148. številka.
Ljubljana, v
. jolija.
XXIII. leto, 1890.
shaja vsak dan iveter, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 "I.i . m pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa ne
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor pofitnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. OpravniAtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
vpJja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 „
9 četrt leta........3  „   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vae leto   ...       ....   15 gld. — kr.
g  pol leta........8   „   — „
B četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravrUatvo ,,8lov. Naroda'*.
T ljju)»lf»nf, 1. julija.
Veliko veselje jo bilo lani nadvladalo po vsej Srbiji, ko se je zvedelo, da je odstopil kralj Milan. Že tedaj je pa jasno bilo, da kralj ni odstopil tako prostovoljno, kakor se je govorilo, marveč so ga prisilile okolišine, ker sicer se je bilo bati, da pre-Btol ne bode zgubljen le zanj, ampak tudi za vso rodbino Obrenoviiiev. Po vsej Srbiji je bila zavladala velika nevolja, katere ni potolažila niti nova jako svobodna ustava. Kralj je spoznal, da ustava njemu ni prav nič utrdila stališča, temveč inu ga še omajala, ker bo ne bode mogel tako lahko posluževati sile.
Marsikatera znamenja so pa brž po odstopu kazala, da Milan goji željo, da se kedaj še povrne na prestol. Precej časa je ostal v Srbiji, porabil vsako priliko, da se je pokazal narodu. Seveda nazadnje je pa videl, da se narodu ne bode mogel
priljubiti, in ostavil je Srbijo Potoval je po tujem, vedno je pa Bkrbel, da se je v Srbiji govorilo o njem. Tako se je raztrosila vest, da hoče stopiti v samostan, da potem postane metropolit srbski. Take vesti so imele le namen skrbeti, da narod njega popolnoma ne pozabi.
Razkralj je posebno pridno gojil zveze s Častniki, ki iz gmotnih nagibov neso bili popolnoma zadovoljili z radikalno vlado. Več visocih častnikov vračajočih se od francoskih manevrov ga je pohodilo v Parizu. Milan jih je kaj dobro pogostil. Kaj so se gospodje pogovarjali, ne vemo, toda to je gotovo, da vlada v Belemgradu ni bila tega pohoda posebno vesela. Častniki so se izgovarjali, da se je spodobilo, da so pohodili prvega generala srbske vojske in svojega nekdanjega gospodarja. Verojetneje je pa, da so jih vodili vsi drugi nameni. Pa tudi sedaj, ko se je Milan povrnil v Beligrad, jako marljivo občuje s častniki, tako da se že vlada spodtika nad tem.
Častniki neso zadovoljni z radikalci, ker so jim odtegnili neke priklade in hočejo polagoma odpraviti vso stalno vojsko in jo nadomestiti z milico. To seveda častnikom ne ugaja, ker bi škodilo pri avansovanji. Svojo nevoljo so nekaterniki pokazali tako jasno, da se je vladi potrebno zdelo, poslati jih v pokoj. Ta uevolja cestnikov je pa Milanu le voda na njegov mlin. Sedaj si najbrž že domišlja, da bode s pomočjo vojske dobil zopet oblast v roko.
Ker pa s samo vojaško surovo silo ne gre, Bkuša osnovati si svojo stranko v deželi. Prizadeva si zjediniti liberalce in naprednjake. Pri volitvah bi ti dve strauki utegnili pridobiti precejšnjih uspehov, ker narod za sedanjo vladno stranko ni več tuko naudušen, kakor je bil sprva.
Ne da se oporekati, da bo si radikalci pridobili za zboljšanje financ in narodnega gospodarstva velike zasluge, a vender neso opravičili vseh nad, ki jih je narod stavil vanje. Dokler so bili v opoziciji, obetali so, da bodo odpravili vso stalno vojsko in vse davke. Seveda vseh tacih obljub pa na-krat spolniti ne morejo, posebno ker je bil državni voz močno zavožen. Srbija ima zavezanosti proti inozemskim  upnikom,  katerih se otresti ne more.
Stalne vojske pa tudi ni lahko odpraviti v sedanjem kritičnem času. Srbija ima zvršiti še važno nalogo na Balkanu, za kar je p>t trebu močne vojske. Za narodno brambo je milica dobra, za ofenzivo pa ne. Ker se Srbija mora nekoliko razširiti po Balkanu, zato stalne vojske popolnoma opustiti ne more. Zato pa radikalci vseh svojih obljub izpolniti ne morejo in se narod po nekod od njih odvračati začenja, Če tudi ne v toliki meri, kakor žele vladni nasprotniki.
Kralj Milan začel je sedaj boj z vlado. To je posebno izpovedal pri banketu, kateri so mu priredili profesorji velike šole. Odgovarjajoč nagovoru predsednikovemu je naglasa), da je on bil vedno nasprotnik radikalcev. Ker bo radikalci ustavnim potom prišli na krmilo, se je on odpovedal. Pokazalo se je, da so tedanje bojazni bile opravičene, kajti sedaj je Srbija v kritičnem in mučnem položaji, kateri so zakrivile malenkostne, malovredne demonstracije. On prevzame odgovornost za vse, kar se je zgodilo pod njegovo vlado, če tudi so njegovo vladanje obsojali in kritikovali. Odgovornosti pa ne prevzame ara to, kar bo je zgodilo po odstopu njegovem. Nadeja se pa, da se bode politična sapa, ki sedaj vleče po Srbiji, kmalu obrabila, kakor se obrabijo kmalu vae politične sape v demokratičnih državah. Kar se tiče političue sape, ki sedaj vleče v Srbiji, je kralj jednacega mnenja z duhovitim francoskim rodoljubom in državnikom Julesom Fer-ryjem, da bodo hitro minola, kakor se je pojavila. Politično mišljenje se le tedaj ohrani, će se opira na zreli preudarek, vestnost in spolnjevanje dolžno-stij. Pri sedanjem mišljenji v Srbiji kralj ne more biti popularen, če tudi ve, kako se popularnost pridobi. Napadi, katere on slednji dan čita v časopisih, zlasti one, ki ga dolže, da Be b svojim delovanjem hoče prikupiti tujim vladam, so le nesramna obrekovanja in sumničenja. Znal bode varovati svojo dolžuost kot državljan in kraljev oče in bode znal braniti pravice svoje. Koncem izrekel je kralj željo, da bi sinovi bili srečnejši, nego so bili očetje.
Ta govor so navzočni profesorji, ki so vsi naprednjaki ali liberalci, z naudušenjem pozdravili. Omeniti je, da je pri banketu bilo še več pro-
LISTEK.
Š e r v u d.
(Iz zapiskov generalnega majorja B—P.   Iz ruskega preložil —o.)
(Dalje.)
