zj fteunuo.
V UMOnn, v petek. 1 Mmufto 1911
mi. m
.Slovenski Narod« velja:
v LJubljani oa dom dostavljen v npravnBtvn prejemaš:
ćelo leto......K 24*~    .    eelo leto......K
pol leta........12*— j pol leta........ licem leta ........6-—        četrt leta........ 5-50
ca mesec......•   2-—   1    na mesec.......m i<go
Dopisi  naj se franldrajo. Rokopisi se ne vračajo, rretfvfitoi fisaflova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon št 34.
Itk«|a vsak «aa rrećer
Inserati veljajo; peterostopna petit vrst« za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. L pravnic t vu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserad itd. to je administrativne stvari
—- Psssstssaa številka velja 10 riaaiiav. -
Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Karotfna tiskarna telefon št S*.
.Slovenski Narod- velja po posti: za A vstro-Ogrsko: za NemcTJO!
celo leto.......K H—
celo leto.......K 25*-—
pol leta «13*
četrt leta........650
na mesec.......• 2*30
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K
Mllliko vprafrnle.
Dunaj, 2. februarja.
Med člani avstrijske delegacije *e, kakor zatrjujejo današnji dunajski listi, za gotovo pričakuje, da bo tekom prihodnjega tedna vprašanje italijanske fakultete delinitivno v ugodnem smislu rešeno. V torek se vrši seja Šusteršičevega »Slovenskega kluba«, iz vrst katerega se še danes slišijo obstrukcijske grožnje. »X. Fr. Presse« zatrjuje, da bo navzlic tem vestem klerikalni klub eklenH tako taktiko, ki bo omogočila, da se v proračunskem odseku, ki ima 7. febr. svojo sejo, nemoteno nadaljuje in konča debata o italijanski fakulteti.
Kakor znano je skupni jugoslovanski visokošolski odsek ravno pred tednom odklonil kompromisne predloge vlade, ki je ponujala Jugoslovanom problematične slovenske docenture v Zagrebu ter jim mesto reciprocitete hrvaške univerze hotela ustanoviti izpitno komisijo v Zadra — zato pa naj bi bili Jugoslovani opustili svoj odpor proti italijanski fakulti na Dunaju.
Kakor rečeno so Jugoslovani to vladno ponudbo soglasuo odklonili — kako malo soglasja pa je sicer med njimi, kaže dejstvo, da se je glede nadaljnega taktičnega postopanja izrecno izločila kompetenca skupnega odseka ter prepustila iiadaljoa-^ taktika vsakemu klubu posebej. S T^m sklepom je skupni visokošolski odsek toliko kakor razbit, saj je njegova kom pet. zožena le za določanje visokošolskega programa. Le kaka sprememba v tem jugoslovanskem programu bi se morala še izvršiti v skupni seji zastopnikov obeh jugoslovanskih klubov. To za enkrat ni pričakovati in tudi ni želeti. Nase visokošolske zahteve kakor so formulirane in znova potrjene v zadnji seji visokošolskega odseka so trezno premišljene, njih realizaciji se ne stavijo ni kake notranje, nepremagljive zapreke, one so program, ki more in mora ostati, z eno edino izjemo morja, nespremenjen dokler ne l>o izveden.
Pot do slovenske univerze vodi čez Praaro (in — Če že hočete — tudi čez Krakov), na teh univerzah je torej treba doseči provizorij t. j. omogočiti treba, da se v Pragi in v Kra-kovn morejo habilitirati slovenski docenti na podlagi slovenskih habil:-tačnih spisov in s slovenskim predavateljskim jezikom.
Ti docenti morajo imeti zagotovljeno bodočnost na slovenskem vseučilišču; treba torej, da so vlada zaveže v primernem času skrbeti za materijalne predpogoje za slovensko univerzo ter ustanovitev tudi na ta ali oni način zasijrurau Že slovesna, programa t ična izjava vlado pred zbornico bi za silo zadostila tej drugi zahtevi.
Interes ne le avstrijskih Hrvatov, temveč eminenten razlog jugoslovanske kulturne vzajemnosti nujno zahteva reci proci teto zagrebške univerze. Te reciprocitete nikakor ne morejo nadomestiti olajšani naknadni izpiti ali pa tudi nostrifikacija par na zagrebški univerzi nbsolviranih izpitov. Treba je. da bodi zagrebško vseučilišče našim avstrijskim v bistvu enako veljavno. Ta zahteva je tudi za nas in naše lastno vseučiiiško vprašanje velikanskega praktičnega pomena. V istem hipu namreč, ko ima Zagreb reciprociteto je naša ljubljanska visoka šola, vsled omogočene ožje vezi z zagrebško, ter ne najmanj vsled prepotrt bne znanstvene konkurence dvignjena iz sainotnosti v živahen znanstveni prometa ki jo trajno obvaruje nazadovanja in one usode malih vseučilišč, v kateri vidijo mnogi slovenski inteligeuti veliko zlo za bodočo slovensko univerzo.
Življenski narodni interesi končno določajo naše stališče napram italijanski visoki šoli v Trs«:u ali v Primorju sploh. Danes je to stališča povsem utemelj no in pravo — vendar se razlikuje ta progrramatična točka od zgoraj omenjenih treh v tem, da je bolj narodno-politično taktičnega pomena, ter vsled tega bolj podvržena spremeni hi naziranja.
Kakor sami zahtevamo, da se nam pripozna upravičenost zgoraj naštetih kulturnih zahtev, tako tudi mi priznavamo drugim avstrijskim narodom popolno pravo do lastnih univerz. Bilo je tedaj popolnoma naravno, da so Jugoslovani že. lani odklonili vsak junktim med slovensko in italijansko zahtevo: izrekli so, da zasledujejo svoje vseučiiiške težnje popolnoma samostojno in neodvisno od druerih narodov, to je: naše lastne vseučiliške zahteve principijelno nočejo ovirati ali preprečiti zahtev drugih narodov v kolikor te ne nasprotujejo nas°mu vseučiliške.mu programu. Seveda tudi italijanskih ne.
Principijalno torej stališče Jugoslovanov napram italijanski fakultetni predlogi ne more biti odklanjajoče, dokler ne nasprotuje našemu visokošolskemu programu,   t. j. dokler
gre le zato, dati Italijanom fakulteto na Dunaju ali v kakem drugem mestu, ki ne leži v Primorju.
Da je odpor Jugoslovanov proti italijanski fakultetni predlogi v proračunskem odseku poleti prikipel do hrupne obstrukcije, je bilo le vprašanje taktike proti tedanji    vladi in proti načinu,   kako se je od te vlade in njene večine   izrabljala kulturna zahteva v politične Svrhe: italijanska fakulteta j3 bila   takrat   na eni strani obljubljeno plačilo za italijanske glasove, na drugi strani pa se je celo vprašanje   razvilo v objekt parlamentarne takozv. kraftprobe. Boj za in proti fakulteti je bil boj za iu proti vladi resp. tedanji večini. In opozicija »Slovanske Enote«,   ki je stala tedaj popolnoma pod vodstvom dr. Šusteršičeve taktike, je šla v svojem domnevanju še dalje: z italijansko fakulteto je upala strmoglaviti tudi vlado, resp. dr. Šuoteršič je hotel doseči tudi eventualni uspeh: razpust državnega   zbora.   Tudi v tem slučaju se je obstrukcija pokazala kot dvorezen nož -— zgrešila   ie oba namena, v vrstah opozicije pa je v svojem poteku izzvala   upravičene dvome o nje praktičnosti ter uspešnosti: v trenutku, ko je vlada   poslala državni zbor domov,   ser češke stranke razven agrarcev in radik.alcev že bile nasprotnice obstrukcijonistične taktike dr. Šusteršiča In    člani -Zveze« so v spoznanju, da to po£ ne bo uspešna že prav neradi sledili svojim klerikalnim tovarišem — sledili    pa so jim pač pod vplivom   slovenske javnosti,   ki le pregostokrat odobrava radikalna sredstva, ne da bi razmišljala o njih smotrenosti. — —
Ko je sedaj vprašanje italijanske fakultete postalo zopet aktualno, je vprašanje taktike, katero zavzamejo Jugoslovani   na dnevnem redu.
Že poleti se je pokazala obstrukcija, kot nezadostno sredstvo, ki ni moglo doseči svojega namena, škodovalo pa je v svojih posledicah onim samim, ki so je uporabljali. Tedanja slovanska enotna opozicija je razdvojena, eden za drugim izmeri bivših intranzingentov je zapustil svoje opo-zicijonalne okope — in ne posledni med njimi podaje dr. Šnsteršie baronu Bienerthu svojo »prosto roko«. Da v proračunskem odseku samem, kjer je lani dr. Korošec bojevito premetava! stole, je letos sam žc glasoval za vlado in i njim vred tudi zastopniki »Zveze južnih Slovanov«. Cehi so danes absolutni nasprotniki obstrukcije, na njih pomoč ni računati, v »Zvezi južnih Slovanov«   se upravičeno
Vprašanjem glede biseri tov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znairitl 1; ratniaV.vo: Kneilova alica kt S» (spodaj, dvorišče levo), ftslslt* IL 1»
sneti najprej splošne podatke. Vseh gimnazij (humanističnih, realnih, reformnih itd.) je 296, med temi je 215 višjih in 47 osemrazrednih realnih gimnazij. Po ucnera jeziku je 180 nemških, 58 čeških, 70 poljskih, 7 italijanskih. 8 rusinskih, 6 srbohrvaških, 16- dvojezičnih (med temi 4 na Kranjskem in G v Bukovini) in 1 (reci: eden) slovenski zavod (t. j. zasebna gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano). — Vseh realk pa je 147 (130 velikih in 17 malih); med temi jih je 80 nemških, 44 čeških, 14 poljsk:h, 6 italijanskih, 2 srbohrvaški i u 1 dvojezična (v Idriji). — Potemtakem jo razmerje števila gimnazij proti realkam 296 : 147, ali izmeti srednjih šol je ok. 67 % gimnazij, 33 % pa renik.
