato je lastnoročno odstranil ta napis in iga zamenjal z novim, ki se glasi: »Ne parkiraj!« Ta opomin domiselnega božjega •služabnika, ki zveni kot nekaka enajsta božja, zapoved, je imel popoln uspeh. Danes ne pusti več noben .avtomobilist svojega Vozila na prostoru pred cerkvijo.
MALI OGLAS
SADNA DREVESCA in ribizelj dobite v drevesnici MARKO POLZER, St. Vid v Podjuni - St. Veit i. J.	*
Nainovejše kmetijske stroje, Štedilnike, pralne stroje, gospodinjske po- n trebščine
ugodno in na obroke pri
HANS VVERNIG
KLAGENFURT. PauliJschgasse (Prosenhof)
Lit* i/haja vsak četrtek - Naroča sc pod naslovom: »Naš tednik - Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina 'mesečno 7.- šil,, lemo 80,- šil., za .inozemstvo C dolarjev letno. - Lastnik m izda jatelj: Narodni štet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolnlajer, Radišc, p. žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.