„ Kmalu sem prejel od grofa povelje in sem s potnim listom in plačano vožnjo popeljal se s kurirjem v treh dneh brez odmora do njega, ter naravnost a ceste takoj bil v kabinetu grofa, v Gruzini. Ko ustopim, mi pravi s poveljnim glasom :
»Ti hi ovadil, da obstoji neka tajna zarota proti vladi in carakej rodbini. Razumeš li, kako važnega dela si se lotil, in veš li, da po zakonu prvi knut dobi ovaduh, ako ne dokaže svoje ovadbe? Zapomni si to ! No, zdaj govori, kje in kako si ti zasledil to tajno društvo, iz kakih oseb obstoji ono in kako imaš dokaze ?■ —
„Vaša svetlost", mu odgovorim, .zasledil sem to društvo v Kijevski guberniji, slučajno. Ono je razširjeno po vsej Rusiji in jaz morem s fakti dokazati resničnost svojih besed. Samo dovolite, da dostavim Vašej svetlosti, da jih ne smem nikomur razodeti, kakor samemu gosudarju carju."
.Kako!" zaupije Arakčejev, ,ti je mar neznano, da jaz uživam posebno zaupanje gosudarjevo ? da so vse gosudarske tajnosti meni odkrite ? Ti moraš meni vbo povedati, da poročim gosudarju carju."
„Grozen izraz lica in glasu Arakčejeva me je pretresel. Zuana mi je bila neomejena oblast tega ljubljenca in njegov zlobni značaj. Mislil sera si tedaj, ako mu vse razodenem, ostal bi na cedilu in bi ne vlekel nikake koristi iz svojega postopanja. Če tudi poginem! Zatorej si vzamem pogum in ponovim prejšnji odgovor."
.Stegnem Be še bolj ravno pred njegovo svetlostjo in pravim da, ker tajna zarota zadeva pravo za pravo osebo njegovega velečastva, sem zavezan razodeti jo samo osebno gosudarju, dasiravno popolnoma dobro vem, da njegova svetlost uživa neomejeno zaupanje carjevo, zavzemajo mesto prvega dostojanstvenika v državi."
„Arakčejev me zlobno pogleda in reče: »Dobro! bom videl, kaj boš ti tam govoril. Stopaj, hitro pokosi in bodi pripravljen." — Potem mi migne z glavo, jaz se zasučem na levo in grem iz kabineta kakor iz pekla. Lakaj me popelje v zasebno sobo, kjer je že obed bil pripravljen, katerega sem Be lotil z izvrstno slastjo vzbujeno po tridnevni vožnji in po izpraševanji v kabinetu."
Še nisem dokončal poslednje jedi, že ustopi .feldjager" in pove, da se je grof peljal v Petro-grad, kamor se moramo tudi mi nemudoma odpraviti s kurirsko trojko že stoječo pred vežo. Proti večeru tega dne pripeljal sem se v spremstvu „feld-jagerja" v Petrograd, naravnost k domu grofa Arakčejeva, kjer sem čakal daljših povelj."
„Hodim gori in doli po odkazani mi sobi in začnem presojati položaj svoj, Jaz, neznatni podčastnik, moram pred lice mogočnega monarha in razkriti mu strašno tajnoBt. In ako je ne dokažem, kaj me čaka ? — Bič po zakonu in večno maščevanje od strani onih, katere ovadim. Videl sem jasno, da sem se podal v neizmeren položaj ; misli so se drvile po razpaleni glavi moji, vročina in mraz preletavala sta do kosti moje telo . . . Preteklo je uekoliko ur v teh mukah. KoneČno, pozno po noči pride k meni adjutaut grofa Arakčejeva, in mi naznani, da naj grem ž njim v dvorec. Pri teh besedah zatrepetalo mi je srce, nastala je tema pred očmi in, kakor avtomat šel sem z adjutantom. Sedla sva v kočijo in poleteli smo k dvorcu.
„S ečeva po stopnicah in prekorakajoča nekoliko sob, ne Brečava nikogar. Tiho je bilo, samo ropot najinih škorenj se je slišal. Pred kabinetom gosudarjevim veli nama tu sedeči „kamerdiener* z
fesorjev vojaške akademije. Iz Milanovega govora je vlada zvedela, da se jej napoveduje bud boj in sklenila je tudi sama takoj z vso odločnostjo postopati. Rektorja velike šole, ki je predsedoval banketu, poslala je takoj v pokoj, drugi profesorji pa imajo pričakovati še hudih ukorov.
To odločnost vlade moramo odobravati, da se uporni duh preveč mej Častniki in uradniki ne razširi.   Če bi vlada mirno gledala, bi jej nasprotuik utegnil spodkopati tla.   Mej uradniki je še mnogo elementov, ki žele povrata naprednjaške vlade, katera je gledala le na uradnike ia  na vojsko, za narod se pa brigala ni. Sedanja vlada  pa gleda v prvi vrsti na produktivne stanove, in je naravno, da pri uradnikih ni tako priljubljena.   Uradniki imajo tudi upliv na volitve, če tudi ue tolikšnega, kakor so ga imeli  pod  prejšnjo  vlado.   Boj, kateri ima vlada biti z Milanom, bode hud. Bivšega kralja bode tudi podpiralo inozemstvo na razne  načine. Vlada se ga pa tudi ne more lahko znebiti, ker ima po ustavi, kot kraljev oče velike pravice. Ni ga lahko poslati čez mejo. Milan bode tudi vse vladne udarce skušal paralizirati.   Tako bode  baje upokojenega rektorja naredil za kraljevega odgojitelja, da mož zaradi udanoBti k njemu ne bode na škodi. Ker se pa narod še spominja, kake udarce mu je vsekalo Milanovo vladanje, vender bivši kralj nema doBti upanja, da bi dosegel svoj namen. Po ustavnem potu to že ne bode šlo, k večjemu z državnim prevratom, kar bi pa utegnilo zanj biti najnevarneje in se zatorej najbrž tako daleč upal ne bode.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 1. julija. Volitve na Jloravsfa.nt.
Da ni propal dvorni svetnik dr. Jitez Mezuik, bi Staročehi z volilnim izidom na MocavskeO} bili Še precej zadovoljni. Voljenih je res fieal '■ kateri najbrž ne bodo hodili s Staročehi, q tri mej teh Svozila, Rozkošnega in Zapletala bili i tudi Staročebi postavili za kandidate. Staroi 11 pa
tudi stvari tako zasukavajo, da propad dr. viteza Meznika ni poraz staročeške stranke. I <z vlade. Vlada se premalo ozira na m ehe, zato je pa pri deielnozborskih volit al mož,
ki je najodločneje zagovarjal vlado.
