ST5 5 (TRS OLDB8T AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST VI AMERIKI. Geslos Za irtro la narod — u pravico fat route o — od boja do zmagal GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DR2/VAH. , (Official Organ of four Slovenian organization*.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 88. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 5. MAJA — SATURDAY, MAY 5, 1928. LETNIK XXXVIL SMITHOVA ZMAGA V KALIFORNIJI VELIKEGA POMENA. — DOZDAJ IMA 497 DELEGATOV, KI BODO ZA NJEGA GLASOVALI NA KONVENCIJI. — McADOO IN NJEGOVI PRISTAŠI POPARJENI. Washington, D. C. — V?liko veselje je zavladalo v demokratskih taborih v vseh državah, ko je bil objavljen re.;ul-tat primarnih volitev v Kaliforniji, ki je pokazal, da je z veliko večino zmagal Gov. .Alfred E. Smith. Pa ne le v dem>-kratskih taborih, marveč vesele se vsi ameriški državljani, ki si žele poštene vlade, ter upajo, če bo, kar pa je gotovo, nominiran Smith na narodni demokratski konvenciji za predsedniškega kandidata, bo tudi izvoljen predsednikom, in v Beli hiši bo na prvem mestu — mož-poštenjak. Po zadnjih poročilih posie-mamo, da je republikanec He--bert Hoover, edini republikanski kandidat pri predsedniških primarnih volitvah v Kaliforniji, dobil 548,978 glasov; Al. Smith, demokrat, 132.006; James A. Reed, demokrat, 57,-">86, in Thomas Walsh, demokrat, 45,572. Torej iz tega je rav.vidno, da je Smith zmagal z veliko večino nad obema nasprotnima kandidatoma demokratske stranke. Da je Hoover dobil tako veliko število glasov, je umevno, ker je bil edini kandidat. Zmaga newyorskega guvernerja v Kaliforniji je ustvarila senzacijo v političnih krogih Uničila je vse nade suhaških demokratov, nimajo več upanja, da bi bili v stanu najti o-viro, ki bi preprečila nominacijo. — S 26 delegati, ki bodo glasovali za Smitha na narodni konvenciji, jih ima zdaj skupno 497. Lahko -pa se računa, da bo čez dva ali tri tedne število delegatov, ki bodo j od-pirali njega, narastlo na 630 ali več, tako, da je možnost, da bo skoro gotovo dobil potrebro veČino za nominacijo. Zmaga Smitha je poparila njegovega največjega nasprotnika še izza prejšnjih časov, McAdoo-ja, in njegove pristaše. Vsi njihovi načrti so zdaj uničeni in vse upanje je splavalo po vodi. Washington, D. C. — Med demokrati, ki so nasprotni Al. Smithu, se je pričelo gibanje za tretjo stranko. Prvi poizkus, dobiti kandidate, se je izjalovil. Gotovo pa je, da se bodo dobili. Josephus Daniels, ki je bil pod predsednikom Wilso-nom mornariški tajnik, je odklonil nominacijo tretje stranke. Rekel je, da je velika potreba v Zedinjenih državah, da se vlado iztrga iz rok korupciji. To pa je le mogoče, če zmaga demokratska stranka. Oziraje se na to, tako je rekel Daniels, bo on podpiral tistega, ki bo na demokratski narodni konvenciji v Houstonu nominiran. Daniels je tudi posvaril "ustaše", naj nikar ne ziblje jo čolna, ker le v slogi je moč — če se bodo delili, bodo gotovo premagani. Da bi tretja stranka kaj dosegla, na to pa ni misliti. -o- — Tokio, Japonsko. — V bojih s Kitajci so Japonci te dni zgubili 46 mož, večje število je pa ranjenih*. PREMOGARSKE VESTI. .Sedemnajstim ..unijam v Belmont okraju je bilo odvzeto uradno pooblastilo. — Pii-zadetih je 5,000 članov. Bellaire, Ohio. — John Gin-que, predsednik subdistrikta št. 5 javlja, da je Lee Hali, državni predsednik od United Mine Workers of America, preklical uradna pooblastila (čartarje), sedemnajstim lokalnim unijam v Belmont okraju. Do tega koraka ga je privedla nepokorščina uradnikov lokalnih unij, ki se niso hoteli pokoriti ukazom distriktnega odbora, da bi izključili iz njihove organizacije člane, ki so v zvezi z "save the union" gibanjem. Nad 5,000 članov unijskih organizacij v Belmont okraju ?e prizadetih po preklicu čar-tarja. Računa se, da je 18,000 mijskih majnarjev v distriktu. VODITELJ MACEDONCEV UMORJEN. Dunaj, Avstrija. — Ivan Mi« hajlov, ki je poročil Mencio Karnečevo, ko je umorila v dunajskem gledališču, Panizza, ker je bil obdolžen izdajstva, je bil umorjen. Neko poročilo se glasi, da ga je umoril njegov politični nasprotnik, drugo pa, da ga je spravil s pota prijatelj umorjenega Panizza. Mihajlov je bil aktiven član macedonske revolucionarne organizacije in je še mlad človek. KAJSEKOV NOVI GLAVNI* STAN. Kitajski nacionalisti za korak bližje svojemu cilju. — Število vojaštva severnih armad je 100,000. — Čang se bo umaknil iz Cihli. —o— Šanghaj, Kitajsko. — General Čiang Kajšek, poveljnik južno-kitajskih nacionalistov, se je preselil v Tsian, glavno mesto Šantunga, kjer je odprl svoj glavni stan. S tem je zopet za korak bližje svojemu cilju, ki je Peking. Nasproti mu stoji 100,000 mož, katere ima General Čang Tsolin, poveljnik severnih čet. Večina teh je v okolici Techova, ob tientsin-pukovski železniški progi, kjer je tudi velika orožarna peking-skega diktatorja. Poročilo tudi pravi, da bo Cang izpraznil C^-hli provinco, ker se boji napada od nacionalistov, katerim bi ne bil kos in bi moral žrtvovati veliko število svojih ljudi, katere pa mora imeti pripravljene, ko bodo nacionalisti o-grožali Peking. Japonci poročajo iz Tsing-tao, da se je vršila konferenca med japonskimi uradniki in nacionalisti, slednji so obljubili, da bodo zopet odprli železniški promet v Šantungu, da bodo Japonci imeli zvezo med Tsingtao in Tsinanfu. POGREB UMORJENEGA JOHNA TEŽAKA. VIHAR V NEBRASKI. Clarks, Neb. — V sredo je divjal strahoviti vihar nad tukajšnjim mestom in okolico. Trgovski del mesta je razrušen in večje število oseb je zadobi-lo poškodbe. Škoda je precejšnja. Dvajset hiš je popolnoma razdejanih, več drugih pa tako poSkodovanih, da je bivanje v njih nemogoče.-Drevesa je ru-valo s koreninami in telefonska ter brzojavna napeljava je potrgana. Več tisoč oseb se je udeležilo pogreba. — Osem avtomobilov je bilo cvetlic in vencev. — Sprevod je bil dolg do štiri milje. Joliet, 111. — V sredo ob 9:30 dopoldne se je vršil pogreb umorjenega rojaka, John Težaka. Cerkev sv. Jožefa je bila natlačena do zadnjega kotička in na Chicago St. je bilo vse polno občinstva; tri bloke naokoli se je vse trlo ljudi. — Nad 5000 oseb je bilo navzočih in sprevod je bil do štiri milje dolg. Truplo pokojnega rojaka so položili k večnemu počitku na pokopališče sv. Jožefa Ljudje, ki niso mogli v cerkev, so napolnili Jackson cesto tri bloke proti severu, da je bil ves promet ustavljen. Policija, s kapitanom Nicholas Fornan-gom na čelu, je vzdrževala red. Promet na Scott in Chicago cesti je bil dve uri popolnoma ustavljen. Trgovci v severnem delu mesta so trgovine zaprli. Pogreba so se udeležili skoro vsi odlični možje v Jo-lietu. Vsi mestni kfimisarji in uradniki so se udeležili pogrebne maše; navzoč je bil tudi državni pravdnik Rehn, ki je na čelu okrajnih uradnikov korakal v cerkev. Pogrebno sv. mašo je daroval Rev. John Plevnik, domači župnik, ob asistenci Rev. Matthew Butala, Rev. Vincent Šolarja, Rev. Paul Podbregarja in Rev. Georgea Violica. V sprevodu je bilo nad 200 avtomobilov in osem vozil je bilo cvetlic in vencev. Pokojni je bil član osemnajstih podpornih društev, katera so bila vsa pri pogrebu zastopana. Mr. Anton Grdina, predsednik KSKJ., je prišel iz Clevelanda, da se je udeležil pogreba. Takega pogreba mesto Joliet še ni videlo. Kakor je že bilo poročano, je postal Težak žrtev političnega nasprotnika, Johna Musi-cha, ki je bil prijet in se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Pogreb sta imela v oskrbi pogrebnika Mr. John Jenko iz Jolieta in Mr. Frank E. Palacz od sv. Štefana iz Chicage. Žalujoči soprogi, otročičem in vsem sorodnikom naše globoko sožalje, pokojnemu pa naj sveti večna luč in naj spa-va v miru! LEVJI OBkAZ. Mož z levjim obrazom", tako naziva jo Rusa, katerega vidimo na sliki. Nahaja se v Berlinu, kjer vzbuja s svojim kosmatim obrazom veliko pozornost občinstva. KRIŽEM SVETA. — Pariz, Francija.