Število učencev znaša po posameznih deželah:
na gimnazijah   na realkah Nižja Avstrija     126 U 9033 Gorenja Avstrija   2240 876 Salcburško 554 3J0
Štajersko 3154 1821
Koroško 1037 433
Kranjsko 234:? 788
Primorsko 3100 2061
Tirol, in Predarl.   3010 981
na čeških giran. na čeških r. Češko 10746 10637
na nemških gimn. na nem. r. » 74S7 5238
na čeških gimn. na čeških r. Moravsko 4980 4738
na nemških gimn. na nemških r. Moravsko 3430 4038
na gimnazijah   na realkah Šlezija 2303 149r>
Galicija 35639 4052
Bukovina 574S 753
Dalmacija 1370 688
— Vseh gimnazijcev je 100.652 t med temi 2856 učenk), realcev pa 48.922; skupno število vseh srednje selcev 149.574 v razmerju ok. 67 % gimnazijcev in 33 % realcev. Število zavodov in število učencev je med seboj v istem razmerju 67 : 33.
Primerjajmo s temi končnimi števili podatke za lansko šolsko leto 1909/10 in za eno desetletje nazaj (za 1. 1899/1900). Lani je bilo 95.319 gimnazijcev in 4S.067 realcev, 1. 1899/1900 67.394 gimnazijcev in 32.745 realcev. Torej je narastio skupno število gimnazijcev od tam do letos za okroglih 5000, realcev za 1300; v enem desetletju pa je gimnazijcev več za 33.000, realcev pa za 17.000. — Iz teh primerkov vidimo, kako obiskovauost oboje vrste zavodov rapidno raste; in samo od sebe se vriva vprašanje, ali je to naraščanje zdrav pojav socijalnega in kult ume-
dvomi nad uspešnostjo tega najskrajnejšega parlamentarnega sredstva, ki danes niti pravega cilja nima, kamor bi naj zadelo —- saj po najobičajnejših parlamentarnih usancah se proti vladi, napram kateri je proglašena politika »proste roke« ne izvajajo   obstrukcijonistične konsekvenee.
Dr. ŠusterŠič prav dobro ve, da sta mu v proračunskem odseku na razpolago le 2 glasova (kajti češki agrare i mu svoja dva mandata, ki so jih poleti slov. klerikalcem prepustili zopet odtegnejo), dobro ve, da se z 2 glasovoma obstrukcija ne dela — toda iz njegovega ki ulja prihajajo one vesti, ki vedo povedati o neugas-nem bojevitem razpoloženju.
Slovenska javnost mora ohrarfiti svoje spoštovanje pred radikalnimi junaki, baronu Bieuerthu pa se z grožnjami še marsikatera obljuba — za »lastne namene« izpreša, kajti akoravno se mu ni bati v proračunskem odseku poloma, bi mu bilo zavlačevanje vendarle skrajno neljubo.
Ta spretna igra dr. Šustersiea, ki bo v torek doigrana, kaže, zakaj so klerikalci pravzaprav razdrli enotno taktiko jugoslovanskega visokošolskega odseka . . .
Slovenske vseučiliške zahteve so presvete in prevzvišene, da bi jim smeli škodovati z strastnim nasprot-stvom proti enakim zahtevam drugih narodov. Naloga slovenske delegacije bi bila. da Italijane sčdaj v ugodnem trenutku s primerno formulo naveže na jugoslovanski vseučilški program ter si zasigura italijanske simpatije za naša stremljenja.
Simpatije ostalih narodov rodijo najlažje njih uspešno pomoč. Jugoslovanska delegacija napravi velik pogTešek, ako se spusti še v nadaljna kompromisna pogajanja ter naprnv-lja od uspeha teh pogajanj odvisno svoje stališče napram italijanski fakulteti. Mi kompromisov v svojem vseueiliskem vprašanju ne prenesemo več: one Štiri od visokošolskega kluba formuliran** točke morajo tvoriti nas vseučiliski minimalni program. __
He"fll$t-tIrtifceBwtrlis&lli srednjih sol.
V zadnji številki naredbenega li6ta nnučnega ministrstva je objavljen izkaz o številu javnih učencev, ozir. učenk avstrijskih srednjih čol ob začetku tekočega šolskega leta 1910/11. Iz tega prgleda hočemo po-
LISTEK.
Uberu nos o malo.
Zgodovinski roman. Spisal Vladimir
Vesel.
(Dalje.)
VTII.
V h osti pod Križno goro je bilo vse tiho in mirno. Tenkega, prozornega dima. ki se je dvigal sicer nad visoke vrhove smrek, ni bilo več videti, utihnilo je petje širočke in težke klade so ležale razmetane pred razcapanimi kopicami. Stari ogliar Tomaž k je bU na Šteberški graščini za težkimi hrastovimi vrati, ob-dolžen, da je pomagal delati krivico gospodu Elahu s strani kmetov. Stokrat težja obdolžitev pa je visela se nad njegovo glavo.
Po stezi, ki je vodila mimo Križne jame proti ogljarjevem domu, je prihajal župnik Jovo iz Cerknice. Kakih deset korakov za njim je sopihai cerkovnik s težko, šest palcev globoko podolgasto lem po, polno žlahtne kapljice, obešeno na dolgem jermenu preko ramen. Globoka torba se je bo-čila ob njegovem pasu, napolnjena z jestvinami in iz prostornega pletenega cekarja je arledal konec orehovega štruklja. Težko je copihal cerkovnik pod   svojim bremenom, župnik
Jovo pa se ni zmenil za njega. Oprt na grčavo palico je krepko racal svojo pot ne oziraje se ne na desno, ne ua levo in okroglo lice se nni je smejalo zadovoljnosti.
Tam se je svetila ogl jar jeva koča izza redkega grmičevja. Župnik Jovo se je ustavil in počakal cerkovnika.
»Tu smo« si je oddahnil Sveti Jovo in si otrl z rokavom pot raz čelo. »Pripravi tamle na oni skali za južino«, se je obrnil do cerkovnika, jaz sam stopim v bajto, da po iščem sledove Tomažkovega »čarovništva«.
»Zurodilo se bo, gospod, kakor ste zapovedali« je svečano odgovoril cerkovnik in se priklonil, kakor se je sicer priklanjal pred oltarjem.
»In zapomni si,« je nadaljeval župnik, »če bi me dolgo ne bilo, smeš priti kakih deset korakov do kooe, pa ne del j. In potem me pokličeš. Šele, ko bi ti ne odgovoril, smeš stopiti na prag. Ne daj se premagati izkusnja-vi, utegnilo bi biti v pogubo tvoji duši.«
»Vem, prečastiti gospod,« je odvrnil cerkovnik In se zopet globoko priklonil Župnik Jovo pa je stopal s počasnimi, umerjenimi koraki proti koči. Tedaj se ni niti poznalo, da ima eno nosro krajšo, ker se je trudi:, da da kolikor možno važnosti svoji osebi. Počasi je stopal Sveti Jovo proti koči in rmrmljal polglasno neko latinsko molitev. Nekoliko strah ga je
bilo vendar izpoijati svoj naklep, pohlepnost pa mu ni dala več miru. Bliže in bliže je prihajal župnik Jovo oglarjevi koči; zdaj se je obrnil nazaj k cerkovniku, ki je klečal na poti in si neprestano trkal na prsi, zraven pa majal z zgornjim telesom zdaj na desno, zdaj na levo stran.
»Še pozabil 1k>, kar sem mu naročil« se je ozlovoljil župnik Jovo, potem pa še sam noklckni) na ploše-nat kamen. »Ne gre drugače, saj hočejo sami, da se jim nasu je peska v oči« je godrnjal in se začel priklanjati. Nekaj časa je klečal tako Sveti Jovo, potem pa je vstal in z umerjen i mi koraki prestopil prag, ter izginil v temni izbi. Zdaj, ko je vedel, da ga cerkovnik več ne vidi, se mu ni zdelo več potrebno, da bi se delal pobožnega. Hitro je premeril s r>ogledom ves prostor in stopil potem k ognjišču.
»Tretji kamen na desni strani« je mrmral polglasno in oči so se mu zasvetile. Sklonil se je k tlom in odvalil velik kamen. Ia votline pa. ki se je odprla pod kamnom, je izvlekel majhen lonček, do vrha napolnjen z drobnim peskom. Smejalo se mu je po vsem licu, ko ga .ie ogledoval od vsph strani. Poveanil ga je na ognjišče in s tresočo roko zravnal pesek. Kovan denar različne velikosti se je zasvetil m "d kamenčki in odbral ga je, ter zložil skupaj na majhen knp.
»Dobro si hmni!« ?e je znsnvjal sirovo in pospravil denar v majhno
torbico, ki jo je izvlekel izpod ohlapne srajce in na kateri je bila vpletena s krvavordečo nitjo velika morska noga, znamenje, ki obvaruje s svojo čudotvorno močjo Človeka more in urokov. Tako so je družila v Svetem Jovu vera s hinavstvom in babjo vero. Povezal je torbico v veliko ruto in jo shranil potem zopet za srajco.
»Gospod Jovo, gospod župnik!« je zakričal v tem hipu cerkovnik pred kočo, »fiat voluntas tua!«
»Gospod Jovo, gospod župnik!« je zaklical cerkovnik v drugo.
»Že pridem!« se je odzval župnik in stopil na prag.
Cerkovnik pa je klečal zunaj na kamnu, kjer je bil prej pokleknil sv. Jovo, in hitel se je trkat na prsi, zraven pa v enomer ponavljal: »Li-bera nos a malo!«
»Sem že opravil!« je rekel sveti Jovo. »Ali je pripravljena juži-na?«
Cerkovnik je vstal, otepel si je prah raz kolena, vzravnal se je in potem zopet priklonil, ter zmajal z zgornjim telesom enkrat na desno, enkrat na levo.
»Vse je pripravljeno, gospod župnik, kakor ste naročili.«
In šla sta južinat.
»a e
Zopet je bil četrtek, tretji, odkar se je vršilo posvetovanje  patrov v *
kartuzijanskem samostanu ob Bistri.
Od ponedeljka pa do četrtka sta potovala Ivan in lovec Juri izpod Javornika do samostana. Ivan ni hotel, da bi ga videli ljudje in izpraše-vali o njegovih doživljajih. Ni se hotel ustavljati po vaseh, ki so prijazno vabile utrujenega   potnika k odpo-čitku; le če sta prišla do kakega samotnega selišča, sta se odpočila od napornega pota in se pokrepčaia z mlekom. Vasi pa sta se ogibala v velikih ovinkih. Sram je bilo Ivana te svoje slabosti, da ni hotel stopiti med ljudi, težila pa ga je misel, da mu bero ljudje raz obraz razorana njegova čustva. Več kot enkrat, če sta se bila z Ju rje m zopet ogrnila skupini hiš, je sklenil sam pri sebi, da se pri prihodnji vasi ne ogne več zvedavim pogledom in radovednim vprašanjem. Ko pa sta se približala zopet kakemu večjemu selišču, ga je obšla vedno iznova malodušnost in skoraj nevede je krenil v velikem loku v stran. Tudi njegovega spremljevalen se je polastila s časom malodušnost. Ugibal je o Ivanovem čudnem vedenju in ker si ni vedel prav tolmačiti njegove potrtosti, je upadlo tudi njemu srce. Zdelo se mu je, da teši Ivanovo vest nekaj, za kar je ssv-ahriil kazen in sklepal js iz njegovih pritajenih vzdihov, da se boji povračila za svoj grob.
