Cena 10c, letno $1.00
'MESSENGER' GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA. U 'MELBOURNE
LETNIK XIX, ŠTEV.2/3	Registered for posting as a periodical — Category "B"	APRIL 1974
šE DAROVI ZA NAŠ CENTER
Kar storiš za se, to že s tabo izgine, Kar storiš za narod, ostane vselej; Donesi le kamen za vzgradbo očine, A rasla naprej na podlagi bo tej; Pomogel si s tem ji k višavi, k lepoti, In del tvoj ostane v poslopja celoti!
Simon Gregorčič
NAPREDEK V ELTHAMU
Kdor se je udeležil piknika S.D.M. na Velikonočni ponedeljek v Elthamu, se je mogel na lastne oči prepričati kako resno smo se lotili dela.
Zgrajena je bila široka nova cesta od Ingram Rd., pa do njesta, kjer bo stala klubska zgradba in zravnal se je vrh hriba ter izkopalo mesto za zgradbo. Narejena cesta se sedaj končuje s parkališčem za zgradbo. Pokazalo pa se je, da bi bilo praktično ako bi se ta cesta nadaljevala okoli vrha hriba, tako da bi zavila pod baliniščem in se za garažo priključila stari cesti.
Malo nižje od projektirane stavbe je buldožer izravnal zemljo za dva nova balinišča. Člani balinarji pa bodo sami poskrbeli za pesek, tlačenje in dokončno ureditev balinišč. V bodočnosti bodo oba balinišča prekrili, tako da bosta uporabna tudi v deževnem vremenu.
Istočasno s podaljšanjem nove ceste bo zravnan tudi prostor, ki se bo uporabljal za odbojko in košarko.
Na staro balinišče je bila napeljana električna osvetljava, da v kratkih zimskih dnevih ne bo treba tako kmalu prenehati z igranjem.
Čim bo vse dokončno natačno izmerjeno bomo pričeli z izkopavanjem zemlje za temelje klubski zgradbi. Za to delo bomo naprosili prostovoljce, da si tako prištedimo gotovino za druge potrebe.
Gradbeni pododbor S.D.M. je imenoval g. Lojzeta Mar kiča za vodjo projekta (Project manager). Pomagal mu bo kot "honorary adviser" g. Jože Golenko. G. Peter Florenini pa bo nadzoroval vsa dela.
Naši podjetniki in obrtniki so nam obljubili pomoč v materialu in delu. In sicer zaenkrat g. Toni Borsato pri betonskih delih, g. Jernej Podbev-šek pri napeljavi elektrike in g. Smo-lič z železno konstrukcijo. Tudi več drugih nam je nakazalo, da lahko računamo na njih pomoč.
Denarna zbirka zaenkrat tudi zadovoljivo napreduje in izgleda, da bomo imeli dovolj gotovine, da bomo spravili klubske prostore pod streho brez večjih dolgov.
Ako se hočete prepričati o napredku, o lepoti in veličini našega projekta v Elthamu, obiščite nas na tem slovenskem hribu v Avstraliji. Ne bo vam Žal.
Do 20. aprila pa od objave v prejšnji številki "Vestnika" so darovali za "Slovenski kulturno-družabni center" v Elthamu šc sledeči:
F. BERIČ	$150.00
E. ERJAVEC	150.00
J. GOLENKO (drugič)	100.00
V. GREGUREK	150.00
MARIA GREIRER	150.00
DANICA KOZOLE	150.00
I. KRIŽANINC	150.00
JANEZ LAH	150.00
J. R. McIVER	150.00
M. OGRIZEK	150.00
F. POZVEK	150.00
M. SVETINA	50.00
M. STOKLAS	150.00
J. VALENTAN	100.00
V. ŽERDONER	150.00
Z darom $150 (ali manj, ako tako dovoli odbor S.D.M. radi posebnih okoliše) imate tudi vi možnost postati član "Slovenskega kulturno-družabnega centra" v Elthamu.
Člani bodo uživali posebne prednosti, tako, da bodo imeli občutek, da so res na svoji lastnini, kadar bodo obiskali ta lep košček Elthama.
Pridružite se sedaj, ker je število šlanov omejeno in se Vam pozneje ne bo mogoče več priključiti.
Svojo prošnjo za pristop in dar za $150 lahko pošljete na P.O. BOX 83, CAUL-FIELD SOUTH, 3162., ček pa naslovite na: "SLOVENIAN CENTER BUILDING FUND".
S.D.M. IN DRUGI
Društveno življenje med Slovenci v Melbourne je v zadnjem letu prešlo v novo fazo.
Zboljšanje življenske ravni, vedno večje daljave med predmestji, nove zahteve, so vzrok, da se je pojavila tendenca za ustvarjanje novih družabnih enot. Tako sta prav na tihem vzklili v Melbournu dve novi društvi. Eno druži rojake samo ene slovenskih pokrajin, drugo pa se je v glavnem omejilo na eno predmestje Melbourna.
S.D.M., ki je dosedaj kot centralno zajemalo v svoji sredi vse rojake, ne glede na to če pridejo s Štajerske, Primorske, Dolenjske, Koroške Gorenjske ali Notranjske in brez ozira ali stanujejo v. St. Albansu, Springvalu, Fitzroyu ali Eltha-mu, je bilo postavljeno pred vprašanje, kakšen odnos zavzeti do teh novih društev. čeprav o tem odnosu v odboru S.D.M., samem ni bilo nikakega dvoma, so se v slovenski javnosti tukaj pričela razpravljanja in ugibanja. Marsikdo, ki z zavistjo gleda na naše uspehe, si je pričel od veselja meti roke, češ sedaj se bodo Slovenci sprli in razbili.
V nameri oslabiti nas in ostala društva so se pojavila suinničenja in namigi o poštenosti in dobronamernosti njih funkcionarjev.
Nič ni hujšega kot namigovanje, kadar se hoče nekomu odvzeti dobra vera in dobro ime. Laž je mnogo manj nevarna, kajti laž se lahko dokaže kot taka in ob-rekovalca se lahko kaznuje; namigovanje pa za vedno zapusti dvome, ki jih nikoli ni mogoče popolnoma izbrisati.
S.D.M. bo letos slavilo 20 let svojega obstoja. V teh dvajsetih letih se je spremenilo marsikaj. Po svetu, tukaj in doma. Spremenilo se je število Slovencev v Melbournu, spremenil se je njih odnos do drug drugega, do društev, do načel in pogledov. Saj na svetu ničesar ni statičnega, vse se vedno giblje in razvija. Tako tudi društva, tako tudi naše S.D.M Toda
STE PORAVNALI ČLANARINO?
bistvene črte človekovega značaja ostanejo iste in tako tudi osnovna načela društev. Tako je tudi S.D.M. v bistvu ostalo isto. Ostali smo slovensko društvo, osnovano v dobrobit Slovencev, predvsem onih v Melbournu. Ostali smo politično nevezani na eno ali drugo stran. Naša pravila temelje na osnovi, karakteristični za vse demokratske organizacije in naši računi so javni.