—Vzhodna obal Madagaskarja od Ta-matave do Fort Dauphina je zelo prizadeta po valovih plime, ki so uničili poslopja in poljske pridelke; tudi veliko število domačinov je prišlo ob življenje. — Alicia, Pa. — Miss Cennis Gaddis, stara 20 let, je avgusta meseca leta 1925 rešila v Mo-nongahela reki življenje svoji 141etni sestri in je dobila Car-negiejevo kolajno za junaštvo. Sedaj pa je mladenka ravno na tistem prostoru sama utonila. Poleg nje je utonilo še šest drugih oseb, ko se je prekucnil čoln, v katerem so se vozile po reki. — Belgrad, Jugoslavija. — Radi slabe letine lansko leto se je iz Jugoslavije izvozilo za $25,000,000 manj blaga kakor leta 1926. Izvozilo se je torej I. 19^7 za $140,000,000. — Dunaj, Avstrija. — Ogrska namerava graditi na več krajih nove ceste, mostove in železniške proge. Za delo bo potrebovala $40,000,000. Ogrske železnice so imele tekom enega leta $1,000,000 dobička. — Budimpešta, Ogrsko. :— Ogrske oblasti zahtevajo od Avstrije, naj jim izroči Bela Kuna, katerega so zaprli na Dunaju, ko je bil obdolžen komunistične zarote. -o- RODBINSKA TRAGEDIJA. Umoril svojo ženo, po umoru je končal svoje življenje. — Sest otrok ostalo sirote. — Detroit, Mich.— V četrtek zvečer je avtobus, vozeč iz Detroita proti Chicagi zavozH s ceste v grapo; 11 oseb je za-dobilo poškodbe, ena težke. > Waxford City, N. D. — Andrew Torgeson, star 45 let, farmar, je z britvijo prerezal vrat svoji ženi, da je izkrvavela in umrla. Takoj nato, ko je videl ženo mrtvo, je tudi sebi prizadjal veliko rano na vratu z britvijo. Ko ni dosegel svojega namena na ta način, je skočil v vodo, ki pa je bila preveč plitva, da bi utonil, vzel je puško in si s kroglo končal življenje. Zapušča šest nepreskrbljenih otrok. Podrobnosti niso znane. Bemidji, Minn. — Ko so se trije otroci, najstarejšemu je pet let, zjutraj prebudili, so našli starše, Mr. in Mrs. August Luedtke Jr., umorjene. Oblasti so mnenja^ da je Luedtke najprvo umoril svojo ženo, nakar je končal svoje življenje TOČA UBILA ŠEST OTROK V ROMUNIJI. Bukarešt, Romunija. — V Klausenburgu je med divjanjem orkana padala toča, debela kakor kokošja jajca, ki je ubila šest otrok in ranila večje število oseb. Škoda povzročena po neurju je velika. — Iz Aten na Grškem poročajo, da so v Korintu, kjer je potres porušil že poprej skoro vse hiše, v sredo zopet čutili silne potresne sunke, ki pa niso zahtevali človeških žrtev. ITALIJA ZA SVOJE DRŽAVLJANE. Število italijanskih konzulatov po svetu se bo podvojilo. — 10,000,000 italijanskih državljanov živi izven domovine. Rim, Italija. — Poročano je že bilo, da fašistovska vlada v Rimu noče, da bi Italijani, živeči v inozemstvu, postali državljani države, v kateri žive, marveč, da bi ostali zvesti svoji domovini — Italiji. Da bo tozadevni načrt, zasnovan po italijanskem ministrskem predsedniku Mussoliniju, lažje izvedljiv, bo fašistovska vlada znatno pomnožila število konzulatov v državah, kjer žive Italijani. Število italijanskih državljanov, ki so šli s trebuhom za kruhom v tuje države, je cenjeno na 10 milijonov duš. V mestih, kjer jih je največ, bodo imenovani novi italijanski konzuli, ki bodo v prvi vrsti gledali na to, da bodo držali svoje ljudi skupaj in jim prigovarjali, naj ostanejo zvesti svoji domovini. V novih konzulatih bodo italijanski državljani dobili v slučaju potrebe, pomoč, kar jih bo še bolj vezalo na domovino, videvši, kako zanje skrbi v tujini. Po novem načrtu se bo število italijanskih konzulatov po svetu podvojilo. Največ novih konzulov pride v Zedinjene države. Glavni namen te nove naredbe je, da bodo v vsakem kraju, kjer žive Italijani, organizirani v fašistovske skupine, ki bodo v tesni zvezi z domovino. Novi konzuli bodo morali skrbeti za to, da se bodo Italijani, katerih zastopniki bodo oni, počutili v tujini, kakor doma; da obdržijo svoje šege in svoj materni jezik. — "Italijani so prinesli v tuje države s svojim delom neprecenljiva bogastva, radi tega zaslužijo, da se jih podpira. Italija mora*imeti svojega konzula v vsakem kraju, kjer ima svoje sovražnike — teh pa je veliko število, ker so kraji, kjer fašizma ne razumejo, ali pa ga razumeti nočejo."" Tako se glas' tozadevno naznanilo iz Rima. — Iz tega je razvidno, kako skrbi fašizem za svoje ljudi, pri vsem tem pa zatira v svoji deželi narodne manjšine, katere je nesrečna usoda privedla pod italijanski jarem. Iz neodrešene domovine. i ' _______ KOLONIZACIJA SLOVANSKEGA OZEMLJA V ITALIJI — PRETRGATI SE MORA SLOVANSKO OZEMLJE Z ITALIJANSKIMI NASELBINAMI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Za bonifikacijo Istre. Že v znani številki revije "Gerarhie", ki jo kakor znano, izdaja sam Mussolini, je politični tajnik za puljsko pokrajino, Mrach, pisal, da imajo vsi načrti za bonifikacijo Istre, predvsem bonifikacija raške in mirnske doline, predvsem tudi narodno-politično nalogo, namreč nalogo narodne bonifikacije. V tako pridobljeno ozemlje bi se morali namreč nastaniti bivši bojevniki, ki bi tako raztrgali narodnostno sedaj nepretrgano slovansko ozemlje. Na to vprašanje so se zlasti sedaj povrnili v čimdalje hujši obliki. Posebno veliko se je o tem razpravljalo tudi na zadnjem zborovanju pohabljencev iz Julijske Krajine. Rekli so sicer, da je to naloga pred- Vpisati se je treba. V Št. Petru na Krasu je priredilo društvo upokojencev a-gitacijsko zborovanje za pristop slovenskih vojnih upokojencev. Počasi se bodo morali vpisati v to fašistovsko društvo vsi, sicer risk i rajo pokojnino. Nasilno poitalijančevanje imen. V Istri so podestati menjali ime tudi slovenskim duhovnikom. Ti so bili pozvani, da takoj opustijo svoj pravi priimek in rabijo novega. Za reklamo. V Sv. Peti'u na Krasu je pade! v železniški vodnjak in u-lonil deček Edvard Šabec. Kakor vsi šolski otroci je bil tudi vsem bivših bojevnikov, pri- j Šabec vpisan v Balillo. Fašisti znali so tudi, da je vprašanje | so organizirali velikanski po-v Julijski Krajini manj pereče | greb, da pokažejo ljudstvu, nego v Južnem Tirolskem, toda j kaj je Ralilla. Udeležili so se poudarjali so vendar silno veli- ga šolski otroci, preoblečeni v ko važnost, ki bi imele kmetske, balillo, iz vse okolice in celo naselbine Italijanov v slovan-jiz Postojne. Krsto je nesla žr-skem ozemlju, zlasti med Po-;lezniška milica. Pogreba so se udeležili tudi vojaški zastopniki, podestat in ves fašjo. -o- Tudi Videm se oglaša. V Vidmu se je vršilo demonstrativno predavanje o 'Rimski Dalmaciji". Predavatelj je dokazal, da je Dalmacija italijanska in pozval navzoče, naj pomagajo pregnati iz te dežele tujce. -o- V Čadrgu pri Tolminu je zažgala laška učiteljica šolsko knjižnico. Bilo je že več slučajev, da so se laške učiteljice na tak način prikupile fašističnim oblastnikom. Zgled vlečejo, zato bodo sledila še nova uničenja ' šolskih knjižnic in sam prosvetni minister bo o priliki pohvalil laške obmejne učiteljice, prežete pravega fašističnega duha. — New York, N. Y. —A. W. Krech, pred. Nadzornega odbora Equitable Trust Co., ki je največje bančno podjetje v deželi, je v svojem uradu umrl. stojno in Sv. Petrom na Krasu, med Idrijo in Tolminom. Pretrgati se mora sedaj kompaktno slovansko ozemlje s takimi italijanskimi naselbinami, ki bi dali največjo garancijo po svoji produktivnosti in po svoji :'plodovitosti". Zlasti glede zadnje zahteve priporočajo pred vsem Furlane. -o- Svoja hišica, svoja voljica. Dr. Bačar v Gorici ima nad vežnimi vrati svoje hiše skoraj z nevidnimi črkami vklesan rek: "Svoja hišica, svoia voljica". Pasant gre mimo in tega niti ne opazi, tako drobno in s komnovo površino skladajoče so črke napisa. Pa se je le dobil italijanski humoristični list "Fiorette", ki ga je napade! v poldrugokolonskem članku s pretnjo, da bodo fašisti poskrbeli na svoj način, da napis izgine, ako ga lastnik sam ne odpravi. Dr. Gaberšček izlaga vsako jutro papirno tablo: "Dr. Gaberšček, odvetnik". "Fiorette" je zopet priobčil uvodnik, v katerem preti z represalijami, ako napis ne izgine. Slovenski trgovci so imeli navado priobčiti kot napis svoje trgovine samo začetno črko krstnega imena ter le svoj priimek z vsemi črkami. Goriški magistrat jim je ukazal vpisati tudi celo krstno ime, ki pa sme biti seveda samo italijansko, torej za Alojzija Luigi, Ivana Giovanni, Antona Antonio itd. Zapretil je z odvzetjo obrtnice, ako tega ne store. Knjigarne smejo imeti v izložbah le italijanske knjige. Proti izložbam v drugih jezikih je že opetovano nastopilo italijansko časopisje, zlasti pa 'Ve-detta del Isonzo". -o- Ako se ti "Amerikanski Slovenec" dopade, povej to svojim prijateljem in anencem in priporoči fin ga, da ti ga na- Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!" DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, ittl Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke Dinarje, ozir. lire smo včeraj poš>-iali po teh-le cenah: 500 Din 1,000 Din 2.500 Din 5,000 Din 10.000 Din 100 Lir . 