ČeslioiuuiS/k'a &pr< 1
Dunajski »Vaterland" misli, la nora vlada biti preverjena, da bode deželni zbor Bški vsprejel vse predloge, ki se tičejo sprave ugaCti b« ne bila predložila sankciji zakona o 1 'ulitv; deželnega šolskega sveta, ker po Dunaj sirih dogovorih se morajo vse predloge, ki se tičep prave, zina-trati za celoto. »Vaterland" ima ZVi z vladnimi krogi in najbrž dobro pozna vladno mnenje. Najbrž bode vlada pri bodočem zasedanji izvajala iz tega, da je jedna predloga postala zakon, da je deželni zbor moralično prisiljen, vsprejeti vse pi I loge. Iz tega je pao razvidno, kako prav so iti udočehi za-
htevajoč, da »e vse predloge bk'ratu predlože sankciji. Če bi bb bil njih predlog vaprejel, bi bil deželni zbor nekoliko svobodneje potopal, tako se bode pa poskušalo nanj prititkati. Gotovo pa Se sedaj ni, bo li deželni zbor    prejel vse predloge.
migljajem z g'avo, ustavit ^oieui pa ustopi naznanit njegovemu veleče . Ta trenutek hotelo mi je srce skočiti iz prs m se uprle v duri kabineta. Končno so oilpro. »Kamerdiener" da. zuamenje z ro' naj ustopim, adjutant poše-peta: „stopa:         1 jaz ustopim."
Gosudu al pri kaminu, nanj s komolcem
naslonjen in  razgovarjal se z grofom Arakčejevim. Ko se oglasim, obrne glavo k meni in vpraša:
„Ti si zasledil tajno zaroto? Meni je grof o tem poročil." —
»Točno tako, Vaše velečastvo", odgovorim ja/. „Kakšne imaš dokaze, vpraša zopet gosudar, z ostrim pogledom vedno vprtim v mene.
Zdaj odpnem gumb vojne suknje, potegnem iz stranskega žepa zapisnik zarotnikov in ga podam gosudarju, rekoč: Tu je zapisnik oseb tajnega društva, Vaše velečastvo. Prejel sem ga iz rok njihovega sodruštveuika, aitilerije poročnika Vadkov-skega. —
Gosudar hitro pregledavši zapisnik, z izrazom vznemirjenja na obrazu, poda ga Arakčejevu, in obrnivši se k meni nadaljuje :
„Po katerih potih si ti zasledil to tajnost?" Jaz sem vse podrobno razložil, kar vam je Že zdaj znano.   Gosudar me je poslušal z velikim zanimanjem, in pogledal zdaj mene, zdaj grofa, J (Dalje prih.)
Za nekatere  bode treba dvetretjinske večine, to bodo pa teSko dobili.
V u a 11 Je «lr*are.
Hoh/arska nota. Nekateri listi hote vedeti, da su Anglija, Avstrija in Italija storile skupen korak v podporo bolgarske note. Ta vest se nam ne dozdeva vero-jetoa. Omenjene države najbrž Bame prav ne žele, da bi Turčija priznala kneza bolgarskega, ker bi potem se še le pokazalo pravo nasprotje mej Ru-Bijo in omenjenimi evropskimi državami. Bolgarom bi pa tudi nič ne koristilo to priznanje, ker bi potem gotovo ugovarjale Rusija in Francija, morda pa tudi Nemčija, katera v bolgarski politiki ni nikdar hotela odločno nasprotovati Rusiji.
Major Panica imel je 39 let, a videti  je bil mnogo mlajši. Bil je sorodnik odličnih bolgarskih rodbin.   Celo z mi-nisterskim predsednikom jo bil v daljšem sorodstvu. Panica je bil jako izobražen mož.   Sprva je odvet-uikoval, potem je pa stopil v vojsko.  Odlikoval se je v vojni s Srbijo.  Od vojakov zahteval je Btrogo disciplino. Ko se je sklenilo premirje s Srbi, je bil načelnik dijaški  legiji.   Mnogi  dijaki  bi se tedaj bili radi razšli, a Panica se je ustavljal razpuščenju I legije, češ,  da se bode morda vojna nadaljevala. Dijaki poslali so deputacijo k njemu, da bi dovolil v razpuščenje njih legije.  Panica je pa, kakor se j pripoveduje,  ustrelil  vodjo deputacije  zaradi ne-pokorščine. Prijatelj Rusije pokojnik ni bil, pač pa ] veren  privrženec Batenberžanov.    S Koburžanovo J vlado se nikdar sprijazniti ni mogel.
Srbija, in It unija. \ V ruskem finančnem ministerstvu izdeluje po I aebna komisija načrt trgovske pogodbe s Srbijo. Ko bode gotova, začno se pogajanja ob urejenji konzu- | latskega vprašanja mej Srbijo in Rusijo.   Srbija je konzulske razmere že uredila z Avstrijo, Bolgarijo, I Italijo, Nemčijo, Francijo, Holandijo in z Zjedinje- I nimi drža rami, z Rusijo pa še ne.   Ko skleneta Srbija in Rusija konzulatsko pogodbo, osnovala bode I Rusija takoj več konzulatov v Srbiji, Srbija pa več I konzulatov ob Črnem morji.   V Peterburgu uplivni 1 krogi žele, da se oživi trgovina s Srbijo. j Anglija.
Salisburvjevo stališče ni posebno trdno. Vladni J pristaši vedno manj pohajajo parlamentske seje, tako j da ima vlada jedva 30 glasov večine. Pri vprašanji J o porabi  davka na  pivo je vlada celo ostala v manjšini. Pa tudi v druzih zadevah se vladi stavijo vedno večje zadrege. Unijonistični liberalec Caine je j izstopil iz vladnega tabora in odložil mandat. Kan-didovati hoče sedaj kot^nezavisen liberalec. Vlada se boji, da jej bode šeweč unijonističnih liberalcev obrnilo hrbet. Gladstone je baje že preverjen, da se zanj približuje čas.   Že dolgo let ni kosil v parla-mentskem poslopji in zgodaj odhajal domov. Sedaj pa osemdesetletni gospod zopet kosi v parlament ] skem poslopji, pije  ondu čaj, in se slednji večer dolgo razgovarja s svojimi privrženci. j JKolonijalna politika. j Neki francoski list priporoča, da bi se evropske države skučale mej seboj sporazumeti.  O vseh prepornih vprašanjih naj bi se evropske vlasti spo-{ razumele tako, da bi se odškodovnle  z afriškim ozemljem. Afrika še sedaj ni nikogar lastnina in jo lahko evropske države razdele* mej seboj. Nekatere I pokrajine njene so jako rodovitne in lahko postanejo žitnice evropske.   Sporazumljenje mej evrop-I skiini  državami,  misli francoski list, bi bilo tem ložje, ker vsi narodi evropski pripadajo jednemu in istemu plemenu.   Narodi se v resnici tudi ne sovražijo mej  seboj  in je vse sovraštvo le umetno vzgojeno. Nemški Arijci so najbližji sorodniki francoskih Arijcev.   Francoski kmet je popolnoma podoben nemškemu  Narodni koment je bil dal Schil-lerju naslov državljana. — Nam se pač dozdeva, da so nasprotja mej evropskimi državami prevelika, j da bi se dala kar tako poravnati.   Tudi marsikatera evropska država ne bode marala odreči se interesom  svojim  v  Evropi  za kako odškodnino v Afriki. Francozi so pridobili zadnji desetletji obširno kolonije, a vender nečejo zaradi tega popustiti misli, da kdaj zopet pribore Alzacijo in Loreno.   Da celo mož, ki je zasnoval  kolonijalno  politiko v večjem obBegu, zgubil je pri narodu tako zaupanje, da pri zadnjih občnih volitvah za zbornico ni mogel dobiti nobenega mandata. Dolžili so ga, da je na željo Bis-marckovo Francoze zamotal v Tonking, da bi oslabil njih moč v Evropi. Tako bi se tudi druge države ne zadovoljile s kosi v Afriki.