Na tej podlagi sloni naše društvo že vsa leta in na isti podlagi je tudi naš odnos do ostalih slovenskih organizacij. Veseli smo uspeha katerekoli slovenske skupine, čeprav se istočasno zavedamo, da cepitev sil za celoto ni najboljša. Nikoli v vseh teh letih nismo odrekli svoje pomoči bilo kateri pošteni slovenski dejavnosti; nestrpnost, osnovano na stran-karsi ali ideološki politiki, lokalnemu patriotizmu ali veri pa naše društvo po svojih pravilih nikoli ne bo moglo odobravati.
Ta svoj pogled smo praktično pokazali v svoji preteklosti. Sodelovali smo, kolikor je bilo v naših močeh, kjerkoli smo mogli in vedno prožili prijateljsko roko vsakomur, ki smo ga smatrali za to vrednega. V našem skromnem domu smo pogostili slovenske škofe pa tudi predstavnike Slovenske Izseljenske Matice. Ponudili smo tudi sodelovanje drugim slovenskim društvom pri našem projektu v Elthamu in smo imeli z njih zastopniki v ta namen poseben sestanek že v preteklem letu.
Izogibali smo se polemik in debat v našem "Vestniku"; saj je bistven namen tega glasila obveščanje in združevanje rojakov in v danih okoliščinah nikdar nis-smo imeli ambicije prištevati mu kulturno vrednost.
Vsi ti naši pogledi in način našega delovanja so uzakonjeni v pravilih S.D.M. Po teh pravilih se tudi izbira vodstvo na snega društva: Javno in neprikrito. Pomenilo bi, da dvomimo v dobronamernost, poštenost in sposobnost naših članov ako bi jim ne prisodili, da izberejo v odbor S.D.M. ljudi, v katere imajo zaupanje in jih spoštujejo.
Naše knjige so odprte vsakemu članu. Naša pravila so javna in kostruktivna kritika nam je vedno dobrodošla. Namen, delovanje in demokratična struktura, kakor so predpisana v naših pravilih nam jasno določajo naše razmerje do drugih. To razmerje se bo spremenilo lahko le z odločitvijo članov, da preobrnejo ta pravila. Če pa se bo to kdaj pripetilo, tedaj Slovensko društvo v Melbournu ne bo več to kar je danes in bo daleč od tega kar so si zamislili ustanovitelji pred dvajsetimi leti.
DOM V CARLTONU PRODAN
Odbor S.D.M. je po mesece dolgem razmišljanju in raziskovanju odločil, da proda našo posest v Carltonu. Za prodajo je že pred letom dobil dovoljenje zaupnikov pod pogojem, da se proda za najboljšo ceno.
Predno je prišlo do te odločitve je bilo mnogo razpravljanja in včasih tudi ostrih debat. Bilo je vprašanje naj se posestvo da na dražbo ali naj se ga proda za ponujenih $60.000. Po tem ko smo prejeli pisane ocene od ocenjevalcev in agentov in po tem ko smo dali oglas za prodajo v tukajšnji dnevnik ter smo razsmotrili navedene možnosti, je odbor bil soglasen v odločitvi, da se sprejme ponudba $60.000, ki je toliko boljša, ker je privatna in ne bo treba plačevati raznih agentov. Odbor je to odločitev sprejel trdno uverjen, da je prava in najboljša v danih pogojih.
LETOŠNJA "MOOMBA"
Ob priliki letošnje tradicionalne "Moom-be" je tudi kulturno-prosvetna grupa S.D.M. nastopila v Alexandra Gardens in s svojo predstavo na odru žela odobravanje številne publike.
Za ta lep uspeh se kot kulturno-pro-svetni referent S.D.M. želim zahvaliti prav od srca vsem, ki so pri nastopu sodelovali. Naj še posebno omenim gospo Heleno Van de Laak in gospoda Markota Ples-ničar, ki sta z neumorljivo potrpežljivostjo učila in pripravljala naš mladi naraščaj za ta nastop. Vsem staršem teh malih pa naj bo v ponos, da njih otroci že tako mladi ponosno stopajo javnosti pred lice kod zavedni Slovenci. Hvala vsem odraslim, ki so nastopili, kakor tudi onim, ki so publiki nevidni, pripomogli k uspehu.
To svojo zahvalo končujem v upanju, da se bo ta naš odsek še povečal in da bomo lahko še večkrat pokazali javnosti, da smo še vedno ostali zvesti svojemu slovenskemu rodu, čeprav smo se prilagodili tukajšnjim običajem.
Franc Hertinan
ZAHVALA
Odbor S.D.M. se najlepše zahvaljuje navedenim za njih sodelovanje pri nastopu na letošnji "Mombi": Sonja Leber, Vera Remšnik, gospod B. Oman, Maksimilijan Plesnar, Stanko Hrenovec, D. Dolenc, Bratje Plesničar, Ljubo Pirnat, Viki Gajšek, Maks Hartman ml., Nada Slavec, Z. Tušek ter gospoda Mandelj in Vrisk.
Stran 2 — VESTNIK, Apri 1974
BRATJE PLESNIČAR
\
FOLKLORNA SKUPINA
V SLOVENIJI
PRI
VAJAH ZA
NASTOP NA
"MOOMBI"
Na obisk v Slovenijo bo odpotoval orkester bratov Plesničarjev. Fantje, ki so nam Melbournčanom tako dobro poznani in prirasli k srcu bodo poiskusili uveljaviti svoje muzikalne talente v stari domovini. Pri mnogoštevilni in odlični konkurenci je to kaj korajžen poiskus mladih muzikantov. Prav iz srca upamo, da jih bodo poslušalci doma navdušeno sprejeli, že radi tega ker so bratje, ker prihajajo iz daljne Avstralije, kjer kljub vsem težavam goje slovensko pesem in melodijo.
Bratom je s posredovanjem Slovenske izseljenske matice uspelo dobiti angažman v času od 15. do 31. julija v Hotelu Diana v Murski Soboti in v Zdravilišču Radenci. Razen tega bodo nastopili 3. julija zvečer na javni radijski oddaji v Ljubljani in 4. julija na Izseljenskem pikniku v Ško-fji Loki.
Želimo jim mnogo uspeha ter srečen po-vratek.
Melbournški dnevnik "The Herald" je početkom marca objavil slično fotografijo našega para, ki bo zastopal Slovence iz Avstralije na letošnji kmečki ohceti v Ljubljani, gdč. Magdo Mesar in g. Darka Hri-bernika.