200 Lir . 500 Lir . 1000 Lir . -..$ 9.35 _ 18.40 - 45.75 - 91.00 ... 181.00 -$ 5.00 . 11.50 . 27.75 . 54.50 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah 2e vraču- Zaradi nestalnosti cen je nemogoča vnaprej cene določevati. Merodajn« to cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti aM pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARN* POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in poiHjke naslovite nas ZAKRAJSEK a ČESARK, 445 W. 42nd ST- NEW YORK. X. * \ AMERIKAfCSKl SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 5. maja 1928. M fat oajstutjii ilorasald list v Ameriki. Oif-tHm lota UBb - ubija nak 4u nun po- »leiikoT in daevov po prt mikih. Izdaja in tiska: t DINOST PUBLISHING CO. Nasloy uredništva in uprave: •49 W. 22nd St., Chicago, I EL Telefon: CANAL »91 Naročnina i •J« celo leto _ ■'.m pol leta _ Za Chicago, £» celo leto _ a pol leta _ 45.00 . 2.50 Kanada im Evropo: _$6.00 _ 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in Amerjca. Established 119}. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 009«. Subscription: For pne year _ For half a year__ -$5 00j . 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__00 For half a year_____3.00 POZOR:—Številka poleg vašega naslov* na listu znači, £o kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker t tem veliko pomagate lista. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-»itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu "r čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov •radniltvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at hicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Dnevne skrbi v Rusiji. Točno se poučiti o ruskih razmerah je precej težavno. — Svobodnega časopisja ni, ker je vse pod komando in nadzorstvom onih, ki so na vladi. Karkoli se piše in pride v javnost skozi časopisje, je prikrojeno tako, kakor vladajoči krogi hočejo, ali pa sploh ne zagleda belega dne. Novice in opis razmer so navezani bolj na zasebna poročila, ki pa so zopet zelo nezanesljiva, ker so ukrojena po stališču poročevalčevem. Akc je prijatelj in zagovornik sedanjih razmer, bo vse v redu, če ni, bo o marsičem lahko tudi krivo sodil. Za one pa, ki gre j o v Rusijo, da bi se sami prepričali o razmerah, je pa veljavno isto, in pride poleg osebnega prepričanja še v poštev, da bode večinoma ie težko dobili pravi vpogled v razmere, ker vladajoči krogi bodo jim kazali to, kar govori za n je, drugo pa skušali lepo prikriti in zakriti. Pisatelj Theodore Dreisser, ki je opisal utise v Rusiji, kjer je bival 11 mesecev, v "An American Tragedy'', omenja, da sta mu bila dodana dva tajnika iz Stalinove pisarne, ki sta ga vsepovsod spremljala. Videl je toraj, kar sta mu tajnika hotela pokazati. Pri presojanju razmer pride \ poštev tudi dejstvo, da je za precenjevanje narodnega stremljenja neobhodno potrebno, da dotični prečenjevalec pozna zgodovino naroda, dežele, običaje. mišljenje, kulturni razvitek, narodno dušo. O Rusiji pišejo zdaj večinoma ljudje, katerim je ruska duša povsem tuja, običaji nerazumljivi, stremljenje neznano, nezapopadno. Te okolnosti otežujejo jasen vpogled v razmere in razvitek, ki se pač ne smejo gledati samole s telesnimi očmi, temveč bolj z duševnim razpoloženjem. Kaj pravijo "poročila 0 sedanji struji ruskih dnevnih vprašanj? Opozicijo je Stalin stri. Ne manjka glasov, ki smatrajo vse skrušenje opozicije samole za namenjeno komedijo. — Rusija potrebuje za obrat tujezemskega kapitala. Da bi se pokazali inozemstvu v drugi luči, ne več kot rdeči revolucionarji, so baje poslali najhujše revolucionarne peteline v pro-gnanstvo. Težko je reči, kaj je na tem. Pisalo se je in poročalo, da radi Trockija nastane upor. Dozdaj ga ni bilo. Zopet so poročila zelo nasprotujoča. Nekatera trdijo, da so bile vsaj zelo resne demonstracije, ko je odhajal, druga pa se glasijo, da je bil odhod v prognanstvo precej klavern, da so ga spravili na skrivnem; še druga, da je bil obmetan z jajci in paradižniki. Kje toraj je resnica? Morda bo največ resnice na tem, da sedanji mogotci vladajo s prav železno roko naprej, in drži strah pred preganjanjem vsak upor na tla. Vsekakor je gotovo, da je Stalin s svojimi privrženci prav trdno v sedlu. Nekako novi, mlajši elementi so prišli na površje. Poročilo iz Revala v nekem londonskem listu trdi, da so novi krmlarji drugačnega tipa, se od boljševiških prenapet-nežev vsekako razlikujejo v svojih bolj omilenih idejah glede revolucije. Posledica je, da je vlada bolj mešana, da niso le one struje privrženci na vladi, in je zadobilo stremljenje vladnih krogov neko drugo smer. Vse kaže, da je revolucionarni duh res precej ponehal. Ne misli se samole na zrevolucioniranje sveta in uveljavljenje komunistične internacionale." Vsa smer javnega udejstvova-nja se je obrnila bolj na ekonomsko polje. Morda so tudi razmere k temu pripomogle. Neka prav resna gospodarska kriza traja že od zadnjega novembra. Vlada ima velike težave z aprovizacijo. Kmetsko prebivalstvo noče prodati žita, preje, volne in drugih sirovin, ki jih tovarne in mestno prebivalstvo nujno potrebuje. Uradna izkazila zaznamujejo velik po-manjkljaj pri nakupu žita in kmetskih pridelkov, pred vsem sladkorne pese, ako se izpadek primerja z izkazom prejšnje dobe, dasi je bil pridelek še precej ugoden. V mestih primanjkuje kruha in vlada s skrbjo gleda, kako bi tem nedostatkom opomogla. Da kmetje nočejo prodati svojih pridelkov vladnim organom, je pač naravno. Prvič jim vladne tovarne ne nudijo primerne protivrednosti v tovarniških izdelkih. Pri visokih proizvajalnih stroških so izdelki zelo dragi, kar pa nudi vlada za poljedelske pridelke, je bore malo. Drugo je, da so se državne prekupčevalnice zelo slabo izkazale. To je pač umevno, ker enako se godi skoroda povsod, kjer država poseže v to panogo gospodarskega življenja. Razni uradi pojedo vse, učinek je pa klavern. Tretje je značilno za dokaz, da so se gospodarske razmere med kmetskim ruskim prebivalstvom nekako zboljšale, in kmetje so v Rusiji prvi gospodarski činitelj. Kmetje so namreč prišli do nekakih prihrankov, do nekaj denarja. Ni jim toraj treba prodajati pod vsakim pogojem, lahko počakajo in čakajo tam, kjer se jim zdijo cene prenizke, kar je vsekako resnično pri vladnih cenah in kupčijah. - Ako se razmere v Rusiji razvijejo v ti smeri, se utegne popraviti marsikateri političen in gospodarski pogrešek, kar bo ruskemu narodu pač le v korist. Golo revolucioniranje samole podira, pa ničesar ne pozida. PUEBLSKI SLOVENCI NA DELU ZA SVOJO CERKfcV. Pueblo, Colo. Zopet je treba poročati, da nam je nemila smrt pobrala