Dopisi.
Ix Celovcu 29. junija. [Izv. dopis.] Naš nemško-liberalni list ,Freie Stimmen" spravil se je v zadnjem času nad naše zaslužne in delavne narodnjake ter jih skuša nekako napadati in smešiti; sreča pa je, da nobenemu teh ue more priti do kože in da se ga nihče ne boji. Samo ob sebi se ume, da mu je naše slovensko politično društvo in njegovo delovanje trn v peti, in urednik pisal bi rad večkrat kaj o njem in njegovih mnogoštevilnih shodih, da mu ne manjka poročevalcev.   Pri vsem
tem, da mogočni (!) g. Dober ni k em listu
vedno berači, naj se mu pošiljajo iva poro-
čila o volilnem gibanji Slovencev, ha;a mu
ničesar. Dopisniki po slovenskih p . h postali so mu bele vrane, zatorej si mora ena tistem, da krade poročila o naših shodih renskega Naroda" in »Slovenca" ter jih po ivojem kroii umerjene podaje svojim maloštevilnim 5n Icem kot „Eigen-Berichte".
Ker pa sam ne ume alovenski, ponudil se mu je v to pomilovanja vredno d 1, k. *or smo iz zanesljivega vira poizvedel', 1 i :ukaj službujoč uradnik, pravi pravcati kn.aoborec, ki za 5 gld. vsakega rad pohvali ali pa raztrga, kakor kdo želi. Ta Čudni značaj malega moža porodil se je na Kranjskem, v beli Ljubljani, in je bil nekdaj na-udušen član „Južnega Sokola". Ta mož, ki sicer prav rad in dobro slovenski govori, padel je tedaj že tako nizko, da je začel za borih par soIJov udrihati aam po svojih rojakih. Sam kranjski Slovenec se ne sramuje pisati v tem umazanem listu čez koroške Slovence in tiste Kranjce, ki neso Še tako nizko padli, kot on, in ki hranijo v gvojih srcih še slovenski čut ter neso odvisni, hvala Bogu, niti od njegove, še manj pa od Dobemikove milosti. To je značaj, kakeršen so nahaja teško še kje na svetu.
Toliko za danes temu čudnemu možaku v ravnilo in dobrohotni preudarek. Dajemo mu pa »senau bono" prav resen sovet, da uaj nas koroške Slovence v bodoče pusti lepo pri pokoji ter naj raje premišljuje svoje pregrehe in maroge, katerih ima dovolj na sebi, drugače bi bili ueljubo primorani, prinesti v jednej prihodnjih številk tega lista popolno njegovo fotografijo s celim podpisom njegovega imena. Mu li bode to ljubo ali ne, to nas ne bode prav nič brigalo ; bode pa li njegovemu stanu in njegovi službi koristilo, ako javno pojasnimo njegovo preteklost in sedanje nečastno početje, o tem poučila ga bode prihodujost sama.
Domače stvari.
— (Slavnostna zadnja (6 5) seja vodovodnega odseka) bila je v soboto v mestni dvorani pod predsedništvom načelnika vodovodnega odseka gospoda  mestnega  odbornika  Ivana Hribarja. Načelnik odseka g. Hribar se j« v daljšem govoru zahvalil vsem členom  vodovodnega odseka na njih trudoljubnem, neumornem delovanji in proglasil dolgoletno delovanje za završeno. Ker smo o podrobnostih v tej zadevi poročali že v včerajšnjem poročilu slavnostne seje mestnega zbora, preostaja nam le še priobčiti jedrnati govor, katerega je govoril član vodovodnega odseka g. stavbinski svetnik Potočnik, kateri je k otvorenju vodovoda navlašč prišel iz Gorice v Ljubljano. Ta govor slove: »Pre-čaBtiti gospodje člani vodovodnega odseka! Izprosil sim si besedo, kot v letih najstarejši član vodovodnega odseka, da po parlamentaričnem običaji, našemu veleštovanemu načelniku gospodu Ivanu Hribarju izrekam v imeuu vsega odseka dvojno zahvalo in sicer v prvi vrsti za prijazne priznulne besede, katere je nam govoril za naše delovanje potem pa drugič, in to je glavni smoter  mojega govora, izreči gospodu načelniku Ivanu Hribarju zahvalo na   njegovem   dolgoletnem,  trudapolnem,  a tudi vspešnem vodstvu našega odseka.   Zahvaljujem se Vam, gospod načelnik vodovodnega odseka,  za besede priznanja, katero ste nam člauom vodovodnega odseka blagovolili izreči, kajti porok so nam, kar mi čutimo, in to z radostjo, da smo nalogo, katero nam  je meščanstvo Ljubljanskega stolnega mesta zaupno izročiti blagovolilo, po najboljši svoji vednosti in moči izvršili in da s ponosom lahko gledamo na jutršnji za zgodoviuo Ljubljauskega Btolnega mesta slovesni dan, ko se bode ot.voril vodovod. Polni do-moljubue udanosti za interese našega ljubljenega mesta, za našo ožjo domovino, amo sodelovali vsi udje vodovoduega odseka. Blagodejno bo na naše de-lovauje  uplivali oživljajoči žarki vednoBti, kateri so bili tudi podstava, da je velikansko delo, katero je vstvanI svobodno voljeni zautop Ljubljauskega stolnega mesta,  se dovršilo in z opravičenim ponosom, lahko izjavljamo, da se nam nikakor ni bati, da nam ne bodo potomci naši za naše delovanje hvaležni.   Da pa smo prišli pri tem velikanskem delu do srečnega zvršetka, da si bodemo jutršnjega dne, ko bodo   žarki  solnca   ae   usipali   ua naš vodovod lahko zvesti, da smo storili svojo dolžnost, to go-I spoda moja, imamo v veliki, da, v polni meri za-
hvaliti železni vztrajnosti našega gospuda načelnika Ivana Hribarja. Kdor zgodovino našega vodovoda pozna, mora ako hoče biti nepristransk, pripoznati. da je gospod Hribar bil isti mož, kateri je sicer pred njim razpravljano vodovodno vprašanje — a zmirom le akademično — in brez vspeha — po svojem odločilnem predlogu v mestnem zboru prestavil v istino, v r e 8 n i c o. Po njegovem predlogu dobila je vsa zadeva luč in življenje. Neupogljiva eneržija, ki ne pozna uikakih ovir, to je dovelo k odločilnemu koraku. Zahvaljujemo se zato Vam, gospod načelnik vodovodnega odseka, zahvaljujem pa tudi za prijazno vsekdar stvarno, mirno in prijetno vodstvo naših obravuav Prosim Vas, čestiti sodružniki vodovodnega odseka, da v znak zasluženega priznanja ustanete s sedežev. Predlog se vsprejme jednoglasno mej živio in slavaklici na g. Hribarja.