V članku pod sliko je bilo nekako rečeno, da bo S.D.M. finančno pripomoglo
k njih obisku domovine. Ta trditev je vzrasla na polju domišljije ambicioznega reporterja. S.D.M. razen kot sponzor, ni ničesar prispeval k stroškom potovanja. Pač pa je potovalna agencija "Astronaut" paru podarila — (seveda radi svojih reklamnih interesov) — eno letalsko vozno karto.
V okviru našega društva bi brata Oman rada organizirala Slovensko folklorno grupo. Oba brata imata dobro podlago za vodstvo take skupine saj njihova mama že leta vodi eno najbolj uspešnih folklornih skupin v stari domovini.
Ako so med nami mladi pari, ki imajo veselje za tako delavnost naj se pismeno javijo na - naslov Slovenskega društva v Melbournu.
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
VABI NA SVOJ
8. LETNI PLES
31. MAJA 1974
V BROADMEADOWS TOWN HALL IZBRANA BO LEPOTICA PLESA 1974
Vstopnina $3.00
$ IZ TORBE TAJNICE S.D.M. #
SLOVENSKI CENTER	ysak^mu drevesu treba ponovnega
Kcior koli je dosedaj dvomil o gradnji našega središča, mu je sedaj v odgovor ne samo obljuba, ampak dokaz. Takoj po pokazanem zanimanju in radodarnosti mnogih članov se je začetek gradnje odločil nemudoma. Sedaj po šele dobrih 6tih tednih je dograjena cesta, ki bo asfaltirana takoj po dokončani gradnji, ker bi se v obratnem primeru poškodovala s prevozom tovornjakov. Pripravljena so tudi dva nova balinišča-za potrebe našega balinarskega odseka, ki je pod vodstvom B. Žele zastopalo S.D.M. na Slovensko-Avstralski tekmi v Canberri.
Dokončan je tudi prostor za parkiranje avtomobilov, medtem ko je odbojkarsko igrišče in otroško dvorišče še v delu. 25. aprila se začenja
delo za izkopavo temeljev zgradbe, ki tili vso skrb in leto dni časa,"da si ne je sonce ogrevalo prijetno popoldne. Uku-bo vsebovala v pritličju prostor za bi očitali-kake napake. Upamo in že- sno se je širil vonj pečenk in ostalih Ve-urad, kuhinjo, gostinsko sobo s toči- limo, da ste vsi tisti prvotni darovalci likonočnih dobrot, pa tudi smeha in vri-ščem, sanitarne potrebe in stanovanje lahko ponosni na sad vašega daru. S ska otrok ter zvokov poskočnih melodij za oskrbnika, medtem ko bo v prvem skrbnim zalivanjem različnih članov ni manjkalo . . nadstropju celotni prostor zavzela dvo- odborov v preteklih letih je takratna
rana in oder itd.	sadika zrastla v drevo. Toda kot je številno nas ni bilo tako veliko kot
prejšnja leta, kar tudi ni pričakovati se-tm daj ko smo se Slovenci razdelili na štiri ; dele, vsi pa se držijo tradicije takorekoč : starega Slovenskega Društva. Nam je seve; da to v ponos saj smo in še danes to veselo ; praznujemo med svojimi znanci, če pa
•	kdo drugi v bodoče predstavi kak novi ; praznik nam bo le nujna prilika, da ga
! nenamerno praznujemo tudi v S.D.M.
•
Toda, da ne zaidem predaleč od pikni-;	ka, moram omeniti, da je prisotnim zelo !	p rij al čudovit razgled z naše planine čez j	celotno panoramo Melbourna in okolja. ;	Lepo je bilo med nami videti sestre na!	šega verskega središča, ki so prijetno ;	kramljale s prisotnimi, posebno z našimi
! starejšimi. ■
Poslovili smo se proti večeru, ker smo
•	Plesničarjevim fantom obljubili prisotnost ; na njihovi poslovitvi, toda število publike j je pokazalo ljudsko sebičnost in kratek ; spomin. Tisočero se nas je veselilo in I vrtelo ob zvokih prijetnih melodij "Bra-
•	tov Plesničar" v preteklih letih, toda ; skromna je bila prisotnost na njihovi po! slovitvi. Malo nas je med nami staršev, ; ki se lahko hvalimo s ponosno slovensko ! vzgojo naših sinov in hčera, kot se to ; lahko Plesničarjeva mama in očka. Še ! manj pa nas bo v bodoče, če ostanemo
skopuški z radodarnostjo spomina našemu ; materinskemu jeziku.
Helena
Popolno gradbeno delo sta prevzela naša rojaka in sicer Lojze Markič in Jože Golenko, obadva delavca gradbene stroke, medtem ko nam pri železni strukturi nudi pomoč g. Janez Smo-lič, za streho pa nam bo preskrbel g. John Zemljič. Ob tej priliki je naš namen povabiti vsakogar ki želi kakorkoli prisostvovati pri gradnji s svojo sposobnostjo v rokodelstvu ali podobnem, da se nam javi.
Sedaj ko je naše delo res na tekočem smo se odločili rešiti kočljivega vprašanja in sicer prodaje Slovenskega doma v Carltonu. To je sedaj tudi že za nami, po daljšem oklevanju in pogovorih ter z odobritvijo zaupnikov se je v začetku aprila t.l. Dom prodal za gotovino vsote $60.000.00. Prepričani smo, da smo temu vprašanju nosve-
nranna in ne samo vode, da rodi bogate sadove, morate razumeti, da bo samo s skupnimi ponovnimi darovi, to drevo bogato pognalo veje polne sadov, da nas hranijo ob času naše osamljenosti v tujini. Tam na hribčku bo stal naš Dom in vsakokrat, ko ga bomo obiskali se bomo počutili resnično doma. Skupno smo si to priborili, s svojimi žuljevimi rokami smo in še služimo denarce, da smo si kupili delec Slovenske domačije, kjer materi domovini postavljamo spomenik.
Helena
PIKNIK
Vremensko nam je slabo kazalo, toda končno je le nehalo deževati in točilo nam
ASTRONAUT TRAVEL SERVICE
Pty. Ltd.
233 COLLINS STREET, MELBOURNE, 10. nadstropje — Tel. 654-4855
Največja in najmodernejša avstralska potniška agencija
Ima poseben oddelek za Jugoslavijo.
*	Potovanje z JAT-om ali drugimi linijami v katerikoli del sveta.
*	Veliki popusti za potovanje v grupah.
*	Potovanja z vsemi ladijskimi družbami.
*	Dovoz vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo.
¥ Brezplačna nabava potnih dokumentov.
*	Ugodni pogoji za kreditiranje kart.