dva rojaka. Alojz Jaklič iz društva sv. Jožefa KSKJ., šele 47 let star, se je nenadoma preselil v večnost 26. aprila ter smo ga izročili materi zemlji 30. aprila. Ranjki se je rodil v St. Stephen, Broekwav, Minn., pa je prišel še jako mlad v našo naselbino. Bil je jako zmožen in sposoben stavbenik. Rojaki in drugi so ga radi vzeli, da jim je postavil domovja, vede, da dobijo hitro in pošteno delo. Močno ga bomo pogrešali. Tukaj zapušča dva sina in v Los Angeles, Cal., omoženo hčer in najmlajšega sina. Ra-zun tega živi pri nas 76letni oče, obče spoštovan možak, ki je bil eden izmed najprvih naseljencev v Brockway, Minn. Preživijo ga še trije bratje: John, Vincent, Peter, in štiri sestre: Mrs. John Lovšin, Mrs. Gertie Olson, Mrs. Peter Žunič, ki so vse marljive sotrudnice pri farnih podjetjih, in najmlajša je še neomožena v Los Angeles, Cal. Vsem izrekamo prisrčno sožalje. Mr. John in Johana Starcar sta zgubila lOletnega sinčka, Franka, ki se je po dolgotrajni srčni bolezni preselil v večnost, res, kakor mali svetniček. Farani se močno pripravljajo za veliko prireditev na prostem, v lepem cerkvenem vrtu na Eiler. Naš "June Frolic" se bo vršil 10., 12., 14. in 17. junija. Cerkveni odbor je odbral Mr: John D. Butkoviča za chairmana in odredil več aktivnih odborov, ki so močno navdušeni delovati za sijajni uspeh. Za keglišče sta John Germ in John Kukar; za 'Fun" (špas) oddelek John Crist, J. Kastelec in Frank Kolbezen. Nabirali bodo darila od trgovcev: John Yatsko, Frank Šu-lig, Louis Anzich in John Gor-šič. Keno ali tombolo bodo o-skrbovali Dr. J. Klob, Rudolf Kochevar, Martin Kochevar, Martin Kolbezen, in John Perko. Štante nam postavijo: Tony Rupar, Mark Okičič, Earl Butler, Frank Renath. 9. maja bo zopet seja, da se porazdelijo drugi potrebni posli. Naš slovenski advokat Mr. Matt J. Kochevar se tudi pohvalno zanima, namerava kapitane postaviti v 12 distriktih, ki naj porazdelijo knjižice, katere vsebujejo 4 dragih nagrad, za vsaki dan "June Frolic". Ženskam se je pripustilo dosti, ali več kot dosti. Po hišah bodo nabirale dobitke: Anna Princ, Mary Korun, RosieFear, Mary Thomas, Gabriela Elich, Anna Coholich, Mary Kocman (1203 Mahren), Cecilija Bradici. Country store: Mary Kolbezen, Mary Klobuchar, Anna Stazinski, Tina Kastelec. Fishpond: Mary Korun, Cecilija Bradich, FrancaGrebenc. Fancy Stand: Jera Muhich, Marg. Kozjan, Mary Bozich, Franca Raspet. Parcel Post: Young Lady Sodality. Lunch Counter: Anna Gra-hek, Mary Kocman, Johana Prosen. Ice Cream: Anna Princ, Katie Kralich, Josephine Galich, Franca Glach. Candy Booth: Young Lady Sodality. Ženske imajo zopet pripravljalni shod v četrtek zvečer, 10. maja, ob 7. uri. Peter Čulig, tajnik. -o- NAZNANILO. Chicago, 111. Tem potom uljudno naznanjamo, da se vrši v šolski dvorani sv. Štefana letni cerkveni bazar od dne 23. junija do 1. julija tega leta. Prosimo vsa naša domača društva, da bi te dni ne prirejala drugih veselic ali izletov. Naj bi te dneve cela naša slovenska nas lbina dejansko pokazala, da nam je vsem v prvi vrsti za napredek naše fare. Z združenimi močmi Joe Purkat'vsi na plan ta dan za dobro stvar. Natančen vzpored bazarja se bo objavil pozneje. Toliko v blagohotno vpošte-vanje. Odbor. VENDAR, PRIŠLA JE SPOMLAD . . . Ottawa, 111. Hvala Bogu, vendar smo dobili enkrat gorkejše dneve. — Smo že mislili, da je pomlad na nas popolnoma pozabila in da jo letos ne bo na okrog. Ali te dni je solnce začelo milejše in gorkejše sijati, tako, da se je naša illinoiška dolina ogrela. Delavske razmere so tukaj bolj slabe. Veliko ljudi je tukaj brez dela. Ce bi kdo imel sem hoditi za delom, bi se mu ne splačalo, ker se delo ne dobi. Slabi časi se nam obetajo tudi v tej obljubljeni deželi: A-meriki. Dokler je moja zibelka tekla tukaj, je bilo dobro, sedaj, ko sem se iz stare domovine vrnila nazaj, ni več tako luštno kot je bilo. Ne smem pozabit omeniti, da nas je te dni zapustil za nekaj dni naš rojak Nick Koza-rich. Vzel si je za par dni počitnice in odšel proti Chicagi. Ottawski Slovenci mu želimo prav srečne in vesele počitnice in obilo zabave pri svojcih. -— Ampak težko ga pa tudi mi pričakujemo nazaj, ker Mr. Kozarich je vedno vesel in do-vtipen človek. Obenem se mora pa tudi kmalu vrniti, da ne bo zamudil lepe veselice, ki bo kmalu. Naj za to pot zadostuje, ko bo pa kaj več novic, se pa zopet oglasim. Pozdravljeni vsi čitatelji A. S. po vsej Ameriki! Annie Malešič. -o- KAKO JE V CLEVELANDU? Cleveland, O. Z delom gre pri nas b#olj slabo, kakor po drugih krajih. — Kdor je zaposlen v tovarni, mora garati noč in dan. Velika večina pa "štapa" in hodi o-krog za delom, ki ga je pa le težko dobiti. Kapitalisti tudi pri nas čimdalje bolj izkoriščajo in mučijo delavce. Kakor vidim iz poročil od drugod, da se je pojavljala nekaka "flu", to je bilo te dni opaziti tudi tukaj. Več ljudi je bilo bolnih, ker vreme se je naglo spreminjalo. Zlasti je bilo bolnih več otrok. Se treba pač čuvati v takem vremenu. Iz naše metropole bo odšlo letos več rojakov na obisk v staro domovino. Večinoma potujejo vsi skozi Mihelič & Cd. in tvrdko Zakrajšek & Češark v New Yorku. Vsem želim srečno potovanje in mnogo veselja med domačimi na domači grudi. — Te dni se je vrnila iz bolnišnice Mrs. Anna Celin, ki je morala po zdravniško pomoč v bolnišnico pred nekaj časa, kakor je bilo poročano v tem listu. Operacijo je srečno prestala in bo kmalu popolnoma zdrava, kar ji vsi iskreno želimo. Po sedmih letih je gospa Štorklja zopet potrkala na vrata našega rojaka trgovca Mr. Ludvika Prosena na Waterloo Road. Za spomin mu je poklonila brhko hčerko. Od tam pa je odletela k družini Mr. in Mrs. Chas. Žnebelj, na Jutrovo, na Prince Ave., tam pa je pustila krepkega sinčka. Obema družinama čestitke! Vsem elevelandskim Slovencem, kakor tudi po drugih krajih, najlepši pozdrav! M. P. Z. -o- POPRAVEK. Mr. Frank Lass iz Ottawa, 111., nam sporoča, da je bilo v zapisniku Družbe sv. Družine pomotoma poročano, da je on zastopal društvo sv. Družim št. 5 iz La Salle, 111., kar pa ni pravilno. Glasiti bi se •>. da je zastopal društvo žine št. 5 D.S.D. iz Ott: kar se naj vzame na • , < -o- ŠIROM JUGOSLA. Tako je. (Prispevek.) Dragi Mimogrede! Ti si srečen človek. V "Prosveti" ■. ni videl, da so nič manj kako: dvanajstkrat natisnili Tv.»jf ime in to v eni sami številki. Kmalu bi bil dobil celo sira. reklame zastonj. P »misli, koii-t o '-i "e stalo, če bi moral plava, i ! • kot oglas. To pa, kar • - ljiva tetka, pa itak vsa! t .. je ravno narobe rtv.. Pu-/ndalske socialiste, I< n;i' .lobudrajo naj rej.—Na-, Sheboygan. Wis. nožem v rebr >a Krog Ormoža je m zažigajo na veliko t Vstajenju baklje, ki j zno v noč. Pri gorečil se veselijo ljudje ve i skrivnosti, se spodobili zabavajo. Letos se ob taki veseli priliki in vse obsodbe vrede V vas Pušenci je priš ljam tudi nekaj fante gih vasi. Ko so se p< odhajali, je stopil ed< šenskih fantinov za porinil enemu od med rebra s tako sii j, morali prepeljati v bolnico v Ormož. kupčija. je prinesel : bljanski trg n ga vpraš N a. ikor bolniki !iti::i'i);!;ii;iiii:!i!ii!!!iiiii!iii:;;;i!!iiiiiiiiiniiiiiiiinii»iing -o--- Sveti ohred umiva* izvršil je prevzvištm lavantinski letošnji \ tek pri dvanajsterih katerih imena so: J glez, 80 let star, Alo scher 63 let, Janez I 66 let, Štefan Feigl 6 lij Gorjup 74 let, Fr; man 61 let, Janez Iv let, Jakob Mahanje t lin Iiodosek 83 le! Žmavc 71 let. — Sk rost teh "apostolov" let. V cerkvi si je pogns: v glavo. N;) veliki petek v Sv. Ivanu pri Ba ji n skem blizu jugoslov; je, ISletna Kati Gui umor s strelom v gh kajšnji cerkvi sv. i\i; - j. je bila hči bogatega tovarnarja v Dresdei nahajala že leto dni bi se naučila madiars ; ka. Tam se je zagle kega posestnika, ki že oženjen in je in otrok. Na veliki pet. nabito polni cerkvi strel v glavo. V ceii stala velika panika, k prvi hip niso vedeli, k di. Škofijska oblast Ia, da so cerkev na svetili. -o- Protisredstvo. — "Ali ti je pomagal-sredstvo, ki si ga vč v lekarni?" Melhijor: "Ne, kei postelji protisredstva Drži. — Profesor: ste o egiptovskih far. spod Zguba?" Dijak: "Vsi so mrtvi." ga pa ne av, kakoi sako uru i:k. — Z Ko kot. ; nojih na < t r ikra; kokra! ot: "Da, iraški ser r odgovor. aicu, ke) : a u < j leni miu ni =ti zuna arica .'i ir.oiu. ar:'ca M: :adala ■ z Franc ■ dvojnei a to .j a/i!' arici oji d bi i .V'ir.a res.': miwd; ženi tavljaš, ki st?" ia: "O. cl. dolga, kak upil novega klobul ier odgovor. - ' ; sili kri v glav* . postavim, ]> na njih stojim?" jnec: "Zato, ker s" tako prazne k« en dokaz. mate dokaze, ■ii mi ga pripon )šten?" tija: "Imam. jil na sodišču, k ar j al zaradi tat-j ga morali spričo poni dokazov oprostiti." anji * PODLISTEK * «ruii tuiAui J Mlini H ali iimaiuilmlmil^^ Dr. Guthi Loma: GRBAVEC. Detektivski roman.