BSSl
ga razvoja ali ne. ^a tem mestu se ne utegnemo pečati s tem vele važnim vprašanjem. Zanimivo je dejstvo, da
se normalno razmerje ohiskovanosti gimnazij in realk ((57 : 33) v posameznih deželah jako izpreminja. Oglejmo si najprej naše najbolj kulturne krono vina: Češko, Moravsko in Šlezijo. Na Češkem je razmerno število med češkimi gimnazijci in realci približno 00 : 50, na Morav-skem 51 : 49, v Sleziji 00 : 40, na N izje Avstrijskem 56 : 44. Poglejmo zdaj manj kulturne dežele! V Galiciji je od sto srednješolcev 89 gimnazijcev in 11 realcev, v Bukovini 88 gimn. in 12 realcev. Kako pa je v naših pokrajinah? Dokaj ugodno je na Primorskem (50 : 40; na Štajerskem 63 : 37, na Koroškem 71 : 29, na Kranjskem pa je 2343 gimnazijcev in 788 realcev, torej je odstotno razmerje 74 : 26 ali okroglo tri četrtine vseh kranjskih srednješolcev je na gimnazijah in ena četrtina na realkah. Torej smo tudi v tem pogledu daleč zaostali za Čehi.
. Kar se tiče posebe Kranjske, navaja statistika, da je v deželi 7 gimnazij, izmed katerih vzdržuje eno (šentviško) Škof, vse druge pa država; realki pa sta dve in sicer državni Obiskovanost gimnazij je bila začetkom šolskega leta takale: Ljubljana L drž. gimn. 675, II. drž. gimn. 474, nemška (7 razr.) 149, Kranj 327, Novo mesto 281, Kočevje 171, Šentvid (6raizr.) 266, vseh vkup 2343 gimnazijcev. Izmed 788 realcev jih je v Ljubljani 553, v Idriji 235. — Lani je bilo na Kranjskem vseh gimnazijcev 2026, realcev 799; torej se je število prvih pomnožilo za 317, drugih (realcev) pa padlo za 11. Kako je bilo pred desetimi leti? Takrat so bile v deželi 3 višje gimnazije in 2 nižji (Ljubljana in Kočevjel, število učencev je znašalo 1787. Realka je bila samo ena s 448 dijaki. Tako se jo v enem desetletju dvignilo število gimnazijcev za 556, realcev za 340; torej je realski naraščaj razmerno ugodnejši kakor gimnazijski, "kar se smatra lahko za dobro znamenje so-ci jal nega pokreta«
Končno oi se dotaknili še enega vprašanja, ki je v naši deželi skoro da neupoštevano. Kako je pri nas z oserarazredno realno gimnazije*? V vseh drugih kronovinah se preosnav-ljajo humanistične gimnazije v realne gimnazije, t. j. v zavode, v katerih se ne poučuje grščina, pač pa mesto nje kak moderni jezik kot obvezni. In prav iz nmenjenega ministrskega poročila povzemamo, da je letos 35 takih zavodov v pretvarjanju, namreč 31 gimnazij, 3 realke in celo 1 ženska gimnazija (v Pragi). Tako se v naši soseščini preosnavlja gimnazija v Beljaku, IT. drž. gimnazija v Gradcu; dalje ima na gimnazijah v Trstu, Celovcu in Gorici paralelne razrede realne gimnazije. Pri nas na Kranjskem pa vse počiva in se nikdo ne zgane za astiovilev takega zavoda, ki bi v marsičem odgovarjal našim kulturnim potreban*. Pomislimo, da je v Ljubljani 1298. oz. če prištevamo še Št. Vid 1564 gimnazijcev, ki se morijo skoro vsi učiti grščine. Ali še ni potrebno, da se osnuie v Ljubljani nova realna gimnazija? Xaj bi vzeli naSi merodajni krogi, bodisi politiki, bodisi korporacije to vprašanje v pretres! Občinstvo iim bo gotovo hvaležno.
_ — st —
Parničio KroniKa.
Vesti o predčasnem razpustu poslanske zbornice so neresnično, tak > izjavlja dunajski dopisnik »Slown Polskega«. Merodejni poljski politiki so imeli z odločilnimi faktorji razgovor in ti so izjavili, tla razmere v parlamentn niso take, da bi bil potreben razpust parlamenta. Vesti o razpustu poslanske zbornico ho baj■ delo onih strank in frakcij, katerim ne ugaja poslednja rekonstrukcija kabineta.
* m S
Dunajski   župan   dr. Neumavcr
je izdal uradno izjavo proti Slovanom, posebno proti Čehom. Ta klerikalni župan je omenjal, da je popolnoma opravičeno, če so na Dunaju in v drugih mestih z nemško večino Čehe zapisovali kot občane z nemškim občpvalnim jezikom. Dr. Neumaver hoče sploh uničiti češke manjšine na Nižjem Avstrijskem in hvali Nemce, ki so pri ljudskem štetju goljufali in ponemčevali. Kaj poreče k temu zaveznik dunajskih klerikalcev dr. Korošec ?
Dijaška stavka na galiških visokih šolah je prešla v drug etadij. V Krakovu je zborovalo včeraj nad 600 naprednih dijakov, ki so sprejeli resolucijo v kateri zahtevajo, da se izloči teološka fakulteta od vseučilišča in poživljajo akademični sonat, da naj odstopi. Za disciplinirane oijake zbirajo njih kolegi fond. Akademični senat čaka odločitve ministrstva, večina se je izrekla za to, da se na novo inskribira, in da se pri novih inskrip-cijah veliko število dijakov ne sprejme. — V Lvovu so sklenili dijaki, da prenehajo s štrajkom, ker so zahteve
svojih krakovskih kolegov ie dovolj podkrepili. Pri demonstracijah na cesti je prišlo večkrat do konfliktov s policijo. — Nemško dijaštvo na Dunaju je sklenilo, da ne priredi stavke, češ da je to afero drugače presoditi, kakor Wahrmundovo afero. — V Pragi se je vršil včeraj manifestacij-ski shod. Sestavil se je komite, ki naj skrbi za to, da se v d oglednem času vprizori splošen štrajk na vseh avstrijskih vseučiliščih kot demonstracija proti klerikalnim intencijam po-klerikaliti vsa vseučilišča.
» *
V bosanskem saboru so se v sobotni seji odigrali burni prizori, ker so Srbi hoteli s silo preprečiti sejo. Ko je dal predsednik dr. Ssvfet beg Rašagič glasovati o zaključnih paragrafih predloga o poštni hr»nilnioi, so se vrgli Srbi na predsedniško «strado. Sejo so prekinili. Ko se je seja zopet začela, so mogli dokončati tretje branje.   Srbi niso bili navzoči.
*
Odkar je pHšlo do pos*nnlnske» ga sestanka carja Nikolaja in cesarja Viljema, pišejo francoski in nekateri angleški listi, da je frar»'»osko-ru-^ko-angleški sporazum oslabljen in da je postala francosko-ru^i-n zveza brezpomembna Govor grofV Aehren thala v delegacijah je okrepil ta vtisk v Franciji. »Temps« pravi sočasno z »Folairem« in vKcbem de Pariš«: »Trozveza in rusko-francoska zveza nima t i več prejšnjega pomena. Francosko-nemški dogovor o Maroku iz 1. 1909 eksistuje tako, kakor bi ne eksistoval. Daiejo povod za prijateljsko zagotavljanje, nikdar pa za energično nostopanK Laih v arhivih in nimaio pomena ?e Življenje.« — Konservativni poslanec D lahayc izjavlja, da bo int°rpelirnl vlado o odpoklicanju ruskih čet z zahodne ^eje in o opustitvi trdnjav na Poljskem. Poslanec je rekel nekemu poročevalcu, da mu ie voini minister, s katerim je govoril, iziavil: »D* Rusi '•esnično tako postopajo, itd* svobodni so. kakor smo tudi mL« Te besede voinega ministra so napravile na De-'ahava vtisk, da y* izključeno, da bi francoska in ruska armada kdaj skupno postopali.
a
Na Portugalskem so izrtnstila sodišča 55 s »t* ovni ino od vlad'* 7«^r. fih rr^možnih Portmraieev. Vlada 'ih je dala zapreti, da si napolni s k»vHiami h'a<rsjne. Sodišča pa so i;h izpustila fcrejj kavcii. V arzena!n v Lishnni ie prišlo v ponedeli^V ^n. r*et do d«moWslr*eii proti vHdi. Nad ofi nceb je hiV> aretiranih. Nofrpni^-nolitieni poJHfarj ^e ohunen, ker država nima denarja in si tudi ne pop r^zoisati davkov. — V sno^in obletnice po umorjenem kralm OH^u gp br*»ii v vrč e**rVvah ma^e 7a b»šn;ce. V Lisboni ie bilo nri t°i priliki vse mirno, v Coimbri je prišlo dc demonstracij.
*
N*» Jšnanskeui <=o ustanovili društvo »Prijatelj Azi;e«, ki ima namen, vzbujati narodno zavest p>t>d °ZM«kimi narodnostmi, da OTlfnzrvij* krvavi preobrni, ko bo nrišjn do vojne med azi^s^imi narod** hi TCvro^i-in zajamči zmago Azije nad Evropo.
SirersKo.
Iz dež. šol«keg?i sv* ta. Dež; šolski svet je dovolil razširjen.V dvo-»•azr^dn'ee v Šmartnem mi Pob. v troraz^ednico. — Začasno upokojeni ste neiteiuei Marija Škerhine v Št. •I ur in ob Taboru in Olga Bradaška v Makolah.
V Zgornji Bistrici nad Slov. Bistrico so našteli 257 Nemcev in 310 Slovoncpv. V cisto slovenskem kraju! Štelo se je oeividno po tem, kdo je štajercijanec in kdo naroden. Ali ni nikogar, da bi malo potrkal štev-nemu komisarju po prstih?