Vse informacije vam bo rade volje nudil g. PAVLOVIC KOSTA in gdč. BILJANA SRETENOVIC na telefonu 654-4855. —
Po uradnih urah: 24:9699. Telefonirajte, pišite ali obiščite nas. — Prišli bomo tudi na vaš dom. Naša telefonska služba dela 24 ur vsak dan
NAŠ ZADRAVSKI
Naš Zadravski je tudi pesnik. Sicer ne bo prekosil Prešerna, pa tudi "Bronastega tolkača" ne. Toda pri svoji visoki starosti vedno bolj hrepeni za prelepo Dravsko dolino.
Ni vedno važno kako napišemo, važno je s kakšnim namenom in čustvom to storimo.
Tole je njegova pesnitev, ki nam jo je poslal v objavo:
Pozdravljena Dravska dolina, pozdravljena Drava naj bo. Ne pojdeš mi ti iz spomina dokler mi srce bo bilo.
Čase najsrečnejše užival v prekrasni dolini sem tam, sanje najslajše sem sanjal a zdaj pa bridkostne imam.
V družbo kaj rad sem zahajal, v družbo veselih deklet, čez Dravo sem rad se podajal, zdaj žalosten hodim po svet.
Veselo sem žvižgal, popeval. Je v žilah gorela mi kri; je v srcu mi ogenj plamteval, ki zdaj me tak hudo skeli.
Kak hitro minuli so časi, minula mi sreča je vsa, po cestah se tujih zdaj klatim in duša je polna gorja.
Tolažba edina ostane,
ostane le up mi edin,
da tega mi nikdo ne vzame:
NA DRAVSKO DOLINO SPOMIN!
NE POZABITE:
VEČERJA S PLESOM
(DINNER DANCE) 27. JULIJA 1974
'EUROPA BALLROOM'
10 LEAHE STREET, ESSENDON
ZANIMIVI OBISKI
NOVINAR "DELA"
Za Velikonočne praznike se je mudil v Melbournu urednik zunanjepolitičnega oddelka dnevnika "Delo" iz Ljubljane, gospod Božidar Pahor.
Ob tej priliki se srečal s številom naših odbornikov. Moramo reči, da smo se divili njegovemu odličnemu znanju angleškega jezika in njegovi široki razgledanosti, predvsem na zunanjepolitičnem polju.
Preveč bi vzelo mesta ako bi hoteli napisati vse, kar nam je povedal o razvoju v domovini ter njegovih tezah o bodočnosti mednarodnih političnih težišč. Naj omenimo le to, da nam ni skrival, da doma vlada gotova bojazen z ozirom na reakcije, ki bi jih povzročila smrt predsednika Tita pri sosedih ter prijateljih in neprijateljih Jugoslavije. Vendar on osebno gleda z optimizmom na bodočnost in pravi, da se ni ničesar bati ako bo znotraj Jugoslavije v takem slučaju prevladal red in razum.
Glede notranjega razvoja je g. Pahor podčrtal težnjo vladajočih krogov Slovenije, da obnove kmetijsko gospodarstvo, ki e pričelo propadati radi odhoda delovnih sil s kmetij in se sedaj že kažejo povoljni rezultati. Še je rekel, da je inflacija v Jugoslaviji ena najvišjih na svetu, da pa se
tudi v tem pogledu obrnilo na bolje in je to leto Jugoslavija pokazala lepo pozitivno zunanjetrgovinsko balanco.
G. Pahor je v Canberri imel interview s predsednikom vlade g. Whitlamom in ministrom za imigracijo g. Grassby-jem. Povedal nam je, da je ponosen, ko vidi kako Slovenci povsod uspevamo in da je s strani tukajšnjih in domačih uradnih krogov dobil zatrdio, da Slovenci ne predstavljamo nobenih problemov in teškoč.
Popeljali smo g. Pahorja tudi na naš hrib v Eltham. Ni se mogel načuditi ob-širnosti naše zemlje in lepoti okolice. Rekel je, da ga spominja na Štajersko: "Saj to je cel National park", jo je ocenil ves vzhičen.
* * *
Po časopisu "Triglav" iz Sydneya pa posnemamo, da je obiskal Avstralijo in Novo Zelandijo g. Jože Mora-vec, Svetnik Zveznega Sekretarijata za informacije v Beogradu.
V Melbournu se je oglasil pri uredniku "Misli", v Sydneyu pa je v spremstvu jugoslavenskega konzula g. P. Čokrevskega prišel za dobri dve uri na Triglav.
SLOVENSKI GLASBENIK V AVSTRALIJI
Kot gost-dirigent Avstralske Broadcasting Commission se nahaja v Avstraliji gospod Bogo Leskovic, naš rojak iz Ljubljane.
Gospod Leskovic se je tako pridružil mnogim mednarodno slovečim glasbenikom, ki pod okriljem ABC obiščejo naš kontinent. Pred par leti smo pozdravili v svoji sredi v našem Domu pianistko Dubravko Tomšič, a več let pred tem nas je razveselil z dodatkom slovenskih pesmi na koncertu v Melbourne Town Hallu naš rojak iz Krope, tenor Dunajske opere g. Anton Drmota.
Takrat, pred davnimi leti še nismo imeli svoje strehe in smo se g. Dermoti lahko predstavili in zahvalili le s šopkom in boo-merangom, ki mu ga je podarila deklica oblečena v našo narodno nošo. Gospo Tomšičevo smo lahko pogostili že pod našo streho, čeprav siromašno, toda našo.
G. Leskovic je študiral glasbo na konzervatoriju v Ljubljani in kasneje na Du-
najski akademiji. Prvotno se je uveljavil kot koncertni čelist, kasneje pa se je posvetil dirigiranju.
Leta 1950 je bil postavljen za stalnega dirigenta Češkega filharmoničnega orkestra, a kasneje je postal direktor Češkega narodnega opernega gledališča.
Kot dirigent je gospod Leskovic gostoval po vseh večjih evropskih mestih in nastopil z London Royal Philharmonie, Vienna Symphony, Leningrad Philharmonic, Munich Philharmonic in Berlin Radio Orkester.
Izkazal se je tudi kot komponist in ena njegovih najbolj poznanih del je simfonija "Domovina".
Gospod Leskovic bo dirigiral Melbourne Symphony Orchestra v Melbourne Town Hallu še na sledeče večere: 17., 20. in 21. maja.
Rojaki v Avstraliji mu želimo mnogo uspehov.
★ MI UPOKOJENCI ★
Kljub pusti in deževni cvetni soboti se nas je kar precej zbralo v našem Slovenskem domu v Carltonu. Na programu je bilo slavje kar štirih rojstnih dni naših _ upokojencev.
Eden slavljencev, ne najmlajši iz našega krožka, je bil Viktor Zadravski. To je namreč njegov psevdonim kadar kaj šaljivega napiše. Seveda on ni noben poklicni pisatelj kot bi morda lahko bil. Toda dobro jo je potuhtal, ko je v svoji mladosti dopustil, da je njegovo pisateljsko žilico premagala trgovska. Saj pisatelji so ponaj-večkrat uboge pare, ki jih šele po smrti slave.