—Iz madžarščine prevedel F. Kolenc. O tem je že slišal, da hipnotizer nekaterim medijem vsili svojo lastno voljo in česar sam ne more izvršiti, to izvrši medij s čudovito energijo, veliko previdnostjo, brez duševne vznemirjenosti. Izjava Kolo-mana Berger je torej pojasnila ves zločin. Dr. Popp kot hipnotizer je bil povzročitelj, Elija Berger pa slepo orodje. Le tako se da razložiti dejstvo, da grbavec ni poznal svoje žrtve, nikaki interesi ga niso navezo- vali na njega, torej ni čutil do njega niti jeze, niti sovraštva, in ga je vseeno umoril. Tuzar ni mislii z umom psihiaterja; zaključke je izvajal iz podatkov izsledova-nja. Z izjavo Kolomana Bergerja se je naenkrat razpršil skrivnostni mrak, v katerem ni mogel najti prave smeri vkljub tehtnim dokazom . . . Natančno je obračunil o vsakem koraku in ko je s pripovedovanjem končal, mu je kapetan, ki je vodil vso preiskavo, v znak priznanja stisnil roko. — V roke ste mi dali ključ skrivalnice. Reči moram, da ste izvršili krasno delo! Lahko ste ponosni . . . Ne mislite, da sem jaz lenaril, med tem ko ste vi z vso močjo vneto delali . . . Skupil sem vs£ podatke o prejšnjem življenju Gide Berenyija. Res, da nisem imel velikega uspeha. Nedvomno je, da je Berenyi lahkomiselni lenuh. Razsipnost, sijajno ženino življenje sta ga ta- ko daleč dovedla, da je mogel zadostiti le najnujnejšim potrebam, splošno pa je po-štenomisleč in dobrodušen človek. — Tudi na mene je naredil vtis, da je pri umoru brata nedolžen. — Zaslišal sem sostanovalce in sosede. Javna tajnost je, da ga žena vara z dr. Deziderjem Popp. Stara resnica je, da je vedno mož tisti, ki dozna ženino nezvestobo. Imel ga je za dobrega prijatelja, tembolj, ker mu je Deziderij Popp z večjimi in manjšimi svotami pomogel iz denarnih zadteg. Slčtil sem, da je zelenooki zdravnik nekako sodeloval pri drami, ki se je odigrala v "Belem krokarju". Seveda sem le v temi tipal. Nisem našel nobenega podatka, na podlagi katerega bi lahko postopal zoper dt. Deziderja Popp ... Sedaj mi je vse jasno ... Ko da slišim, kako kuha za Berefiyijevim hrbtom s tisto hudobno ženo skrivaj načrt za umor. Če se Nikolaj Berenji izseli iz tega sveta, podeduje vso posest Gida. Polno bo denarja in brezskrbno, veselo življenje se zopet začne. Verjetno je, da je idejo sprožila Berenyijeva žena, ljubimec pa je z vražjo pretkanostjo delal na to, da se načrt izvede. Velik umetnik je v hipnozi, dasi jo neka ministrska naredba strogo prepoveduje . . . V Eliji Berger je našel izvrsten medij. Ta svetlooki možicelj z bledim obrazom, oglato glavo, štrlečimi ustnimi kostmi, je na prvi pogled vzbudil zanimanje izvežba-nega hipnotizerja. Jaz se tudi razumem na hipnozo; med znanci sem često uspaval kak medij in sem s poizkusi vzbudil .občudovanje . . . Grbavčeve svetle oči vedno migljajo, kar zapazimo le na ljudeh, ki niso dostopni le za hipnozo, marveč je pri njih uspeš- na tudi takozvana pohipnotična s; - -Hipnotizer ga uspava; mu ukaž , h či en, dva dni na gotovem kraju unv . >; vega človeka. Predpiše mu, kako n; • ; umor in mu prepove, da bi svoj čin i/.dal. Potem bolnika vzbudi. Ta žalostno od de, ne da bi sploh slutil, kaj se je z nji; zgodilo. Čuti, da je žalosten in potrt, i ve pa, zakaj? Izredno je nervozen, in š 1 potem postane zopet miren, ko je izvi> zločin, kakor mu je bilo ukazano. Bede, človek je po zločinu, nemiren, oni pa, ki jt izvršil zločin pod vplivom pohipnotične sugestije. je po zločin ti čudovito miren, ker je zadostil hipnotizerjevemu ukazu in se rešil sugestije. In kako spretno, kako previdno je izvršil umor! . . . Glede na doktorjevo pismo je< odrekel vsako pojasnilo, ker ga ni smel izdati . . . (Dalje prih.) Sobota, 5. maja 1928. AMERUtANSKi SLOVENEC *....... "B"1 ........... aaHiam 4* vM/> ŽENSKI SVET riV« _Urejuje Mrs. Fannie Jazbec.__ ii Otroci te ne bodo radi imeli. 97 k u--tori :in e Uro- Tako pravi marsikatera mati, ki je morala otroke za ta ali oni prestopek kaznovati. — Le brez straha! Spoštovanje in otroška ljubezen bo tem večja in resničnejša, čim strožja je vzgoja. Četudi zdaj otroci tega ne spoznajo, ko bodo večji, bodo uvideli in razumeli, zakaj je bilo tako. Ali misliš mati. da je to ">ra-va otroška ljubezen, če otrok naslanja n; ic boža m objema. — Ti» prava ljubezen, če te ot boga na prvo besedo, č( \ >e tako, kakor želiš, ali kakor želiš. Tisto ljubin in dokaz ljubezni: tud ska ljubezen se kaže v dejanj u. Seveda •>• naj se mat; v : i-ji\ da bi kaznovala v prvi t zi ali da b ga tepla, kamor »i i-loti. 7. a ti tako tepenje lahko :: !••■ vi a je zdravju. 7 . auš-nkam nikoli ne kaznuj M s je, n tvoja roka in ■ ' -*c ' va glava najbližje pri ro)a: da ta kazen ni primerna v.c auš . ne za telo. Otrok utrpi na ušesu ali na m nili v- ;-ko '-kodo, ki je j: c;ota Vič popravi'.i. Si zaušnica ..i ni dobro ] . ■ ?' na in wavičn<- <■ odel jei.a "a zen; je le izbruh tvoje trer ■ le jeze, ki jo h t češ ohladi F" tudi otrok pri. dobro . ivv z-.i hko ;no- I pa | 1 i š - Ali misliš, da je to dobro izpričevalo zate? Glavno načelo pri kazni mora biti: Kazen naj poboljša! Ce otrok opaži, kako dobro mu mati hoče in kako jo boli, ker ga mora kaznovati, sprejme kazen vse drugače, kakor pa, če mu jo je naložila v jezi. Kazen tudi mnogo bolj učinkuje in tudi res pomaga, če je (i zmerna in prestopku primerna. Za vsak majhen pregrešek kazen s palico ni na pravem mestu, ker privzgoji na eni strani trmo, na drugi strani surovost in krvoločnost. Seveda pa je vzgoja brez '•sake kazni nestvor. — Vsaka mati naj si dobro zapomni nauk sv. Duha, ki pravi: "Kaznuj z vso potrpežljivostjo in vso modrostjo!" Iz tega sledi, da mora mati med raznimi kaznimi izbirati . t vsak posamezen slučaj. Ni-s j kakor pa ne sme tudi najjnanj-j šega prestopka pustiti brez svarila, pouka ali kazni. In to tudi pri majhnem otroku ne. Sv. Efrem piše o tem: "lzruj hudobijo, še preden začne ko-jrenine in vejice poganjati; ke iti ko požene korenine, si bo pridobilo tudi oblast." I roti otroški hudomušnosti r. razposajenosti ne bodi ozko-srčna in malenkostna; posmej Minn. .; e se z otrokom o pravem Času! * in nikoli zauši "ce ne spre.;-1 Odločno pa nastopi proti suro-1 kot zasluženo kazen, tem- vosti, škodoželjnosti, ki sta za-č vidi le tvojo n ;disciplinira- j čet< k nevarnim prestopkom tils', ko - ne znaš o1-vladatiJ d poznejšem življenju. IZ URADA PODRUŽNICE - se.: , zatorej naj nobene e jka ta dan. 