— (Volitve na Štajerskem.) Včeraj bile so volitve v mestih. V Mariboru izvoljen je dr. Schmiderer. V mestni skupiui Celjski izvoljen je dr. Neckermanu s 521 glasovi. Narodni kandidat g. dr. F i 1 i p i č dobil je 225 glasov, 36 glasov dobil je Žalski župan g. Hausenbichler, 8 pa g. M. Vošnjak. — V skupini Slovenska Bistrica, Slovenjigradec in Marnbreg izvoljen je Gra-ški odvetnik dr. Teodor Starkel. V volilnem okraji Ptuj bil je izvoljen s 343 glasovi dr. Kokoschinegg. Narodni kaudidat dr. Jurtela dobil je na Ptuji 24, v Ormoži 37, v Ljutomeru 31, v Rogatci 3, v Središči 26, vkupe 121 glasov. Odločil je Ptuj, kjer je nemški kandidat dobil 212 glasov.
— (Narodni volilci Podjunske doli ne) priredijo v nedeljo dne 6. julija ob 3. uri popoludne pri Žeiezniku v Spodnjih Libueah volilni shod in prosijo, da se domoljubi v velikem številu snidejo.
— (M. Ravnikarjeva slavnost na Vačah.) V nedeljo dne 13. julija t. 1. 8e bode na Vačah na rojstveni hiši bivšega Tržaškega škofa in slavnega slovenskega pisatolja Mateja Ravnikarja razkrila Bpomeniška plošča po sledečem vsporedu: Ob 1I%10. uri sv. maša, oh 1/a12. uri na trgu slavnostni govor g. deželnega poslanca L. Svetca. Predgovorom in po govoru petje. Potem sprevod do Ravnikarjeve njstvene hiše, kjer bode po nagovoru predsednika „Pisateljskega društva", g. dr. Vošnjaka, plošča razkrita. Po slavnosti ljudska veselica. Iz Ljubljane se narodna društva odpeljejo ob 5. uri zjutraj z mešancem do Litije. Popoludne se društva vrnejo v Litijo. Pri slavnosti in veselici bode pel Litijsko-Šmartinski pevski zbor in pevci iz Zagorja in od sv. Lamberta. K obilni udeležiti vabi vsa narodna društva
Odbor »Pisateljskega društva."
— (Sv. Cirila in Metoda) praznik bode v soboto dne 5. t. in. Kakor druga leta, praznoval se bode gotovo po vseh slovenskih pokrajinah, ter se bodo vsi domoljubi slovenski potrudili ljudstvo podučiti o življenji in delovanji naših blttgo-vestnikov ter pomenu tega lepega praznika. Lansko leto goreli so — kakor opaža »Mir" — kresovi po vsem Koroškem, kjer bivajo Slovenci. Letos bodo goreli, kakor se je nadejati, tudi po drugih deželah slovenskih. Za to skrbe naj poveod domoljubi ter delujejo v tem zmislu.
— (Slavnost  prenešenja  M i c k i e w i -czevih kostij v Krakovu) bode, kakor je soditi  po   velikanskih  pripravah, uprav impozantna ter velic ^ga slovanskega  pesnika  dostojna. Kosti največjega pesnika poljskega prenesle se bodo dne 4. jul ija na deželne stroške s pokopališča Mont-Morencvškega, ter se položile v kraljevsko rakev v Krakovem. K tej slavnosti, ki se vrši pod vodstvom deželnega odbora Gališkega, prihitela bode množina rodoljubov iz Galicije, Poznanskega, ruske Poljske, in družili slovanskih krajev. Poljski seljaci pripravljajo se, da se dostojne udeleže slavnosti velicega njihovega  zagovornika,   ki je v  eposu   »Pan Ta-deusz" mnogo doprinesel k osvobojenju Beljakov. Sestavili ao odbor,  kateri  po  vsej   Poljskej zbira klasje, iz kojega hote splesti velikansk venec ter ga položiti v znak zahvalnosti na pesnikov grob. Iz okolice krakovske udeleževalo se bode več banderij na konjih v slikovitih narodnih nošah. Mesto bode slovesno okrašeno, in se delajo obširne priprave za vsprejem  gostov,   katerih je sedaj že prijavljenih nad JOO.OOO. Na tisoče iztisov Mickievviczevih pe-amij razdelilo se bode brezplačno med narod. Sve-Čanostni govor v Mo fmorency-u govoril bode v imenu „College de P anee" Ernest Renan, v ime
poljskega literarnega društva pa knez L. C zar- j t ory aki.
— (V sprejemni izpti) v prvi razred Ljubljanskih srednjih šol bodo dne 14. t. m., upisu jejo se pa učenci due 13. t. m.
— (Predatojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani) poslalo nam je nastopni program: Početkom šolskega leta 1890/91 bode se v urŠulinskem zavodu v Ljubljani otvorila slovenska višja dekliška gospodinjska šola,   katero podpirati je tudi visoki deželni odbor Kranjske blagovoljno obljubil.   Smoter te šole je: v /.ras le deklice, ki so dovršile ljudsko šolo,  temeljitejše, kakor je to v Ijiidskej šoli mogoče, izvežbati  v vseh potrebnih znanostih   in spretnostih,   katere  zahteva stopinja sedanje naobraženosti,   kakor   tudi   teoretično in praktično seznaniti jih z vsemi strokami in opravili domačega gospodinjstva. — Da bode imela ta naprava trdno osnovo, opira se vzgojevalni   načrt po vsem na podlago  prave krščanske nravnosti. Poučevale se bodo deklice obširneje v poučnih predmetih ljudske šole, osobito z ozirom na praktično uporabo v življenji, poleg tega upeljale se tudi v znanstve-nost literature,  logike, stilistike,  v pouk o umet-nijah, risanji,  tujih jezikov (nemški jezik, potem laški,  francoski,  angleški), gospodinjstva, vzgoje-slovja, petja,  godbe (gosli, citre, glasovir, orgije). Deklice si   morejo prisvojiti  temeljito izvežbanost v vseh delih, spadajočih v žensko  področje, kakor tudi dovršeno izurjenost v umetnih ženskih ročnih delili. — Kurs obseza  tri letnike.   V prvem letu se deklice poleg drazih  predmetov seznanijo vsestranski   z gospodinjskim poslovanjem  v hiši: red, hišna oprava, prirejevanje, Čiščenje in popravljanje jierila in obleke, razsvetljava itd.; drugo leto vrtnarstvo: cvetlicoreja, zelenjadoreja, sadjereja itd.; tretje leto praktično v kuhinji. Za sprejem v višjo dekliško gospodinjsko šolo se zahteva dovršeno 14 —16 leto in zrelost osemrazredne ljudske šole, ali pa dotična kandidatinja s sprejemnim izpitom dokaže sposobnost za višji   pouk.  Mesečna plača za  učila in razne stroške znaša 5 gld. Knjige se lahko večjidel izposodijo  v zavodu.  Opozorujemo še, da se višja dekliška šola ne otvori le za gojenke v penzijonatu, marveč vse gospice Ljubljanskega mesta si lahko pridobe ustop pod zgoraj navedenimi pogoji, k Čemur tudi  najuljudniše vabi predstojništvo uršulinskega samostana, katero vsprejema kandidatinje in radostno podaja vsa potrebna natančnejša pojasnila.