Navadno pa imajo poklicni in tudi nepoklicni pisci, da se včasih ne podpišejo s pravim imenom. Morda iz skromnosti, morda pa tudi iz sramu pred kritiko. Naj bo kakor hoče, bom posnela Za-dravskega in se tudi poslužila psevdonima, sami pa uganite iz kakšnega razloga.
Da bom dosledna, naj povem, da je Zadravski sam izdal svoje leto starosti, ko se je zahvalil za čestitke in povedal, da jih prejema že 77 let. Nasprotno pa nam naša najmlajša slavljenka ni hotela izdati svoje starosti. Mnogo je bilo ugibanja in smeha pa jo le nismo ujeli. Ker jo tudi jaz nočem izdati naj povem samo, da bo morala še dolgo živeti, da bo dosegla Viktorjevo starost.
Tudi gospa Helena, ena najbolj molčečih med nami, je bila deležna zvrhane mere dobrih želja za njeno zdravje.
Gospod Viktor Čar, naš četrti slavlje-nec, nam je preskrbel, da smo te štiri rojstne dneve počastili s sv. mašo, med katero smo prav lepo prepevali, saj kdor poje dvakrat moli.
Po sv. maši je predsednik S.D.M. g. Pavle Česnik vsem štirim čestital v imenu društva, nato pa smo zapeli še ono angleško: Happy Birthday. Sledila je zakuska, ki jo je priredilo društvo in pa tudi upokojenci sami.
Ko smo potolažili naše želodce in jih zalili z dobro kapljico so se razvezali jezički, v grlu je kar malo zaščegetalo in že je sestrica Pavla intonirala ono našo: "Venček na glavi . . ." Seveda so ženske preglasile moške kot običajno. Razvila se je prijetna domača zabava in nikomur se ni mudilo domov.
Okrog šeste ure so nam naše mlajše
žene članice postregle z dobro kavo in tortami. K01 pa dobiš kavo, potem pa, vsaj tako pravijo, je treba misliti na odhod. Počasi smo začeli odhajati z željo in upanjem, da se naslednjo prvo1 soboto snidemo. Saj vsi željno čakamo na prihodnji sestanek, kjer se bomo zopet po domače pogovorili, se nasmejali in zapeli.
Naša upokojenska družinica ni velika, saj smo preteklo leto v dveh mesecih izgubili kar tri naše članice. Pri nas je prijetno domače in kdor pride enkrat med nas, pride še in še. V našem krožku ni Primorca, ne Štajerca, ne Kranjca pa tudi ne Prekmurca. Mi smo vsi samo Slovenci in kdo nam je bližji kot mi sami Slovenci. Mar tujec? Mi ne poznamo zavisti, ne sovraštva, ne sebičnosti, nas veže samo ljubezen do naše narodnosti, do naše vere. S cepljenjem Slovenci ne bomo prišli daleč. Samo tujec bo imel koristi, mi pa se bomo razgubili in takrat zaman iskali odkritega prijatelja — Slovenca.
Naj vas spomnim nazaj na našo slo-
vansko zgodovino, ko je moravski kralj Svetopolk na smrtni postelji poklical svoje tri sinove in dal prinesti sveženj palic. Ukazal je sinovom naj ga prelomijo. Eden za drugim so poskušali pa nobenemu ni uspelo. Pa je kralj vzel iz svežnja palico za palico in jih z lahkoto prelomil. To je bila kraljeva oporoka, ne pisana na mrtev papir ampak dejansko nakazana. Le v skupnosti bomo uspeli.
Ponovno apeliram na naše mlade: Pripeljite vaše očete in matere med nas vsaj enkrat na mesec. Privoščite jim malo domačega razvedrila, verjemite mi, da vam bodo hvaležni za to. Oni so najbolj osamljeni in najbolj pogrešajo svojo preteklost doma pa četudi morda ni bila rožnata. Med nami bodo vsaj za par uric doživljali vse ono, kar so pustili doma in mnogo lažje jim bo ko bodo videli, da nas je več takih.
Z lepimi pozdravi na vse, ki se čutite Slovence.
Borovšica
VAŠA EDINA SLOVENSKA TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
IVAN GREGORICH Vam nudi za letošnje evropsko poletje po izredno zmerni ceni polet iz
MELBOURNE naravnost v LJUBLJANO
Vse potrebno za obisk domovine ali drugih delov sveta ter srečno vrnitev
Vam lahko preskrbimo za kadar koli v letu ... Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam
bomo ustregli.
IVAN GREGORICH SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
(po dnevi)	(po urah)
72 Smith Street	1044 Doncaster Road,
Collingwood, Vic., 3066	East Doncaster, Vic., 310S
Tel. 419-1584 - 419-2163	Tel. 842-1755
NAKAŽITE SVOJ ZNESEK NA: "SLOVENIAN CENTER BUILDING FUND" P.O. BOX 83, CAULFIELD SOUTH, 3162
PRVENSTVO V
BALINANJU
Za Velikonočne praznike je S.D. Canberra povabilo slovenska društva raznih mest, da pošljejo svoja moštva na tekmovanje balinanja v Canberro. Odzvali so se tej priložnosti Adelaide, Geelong in Melbourne.
Melbournsko moštvo je organiziral in vodil g. Branko Žele. Možje so že par tednov popreje trenirali na balinišču na naši zemlji v Elthamu in se polni navdušenja pripravljali na potovanje v Canberro. Oznake Slovenskega društva Melbourne, so s ponosom nosili v Canberri: Branko Žele, kot kapetan moštva, Toni Urbas, Miro Ogrizek, Jože Stefančič, Jože Hrva-tin, Peter Kernel, Bert Novak in Alojz Markič.
Odpotovali so na Veliki petek rano zjutraj in imeli kljub deževnemu vremenu kar prijetno pot. Ni treba posebej omeniti, da je pot precej dolga in da je zahtevala precej osebnega požrtvovanja od vsakega igrača in da je tudi žep bil precej prizadet. Še bolj to velja za moštvo iz Adelaide, ki je moralo potovati z avtobusom 24 ur. Priznanje in zahvala gre društvu v Canberri, ki je organiziralo prenočišča v hotelu in tudi drugače prevzelo skrb za to prvo športno tekmovanje slovenskih društev Avstralije.
V	soboto, pred pričetkom tekmovanja je bil sestanek vseh igračev, sprejeta so bila pravila tekmovanja in izbran odbor petih mož, ki je potem reševal probleme in ocenjeval tekme. Igrali so v trojki do 14 in v četvorki do 16 točk. Seveda ni šlo vse gladko. Prva neprijetnost je nastala po večjem nalivu ko Canberra ni hotela nadaljevati z igrami in se jim je tudi moštvo kar nekam porazgubilo. Moštva Adelaide, Geelonga in Melbourna pa dež ni pregnal in so kljub mokrim igriščem nadaljevala s tekmovanjem do enajste ure zvečer.