Železnica iz Ormoža na Hrvaško. Iz Ormoža nam poročajo, da je dalo železniško ministrstvo premogokop-ni družbi v Dolnjem Ladanju pri Vinici dovoljenje za tehnična preddela železnice iz Ormoža čez Dravo proti Dolnjemu Ladanju.
Drobne novice. Murski »Sokol« v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 12. svečana ob 8. zvečer v Knkovčevi dvorani plesni venček. Vstop imajo samo vabljeni. — IT mrla je v Celju gospica Krnil i ja Higersperger, hčerka majorja vdove HigerspregT, stara 31 let. — Argentinskega mesa dobe začetkom februarja v Gradcu zopet JO tisoč ker. — Dosmrti seje opek-1 a 51etna delavska hčerka Katica Tekauc v Gaberju. Deklica je bila sama doma In je iz radovednosti pogledala v velik lonec vrele vode na ognjišču; pri tem ga je prevrnila in krop jo je opekel po celem telesu. Prihodnji dan je v bolnišnici umrla. — Zgorela je hiša posestnika Berghansa v rogaSki okolici. Vnela so se drva na ocrniišču, potem saje v dimniku in slpdniič streha. To se je zgodilo ponoči. Ko so domači ogenj opazili, so si še komaj rešili golo živ-
ljenje hi goreče hiše. — Tatvine in goljufija v Mariboru: Ovadili ao špeharja Lešnika iz Sv. Miklavža zaradi krive tehtnice. — Zaprli ao Taueerjevega hlapen Sirci-ča iz Poličke vasi, ker je pokradel mnogo blaga svojemu gospodarju. — Zgorela je dne 20. januarju Jur-cova viničarija pri St Vidu. Sumi se, da je zažgal viničar, ki bi imel prihodnjo soboto oditi. — Z a p o štarjavRo g. Slatini je imenovan poštni pristav Franc Mitter-hammer iz Gradca. — Domači p 1 e s se vrši v soboto, dno 4. fehr. v gostilni »pri mestu Gradcu« v Celju.
Is Maribora. Dne 21. januarja se je poročila gospica Marica KonrivČe-
va a gospodom Rihsrdom Piherni-kwn, poštnim, uradnikom v Rog«*ten. ČMA+i>amo novoporočenima, g"*pej Mprioi pa še se zahvalimo posebej za njeno požrtvovalnost v prid n»Ši šolski družbi, kajti ***vno ona je nv-ino-moarl«. da se je uspel C. M. nabiralnik v Medenovi gostilni do tiste višine in da je dobila gostilna popolnoma slov. lice.
Iz Gradišča pri Lučanah nam pišejo: Tu imamo na hišah in po drevju oh vseh potih nabite letake, katere je izdal »Domoljub« zaradi vGlsvne posojilnice« v Ljubljani. Na akrajni slovensko - nemški meji se torej naši klerikalci ne sramujejo blatiti slovenskega naroda. S takim postopanjem se povrh tega ne škodi samo »liberalnim« posojilnicam na deželi temveč vsem slovenskim posojilni cam, tudi takim, ki jih imajo klerikalci v rokah. Dobiček od tega imajo samo nemški zavodi. Značilno jo, da so nabili klerikalci te letake tudi po Lučanah — in Nemci jih mirno trpi jo, e^sar drngače nikoli ne store. Vc do tor*\i. da je klerikalna hujskarija samo njim vprid. Cela gonia gre seveda proti slovenski posojilnici pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, ki je včla-niena pri celjski Zadružni Zvezi in p^C'ažna gospodarska postojanka SHoTTAme^v tu ob meji. Tako delajo klerikalne pronalice iz Maribora za nas obmejne Slovence!
Iz Lintomera. I>etošnje »uradno« ljudsko štetja ie imelo pri nas sledeči fsulfst; f»52 Slovencev, 610 Nem-cw m 13o druerih narodnosti. Čudili <?rr»o «e. kako ie to Število sploh mo-croče, ko se še je naštelo pred 10 leti ori nas v^č Slovme^v kot Nemcev, a nri z"sobnem ^ljudskem štetju letos ph če? 900 Slovencev. 300 renecat^v ;n 10 Nemcev! Te velikanske razlike nis*^o moarli pojmovati! No. zn<il0di"ii m-»f) ?c pravočaam\ da ie iskati vzro-1-1 r-vri npš^m Sj^VUetn kom?cj*rjn in & r«? «x -n o nr a vn i Š k * m funkcij on n r v i VCo9V*rjhi. Noverie{.no jn. kako skrajno r^r^(]rzr\<^ "»e postopal ta človek kot »nepristranski« števni komisar. JHe-"f>v n*»mfki šovinizem ^ri je zapeljal, da se je posluževal celo goliufije. s»-mo da rebpbiUtira vsaj roalo uejed naše nemško nacijopalpe kl;ke. ki je hudo trpel pri zadniih obČ;nskih vo-i:tvah. — Za ce-^ai onezarjanm ob^*»-«H na pT"ri^č« štiri sl^čaie: 1. N°mški *rž°n Julii Oiiaawwr ie navedel za vso svo^o drtržlao slovenščino kot obče-vmItii jezik, a komisar Koller vpi<al V«r na svoio p^st nen^^ino! 2. Tu-k^j^nii uči tel i go^^M^H Krvi navedel ip /r-<ir. ip fiv^io družino izrecno slovenščino kot ol-^^valni |*°zik. a Koller ir* vni^al nemščino? 3. Jož^f Muraia snV»h ni bil vnrnŠHn po c-b«^ovalnem i^ziko. temveč je vnisal Koller kar e*>ry>y>vlpstno neTus^ino! 4. Gospodu fW|rlw. Vi ie navedel slovenščino kot občovfdni jezik, ie zabrusil irospod kon-«is«»r k«r v obra t • ».T'*tzt weiss ich >*r«t, dass Sie ein Windigcher sind«! Podajamo dapes gamo t« gola fakta brez komentarja, da vidi slovenska iavnrvst kako p« vrši v obmejnih kra-iih lindsko štetK Z"htrtvamo, da se ^e končano ljudsko štetje razvelinvi in uvede popolnoma novo no nepristranskem uradniku e. kr. okrajnega Glavarstva in to cd hiše do hiše in ne kakor t-edsi z izsiljevanjem na ro-tovžu. Prosimo za intervencijo vse slovenske poslance in za ponatis tega članka vse slovensko č>«sopi«^e.
Iz Vranskega okraja. N«mesto na dopustu se nahajajoče učiteljice A. S k e r b i n c je nastavljena v St •Turju ob Taborju snnlentka gdč. L e v s t i k. Ker ni dobiti v Št. Jurju drugega primernejšega stanovanja, usmilil se je mlade učiteljice odlikovani župnik Zdolš-k ter u dal meblo-vano sobo v — kaplanljl na razpolago. Mogoče župnika za ta blagi čin zopet odlikujejo.
Za gomjeradgonski okrajni nastop so razpisane nove volitve. Ker je sedaj Gornja Radgona povadiamjena v trg in bo volila 8 zastopnikov, navzlic temu. da plaea le neznaten del okrajnih doklad, bo šla trda pri volitvah. Mnoaro je k temu pripomogel tudi dosedanji slovenski okrajni zastop sam.
V Janzevem vrhu pri Selnici so našteli pri zadnjem ljudskem štetju 75 Nemcev, letos jih je komaj 7, pa še ti niso pristni.
V Studencih tik Poljcan je do 15. marca razpisano učno mesto. Za moško učno moč prosto stanovanje v novi šoli. Okoliščine zelo ugodna. Pošta, malo učencev, železnica prav
blizu, krasne ceste. Trg ima divno lego tik Dravinje ob vznožju Boča. Eventualna pojasnila daje tamošnji nadučitelj I. Kokl.
Mariborska C* ML moška podružnica je odposlala preteklega meseca v Ljubljano sledeče prispevke: Narodni davek 20 K; članarina 100 K; nabiralniki v Narodnem domu 22 K, v Medenovi gostilni 8 K in v »Čitalnici« v Studencih 2 K; skupaj 152 K. Nabiralnik v Medenovi gostilni je dosegel 400 K in je dobil od C. M. D drugo diplomo, ki se izroči dne 8. t. m. ob osmih zvečer. Vabimo torej vse tukajšnje dobrotnike C. M. D. na prijateljski sestanek ob določenem času v omenjeni gostilni.
Koroiko.
Raheij na Koroškem. Kakor povsod v uradih na Slovenskem, tako se deli tudi delavcem v rudokopih krivica v naši ljHbi Avstriji. Rabelj je n. pr. cesarski rudokop, kjer delajo v pretežni večini Slovenci. Vsaj tu bi človek mislil, da je vodstvo tega rudokopa vsem enako pravično, pa najsi bodo že te ali one narodnosti. A kdor je tega mnenja, se jako vara. Nemcem se podeljujejo boljša in mamj nevarna mesta, s katerimi je združena tudi boljša plača, Slovence se pa potisne kot manj vredne državljane v ozadjes če ravno so bolj zmožni ali imajo vsaj iste sposobnosti za dotično delo, kakor Nemec. Tako se je zgodilo tudi letos, da so bili pazniki (Vorhauer) Nemci potisnjeni v višji plačilni razred, akoravno imajo nekateri komaj enoletno službeno dobo: Slovenci pa, ki službujejo po 10 in 12 let in ki opravljajo ista dela in imajo isto odgovornost, so pa ostali v stari plačilni stopnji. Človeku se nehote vsiljuje vprašanje: pravica kje sil in najbolj zabiti človek mora izprevideti, da se nam Slovencem godi povsod velikanska krivica. Smo pač sužnji in nikogar ni, da bi se za nas zavzel. In tako smo primorani počasi umirati in se udati tej krivični usodi. Sramotno je, da mora mož v 25. letu svoje starosti žrtvovati nemškemu molohu najboljše svoje moči za plačo mesečnih 45 kron, .od katerih ne more živeti in ne umreti. Za danes naj to zadostuje, prihodnje bomo pa objavili vse take krivične slučaje javnosti, morda pride vendar le rešitelj tudi za nas in reši nas prezgodnjega umiranja. Pri tem pa kli čemo krivičnikom: pravica kje si? kaiti tudi naše potrpežljivosti zna biti enkrat konec.