— (Zaradi kupovanja glasov) pri volitvah za Tržaški mestni zastop bil je obsojen, kakor poroča „Edinost", lahonski agitator Vincenc Sancin na tri tedne ostrega zapora, dva volilca Luka in Mihael Flego pa, ki sta vzela od njega svoto denarja, da sta glasovala za laškega kandidata, obsojena sta bila vs»k na jeden teden /.upora. To naj Bi volilci dobro zapomnijo ter objavijo jednake slučaje.
— (Na Koroškem) že par dnij dežuje. Vsled tega je Drava včeraj za tri metre narasla. Bati se je povodnji.
— (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca junija t. 1. uložilo je 258 strank v mestno hranilnico Ljubljansko 90.407 gld, 25 kr., vzdignilo pa 133 strauk 72.159 gld. 55 kr.
— („Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice v Ljubljani") poluletni računski sklep izkaže denarnega prometa 182.403 gld. 90 kr. Stanje hranilnih ulog 130.601 gld. 18 kr. memo 117.819 gl. 58 kr. začetkom leta, tedaj so 8e pomnožile za 12.781 gld. 60 Ur. ' Stanje posojil 132.730 gld. memo 123.185 gld., tedaj 9545 gld. več.
— (Novi tarif.) Čitatelje naše utegne zanimati, koliko se plača po novem tarifu na nekaterih progah na državnih železnicah. Iz Trsta na istrski železnici (preko Št. Andreja): k sv. Jožefu in v Bo rš t 15 kr.; v Drago 30 kr.; v Her pelje 45 kr. j v Divačo iu Podgorje 60 kr.; v Rakitovce 7i> kr.; v Buget, Roč iu L u po gl a v o 98 kr.; v Borut in Cerovi je 1 gld. 20 kr.; v Pazin in   Št.  Peter v šumi
1 gld. 50 kr.; do Kanfanara in vseh postaj do Za br o nič  1  gld. 88  kr.; v Rovinj  in Pulj
2 gld. 25 kr. — Na Rudolf o vi železnici do Trebi ž a 1 gld. 25 kr.; (ostale cene za Kranjsko smo že priobčili). Pristavljamo še cene do nekaterih daljnih krajev po državnih železnicah: Do Beljaka ali do Pontebel gld. 50 kr.; do Celovca 2 gld.; do Ljub ne ga 3 gld. 50 kr.; do Lin c a 5 gld. 50 kr.; do       Valentina 5 gld.
I "0 kr.; do Dunaja 6 gld«   I kr.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Opava   30. junija.   Nemško - liberalna stranka zgubila v kmetskih  občinah  tri mandate. Dva so jej odvzeli Poljaki, jednega Cehi. Tudi v Krnovu  (Jagerndorf)  je propala, kjer e izvoljen Tilrk.
Epinal 30. junija. Z meje javlja se nastopni dogodek: Dva prebivalca iz Colroy-a nabirala sta suhljad v gozdu ob francosko-nern ki meji. Na nemške straže poziv sta se umaknila, a ker se straži nesta odzvala, ustrelila je za njima in jednega ranila.
Št. Peter na Krasu 1. julija. Živel častni meščan bele Ljubljane, gospod Ivan Hribar! LavrenčiČ, Spilar, Kozlevčar,
Sajovic, Jelenec, Medica.
Bad Gastein 1. julija. Cesar ob 7a/4 zjutraj semkaj dospel in bil vsprejet z naudu-šenimi klici mej sviranjem cesarske himne. Pred kopeliškim dvorcem vsprejel najudaniše pozdrave namestnika, župana, duhovščine in dostojanstvenikov ter odlikoval navzočnike z nagovori. Vreme ugodno, Gastein ves v zastavah, bogato okrašen.
Razne vesti.
* (Rektorjem na Dunajskem vseučilišči) izvoljen je profesor klasične filologije, dvorni svetnik dr. Viljem vitez Hartel, ker sta profesorja pravoznauske fakultete dr. Ivan Adolt Toinaschek in dr. Leopold Pfaff izvolitev odklonila. Novi rektor je sedaj v 52 letu in poučuje že od 1866. na Dunajskem vseučilišči. — Na tehniški veliki šoli Duuaj-skej je pa rektorjem voljen profesor teoretične mehanike dr. Josip Finger, ki je tudi privatni docent na vseučilišči Dunajskem.
* (2 0.0 0 0 gld. za znanstvene namene.), 24. februvarja t. I. v Pragi umrli dvorni svetnik in vseučiliščni profesor dr. Viktor Leopold Zapharovich je cesarskej akademiji na Dunaji za pospeševanje znanstvenih preiskav na mineralogično-kristalogra-fičnem polj volil 20.000 gld.
* (Lepe razmere.) V Požunu je 15 t. m. v hotelu Spenederu izgrala ciganska godba. Bilo jo zbrano mnogo naroda. Nekatere osobe dale so godbi ukaz, da zaigra nekatere takte cesarske pesmi, po tem pa zagode neko znano sramotilno pesen. Ta nalog zvršila je godba vselej, kadar je v dvorano prišel kak c. in kr. častnik. Poslušalci so cesarsko pesen pozdravili z vriskanjem in tulenjen« .ramo-tiluo pesem pa z eljen klici. In aranžer je — uek ogerski državni uradnik !
* (Zmanjševanje teških h u d o d e l s: i v Avstriji) je ves*da prikazen, ki se opaža Se nekaj let, in se vsled tega zmanjšuje tudi število kaznjencev. Kakor se da posnemati iz poročil kaz-nilniških vodBtev, se nahaja v kaznilnicah le primerno malo število kaznjencev. Velike kaznilnice v Subenu, Plznu, Pragi, Poreči itd. imajo četrti del, nekatere celo polovico dotičnih prostorov praznih. Vsled tega erar le teško izvršuje dela, katere je prevzel, celo dela za svoje potrebe zmaguje lo g težavami. Uzroki temu zmanjševanju so razni, pomnožena delavnost j antičnih in redarstvenih organov, katerim gre na roko časnikarstvo in jih podpira olahkočena komunikacija, na drugej strani zboljšanje gospodarskih razmer, splošna višja ljudska naobraženost in pa dobrodejuo uplivajoča javnost sodniških obravnav.