Nadaljevanje je sledilo naslednje jutro takoj po maši, katero je opravil dr. Mi-kula. Na razočaranje gostov, canberrskih igračev spet ni bilo vse do desete ure dopoldne in so tako spet bili pripušteni sami sebi. Izgleda, da se je moštvo Canberre izogibalo igre na mokrem igrišču.
V	finalu Melbourne-Canberra je bila igra pravična, čeravno je moštvo Canberre prišepetavalo Melbournčanom, da jim bodo igro pustili, češ, da oni so si itak že priborili en pokal v trojki. Igra pa je bila zelo napeta prav do konca, ko je Melbour-
ne že vodilo s 14:15, a tedaj je Canberra dobila 2 točki in Melbourne je igro izgubil 16:15. Melboirrnčani so bili nad vse zadovoljni z rezultatom, kajti predvidevali so, da če bi oni igro dobili bi jim lahko Canberčani rekli, da so jim dali igro nalašč, ne po zasluženju.
Vse igre v finalu so bile zelo napete in končni rezultati so bili le za eno točko razlike. Mnogi gledalci, kot tudi igralci so pa celo izgubili glasove, tako so navijali vsak za svoje. Oba pokala je končno dobila Canberra.
Po dokončanih tekmah je bila zabava v Slovenskem domu, kjer je predsednik društva Canberre v svojem nagovoru sam izjavil, da upa in želi, da če canberrsko moštvo kdaj pride na obisk v Adelaide, da se ne bodo vračali domov tako razočarani kot Adelaidčani tokrat. V odgovor na to je tajnik Kluba Adelaide rekel, da tudi on to upa, kajti po vsem izgledu so res razočarani. Če je temu vzrok to, da niso odnesli nobenega pokala ali morda kaka nepravilnost pri organizaciji in ocenjevanju tekmovanja Adelaidčani sami najbolj vedo. Značilno je, da so bili pokali predani šele po odhodu moštva iz Adelaide.
Kljub vsemu ostane dejstvo, da so bile to prve tekme Slovencev z različnih mest Avstralije. Gledati bo treba v bodoče le, da bo vse izpadlo tako, da zmagovalno moštvo ne bo v zadregi, nego da bo ponosno na svoj uspeh.
A. Markič
POSLOVILNI VEČER
Velikonočni Ponedeljek je bil za Melbournške Slovence precej razgiban in pester. Po izredno uspelem pikniku na slovenski zemlji v Eltham-u, se je večina odpravila na ples, ki so ga pripravili "Bratje Plesničar" s pomočjo SDM. To je bilo slovo ansambla "Bratov Plesničar", ki odhajajo za nekaj mesecev v Evropo na počitnice, ter obenem pridobe dober glas tudi tam, ter slovo od našega mladega para gospodične Magde Mesar in Darka Hribernik, ki gresta v začetku maja v Ljubljano, kjer bosta zastopala naše ime na "Kmečki ohceti".
V imenu SDM je g. Ivo Leber zaželel obojim srečno pot, vesele počitnice in skorajšno svidenje.
Cela stran	$50.00
Pol strani	$30.00
Četrt strani	$18.00
1 in. ena kolona	$2.00
Mali oglasi beseda	5c.
Vse informacije in navodila: S. ŠPACAPAN, Tel. 38-6110
IZIprejetÌTOSTE™^
Spoštovano društvo!
Kakor so vsi naši člani Slovenskega doma in moji prijatelji darovali za iz-gradbo našega centra v Elthamu, čeprav nisem obljubil določno število vam za enkrat pošiljam cheque za $150.00.
Član Slovenskega doma Mirko Ogrizek
RAZČIŠČEN DVOM
Več kot pred enim letom je g. Davorin Zorzut imel srečno roko in si kupil pri loteriji našega društva srečko, ki mu je prinesla dve letalski karti za obisk domovine.
Toda g. Zorzut je spremenil načrte in ni hotel poleteti v Evropo, temveč je zahteval od našega društva denar v zameno za srečki in to polno ceno vozovnic.
Tvrdka "Astronaut" pa je društvu podarila vozovnice in jih seveda ni hotela zamenjati za polno ceno. Nasvetovala je nam in g. Zorzutu naj si sami najdemo kupca zanje. G. Zorzut je nato sicer našel kupca-rojaka, ki pa je hotel tudi biti deležen sreče in ponudil, da odkupi vozovnico za manjšo ceno. Gospod Zorzut na tako ceno ni pristal in je nato ponudil društvu obe karti za $1200.
Po dolgem iskanju smo našli kupca in
prodali karte za $1264. Od tega je g. Zorzut dobil zahtevanih $1200, ostalih $64 pa je šlo v društveno blagajno.
Pred par tedni se je g. Zorzut obrnil na odbor SDM s pritožbo, da je zvedel, da je SDM dobilo za obe karti več kot $1200 in mu ni povedalo kaj se je zgodilo z viškom. Odbor SDM je potem g. Zorzutu pojasnil, da je on dobil, kar je zahteval in da je ostanek bil vplačan v društveno blagajno. G. Zorzut je bil s tem pojasnilom zadovoljen in je izjavil, da mu ni šlo za denar temveč za načelo.
Gornjo epizodo objavljamo z namenom, da razblinimo vse dvome in pa tudi, da opozorimo 'vsakogar, da bo odbor SDM odslej na kakršnokoli neutemeljeno obrekovanje najstrožje reagiral in se v takem slučaju tudi ne bo pomišljal podvzeti pravni postopek, da obdrži svoje ime čisto.
VELIKONOČNI ODMEVI
□
Velika sobota je. Cerkveni zvonovi še molčijo in po farnih cerkvah stare ženkice klečijo pred božjim grobom in molijo rožni venec. Po kmečkih hišah dopoldne še zadnje pospravljanje in čiščenje, tako da se vse kar blišči od čistoče. Dvorišče je pometeno in tudi goveje štale so novo obeljene. Vse to hišni gospodar ponosno pregleduje in daje hlapcem še zadnja navodila, kajti popoldne se začnejo za njih prazniki.
Hišna gospodinja pripravlja jerbas za blagoslovljenje jedil. Na dnu jerba-sa je hleb belega doma pečenega kruha, potem pride domača šunka in par klobas ter eden ali dva korena hrena. Seveda pa ni smela manjkati orehova potica in za vsako osebo pri hiši po eno barvano jajce ki smo jim rekli "pisanka", par komadov pa še posebej za slučajne goste oziroma za otroke, ki so navadno prišli čestitat. Ko je jerbas na vrh poln ga zaveže v lep s čipkami obrobljen prt in na vrhu tega prta pa pripne šopek vijolic. Popoldne blagoslovljenje jedil, "žegnanje" smo pravili pri nas.