Nesreča na Osojnem jezeru. V nedeljo zvečer okmqr rt ure so slišali ljudje na bregu Osojskega jezera obupno vpitje na pomoč, ki je prihajalo za par trenutkov, potem pa se je oglasilo iznova, toda mnogo tišie; in zopet je prenehalo klicanje, slišalo pa se je, kako je klicalo in jokalo neko dekle. Kakor se je pozneje dognalo, ie bil šel cerkovnik v Osojah, Kla-bač, na jezero s 6vojo hčerko in je imel seboj tudi sanke. Za kakih 100 korakov je prišel v stran od poti, kjer je led trden in izginil pod ledom, med tem, ko se je zamotala 11-letna deklica s svojim krilcem na sanke, ki se niso potopile ter u si a irrozeči smrti. Pol ure so potrebovali ljudje, da so rešili dekle. Na sankah sedeč je molela samo glavo iz jezera in milo se je storilo vsem. ki so tudi samo od daleč slišali njeno obupno vnitje na pomoč. Našel pa se je mož čigar srčnosti in neustrašenosti ni mogoče po zaslužen in pohvaliti. Dvakrat je poskusil rešiti deklico, prvič se je sam udri in se je le s težavo rešil iz jezera, drugič pa se je dal privezati na vrv in po trebuhu se plazeč po jezeru, je prišel do dekleta, ter jo rešil, da si ravno je pokal led okrog njega in grozil, da se udre.
Nesreča. M^d lomenj^m kamnia za regulacijo Žile, je padel v Kočah neki delavec pod težko obložen voz. Kolo mu je šlo čez prsi in mu strlo rebra. Razven tega mu je bila zlomljena tiudi roka in noga.. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnišnico.
Zopet nesreča na ledu. Na Vrb-skem jezeru sta utonila dne 1. februarja, dva 141etna dečka iz celovške okolice. Obe trupli so potegnili iz jezera.
Smrt vsled notranjih poškodb.
V Borovljah je padel pred tednom 2tAletni sin puškaria Oraša s stola. Otroka so prepeljali v bolnišnico, kjer pa. je podlegel težkim notranjim poškodbam.
preziralo goriških Slovencev, Kakor pri novi deželni blaznici. Slovenska deželna odbornika sta Berbuč in Gregorčič. Ker je poslednji drž. poslanec, opravlja odborniški posel dr. Hinko Štepančič. Ta dva moža, velika slovenska rodoljuba, nista odprla ust proti takemu škandalu, ampak lepo sta molčala, ker tako ukazuje zveza Gregorčiča s Pajerjem. Deželni glavar je pregnal slovenščino z več mest v deželnem zboru, sedaj pa je bil postal že tako nesramen, da je ukazal pri novi deželni blaznici slovenščino popolnoma prezreti, ker ni v deželni hiši prav nobenega odpora proti njegovemu početju nasproti slovenskemu jeziku. Za službo najeto osobje je po večini laško, ki ne zna slovenščine. Tako bo no^a goriška deželna hlazrnca skozi in skozi laški zavod, od katerega bodo imeli dobiček tudi le Lahi, kajti Slovencu ne bodo dali nobenega zaslužka pri tem deželnem zavodu odslej kakor ga niso dali doslej. Pa ni treba dolžiti samo Lahe, da tako delajo v deželni hiši, ampak glavni krivci na vsem tem so slovenski klerikalni generali, pred vsem Gregorčič, ki ne zinejo niti besede proti taki lumpariji! Tako ščiti slovenstvo na Goriškem »Vseslovenska Ljudska Stranka«!
Tržaška trgovska in obrtna zbornica. Zopet izvoljeni predsednik Ivan Anton d i Demetrio in podpredsednik Edmuud Richetti pl. Tcralba sta na svojih mestih za leto 1011 dobila potr jen je trgovinskega ministrstva.
Sankcijoniran sklep deželnega zbora. Cesar je potrdil sklep tržaškega deželnega zbora, da bodi osebna dohodnina prosta vseh doklad, izvi-rajočih iz deželnih zakonov.
Hišna preiskava. V Pni j a je izvršila policija dne 1. februarja hišno preiskavo v domovanju društva »Pi-etas Julia«. Preiskava je bila baje brezuspešna, Dosedaj se še ne ve za vzrok te preiskave.
Poskusen samomor. Dne 1. februarja po polnoči, je izpil pismonoša Karel Olipič, star 43 let v Trstu v ulici Sv. Mavricija št. 2 nekaj pepeli-kovega hipermanganata. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico. Vzrok: rodbinske razmere.
Roparski napad. Šivilja Antoni-jeta Kariž, stanujoča v Trstu v ulici Donota št. 13, je nesla v torek zvečer hlače k nekemu odjemalcu v ulico Sv. Klare. Ko je prišla v to ulico, sta jo ustavila dva lopova, eden jo je prijel za prsi, drugi pa jo je tiščal k zidu, ter ji hotel iztrgati hlače. Deklica je obupno kričala in zbralo >e je kmalu od vseh strani mnogo občinstva, napadalca pa sta pobegnila.
jtapredno gospodarsko in prosvetno društvo za JCrakovo in Crnovo.
vabi na
Primorjto
Goriška deželna blazni ca In slovenščina. Goriški deželni odbor je uredil novo deželno blaznico tako, da kaže na zunaj in znotraj povsem laško lice. Vsi napisi so samo laški po vseh stavbah, knjige, zapisniki, tiskovine, vse je sarmo laško, kakor da bi stala ta hlaznioa kje doli ob vznožju Abruc. Slovenščino so popolnoma prezrli. To je žalitev dvetretjiuake slovenske večine v goriški deželi Tako se ni že dolgo časa zaničevalo in
ki ga priredi za člane  in somišljenike
v nedeljo, S. L m. ob 10. nri dopoldne v gostilni pri „Proh-llclra", Trnovski pristan it 4
Poročajo govorniki o gospodarskem in političnem položaju.
Somišljeniki krakovsko - trnovskega okraja pridite vsi na sbodf da izveste resnico.
Dnevne vesti.
-j- Dr. Šusteršič dovoli vse! Vojna uprava zahteva ogromne milijone za armado in za mornarico. Ko jo vlada s temi zahtevami stopila na dan, so se prestrašili celo njeni naj-zvestejši pristaši. Najboljši vladni možje 60 nevoljni in pravijo, da so zahteve vojne uprave pretirane in neupravičene. Taki ljudje, ki hodijo za vlado čez drn in strn, bivši ministri in dvorni svetniki pravijo, da davkoplačevalci teh bremen ne prenesejo. Taki ljudje, ki bi dali glavo za vlado, se križajo zaradi teh zahtev in pravijo, da jih ne sme noben jk>-šten ljudski politik dovoliti. En glas gre po celi državi: zahteve vojne uprave naj se vzamejo natančno v pretres in naj se dovoli samo to, kar je resnično potrebno, vse drugo pa naj se odkloni. Tako govore najbolj vladni ljudje, kaj pravi opozicija, na to se tukaj niti ne oziramo. A čemur se najbolj vladni ljudje upirajo, to se zdi popolnoma primerno »opozieijo-nalcu« dr. Šusteršlču. Pri razpravi v delegaciji je imel dr. Šusteršič go-vorček, v katerem je povedal, da bo glasoval za vse, kar zahteva vojna uprava. Česar najbolj vladni ljudje nečejo dovoliti, to hoče dovoliti dr. Šusteršič! Kar je najbolj vladnim ljudem preveč, to je opozieijonalcn dr. Susteršiču edino prav. Šusteršič hoče torej biti bolj papeški, kakor je
§apei sam. Namen tega nastopa dr. usteršiča je seveda prozoren. Dr. Šusteršič ve seveda prav natančno, da so zahteve vojne uprave krivične
IB preorane, ve tudi, da davtoplaeo valci tako velikanskih bremen no prenesejo, a vzlic temu hoče glasovati za vse te zahteve, samo da bi so vojaškim in vladnim in še višjim krogom prikupil in tako na škodo svojih volilcev in vsega naroda pri« dobil protekcijo teb višjih krogov. Susteršiceva politika je bila pač vedno rufijanskega značaja!
4- »Narodni Listv« o dr. Šuster. šiču. »Narodni Listy« pišejo sledeče o glasovanju dr. Šustersičeveni v de-legacijskeni odseku za zunajne zadeve: »Izjava dr. Šusteršiča, da bo on in njegovi prijatelji glasovali za vse izdatke za armado in mornarico, je povzročila   razumljivo senzacijo — največjo med člani sloianske opozicije, katerim dr. Šusteršič ni niti z eno besedo omenil, da hoče pri skupnem proračunu izvesti enako diverzijo, kaikor jo je izvedel njegov klub pri cizlitvanskem proračunu. 2e takrat   se je pričakovalo,   ko je Član slovenskega   kluba,   poslanec Fon, sprejel   bosanski   referat, da se ta funkcija   ne  bo zlagala z opozičnim stališčem   slovenskih   poslancev in ugibalo se je že takrat, da bo pre-vzetje tega referata imelo za posledico, da se bodo Slovenci, ki so na Dunaju pred dvema letoma vodili napad na barona Buriana, zdaj v Pešti drugače obnašali. Sicer pa navajamo fakt um, da so se zopet pojavile vesti,   da   postane v doglednem času dr. Šusteršič kranjski deželni glavar.
-f Besedam naj slede dejanja« lz Bele Krajine se nam piše: Z zanimanjem smo čitali, kaj je vse govoril naš deželni poslanec Suklje na shodu v Metliki. Šukljeta poznamo dolgo let in vemo, da zna govoriti. Žal. poznamo ga tudi od drugih strani, poznamo ga taiko dobro, da   mu že davno ničesar ne   verjanu-iuo. Tudi tega mu ne verjamemo, da želi Belo-krajini dobro. Dobro želi mož sploh le samemu sebi. Zaradi tega pa tudi na njegove besede nič ne damo. Lepo je govoril o potrebi tovarn v lielo-krajini. Res, dani so vsi pogoji, da bi se v Belokrajini razvila industrija. A sami smo preslabi, da bi j*> poklicali v življenje. Nimamo denarja, nimamo strokovnjakov in tudi industrijal-nega delavstva   nimamo. Predaleč smo od sveta, da bi mogli zainteresirati kapitaliste iu strokovnjake, srn Belokrajino. in tudi potrebnih zvez nimamo. Drugače pa je i gospodom Sukljetom. Ta ima mnogo zvez z vsemi merodajnimi krogi in kar jih še nima, si jih kot dež. glavar lahko pridobi. Vpliv ima. časa ima več kot do vel j, in zveze ima ali si jih Jahko dobi — in ker je naš poslanec   in je torej njegova častna dolžnost, da za laa tudi kaj stori, pričakujemo z vso zanesljivostjo, da bodo njegovim h^-■c^am na metliškem shodu sledila tudi dejanja. Za moža, kakor ie on naposled nI nič težavnega pridobiti ljudi in denar, da ustvarijo v Belokrajini vsaj eno veliko industrijo. Premog in železno rudo imamo. Torej tovarno v Belokrajino! Gospod pi. Šnklje, izpolnite svojti besede, naj vašim besedam slede dejanja, kajti samo poliveni šarlatani se omejujejo na gole besede brez dejanj!