* (Škandal v Rimskem mestnem zboru.) Pretekli teden Rodil se je v seji mestnega zbora Rimskega škandal, kakor so redki. Vsled slabega gospodarstva Rimskega mestnega zastopa predložila je Crispijeva vlada v parlamentu načrt postave, ki bi popolnoma zatrla in uničila samoupravo mestne občine. Vsled tega sklenil je mestni zastop, da odstopi in corpore. Ko se je izjavil Menotti Ga-ribaldi, da on ostane na svojem mestu, če tudi odstopi ves zbor, zaklical mu je nek Casaii iz žurna-listične lože: „Ostanite na Capreri!" Urednik lista „Don Chisciotte" pa je zagrorael proti Casali-ju: „MolČi, stari cerkveni utrinjač, ter spoštuj ime Ga-ribaldi-jevo !• Casaii zagnal je na to svojemu nasprotniku črnilnik ob glavo in zbežal v sredino dvorane. Urednik pa hiti za njim ter mu založi dve krepki zaušnici. Navzočno občinstvo podrlo je ograje ter se pomešalo mej mestne očete, ki so upili, pretili si in se rotili. Nakrat začuje se glas. trobente, prikaže se policija ter hoče sprazniti dvorano. — „Kdo je pozval policijo ?u vpraša župan. „Uradni sluga", se mu odgovori. Na to nastane tak smeh, da so razburjeni duhovi se mogli vsled toga pomiriti. Župan poslal je policijo domov in seja se je nadaljevala. A navzlic govoru Garibaldijevemu vsprejel ee je sklep odseka ter so se odpovedali mestni odborniki.
* (V Italiji ni kolore.) Nasproti glasovom, da so se prikazali slučaji kolere v Napelji, M i>h i u i in Benetkah, objavlja zdravstveni sovet v Rimu, da so vsi ti glasovi neutemeljeni.
* (Otrok padel iz vagona.) Nedavno padel je iz vagona nek otrok mej vožnjo  iz Reke
' v Fužine, k'      je bil naslonil na nezaprta vrata.
Ustavili so takoj vlak, našli otroka, ter ga odnesli v nek botet, kjer so zdravniki konštatovali, da )e nepoškodovan.
* (Vesten sodnik.) Nedavno dogodilo se je mlademu policijskemu uradniku angleškemu v Birmi, da je v družbi veselih tovarišev se dal zavesti, ter Be v vinski naudušeuosti udeležil izgredov, katere bo uprizorili ti ponoćni veseljaki. Mej drugim pogasili bo vse svetilnice po mestu. V družbi bilo je več častnikov in uraduikov. Drugo jutro prebudi se mladi sodnik s strašno umcnico, a ob jednem bilo mu je jasno, da se je pregrešil. Pozval je vse svoje prijatelje, sodeležnike izgredov pretekle noći pred so v sodno dvorano. Ko so bili vsi zbrani, ošteje jih prav pošteno zaradi njih razuzdanosti ter obsodi vsacega udeležencev v kazen 20 rupij, a samega sebe pa kot kolovodjo na 100 rupij.
* (Narodna japonska pijača.) Žganje od riža, nsakiu imenovano, je v Kitaji vedno manj priljubljeno. Poslednjih dvanajst let se je skuhalo povprek 130,000.000 galon sakija na leto. Prodalo se je 1887 3Va galone sakija na glavo. Tedaj je bdo v deželi 114 000 krčem, v kateri se je točil saki ali pa pivo. Poslednja leta se je zlasti število pivaren jako pomnožilo. V Osaki je bilo 1886 trinajst pivaren, 1888 pa že 490. Ker ljudje vedno bolj pivo pijo, se ni čuditi, da se stare narodne pijače vedno manj stoci. V Japanu je že mnogo domačih pivovaren. Več se jih je osnovalo na delnice.
* (Krojači v Bostonu) v severni Ameriki izumdi so nov način, kako prodajati robo svojim klijentom. Dogovorili so se, da hote napravljati obleke celo leto za stalno ceno, pod tem pogojem, da jim klijenti morajo vrniti staro obleko, kader dobodo novo. Recimo n. pr. krojač se je zavezal, da oskrbi svojemu naročniku po 3 ali 4 obleke na leto za ceno 80, 100 ali 150 gold. Naročnik pa mora povrniti prvo obleko, ko dobi drugo, in le-to, ko dobi tretjo itd. Na ta način mogo se gizdalini primerno po ceni oblačiti po modi, mnogi drugi pa si mogo isto tako po ceni kupiti od krojačev take ne preveč obrabljene obleke, in tako je ustreženo vsem.
Poziv in vabilo!
„Lokalni slavnostni odbor Vaški" tem potom prav uljudno vabi k odkritji „ Ravnili arjeve spominske plošče" na rojstvenem domu na Vačah v 13. dan julija vsa slovenska — oziroma slovanska društva k prav obilni udeležbi. Tista društva, ki nameravajo te slavnosti udeležiti se, naj narr> to blagovolijo pravočasno naznaniti. Ljubljanski, notranjski, Tržaški in Goriški itd slavitelji imajo najpripravnejšo zvezo z mešanim vlakom, ki pride v Litijo zjutraj ob 61/*- uri. Od todi se jib lahko nekaj popelje na vozeh (ko-Aor jih bo moč dobiti) do hriba. Oni udeleženci od nasprotne strani imajo pripravno priliko s poštnim vlakom ali pa z lokalnim vlakom, ki dojde v Litijo ob 8. uri zjutraj. Vsi udeleženci naj bi se zbrali na H osti pod Vačami, od koder gredo potem skupno proti trgu. Skupni vsprejem vseh došlih slaviteljev je pod Vačami ob 9. uri. Natančneji VBpored cele slavnosti priobči v kratkem odbor „Pisateljskega društva" v Ljubljani. — Nadjamo se, da se bodo temu vabilu odzvala vsa slovenska društva ter s temi tudi očitno pokazala, kako hvaležni narod slovenski ume spomin svojih zaslužnih mož slaviti. Torej na veselo snidenje pri Ravnikarjevi slavnosti v 13. dan julija na Vačah.
Vače pri Litiji, dne 30. junija 1890.
,Lokalni slavnostni odbor".
Mlgureu idravilen uspeta. Vsem, kateri trpe vsled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tifičanja glavobolja, pomanjkanja alastij do judij in drugih Blabo-stij, pomaga gotovo pristni „MoU-ov Sei d 1 i tz - p r a šek". Skatljica  1   gld. — Vsak  dan ga razpošilja po poStnem
6o vzet) i A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na ►unaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se i/rečno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (55 — 8)
Mimm m
x» vse leto gl<l. !.<»<>; x» pol letu gld. 2.3<>; za četrt leta 1.15.
aues
Meteorologično poročilo.
Dan 1	Cas opazovanja	.Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- | ki i u u v mm.
30. junija 1	7. zjutraj 9. popol. 9. zvečer	733-7 mm. 781-9 mn. 729 7 mm.	19 0* C 22 0° C 18 0ftC	bI. svz. si. vzh. si. /ali.	obl d. j as. obl.	1 70b«J dežja. |
IDunaoska borza
dne 1. julija t. 1. (Iivirno telegrančno poročilo.)
včeraj
89 25 109-35 10140 973 — 3"5 — 116*88
- gW.