'rva se je zavzela za raz-:o podružnica št. 1 v She-ovganu. S tem je dala pogum u< i nam, in gotovo bo še dru-im podružnicam. Na razstavi /o ;:o imele tudi kolovrat, prav okrajski. in predico, da bo-■judje drugih narodnosti, ) tudi naša mladina videli, a > so delale naše matere in »a! ce v prejšnjih časih. Izo-al tudi ne bodo pristne idrij-■j čipke. Na razstavi bodo iz-• "Q Šivilje in dobre kuharici bodo postregle obisko-nn z dobrimi poticami in sem govorila z nekaterimi vplivnimi Amerikanci za dobivanje državljanske pravice. Obljubili so mi, da bodo posredovali, da dobimo tukaj, v bližino Slovencev, učitelja, ki bo imel šolo za tiste, ki bi radi postali državljani, da ne bo treba hoditi v mesto v šolo, ker je preveč oddaljeno in težko za delavca ali delavko. Seveda, ta šola ne bo zdaj poleti, temveč v jeseni se bo pričela. Na svidenje 8. maja na seji. Pozdrav vsem članicam SI. Ženske Zveze! Annie Koren, preds. URADA PODRU: ŠT. 19 S.Ž.Z Evele m potoni se ura<; ria se bodo v ie mesečne sej-redo v mesecu • ni ob pt ' < > i i (ii uclt1 jo, c 0. OfJ 1- OSl. pr JŠ žuje maj, tr S j.ica usic i-ovj a, pne. pa m o, da boste to in se vse do zadnje ...iit opominu. Dolžnost, drage s< t1 ■ d i ie, da vsaka sto ve r more za pridobi lic. da nas bo več. ' 1 vsaka naj ne r ■ i . da bo gotovo o nridobila. Nas i Si v< dnih žena tej* deklet ni;ši naselbini veliko torej le za njimi. Pozdrav vsem članica / nske Zveze od prve f e veti':l.isto številke ! Mary Lovšin, tajr -o- IZ URADA PODRUŽMCE ŠT. 5 S.Ž.Z. Indianapolis, Ind. T ni potom se naznanja, da i I s o naša prihodnja mesečna seja vršila v torek, dne 8. maja zvečer, kot navadno, v š 1-ske-m prostoru. Vzrok, da bomo imele ta mesec sejo poprej kot običajno, je ta, da se bomo pogovorile radi razstave. Članice naše podružnice smo sklenile. da bomo priredile razstavo ročnih del 2. junija. Kje in kako, so bomo pogovorile na Za našo razstavo vlada veli-o zanimanje. Le vse skupaj .iite in vsaka naj po svoji .A pripomore do boljšega i.?, ha. Pokažimo Slovenke, i znamo in česa smo zmožne Saj je med nami veliko ta-| , ki se prav dobro razume-| jo na ročna dela. ( Na zadnji seji smo tudi skle-iniie, da bomo priredile piknik idil 24. junija na Alex Cristoff | farmi, Kessler Boulevard. Prosi se druga društva, da bi to vpoštevala in ne bi prirejala omenjeni dan veselice. Uljud-no jih pa prosimo, kakor tudi vse posameznike, da nas pose-tijo. Pridite se hladit v senco, saj takrat bo že gorko. To je naš prvi piknik, zatorej pridite v velikem številu. Ob priliki vam povrnemo. Zatorej članice naše podružnice, potrudite se in pridite vse na sejo 8. maja zvečer. Pripeljite pa tudi seboj kaj novih članic. Dalje naj tudi omenim* da Phone: CANAL 5903 JOSEPH PA VLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO 2814 South Throop Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob Sua pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse fiiučaje, kakor ženitovattjft. Tcrste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan. MLADINSKI ODDELEK. The following letter was forwarded to me, by the President of the "Mladinski Odde-. lek", Lodge No. 2, Chicago. Dear Mrs. Prisland:— We, the "Mladinski Oddelek", Lodge No. 2, Chicago, Ills., have elected the officers for the coming year. We would like to have a space in our "Glasilo" in which we might write a few of our affairs translated in the English language. It does not have to be every week but just once in a while, so that we may get acquainted with the other Slovenian girls of the United States, and hope that in the near future they may have the opportunity to organize a Juvenile Branch of the Slovenian Ladies' Union. With best regards from all the members I'll close. Always remaining yours truly, Marguerite Duller, Pres. * * * Girls, I was delighted to hear from you. Your demands are just and worth while to be considered. You want to be heard, and you are anxious to hear what your contemporaries in this vast Domain have to say. My earnest desire is that you girls would get acquainted with all the Slovenian girls of this country. As you cannot use the Slovenian language fluently enough to exchange your ideas, you will have to resort to the language of the country in which you are living. For this reason I am here— by appealing to the editor of our Official Organ, to open the columns to the girls who want to express their ideas and suggestions in English language. I hope that the girls will avail themselves of this opportunity, following your good example and work for the growth and prosperity of our organization. Yours very sincerely, Marie Prisland, Pres. S.L.U. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Leto 1928. Predsednik, Anton Škull, 1099 E. 71 st St. Podpredsednik, Joseph Grm. Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E 64 St. Zapisnikar, John Znidorsic. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki^ John Widervol, Joa. Ponikvar, John Skrabec. Zastavonoša, Anton Frankovic. Vratar, Jacob Korenčan. .bolniški obiskovalec, Joseph Ogrln, 9020 Parmclle Ave. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno za varovalnino ali pa za do smrtno za varovalnino in sicer za $250. $500 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 ia $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravni&a list in karto in naj se ravna po pravilih. Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne. F U HIN J A. Ohrovt kot prikuha. — O- snaži ohrovtove glavice (izreži storčke), zreži jih kakor za debele rezance, speri jih v vodi, popari in skuhaj v vreli vodi; ko je kuhano, odcedi vodo, vlij gor še malo mrzle vode, pa spet odcedi; potem razgrej presnega masla ali kake druge dobre masti, deni noter drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja. Ko se to že malo preevre, prideni moke in naredi bledorumeno prežga-nje; deni potem noter ohrovt in malo premešaj, potresi malo s poprom in zalij z juho (če je nimaš, pa s kropom), osoli in pusti, da se še nekoliko časa pokuha, pa je gotov. Praieni ohrovt. Osnaži, na-reži, operi in popari ohrovt, odcedi in polij z vodo ter zopet odcedi. Na dveh žlicah masti zarumeni drobno zrezano čebulo in zelen peteršilj. Deni notri ofcrovt, posoli ga in praži ; medtem ga večkrat premešaj. Ko je dosti mehak, ga potresi z moko, prilij zajemalko juhe in ko še malo prevfre, je gotov. • - -o- PECIVO Mandeljnov puding z rumom. Mešaj šest rumenjakov in pet unč sladkorja z limono-vimi Olupki. Ko je dobro na-rastlo, primešaj trd sneg od 6 beljakov in s snegom vred pet unč olupi j enih, drobno zreza-nih ter z žlico sladkorja rumeno spraženih, stolčenih mandeljnov in dve uqpi drobtin. — Puding deni v pomazan model ter kuhaj v sopari. Gotovega zvrni v plitvo skledo in oblij z vinskim šatojem. Zamorec v srajci. Mešaj dve unči presnega masla, štiri unče ogrete čokolade, pet rumenjakov in tri unče sladkorja z va-nilijo. Ko dobro mešaš, rahlo The WALBERT Receiver katerega cena je bila $ 4 4 !■ .50 $293.50-SEDAJ 1 & O kompletno S potrebnimi tubes! 5 Kellogg A. C. Tubes, 1 RCA UX171 Tube, IRCA UX280 Tube. Nobenih kislin! Nobenih baterij! Nič eliminatorjev! The Walbert je popolnoma električen, ima enostavno intuniranje, prekaša vse druge. "Loud speaker" je zgrajen tako, da zgleda, kakor orehova omara. Prej-šna cena kompletno $293.50. Sedaj $115.50 kompletno. The Walbert je preizkušen in ga priporoča clekt rična kompanija. Plačate lahko mesečno z lučjo. (Le malo dražje na obroke.) E COMMONWEALTH EDISON O LECTRIC SHOPO 72 W. Adams St. in pri podružnicah Za mesec majnik priporočamo ZA CERKVENE, KAKOR TUDI ZA DOMAČE ŠMARNIČNE POB02NOSTI našo veliko izbiro Š M A R NI C. V zalogi imamo sledeče: 1) Evharistične šmamice (Fr. Bernik), usnje, zl. obreza .................................................$1.25 2) Marija, vrtnarica našega srca, ali Šmamič- ni misijon (Seigerschmied) .................... .95 3) Marija v pred podoba h m podobah, šmarni- ce (J. Vole) .............................................. '.95 4) Lavretanske smarnice (Jerše) .....................95 5) Marija, vzor krščanskega življenja, smar- nice (dr. Kruljc) ........v...............................95 6) Znamenje na nebu, smarnice (Jerše).......... ,95 7) Marija in sv. maša, šmarnice (Bernik).........95 Marijini častilci bodo z veseljem prebirali tudi sledeče knjižice: Kratko navodilo za pravo pobožnost do Matere božje, kraljice src ....................................