— Kako postopa finančna npra- j z vpokojenimi   nižjimi uradniki? Pisarniški oficijant Jernej Slavina j je lansko leto radi bolehnosti stopil j pokoj. Z odlokom z dne 26. septem-1910 so mu nakazali b*00 K letne pokojnine, ki se mu naj izplačuje v j 'iih    obrokih po 50 K potom I štne hranilnice vsakega prvega v mesecu.    Mož pa te bore pokojnine j nikdar ne dobi v določenem roku. marveč šele okoli srede vsakega meseca. Ker mora stanovanje in hrano redno plačevati vsakega prvega, je revež seveda vsak mesec v velikih zadregah. Obrnil se je v tej zadevi že na poštno hranilnico, a ta mu je odgovorila, da je njegova pokojnina najbrže    nakazana   pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.      Mož je nato sel k finančnemu ravnateljstvu, a tu so mu rekli, da o stvari čisto nič ne vedo. Kam se naj sedaj revež obrne, da bo dobival svojo pokojnino redno ob Času, določenem v dekretu z dne 29. septembra 1910. Mislimo, da je v interesu ugleda državne in finančne uprave, da se pokojnine ne samo   višjim,    marveč tudi nižjim uradnikom redno izplačujejo, ker bi se sicer lahko upravičeno trdilo, da naša finančna uprava ni mnogo bolj-ša od turske.
+ Napredek »Mestne hranilnice ljubljanske«. »Mestna hranilnica« v Ljubljani se tako lepo razvija, da to mora veseliti vsakega zavednega Slovenca. Radi solidarnosti v svojem poslovanju in radi največje varnosti pri njej naloženega denarja, so s« hranilne vloge pri njej nenavadno hitro množile, a dne 1. februarja so one dosegle in prešle svoto štirideset milijonov kron. Res, naravnost sijajen napredek, ki je mogoč samo pri fakem denarnem zavodu kot je Mestna hranilnica ljubljanska«. 4- Splošno zaupanje občinstva uživa ljubljanska mestna hranilnica. To dokazuje, da je bilo pretekli mesec vloženo vanjo dva miljjona 311.809 kron 8 vinarjev. Hranilnica
ima  »daj že nad * milijonov kron
vlog, kar mora biti v vesolje in ponos vsakega poštenega Slovenca, Vse klerikalne laži in obrekovanja o dosegle svojega namena; naš mogočni denarni zavod proč v i ta in po vsej deželi ter tudi preko njenih mej gre glas, da tako varne hranilnice ni nikjer.
+ Agitacija zoper slovenske napredne denarne zavode še vedno ni ponehala od gotove strani. Posebno okrog Zatične na Dolenjskem so neki hujskači z vso vnemo na delu, da bi ljudstvo zbegali. Ker je kazniva taka agitacija, kot se je poslužujejo ti men te, se klanjal do tal duhovnikom in užival pri ljudeh in pri duhovščini največje zaupanje. Seveda je bil Kožuh tudi vnet Cuk. Posebno dobra I sta si bila Kožuh in župnik Piber, v vsem enega srca enih inisIL Kožuh je kot užitninski revident poneveril več tisoč kron in izvršil tudi na strankah mnogo sleparij. Za koliko je ljudi oei-ganil, se pa sploh ne bo dsb> natančno dokazati, ker so stranke plačilne bolete proč pometale. UP bi se vse plačilne bolete mogle dobiti, bi se šele spoznalo, za koliko tisoče kov je iK>-božni čuk in neviden t Kožuh prevaril občinstvo iu užitninski urad. Kakor 3C čuje, bodeta največ trpeli klerikalni občini Srednja vas in Bistricu, kjer se gotovi ljudje na vse načine trudijo, da bi prikrili ta gorostasni *kandal. Pobožni Kožuh, ki je toliko inDlil. kakor sleparil, je bil posebni ljubljenec župnika Pibra. Ta Župnik Piber je sploh v Bohinju zapustil taks spomine, da bodo njegovo ime izrekali ljudje z nekim strahom. Zapustil je v Bohinju svojega ljubljenca Kožuha, ki so ga zdaj orožniki vzeli in zapustil je po njegovem predlogu zsrrajeni vodovod, ki j*- stal 'oliko, da še danes noben obean ni slišal računa, vodovod pa je popolnoma sub!
— Poset belgradskega občinskega sveta v Ljubljani. V eni izmed zadnjih sej mestnega občinskega sveta v Belgradn se je stavil predlog, uaj priredi belgradski občinski svet informativno potovanje v Zagreb, Ljubljano in Sofijo. Predlog se je v principu sprejel, o času in podrobnostih tega potovanja pa se bo sklepalo šele kasneje.
— Blamaža v »Unionu«. Dober reden je pel »Slovencev* reklamni boben in vabeč občinstvo na pred-pnstnieo vglasbenega<' društva »Ljubljana<'. v »Union« obetal čudovite užitke: Polakova pride, Grund pride, Jelačičeva godba pride, ples bo in kdo ve kaj Se vse; Polakova bo pela osoljene in Gmnd bo pel zabelje-ne in hopsasa bo in trajlcla in kdo ve kaj še vse. Končno je napočil veseli dan. Grund je telegrafiral, da ne pride. Mož je pač izvedel, kaka družba ga je poklicala in ker kaj drži nase in na svoj renome, ni prišel.Pač pa je prišla Polakova in prišla je Jelači- j eeva godba, a vendar se je ta večer kaj žalostno končal. Občinstva ni bilo. Za konkurenco »Lovskemu plesu« je bil prirejen ta večer in konkurenca se je končala z žalostno blamožo. Menda je v Ljubljani še ni bilo veselice, ki bi se bila tako klavrno izjalovila.
— Na agreso oprave državne že. l-^niee. Kako naravnost nastrsko se upravlja proga  dolenjskih železnic, križe ta-le slučaj: V torek se je vozil z vlakom, ki prihaja v Ljubljano c.h polu 9. zvečer, iz Novega mesia neki 27 do 28 let star potnik. Mož je vsekakor že istega dne  prišel nemara iz Metlike ali Črnomlja,   zat^ se je vlegel na klop ter   kmalu trio zaspal. Ko se je vlak jej premikati iz Trebnjega proti Veliki Loki, se j«2 potnik kakih 100 metrov zunaj postaje Trebnje zbudil, s'kočil pokonci, hitel iz knpeja ter skočil z vlakci, pred-no so to mogli    preprečiti   drugi v istem kupe ju se nahajajoči sopotniki. Med potujočim občinstvom je seveda vsled tega nastalo silno razburjenje in velika zmešnjava. Vse je klicalo, naj se vlak ustavi, da se ponesrečencu priskoči na pomoč. Dv*; gospoda iz Ljubljane sta takoj hitela, da hi dala signal, naj se vlak ustavi. Poskusila sta signale za silo v vseh vagonih, toda niti eden ni funkcijoniral in vlak je mirno drdral dalje. Končno se je občinstvu posrečilo v   enem izmed prvih voz najti sprevodnika. Razložili so mu, kaj se je dogodilo ter ga prosili, naj ukrene, da se vlak ustavi. Sprevodnik pa jo ravnodušno odgovoril, da ne moro ničesar ukreniti, ker niti eden izmed signalov za silo ne funkcijonira, on sam pa drugače ne more dati nobenega znaka vlako-vodji. Svetoval je občinstvu, naj se umiri in počaka, da prispe vlak no postajo Veliko Loko, kjer so bo vse potrebno ukrenilo.   Tako se je tudi zgodilo. Iz Velike Loke so brzojavili v Trebneje, naj gredo na progo iskat ponesrečenca.   Našli  so ga  na pol zmrzlega in na pol mrtvega in čisto gotovo jo, da je pripisovati zgolj za-nikemosti železniške uprave, ako bo dotični potnik umrl, ker se   mu ni nudila pravočasno potrebna pomoč. Vzpričo tega dogodka bi vprašali železniško upravo, čemu so signali za silo v vozovih, ako ti signali ne funk-eiiooirejot Konštatnjemo  torej, da železniška uprava nima na dolenjski
progi nobonib varnostnik neredu, ter pozivamo pristojno oblast, da napravi primerne korake, da bo — tudi na dolenjski progi vsaj v enem oziru skrbijeno za varnost potujočega občinstva. Ali so morda varnostne naredbe na dolenjski progi zato nepotrebne, ker teče železnica zgolj po slovenskem ozemlju f
Nesrečen padec. 26. t. m. jo padel Ivan Jančar na oesti v Zgornjem Kašlju dvakrat zaporedoma. Dmgič se ni mogel več dvigniti. Poškodoval se > bil na glavi tako težko, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico, kjer pa je že drugi dan umrl.
Premestitev uradnik prmtnrov. S 1. februarjem 1911 so se z dovoljenjem c. kr. poljedelskega ministrstva preselili uradni prostori c. kr. vinarskega nadzorstva za Kranjsko iz hiše št. 82 v Rudolfovem, v hišo i š>. 70 (prej hiša primarija g. dr. Peter De-frsnceschija) v K»ndiji pri Rudolfovem. Ker ima predmestje Kandija svoj lasten poštni urad, je treba - - da *• dostavljanje dopisov ne zakasni — nridejati k naslovu pošiljate v, namenjenih za gori imenovan urad, vselej; pošta Kandija, Kranjsko.
V Banja loki je posestnik J. Ja-kovac zdražil za svojo rodbino cerkveno klop in sicer za vse svoje življenje. Ker je prikupil še eno pose-fdvo v sosedni župniji, iše je preselil na to. To priliko je porabil ondotni župnik Medved, odvzel brez vsakih <*^roTv>nnij Jakove u klop in jio prodal vkljnb njegovemu protestu nekemu ili iig *mm posestniku. Jakovac se je na to pritožil na škofa, a ta je odgovoril. Ha je župnik postopal docela pravilno. Seveda, denar je pač denar, auro da se ga dobi, ako se ga pridobi s poštenim ali nepoštenim sredstvom, to je postranska stvar. Slučaj Jakovac je za naše kmete svarilen Zgled, kako naj ne »dražbajo« cerkvenih klopi.