Ko je domača hčerka ali pa dekla prinesla jerbas domov so navadno bili že vsi praznično oblečeni. Ženske so kar tekmovale, katera bo imela lepšo svileno ruto na glavi, a moški pa so tudi obleki svojo najlepšo obleko. Hitro vsakemu komadič blagoslovljene šunke in kruha potem pa v cerkev k vstajenju.
Predno začnejo cerkveni obredi se pred cerkvijo v gručah razgovarjajo kmetje o svojem gospodarstvu, gospodinje navadno o kuhanju in tudi fantje in dekleta imajo svoje razgovore. A vsi ti razgovori so nekako bolj tihi, v nekem posebnem pričakovanju. Ko pa se v zvoniku oglasi drgljača, kajti zvonovi še molčijo, se cerkev do zadnjega kotička napolni z verniki in ko župnik zapoje "Aleluja" zadonijo orgije, za-pojejo zvonovi in pevski zbor odgovarja župniku isto z "Aleluja". Pred cerkvijo zaigra domača glasba in po-
POSTANI CLAN S.D.M.
□
kanje možnarjev se sliši celo do druge fare. Po tem je procesija. Štiri ugledni kmetje nosijo nebo, kmečki fantje pa cerkvene zastave. Daleč ven po polju gre ta procesija, zvonovi ves čas zvonijo, pevski zbor poje lepe cerkvene pesmi in ko ta konča pa zopet glasba zaigra počasne koračnice. Na licu vsakega poedinca se vidi neko veselo razpoloženje.
In mi tukaj v tujini? Prinesli smo seboj tradicije naših prednikov, tudi mi obhajamo vstajenje Zveličarja, imamo svojo cerkev, naše duhovnike, orgije in pevski zbor. Nimamo pa svoje glasbe, ki bi pri procesiji, če tudi ne ven po polju ampak okoli cerkve na tiho zaigrala "Aleluja".
Prepričan sem, da so med našimi rojaki možje in fantje ki imajo posluha -in talenta za glasbo, pa mogoče imajo nekateri celo svoje instrumente ki jim zastonj ležijo v oimar in ti naši talenti takoreč spijo. Ali ne bi bilo lepo ko bi naše slovensko društvo imelo svoj orkester, ki bi nam na zabavah, na piknikih in še drugih priložnosti zaigral in ne bi bilo potrebno dajati zaslužka drugim, ki niso člani našega društva. Prazen je izvor "teško delam v tovarni ali pa v pisarni in se mi zvečer ne ljubi iti na vaje, ali pa da je daleč". Pomislite samo na razne ansamble v domovini, kot so "Slak", "Savski val", "Avseniki" in še drugi. Tudi oni mogoče še težje delajo in vendar hodijo na glasbene vaje in so celo postali znani ter prirejajo razne turneje, ter žanjejo precejšen dobiček a zraven tega imajo svoje veselje in zabavo.
Torej speči talenti prebudite se in kdorkoli je za to naj se javi Francu Hartmanu ali osebno ali pa po večernih urah na njega telofonsko štev. 306-6801, kjer boste dobili točne podatke.
Toraj v upanju, da nam prihodnje leto pri Vstajenju zaigra domača glasba vse naše rojake pozdravlja
stari V. Lauko
ODKOD
PIRHI
Za vas verjetno, velikonočna jajca narejena iz čokolade in povita v svetleče barvaste papirje, čas ob katerem se sestane vsa družina in nekaj dni šolskih počitnic.
Seveda se moramo pri tem tudi spomniti, da je Velika noč pravzaprav verski ceremonijal, s katerim se spominjamo Kristusove smrti, ter njegovega vstajenja tiri dni pozneje na Velikonočno Nedeljo.
Mnogo ljudi obiskuje različne cerkvene obrede za Veliko noč, toda zelo malo jih ve, da je praznovanje Velike noči pravzaprav staro že več tisoč let, še mnogo prej preden je bil Kristus rojen.
To nam pove angleška beseda "Easter", katera prihaja iz "Eostre", kar je staro ime za dobrine, ki jih prinaša pomlad.
Torej je to prav v začetku bil poganski bred s katerim so naznanili prihod pomladi. Par sto let nazaj so še vedno v nekaterih deželah Evrope na takšen način dočakali njen prihod. Vsi ognji, vse luči so bile pogašene v znak hladnega in temnega s čemer nas ogrinja zima. Nato, natanko ob polnoči, je bil zaneten velik ogenj, ki je nakazal, da sta se v deželo zopet vrnila toplina in sonce.
Takšen način še vedno uporabljajo v mnogih deželah sveta, samo da sedaj ogenj predstavlja luč Kristusovo namesto prihod Pomladi.
Na Irskem in še v nekaterih deželah pa se še vrši tradicija plesov radosti ob sončnem vzhodu na Velikonočno Nedeljo.
Jajca so bila vedno zelo pomemben del Velike noči.
Legenda pravi, da mnogo let nazaj, nekoč ženske niso našle nobenih sladkarij za svoje otroke in so se odločile, da bodo trdo skuhale in nato pisano pobarvale jajca. Otroci so bili presrečni.
Takrat pa je eden od otrok opazil zajca, ki je zbežal od njihove hiše in se skril v gozd. Ves vzhičen je vzkliknil: "Poglejte to je bil zajec ki nam je prinesel jajca".
Od takrat dalje je'to zajec ki tradicionalno prinaša pisanke.
Danes zajec teče od hiše do hiše že skoraj po celemu svetu. Samo, da sedaj namesto navadnih jajc, vedno raje nosi bolj bogate v srebro in zlato ovite papirje, čokoladna jajca.
Upam, da jih tudi vam ni manjkalo!
Darko Hribernik
VELIKA NOČ NA DEŽELI
FOR OUR FRIENDS:
OLD	and YOUNG
URBAN DEVELOPMENT	MINI BIKES
IN SLOVENIA IN 2000 AD
Around the year 2000 it is anticipated that the Republic of Slovenia will have a population of about 2.3 million, compared with 1.7 million in 1971, the incrase being partly due to migration into the region. The urban population is expected to rise by 780,000 in this period, of which 180,000 will be persons moving from the country into towns as a result of a continuing trend away from farming. It is estimated that 1.3 million people will live in cities of over 50,000 inhabitants, and about 1,430,000 in smaller towns. This means that 63 per cent of Slovenia's population will be urban dwellers in 2000. If we add to that another 12 per cent living within urbanized environments, then the total is 75 per cent.