$0.75 Sveti rožni venec. Poučna in nabožna knjiga za krščansko ljudstvo .......................................... 1.00 Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božje...............................................65 Cč. gg. duhovnikom bi priporočali brošuro Duhovni pastir — Govori za mejnik in za stanovske družbe (Finžgar) .......................,..„„$0.45 Naročila, katerim prildžite potrebno svoto denarja, blagovolite posiati na; Knjigarna Amertkanski Slovenec 1849 WEST Ž^nd STREET, CHICAGO, • ILL, zamešaj od pet beljakov trdi sneg in štiri unče drobno zre-zanih in še stolčenih mandeljnov. Puding deni v pomazan model ter ga kuhaj v sopari pol ure. Gotovega zvrni v plitvo skledo in ga oblij z vanili-jevo peno ali pa jo deni okrog. -o- KNJIŽEVNOST. Izšla je majniška številka Ave Marije s sledečo vsebino: Šmarnice v gozdu (povest). — Za Marijo. — Slava Mariji (pesem). — Zdrava Marija, Kraljica majnika (pesem). — Najlepša (pesem). —r- Cešče-nje Male Cvetke. — Nekateri novi shodi pri Mariji Pomagai v Lemontu. — Naši mladini.— Ob srebrnem studencu (povest). — Pomenki o veri in neveri. — Odlomki iz zgodovine slovenskih naselbin v Ameriki (II. Clevelandske naselbine). — Kukavica (povest). — Misijonske vesti. — Vnebohod (pesem). — Glasovi od Marije Pomagaj. Naroča se Ave Maria pri Upravi, Box 443, Lemont, 111. Celoletna naročnina znaša $3, posamezna številka pa stane 25c. Na plesu. — Dragica (se ba-ha) : "Danes na plesu sem delila same košare." Mira: "To ni dobro, kajti pozneje boš opazila, da si dala eno košaro preveč . . POZOR!!! Pred no kupite kakšno hišo, bodite previdni, oglasite se pri meni, kajti^jaz sem v tej kupčiji že nad 20 let. Ravno adaj imam na razpolage več hiš v bližini slovenske cerkve, zidanih in lesenih. malih in velikih, z vsemi vdob-nostmi. Prepričali se boste, da vam jaz lahko denar prihranim. Pokličite: Canal 5777 ali pa pridite k MARTIN LAURIČU 1900 W. 22nd PL, Chicago, 111. DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. T. CLEVELAND. O. Odbor za tekoče leto 1928: Predsednica, Helena Mally, 1105 E. 63rd St. . Podpredsednica: Josephine Menart. Tainica: Marija Hochevar, 1206 E. 74 th St. Blagajničarka: Alojzija Pikš, 1176 E. 71st St. Zapisnikarca: Julija Brezovar. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: I. Genevieve Supan, II. Mary Škulj, III. Cecilija Znidar-šič. Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar. Zdravniki: Dr. M. F. Oman, Dr. James Seliškar in Dr. L. J. Perme. Redna seja se vrši vsaki prvi pon-deljek v mesecu v stari dvorani šole cv. Vida. Naznanilo in vabilo vsem prijateljem društva Vitezov sv. Florijana, št. 41, K. S. K. J., v South Chicago, 111., se uljudno naznanja, da bo društvo obhajalo *. v nedeljo, dne 6. maja 1928 35 LETNICO SVOJEGA OBSTANKA. To je prva 35 letnica kakšnega društva v naši naselbini. Uljudno prosimo, da se po možnosti, prireditve udeležijo člani K. S. K. Jednote. Pripravljeno je vse najboljše; za dobro godbo je poskrbel naš brat Karol Medosh. Tudi kuhinjska in druga oskrba je v dobrih rokah. Zabave bo dovolj, torej pridite vsi ta dan na našo prireditev. — Pričakujemo velike udeležbe. Za Viteze sv. Florijana JOHN NOVAK, tajnik. i i i Goriške Mohorjeve Družbe ZA LETO 1928. Knjige so sledeče: KOLEDAR. ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Terčelj. OB SREBRNEM STUDENCU, povest F. Jaklič. ZGODBE SV. PISMA STARE ZAVEZE. OČE BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Pregelj (Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. Ravnik: Kako zdravimo živino.) Cena peterim knjigam skupaj je in 10c za poštnino. $1.00 Te knjige smo naročili od Goriške Moherjeve Družbe pred vsem zato, da podpiramo to družbo v njenem plemenitem namenu,'vzdržavati in gojiti slovenski jezik med Slovenci pod italijanskim jarmom. Zato smo prepričani, da bodo ameriški Slovenci pridno segli po teh knjigah in s tem pokazali svojim zasužnjenim bratom, da sočustvujejo z njimi in so jim pripravljeni po možnosti pomagati. Nas bi jako veselilo, ako bi mogli vse knjige hitro razpečati in družbi poslati znatno pomoč, ter za prihodnje leto naročiti najmanj 5000 izvodov. Od odziva ameriških Slovencev bo to odtisne, zato vsi sezite po teh knjigah, ki so vredne najmanj dvakratno ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22ad STREET, CHICAGO, ILL. [p] ffr^/rr^f&ffr^ffr^/fr^ff^ r ' JE-.' , ^ - r ^jjj? IP'H l.ft".' BDOVtHEP Sobota, 5. maja 1928. Strahu ni poznal. Mlad fantič je sicer še bil, pa za svoja leta že silno mišičast in močen. Življenja v pragozdu sredi nevarnosti ga je naučilo poguma in neustrašenosti, je u-trdilo in ujeklenilo njegovo telo. Povrh se je pretekala po njegovih žilah plemenita, junaška kri bojevitih njegovih pradedov. Ljubil je boj, srce mu je hitreje udarilo, pa ne iz strahu, ampak v veselju do divje borbe in do novih doživljajev. Umaknil bi se bil sicer strašnemu nasprotniku, če bi se mu nudila prilika, pa ne iz strahu, le zato ker se je zavedal, da mu ni kos. Ker pa bi bil beg brezuspešen, se je pogumno in mirno postavil v bran, nobena mišica mu ni zatrepetala, niti trenil ni. Stisnil je pesti in se zagnal Bolganiju v trebuh, ko je z grozečim rjovenjem skočil nadenj. Bilo je seveda kot bi muha slona napadla. Trdo v pesti je držal nož, ki ga je našel v o-četovi koči, in ko je žival renčeč in besneč zagrabila za njim, ji je nastavil ostrino na prsi. Globoko se je zasadilo Bolganiju orožje v telo in zatulil je od boli in jeze. V tistem kratkem trenutku je bistroumni belokožec spoznal vrednost svoje svetle igra-čice in koj jo je tudi izdatno izrabil. Ko ga je žival s silnimi udarci podrla na tla, ji je ponovno sunil nož do ročaja v telo. Bolgani se je boril kakor se bori žival njegove vrste. Strašne udarce je sekal s svojo težko roko in trgal dečku cele kose mesa s pleč in prsi s svojimi ostrimi nohti. V divji, besni borbi sta se valjala po tleh. Pa slabejši in vedno slabejši so bili sunki, ki jih je zadajala ranjena in krvaveča roka be-lokožega fantiča, drobno telo se je krčevito streslo in Trzan, lord Greystoke, se je zavalil po poteptani veli travi džungle in se ni genil več —. Miljo daleč od bojišča se je v mračnem pragozdu ob tisti uri Kršakov rod spravljal k počitku. Tedaj je zadonel sem od morja grozeči, izzivalni bojni krik Bolganijev. Kršak je dobro vedel, da bojni klic pomeni napad. Urno je sklical ves rod. da bi dognal, ali je sovražnik napadel katerega njegovih. Pa tudi v obrambo. Sovražnikov je utegnilo biti več, morebiti pripravljajo napad na ves rod, treba je bilo zbrati vse moči. Pokazalo se je, da manjka belokožega mladiča. Tublat se je koj ustavljal, češ da ni treba poslati pomoči. Tudi Kršak, glavar, ni maral tujca, nekaj je zagodrnjal in se je malomarno obrnil h kupu listja, na katerem si je pripravljal ležišče. Kala pia je drugače čutila. Komaj je zvedela, da njenega varovanca ni v družbi, že je planila v drevje in pohitela kakor veter proti kraju, odkoder je še vedno prihajalo Bolganijevo rjovenje. Tema je bila in le zgodnji mlaj je pošiljal svoje rahle žarke skoz gosto vejevje ter delal čudne sence po pragozdu. Kakor orjaška pošast je hitela Kala po drevju, sedaj je gibčno plezala po dolgi veji, sedaj se je sipet zagnala z enega drevesa na drugega ter se z nezmotljivo gotovostjo ujela za novo vejo. Poznala je džunglo in njene glasove m izkušnja ji je pravila, da ni več daleč od kraja, kjer se je vršila strašna borba, usodna morebiti za njenega gojenca. Iz Bolgani j evega krika je posnela, da se bori za življenje in smrt z nekim drugim prebivalcem džungle. Hipoma pa je krik utihnil in globok molk