Aretiran klerikalni slepar. V Bohinjski Bistrici je bila 25. januarja velika senzacija. Ta dan so namreč orožniki aretirali ljubljenca duhovnikov, užitninskesra revidenta Fl. Kožuha zaradi vel;kih sleparij i^ goljufij. Kožuh je služboval prec-j č**ea v Bohinju. Mož je bil tako pobe žen, da i* prejemal vsak teden s^ 7eLr--hujskači, ki trdijo, da bodo propadli vaj slovenski napredni denarni zavodi in da nimajo nič denarja v blagajnah, zato opozarjamo ljudi, ne j se jim ne usedejo na njih trditve. Vsak, kdor vede ali nevede raznasa tak<* laži in obrekovanja, pride pod paragraf, somišljenike pa prosimo, da nam naznanijo dotične zlobne raz-širj»»valce omenjenih laži in obrekovanj, da storimo primerne korake. Poučite ljnd&tvo, ^a se ne bo dalo begati v svojo lastno škodo, ker zgodilo se je že. da je kdo dvignil denar iz varnega denarnega zavoda ter ga spavil doma, ker ga tndi drugod ni zaupal, posledica pa je bila, da mu je bil ta denar doma ukraden!
Živinska kupčija. V Kal pri Ka-naln pristojni, leta 1882 rojeni samski dninar Štefan Škrt se je izdaja? julija 1. 1. za živinskega kupom. Prišel je 5. julija k mesarju Tomažu Groharju v Podhrdo in mu prodal kr:v vo in tele, katerih seveda ni imel, ter si dal izplačati 100 K. Ravno tako je izvabi] 10. julija mesarju Petru Groharju v Bohinjski Bistrici 100 K. 10. novembra 1. 1. je prišel h irostilniear-ju Jož°fu Kavčiču v D irski Bistrici, mu prodal večjo množino krompirja in vzel 40 K are. 15. novembra je izmaknil &kri po noči nekemu posestniku iz nezaprtega hleva vola, vrednega 560 K tor tra prod*»l za 440 K. Ravno tako je ukraoVl r»o noči nekemu posostnikn v Vel. Lokah par volov, vrednib 900 K. Na hlev je prilepil list s temi besedami: »Hvala vam lepa. da ste tako dobro spali. Vzel sem vam zato brez vaše vednosti vole. V kratkem vam jih pripeljem nazaj.*: Na raznih sejmih jo, nastopal Škrt kot kupčevalec in si za mal de* na preskrbi za navidezno kupljeno živino živinske liste, katera je potreboval za nkradeno živino. Škrt je bil obsojen na 3 leta tHBce j^če in se odda potem v prisilno delavnico.
Predavanje o Postojnski jami. Da se zamore ncpesno razviti zanimanje za ta čarobni svet, se bode vršilo nredavanje jamskega tajnika G. And. Perkota »Svetovnoznana Postojnska jama in njena okolica« z nad 100 skf-optičnimi podobami, katere so povzete po najnovejših slikah, prihodnja dva meseca v sledečih društvih v in izven države: družba prijateljev umetnosti — Dunaj, Adrija — Dunaj, društvo avstrijskih planincev — Gradec, Klostemeuburg, Badcn, St. Polten, Line Dunajsko Novo mesto, društvo za naravoslovje — Dunaj, prijatelji narave — Bentheu; Dunajsko Novo mesto, Dunaj, Tmmenstadt, Aussig, Bodenbach, Karbice, okrajna delavska zveza v Favorita h - Dunaj, zveza južno moravskih Nemcev — Znajm, nemško in avstrijsko planinsko društvo — Furth, Draždane, Stuttgart, Frankfurt na Meni, Ceškn Beseda — Dunaj, Praaa, Preravo, Plzen, Bndjevice. Raznn tega se bode vršilo isto predavanje tudi po vseh večuh krajih na Štajerskem, v Celovcu in v Opatiji.
Ztsaakl aportnl veaml listki za Bo-
binjsko Bistrico, Bled Itd. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani naznanja, da imajo pravico za zimako-aportne vozne listke le športna društva: kakor slovensko planinsko društvo, ljubljanski bicvkl klub, nemško - avstrijsko planinsko društvo in ljubljansko športno društvo, nemški športni klub v Ljubljani. Član mora dati tik pred v.ižnjo vošni listek pri blagajni na kolodvoru potrditi dan odhoda v kupejui | * mora kondukterju poleg voznega listka pokazati tudi svojo društveno legitimacijo, ker sicer ni vozni listek vellaven in bi moral plačati kazen. Listi dobijo se le »fourist - office«, Miklošičeva cesta 6.
Bohinjska Bela. Cim večkmt sem te obiskal — mili, tihi In krasni kraj, — tem prijetnejše mi je postajalo bivanje v tebi! T* *udim se, da si tako malo znan širnemu svetu *+r se tako malo izve o tebi v javnosti. Kdor si želi mirnega in tihega uživanja naravnih krasot, svetujem mu, naj se napoti v Bohinjsko Belo. Podnebje je izborno, voda zdrava, sprehodi prekrasni in po svoji veliki raznoličnosti kratkočasni. Kdor ume-va naravo, ne bo se lahko kje tako dobro počutil, kakor v Bohinjski Beli. Res, tukaj je narava, ki nudi lahko razvajencu, kakor tudi nerazva-jencu vsega, česarkoli poželi, ako 1° jemat' od nje ne zamudi! — Kraj je kakor ustvarjen za letovišče*, a žal, da se za to še premalo briga, posebno tamkajšnji občinski zastop, ki ima vsled oštru pijenja po klerikalizmu neke posebne predpravice. Minuli sta že dve leti, odkar bi moral biti voljen novi občinski zastop, a še sedaj ni sluha, ne duha o tem. Čudne razmere! Aii res nimajo postave za Kranjsko nikakršne veljave več T Ali se je klerikalizem že tako ugri-zel v meso in kri Kranjcev, da ne nasprotuje samo papežu, nego tudi oholo prezira oesarske postave? Kdaj bo konec tem vnebovpijočim krivicam ? Kdaj bo zasijalo solnee boljše bodočnosti in svobodnega gibanja nam Kranjcem? Ali se ne bo že kmalu ro dil rešitelj, ki bo z mogočno roko pc-segel v ta Avgijev hlev 2 Ali morebiti ne prisegajo a kr. uradniki na Kranjskem na iste državne zakone, kakor v drugih deželah'? Ali je res dr. Šusteršič že bog in hudič vse obenem na Kranjskem? Kako moreta c kr. okrajni glavar v Radovljici in deželni predsednik zagovarjati pred javnostjo po postavi taka postopanja? Ali kršijo c kr. ur«idniki na Kranjskem po presvitlem cesarju po trjene zakone morebiti radi tega. ker se boje, da bi zopet ena občina prišT-i v napredne roke? Ali se boje, da hi novi občinski zastop postopal po volji ljudstva in ne po volji farovžev? Ali se ti gospodje boje, da bi no*i občinski zastop začel delati za ljudstvo skrbneje in blagonosneje, nego se je to vršilo do sedaj? Le malo podjetnosti je treba in Bohinjska Bela zna postati eno najpriljubnejših letovišč! In ravno tega se boje črnuhi, ker vedo, da po novih ljudeh pridejo nove ideje in potem je odklenkalo fa-rovški vsegaraogočnosti, upamo, za vselej. In do tega mora prej ali slej priti, ako nočemo, da se naše ljubo slovensko ljudstvo ne pogubi duševno in telesno. Bog varuj tega naš mili slovenski rod! Toliko za sedaj, prihodnjič več zanimivosti!
Pozor pred prevaro! Po Ljubljani in okolici hodijo neki c-ifntski agent jo umetniškega aavotia A. Roth ua Dunaju II. Sterneekplatz 4 iir ponujajo svoje slike, katere napravljajo po majhnih fotografijah. Pri tem kažejo, da bodo slike lepe, da pošl'ejo preje vzorec teh slrk na ogled in da je naročniku šele potem na prosto voljo flano, ako hoče slike naročiti in sprejeti Seveda lažejo pri tem, da v slučaju, če kdo ne sprejme teh lepih vdik, tudi ni treba nič plačati. Pri tej priliki pa pustijo z lažnjiviur. prigovarjanjem podpisati list po katerem je naročnik vezan da mora slike vzeti. Ko čez nekaj časa prinese drugi agent vzorce slik na ogled, vidiš da o kaki podobnosti sploh ni govora. Če pa vsled tega kdo izjavi, da slik ne sprejme so ti agent j? celo surovi in pretijo, da bode naročnik tožen na Dunaju, da je za tvrdko obvezan na-ročilni list in ne oseben dogovor, ter da mora slike prevzeti. Da so celo toliko nesramni, da niti naročil nt ko vih fotografij ne vrnejo, je samo cb sebi umevno. Kdor je bil že na enak način osle par jen, naj naznani celo zadevo dunajskemu magistratu kot obrtni oblasti — drugi pa pokažite tem nesramnim ljudem vrata, da se napravi konec enkrat za vselej takim sleparijam.
Redek slučaj. Ribič J. Cižman v Ljubljani je vj"l 1. februarja veliko mreno, ki je bila popolnoma rumena in je tehtala približno 1 kg. Stari izvedeni ribiči so rekli, da take mrene še nikdar niso videli. Najbrže se bo razstavila ta nenavadno barvana mrena nagačena v deželnem muzeju.
Ljubezniv moi. Anton Jesih, posestnik na Igu, je strasten alkoholik« tako da je več pijan kakor trezen. Umevno je, da se vsled toga s svojo
Ženo preveo ne razume. Nedavno je vložil proti ženi tožbo, da ga je večkrat s krampom udarila po glavi, tako, da se je moral delj časa zdraviti v bolnišnici. Priče pa so izpovedale, da si je Jesih poškodbo sam prizadejal, ko je v pijanosti padel na tla ter se z glavo udaril ob tehtnico, ki jo stala v bližini. Jesihova žena je bila na podlagi teh izpovedb oproščena.