According to demographic forecasts, by te year 2000 the Republic of Slovenia will have about one million employed persons, of which about 820,000 will be in towns. Industry (the secondary sector) will employ about 34 per cent (280,000) and other sectors about 66 per cent (540,000). The remaining jobs will be in indutry, forestry and basic processing. In view of the steady growth of urban dwellers in the next two and a half decades, housing con-
struction will be in the forefront of attention. Experts estimate that there will be 772.000 apartments and dwelling houses in the republic by 2000, compared with 490,000 in 1971. The number of urban flats will more than double rising to 580,000 as against 210,000 in 1971. Taken together, all the Slovenian cities will contain about 75 per cent of housing, compared with 43 per cent at present.
Planners likewise lay stress on the importance of building suitable communications. They assert that the communications network must link up the urban agglomerations in Slovenia into a city system which will enable them in future to operate more effectively as urban entities, and which will have functional connections with the urban system of neighbouring states. The future communications network should be designed to foster planned urban development in the republic and its inclusion in the European network of cities. In addition, the road system should make it posible for every town dweller in Slovenia to be within at most half an hour's drive from his job, school, and the health, social and cultural institutions he uses.
If you could join any hobby club you liked, which would you choose? Many children choose mini bikes as their club activity on Saturday or Sunday afternoons.
There are several clubs operating in and around the suburbs of Melbourne.
At the various bike tracks, as well as learning how to ride, the children are taught road safety and how to look after the bike. At Lilydale club members contribute ten cents a week for the upkeep of the bike. This pays for the petrol, and for any repairs that are needed.
The children are supervised at all times-If you are not interested in joining a club you can always attend meetings held on a Sunday afternoon at the Showgrounds. This becomes more expensive and can cost anything up to two dollars for an hour's lesson.
Finally I will leave you with a comment made by a club member. "I like the feeling of speed. I'd like to become a motorcycle scrambler, if I ever get good enough. It takes lots of practice to become a good bike rider. Most of our parents are pleased about our interest in the club. But my parents say that I never talk about anything else!" ARITHMETIC One and one are two
Two and two are four I only wish to goodness,
There wasn't any more. Adding and subtracting
Really, what's the use? When Winston Churchill was at school
They say he was a goose Yet he became Prime Minister
And helped us win the war That's cause he didn't waste his time
On two and two are four. JOKES AND RIDDLES Where are people never fat? In Finland.
*
Why did Robin Hood rob only the rich?
Because the poor didn't have any money. *
Why couldn't they play cards on Noah's ark?
Because Noah stood on the deck. *
A snail is only a slug in a crash helmet. *
MAGDA
Tudi Vi se lahko še vključite v našo družino, ki gradi
SLOVENSKI KULTURNO-DRUŽABNI CENTER V ELTHAMU
z darom $150 (v celoti ali obrokih) boste postali solastnik prelestnega zemljišča.
Pristopnino pošljite na: "SLOVENIAN CENTER BUILDNG FUND" P.O. BOX 83, CAULFIELD SOUTH, 3162
dvakrat da kdor hitro da!
■•■■■■■■■■■■■■•■■■■■a •■■■■■■■■■■■■■•■■■■■a
SP O E T


NAŠ "KEW - SLOVENE" ZOPET IGRA
Ne pozabite, da je naše nogometno moštvo "KEW-Slovene" pričelo s prvenstvenimi tekmami 21. Aprila ob 3 h popoldne v "Como Park" proti moštvu Hawthorna. Upamo, da naše igralce ne boste razočarali, zato pridite in jih bodrite. Ne bodo vas razočarali!
Tekme se igrajo vedno na igrišču moštva, ki je navedeno na prvem mestu. Začetek tekem je vedno ob 3. uri popoldne.
Spored letošnjih tekem našega moštva:
21 Aprila Hawthorn — KEW 28 Aprila KEW — East Brunswick 5 Maja South Oakleigh — KEW 12 Maja KEW — Hampton 19 Maja Highett — KEW 26 Maja KEW — Pascoe Vale 2 Junija Prosta nedelja
9 Junija	Burnley — KEW
16 Junija	Prosta nedelja
23 Junija	KEW — Hawksburn
7 Julija	KEW — Hawthorn
14 Julija	East Brunswick — KEW
21 Julija	KEW — South Oakleigh
Julija	Hampton — KEW
4 Avg.	KEW — Highett
11 Avg.	Pascoe Vale — KEW
18 Avg.	KEW — Burnley
25 Avg.	Hawksburn — KEW
1 Sep.	Croxton — KEW
IGRIŠČA SE NAHAJAJO V:
KEW — Yarra Bend Park, dostop iz Heidelberg Rd., Fairfield, med bolnico in žensko kaznilnico.
BURNLEY — No. 2 Oval, Royal Park.
CROXTON — Debneys Park, Flemington.
EAST BRUNSWICK — Balfe Park, John Street, Brunswick.
Vaša resnično prva jugoslovanska turistična agencija
THE SUNNY
v Melbournu
VAM NUDI POMOČ NA NAŠEM JEZIKU GLEDE
» Rešavanja dokumentov za vas in vaše srodnike in prijatelje, katere želite pripeljati v Avstralijo.
•	Nudimo vam potovanja po najugodnejših cenah z JAT-om ali katerokoli drugo letalsko in pomorsko družbo.
•	Denar ni problem — Potujte sedaj in odplačujte pozneje. Nudi vam kredit do $5000.
Za vse ostale informacije se prosim obrnite na:
Tel. 63 7441, 63 7442 177 Collins Street
HAMPTON — David Rd. Reserve, off Bluff Road, Hampton.
HAWKSBURN — No 1 Oval, Fawkner Park, opp. Alfred Hospital, South Yarra.
HAWTHORN — Como Park North, Alexdandra Avenue, Prahran.
HIGHETT — Peterson St. Reserve, Cnr. Highett Rd. & Telford St., Highett.
PASCOE VALE — No. 6 Oval, Princess Park.
SOUTH OAKLEIGH — Main Road Reserve, Princess Highway, Clayton.
Igrač golfa je zaman ponovno in ponovno poiskušal udariti žogico iz trave. Dva dečka sta ga pozorno opazovala.
"Vidva fantina se ne bosta prav nič naučila od mene, sem strašno slab igrač", jima je dejal.
"O, naju golf popolnoma nič ne zanima", mu je odgovoril eden dečkov. "Čim boste iszkopali dovolj črvov bova šla lovit ribe".
TISKARNA
POLYPRINT
PTY. LTD. 7a RAILWAY PLACE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417
se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela.
PRILOŽENO POŠILJAM
□ □ □
□
Priimek
članarino SDM naročnino "Vestnik" sklad Ivana Urbasa
za naš center
Naslov
(Prečrtaj kar né ustreza)
Published by Slovene Association in Melbourne,. 371a Park Street, North Carlton, Victoria, 3054 - Telephone 38-1679 Editor M. Per i: — Set up and printed by POLYPRINT Pty. Ltd., 7a Railway PI., Richmond, Vic., 3121_