je legel na pragozd. Stvar ji je bila nerazumljiva. Tako rjove in stoka žival, ki je smrtno zadeta —. Bolgani je podlegel, padel —. Pa kdo je bil njegov zmagoviti nasprotnik —? Nobenega glasu ni čula. Da bi bil njen belokoži mladič orjaškega Bolganija premagal, to je vedela, da ni mogoče. Kaj se je zgodilo —? Previdno se je bližala kraju odkoder je čula glasove, počasi in neslišno je plezala po zadnjih vejah, napeto je gledala ven v bledo mesečino. In tedaj ju je opazila —. Tamle zunaj na trati sta ležala —, Trza-novo krvavo, razmesarjeno truplo in poleg njega silni Bolgani — mrtev. Z rahlim krikom je planila k svoje mladiču, dvignila okrvavljeno truplo in poslušala —. Še mu je bilo srce, telo se je rahlo streslo ko se je dotaknila ranjene roke. Z nežno skrbjo ga je odnesla v temno džunglo k svojemu rodu, dneve in noči je čepela pri njem, mu lizala rane, mu donašala hrane in odganjala muhe. Trzan pa se je valjal po mehki travi v divji vročnici in tolkel krog sebe ter prosil vode. Kala mu jo je nosila, kakor je vedela in znala. Nesebično in požrtvovalno je skrbela za svojega najdenčeka, kakor bi človeška mati skrbela za svojega bolnega deteta. — Vročnica je odjenjala in mladi belokožec je bil rešen. Le dolgo je še trajalo, da so mu zacelile strašne rane. Žal beseda ni prišla iz njegovih ust, tiho in s stisnjenimi zobmi je trpel pekoče bolečine celečih se ran. Gola rebra so se videla na prsih, tako ga je razmesaril Bolgani. Tri rebra mu je polomil, roko mu je skoraj izvinil in tudi s tilnika mu je odtrgal velik kos mesa. Pa nemo je trpel strašne bolečine, kakor trpijo živali, med katerimi je živel. Zlezel je za grm in skrit ležal v visoki travi, da niso tovariši videli njegove nesreče. VII. Mladi Clayton se uči brati in pisati. Cela večnost se mu je zdela, preden je spet mogel hoditi. Nato pa se mu je hitro boljšalo in črez mesec dni je bil spet močen in zdrav in gibčen. Ko je okrevajoč poležaval po goščavi, je v duhu zopet in iznova preživljal strašni boj z Bolganijem in mislil na čudoviti uspeh svetle igračice, kakor je imenoval nož, ki ga je našel v koči. Koj ko dodobra ozdravi, ga poišče, je sklenil. Nič več ne bo slabotni revček v rodu, ki ga je narava oborožila s strašnimi zobmi in mišicami, — nepremagljiv borec bo, nobeden sovražnik v džungli mu ne bo kos. Zelo se mu je tudi mudilo nazaj v kočo in k čudnim, skrvnostnim rečem, ki jih je v njej našel. Zgodnjega jutra se je torej napotil k obali. Sam je šel. Ni mu bilo treba dolgo iskati, pa je našel Bolganijev kostenjak, ves oglodan in obje-den, in poleg njega, nož, skrit v visoki travi. Čisto zarjavel je bil od mokrote in od krvi. Da se nož več ne sveti, to mu ni ugajalo. Pa oster je še bil, o tem se je brž prepričal na deblu bližnjega drevesa, in torej še vedno strahovito orožje za brambo in napad, če bi bilo treba. Sklenil je, da se ne bo več bal starega Tublata. Nato se je podal h koči. Naložite pri nas, Sirarna bank« m naložiti vaš denar. kjer so že trije rodovi po tej banki prišli do neodvisnosti. Kaspar American State Bank 1900 Blue Island 'Ave. Chicago, 111. OTTO KASPAR, predsednik •ijl''1 J11'1- . ! Obrnite se na nas, če bost e potovali v Jugoslavijo <*><>0000<>0<>00^000<>00<>0<>00<^^ S.P.D. sv.Mohoija Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1928: •Duhovni vodja: Rev. Anselm Mura, O.F.M., 1852 W. 22nd Place. Predsednik: Max Omerzel, 2123 W. 21st Place. Podpredsednik: Anton Banich, 1931 W. 22nd Place. Tajnik: John Gottlieb, 1845 W. 22nd Street. Blagajnik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd St., Zapisnikar: Frank Primozich, 1927 W. 22nd Place. Dr. zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd Street. NADZORNI ODBOR: Theresa Chernich, John Horvat in Frank Kobal. POROTNI ODBOR: Louis Duller, Frank Grill in John Fale, st. Organizatorja: Frank Primozich in Jennie Slabe. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. <)0<>00<>0OOCK>00<><>000<>00000i st* dali, da je laž, pravim smo bili v zmoti." Slepi je našla pšenično zrno. Kriva vera, paganstvo na zmoti, ker vzeti se me verniku njegovo sub je duševno razpoloženje, n ne objektivno stanje ver Po materialističnem i nju je tudi krščanska v-zmota, nikakor ne laž. / to se mora pa postopati zmoto, skušati so mora viti s poukom, razlag; prepričevanjem. Vsi krš verniki bi bili toraj v motili bi se tudi vsi, ki k stvo razširjajo, učijo. A čem ti pa pitate "crnikt-ci, zarukanci. na zadnja! no znajo misliti z lastnim gani, in čemu pitate ra valce in oznanjevalce k stva z goljufi, bluffarj njivci, zapeljivci? Cenit kdo zmoto sprejme, ni n šen bebec, in če bi kdo : širil, ne da bi se zaved noben lažnik. Pregovor pravi: "Kdoi si, je izgubil." Ateistu materialist ično smešenj« ščanstva, kakršno so vi komunistih v Rusiji in p nih privržencih materia j nega svetovnega naziran. nas, je jasen dokaz, da ni-lv.ioj resnice na svoji strani, 1 ■ b' v tem slučaju čisto drugar -o stopali. Zmirja le, kdor jo izgubil. gine vera. Resnica je, da gine vera z laži-izobrazbo, kakršna se z laži-evolucijo vsiljuje v predavanjih in po gotovih ča-snnisih tudi našim zapeljanim : za Balkan. 'ofesor Koryllos, brnil na Zedinjene -omoč pri uravnavi Balkanu. Pred n bi bila najljubša dobi prav velikega nerikanci se bodo :er oni odprejo ža-vejo, da pride tudi av mnogo noter, a revna miš. Pomoč udi le tako dolgo, kelj ne bil prazen, začel stari ples. ore priti le, ako po-kanci malo bolj parnih notranjih za-1 no udajajo nekim lim iluzijam. Dalje okažejo vrata vsem intrigantom in me-osebno onim onkraj »r ti iščejo ie lastne mešajo, da politič- •ameni, ne bo po- kr-pc r;iz-istič-■ i Dr' Dobro meso - Dobra postrežba s« dobi le t dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekinjeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem recepta. — Se priporočam v naklonjenosti MATH KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd St Phone: Canal 6319. Chicago, HL m^HK^ilMi^Vo w^On^O««^^*^ Studio fllington JOHN F. GLOMB, Prop. FOTOGRAFSKI ZAVOD 2006 West 22nd Street (Near Robey St.) Phone: Canal 1807. Izdeluj^wakovrstne umetniške slike, ročno slikanje in povečanje. m ^'' n ^l i ■ w ' m ■ w Ali sta to dva — neizobra-ženca. Prvi polet iz vzhoda preko Atlantika v Ameriko se je posrečil. Trije možje so bili na zrakoplovu, izmed teh dva katolika. Pa ne samole katolika po imenu. Preden so odrinili, sta oba, Nemec stotnik Kohl in Irec James Fitzmaurice pristopila k sv. zakramentom. Ali sta ta dva neizobražena, ko sta tako pokazala, da sta verna? McCabe in z njim še drugi ble-betači trdijo, da z izobrazbo Pov da i ■?ein od it o ie p' jaz. tgo. 111. — Na poti .i proti Zedinjenim ie umrl na parniku, r, bivši voditelj or-•;a delavstva v Chi-"Ceer je bil star 60 ■Ta je srčna kap. — )vo. ki je bila po-dihnil, in dve hčeri, Chicagi. Francija. — Bici- i so skoro tako nc-*m. kakor 8000 av-kar jih je v mestu, i enepra leta so po-> smrtnih slučajev; v istem razdobju b. ODITE PREVIDNI! 'ovše, on je nekaki orodaja obleke od lanije v Clevelandu tudi mene dobil na ?em naročil od nje-še 19. junija 192fi. m nekako obleko, ) in jo poslal nazaj lijo in njega obve-in on mi je odpisal City, Pa. takole: ni imela več tiste-zatorej je poslala »daj pridem na kon-KJ. v Pittsburgh in liem v Chicago in se i zravnal za obleko lenar nazaj. In še tako pisal ali M. daj ni prišel v Chi-nenarja ni poslal, •revidni pri njemu, Iste ob denar kot Anton Gregorich, Sr. 2 i 12 \V. 2: rd St., Chicago, 111. Obiskujte svoje domače gledališče "THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave. KVALITETA — TOČNOST P DŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. PREVOZ . DRVA . KOLN Rojakom se priporočamo sa naročil* sa premoč — drv« in prsvs-ianje pohiStva ob Saša seUtvs. Pokličite Telefon: HfOMfrit S22L LOUIS STRITAR 201» W. 21s$