Papirna renta..... gld
Srebrna renta ..... „
Zlata renta...... „
5°/0 marčna renta .... „
Akcijo narodne banke   .   . „
Kreditno akcije..... „
London........ „
Srebro ........ B
Napol......... „
C. kr. cekini ....       . „
Nemške marke.....„
4°/0 državne srećke iz I. 1854 Državne srečko iz I. 1864
Ogerska zlata renta 4»/0....... 103
Ogerska papirna renta 5°/0......99
Dunava reg. srečke 5°/0 . . . ldO gld. 121 Zemlj. obe. »vstr. 4V«70 zlati zast. listi . .
Kreditne srečke......100 gld.
Kndolfovo srečke..... 10 „
Akcije anglo-avutr. banke   .   .    1110 , Tramirjway-drust. velj. 170 gld. a. v..   . .
f!-3<) 555 57 :J5 ^5 ' gld. 100 .
133 gld 176 „
116 196 19 154
danes
M 8-65
89 35 109 in 101*40 978 — 304 75 116-75
5-55 57-30 — kr. 50 „ 40 , 65 , 50 , 50 „
50 ;
50 .
ua «,i o. m verižico in tremi priveski, Je »-ui.il vojak na pota Is Karane gorice proti <»orenJl Ni-Ui. — Kdor Jo najile, naj blagovoli o«ldatl Jo za muatno nagrado v kantini Aentpeterttke vojatinlce. (523)
Izurjenega stenografa
vsprejmem takoj v svojo pisarno. Prednost ima, ki zna tudi slovensko stenografovati.
(5l4-;$,
T >i'. Jok. Borneo,
odvetnik v Coljl.
Vzgojevalka
išče se k rodbini na deželo. — Več se
izve pri uredništvu „Slov. Naroda".      (522—n
Ttijol :
Pri MalHil : Bernhardt , Prager, Reich z Dunaja. — Locatelli iz Kanižo. — Perz iz Trsta. — Dr. Tullis iz Tržiča na Primorskem — Kaz-lag iz Brežic. — Mtfrbinder iz Bruka na Muri. — Stras-soldo iz Cervinjana.
Pri Slonu : HandofVky , Oesterreicher, dr. Heller, Zak, Maver z Dunaja — Soeland iz Celovca. — Devetak iz Ko-borida. — Muyer iz Gradca.
— Zerkonitz, Deutach z Oger-skega. — Likoser iz Trst«.
— JerSo iz Dobovca. — Pollak iz Tržiča. — Losgau \% Berolina. — Klinar z Bleda.
— Webor iz Loža. — Honig-man iz Kočevja. — Penca iz Mokronoga. — Haindlhoior 7, Reke. — Lene, Pocanari iz Zagreba. — Belschan iz Gorice. — Hafner  iz Benedek.
Pri avstrijskem omar jI t Scholter iz Krope. — Ai-strich iz Brežic.
Duiiajsie Razstave Srečke a | old.
Vsaka srečka velja za gf obe^S žrebanja.
Seznam dobitkov za obe žrebanji.        (505—10)
Prvo žrebanje 14. avgusta 1890.		Drugo žrebanje 15. oktobra 1890.		
1 dobitek 50.000	gld. vreden	1 dobitek	50.000	gld. vreden
1      „ SOOO	n n	1 H	5000	n rt
1      „ 2000	n ■	l B	iOOO	Tt n
1      „ lOOO	n n	1 .	lOOO	n n
2      „ 5(»0	n »	2 „	500	n rt
5      „ 2GO	n n	6 J	900	rt n
10    „ lOO	n n	10 ,	IOO	n n
20    B SO	n n	20 „	5Q	n »
50    „ 20	n »	50 „	S»0	» n
200   -                 lO   razstav, srečk		200 B	lO	n n
2000 dobitkov 5		2000 dobitkov B		B B
V   liJiiMjuni prodaja
Uprava razstavine loterije, Dunaja II., rotunda. srečke  ©, C. IIIIKK.
Št. 5670.
(691—t)
Srednja temperatura 19-7°, za 0-7° nad normalom.
Deželni Odbor kranjski razpisuje splošno ponudbeno obravnavo za oddajo nastopnih del v svrho
zgradbe deželnega gledališča v Ljubljani
na stavišči tako zvane „Ma}rer-jeve vile" v katastralni občini Spodnja Šiška.
Dotična stavbinska dela oddala se bodo za zdaj razvrščena po sledečili obrtnili skupinah po jednotnih cenah; vsprejeraale se bodo pa tudi splošne ponudbe za vse ali za več skunin v izvršitev označenih del. — Zaradi oddaje in sicer:
1. ) za kopanje tal in zidarsko delo v proračunjenem znesku .   .   67.000 gld.
2. )  „ kamnoseško delo „ „ 12.800 „
3. )  , tesarsko delo „ „ „    .   .     5.000 „
4. )  „ traverze in vezi v zidovji      „ „ „    .   .     5.000 „
5. )  „ kleparsko delo „ „ „    .   .     6.000 „ razpisuje se pismena ponudbena obravnava do uštetega
15. dne julija t. 1.
zaradi oddaje železne konstrukcije za streho, lože in galerijo v proračunjenem znesku 19.000 goldinarjev pa do uštetega
14- dne avgusta t. 1«
Dotični stavbinski podatki, namreč splošni in posebni pogoji, načrti, proračuni troškov in cenilniki so na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada v deželnem dvorci, Gospodske ulice št. 2, v II. nadstropji, v navadnih uradnih urah od 5. dne julija t. I. naprej.
Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 12. ure dopoludne navedenih dnij oddajo pri uložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega, deželni dvorec, I. nadstropje. Ponudbe morajo biti kolekovane in zapečatene z napisom na zavitku: „Ponudba za
.........delo pri zgradbi deželnega gledališča v Ljubljania.   Vsaki ponudbi se mora
priložiti 6°/0 jamčevina dotične zgoraj navedene cene, bodisi v gotovini, bodisi v hranilničnili knjižicah kranjske ali Ljubljanske mestne hranilnice ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po kurzni ceni, če ta ne presega nominalne vrednosti.
Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da so mu znani zgoraj omenjeni stavbinski podatki, pogoji in določene cene, ter da se pogojem podvrže.
Ponudniki naj zapišejo razločno s številkami in z besedo, koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih dražbenih cen, ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan, potem svoje bivališče, svoj posel in lastnoročni podpis.
Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej ponudnikov po svojem preudarku izbrati si podjetnika ne gledć na to, koliko odstotkov kdo odjeuja, ali pa tudi razpisati novo obravnavo.
Oziralo se bode le na pismene, v razpisni d6bi došle ponudbe.
Glede varščine (kavcije) opozarjajo se ponudniki zlasti na §. 8. splošnih pogojev.
Od deželnega odbora vojvodine Kranjske
v Ljubljani, dne 1. julija 1890.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Drago ti p Hribar.
Lastnina in tisk -Narodne Tinkarne*