Ljubavna tragedija. Tiskarniška vlagateljica Doroteja Prelogarjeva je hodila v svojem prostem Času pomagat streči v Poljšakovo gostilno na Martinovi cesti, kar njenemu ljubimcu, ključavničarju Vinkotu Ka-stelicu ni bilo všeč. Gospod Poljšak je bil pred«uočnjem napravil plesno veselico, ki je trajala celo noč. Ker je šla pa Prelogarjeva plesat z nekim gostom, je postal Kastelic zaradi tega ljubosumen in zjutraj med 6. in 7. uro v gostilni potegnil samokres ter ž njim obstrelil na levi rami Prelogarje^o, potem pa še nameril sam na sebe in se nad srcem opasno poškodoval. Oba so prepeljali v deželno bolnico, Prelogarjeva je lahko ranjena, njen ljubimec pa težko telesno poškodovan. Kastelic zatrjuje, da je to storil v pijanosti. Zadeva pride pred sodišče.
Nepreviden voznik. Predsnoč-njem je nek voznik po Resi je vi cesti tako neprevidno vozil, da je zadel v kandelaber ter ga tako razbil, da je napravil mestni občini 10 K škode.
V deželno bolnišnico so danes pripeljali Matjanovega mizarskega pomočnika Frana Ferjana, ker si je pri delu pri stroju odsekal desni palec
Nesreča, Včeraj si je trgovski vajenec Jožef Kramar v Škofji Loki pri sankanju zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
Delavsko gibanje, Včeraj se jo z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 30 Macedoncev, dva Poljaka in 7 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 25 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Neka dama je izgubila Črno ročno torbico z manjšo vsoto denarja. Neka druga dama je pa izgubila 340 K vredno zlato žensko uro. V justični palači je bil najden muf. Lastnica naj pride ponj k vratarju g. Prohinarju. Ivana Primožič iz Medvod je izgubila ali med vožnjo iz Medvod v Skofjo Loko, ali pa od postaje v Škofji Loki do mesta v bel papir zavit znesek 80 K v štirih 20kronskih bankovcih.
Napredno politično in Izobraževalno draštvo = za Kolizejski okraj =
priredi
v nedeljo, dne 5. t. m. ob 4. uri pop. v gostilni pri „Fortuni" na Vodovodni cesti
društveni javni dol
Društvenlki, somišljeniki, udeležite no polnoštevilno.
ODBOR.
Narodna otma.
Družbi sv. Cirila   in Metoda je
izročil g. trgovec Jak. Oblak 5 K mesto venca na krsto umrlemu g. J. .Vunbergu. — G. Drag. Kianta iz Landola pri Postojni je poslal naši drnžbi 2 K, kateri je nabralo omizje v Gorenja h za prekup ene Kollusk^ cikorije. Hvala 1
Društveno naznanilo.
Občni zbor »Društva slovenskih časnikarjev« se je vršil 30. januarja v uredniških prostorih »Slovenskega Naroda«. Ker je društveni predsednik dr. Ivan Tavčar vsled nujuih poslov v Gradcu iz Ljubljane odsoten* je    vodil zborovanje podpredsednik Miroslav Malovrh.      Poročilo o društvenem delovanju je podal tajnik Rasto Pustoslemšek. Iz taj-mkovega poročila posnemamo to-le: »Društvo slovenskih časnikarjev« je lani   delovalo zgolj v ozkem svojem delokrogu skromno sicer, a povsem plodonosno in uspešno. Delovanje drjštvenega odbora se je osredotočilo na to, da zagotovi društvu nove vire stalnih dohodkov.    To delo ni ostalo   brezuspešno, zakaj posrečilo so je društveno glavnico znatno pomnožiti. Meseca junija je došlo odboru pismo rodoljuba, ki neče biti imenovan, naj se mu spo roče pogoji, pod katerimi se ga sprejme za društvenega uetanovnika. Na odgovor, da je ustanovniku treba vplačati samo v pravilih   določeno pristojbino in da ae sicer ne stavijo nobeni po« goji,   je   dotični neimenovini rodoljub društvu v poslal ustanovnino po 200 kron in se posebej za nase siromašne razmere naravnost bogato darilo v znesku 4000 kron* Plemeniti darovatelj je v svojem pismu uagla-ial, da ve po zaslugi ceniti požrtvovalno delovanja slovenskih časnikar-
7747
5ev, ki žrtvujejo v*e svoje modi javnosti iu javnemu blagru, v zahvalo
za to njihovo trudapolno delo pa jo v starosti, ko jim klonejo moči, njihov delež po največ beda in siromaštvo. In prav zaradi tega, ker je nvidel,   kako žalostna je usoda slovenskega Časnikarja, ki se ves svoj živi dan bori zgolj za tuje interese, ne da bi si pri tem mogel za-se zagotoviti in izvojevati naj primiti vnejŠi h živ-ljenskih pogojev, prav zato se je odločil, da po skromnih svojih močeh podpre društvo, čegar edini namen je biti zavetišče in podpora slovenskemu, od vsega sveta pozabljenemu časnikarskemu trpinu.   Smelo lahko trdimo,   da je plemeniti dobrotnik, ki je našemu društvu naklonil 4000 kron, prvi Slovenec, ki pojinnje vso važnost časnikarstva In ki tudi nvi-deva, da je naravnost socijalna dolžnost in zahteva, da se tako zaslužnemu narodnemu in kulturnemu delavcu,    kakor je časnikar, zagotovi vsaj brezskrbna in spokojna starost. Ker   nesebični   dobrotnik   v svoji skromnosti ni dovolil, da bi se njegovo ime zabeležilo v javnosti kot blesteč    zgled vsemu rodoljubnemu občinstvu, je društveni odbor sklenil,   da se ga imenuje za častnega Mana.     Na izrednem občnem zboru dne 20. julija 1910 sla bila neimenovani   dobrotnik in državni poslanec fvan Hribar na predlog društvenega   podpredsednika   g. Malovrha ^oglasno imenovana za častna člana v priznanje njiju velikih zaslug, ki sta si jih pridobila za društvo. Na istem občnem zboru se je tudi skle-mlo, da se društvena pravila v nekaterih bistvenih točkah spremene. Te spremembe je deželna vlada vzela na /nanje. Društvo je bilo zastopano na kongresu »Zveze slovanskih časnikarjev« v Sofiji dne 4., 5. in 6. julija po tajniku Pustoslemškn in odborniku Trstenjaku.    Tajnik je bil izvoljen za odbornika v ^Zvezi slovanskih časnikarjev«, odbornik Trstenjak pa za njegovega namestnika. Vscslovanski pripravljalni kongres, ki je zboroval dne 7., 8. in 9. julija v Sofiji, je društvenega tajnika poklical v odsek za ustanovitev slovanske brcojavne agencije. — Izmed skiepov ^asnikarskega kongresa je važen in radi   za naše društvo merodajen ta. da morajo vsa slovanska časnikarska društva pristopiti k mednarodni časnikarski zvezi ter morajo biti vsaj po enem delegatu zastopana na vsakoletnem obenem zboru te zveze. Y to svrho   naj   pa   vsako   društvo da tudi   v   proračun 200 kron za svo->ga delegata na mednarodnem kon-j"-esu. Nasproti tem sklepu osrednja ♦•asnikarske zveze je treba, da precizira svoje stališče tudi naše društvo. Vsekakor bi kazalo, da bi se tudi ua-še   društvo prilagodilo temu sklepa ^Slov. časnikarske zveze«-. — Koncern    letošnjega leta so praznovali reški »Narodni Listy«   in hrvaški '  Obzor« svoj 251etni jubilej. Društveni odbor je poslal tako »Narodnim Listom« kakor »Obzoru« pismeno čestitko. — Društvo je bilo povabljeno, naj imenuje svojega zastopnika 9 časnikarski enketi proti novemu tiskovnemu zakonu na Dunaju. Odbor je imenoval za svojega zastopnika dunajskega urednika »Slov. Naroda-, dr. A. Kramerja. — Preteklo leto sta legla v gomilo dva tovariša: \ uton L e h r m a n  in Ivan  B a v -d c k. O smrti Lehrmanovi društvo aj bilo pravočasno obveščeno, zato se žal ni moglo udeležiti pogreba, do-'im je bilo društvo pri pogrebu Rav-iekovem zastopano po podpredsedniku in tajniku. Tajnikovo poročilo e je odobrilo. O društvenem gmotnem stanju je poročal blagajnik Miroslav Malovrh. Dohodkov je bilo K 7260-60,   stroškov   pa   K 401*96. Društveno premoženje se je torej pomnožilo za K685823.   Društvo šteje 2 cestna člana, 14 nstanovnikov, 8 pravih članov I. vrste, 20 pravih članov II. vrste in 38 podpornih članov. Blagajnikovo poročilo se je odobrilo, nakar je M. R o d e v imenu preglednikov predlagal blagajniku in odboru absolutorij. Glede članarine se je sklenilo, naj se pobira tudi za letošnje leto ista članarina kakor doslej. V odbor so bili izvoljeni: dr. Ivan Tavčar za predsednika; Miroslav Al a 1 o v r h   za   podpredsednika in blagajnika; Rasto   Pustošio ni-šck za tajnika; Ant. Trstenjak za odbornika;   Rudolf Šega pa za njegovega namestnika. V razsodišče so bili izvoljeni: dr. Fran Windi-s c h e r, Ante B e g in Emil Vo d e b, v nadzorstvo pa dr. Valentin Koru n in Matija Rode.
Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani je imelo snoči v hotelu »Tinion« svoje letno zborovanje. Iz poročila predsedniku gosp. Pirca in odbora povzamemo sledeče: Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ni politično društvo, ampak zgolj gospodarska organizacija. Hišne posestnike ljubljan. tlači še vedno potresno posojilo. Razun brezobrestnega posojila ima veliko hišnih posestnikov ljubljanskih tudi še 3% državno posojilo. Glede tega posojila je storilo društvo korake, da bi se to po-
sojilo vnaj deloma odpisalo  ali pa vnaj izpremenilo v brezobrestno posojilo in, da bi ae vračanje teta posojila raztegnilo na daljšo dobo. Zal da prizadevanje doslej ni imelo po-voljnega uspeha. Z novim letom 1910 so se zvišale občinske   dokjade na 3%, vsled  česar so bih primorani hišni posestniki ljubljanski prevaliti te doklade na najemnike in povišati najemščino.   V zadnjem zasedanju deželnega zbora   sklenil   se je nov cestni zakon za deželo Kranjsko, ki bi pomenjal, ako dobi Najvišjo sankcijo velikansko   obremenitev vsega ljubljanskega prebivalstva in predvsem obremenitev realne posesti v Ljubljani. Ker bi ljubljanski hišni posestniki, ako se jim   naloži nove doklade, morali te doklade prevaliti na najemnike, interesovano je torej vse prebivalstvo na usodi tega zakona. Odbor društva se je posvetoval v sejah, katere   korake bi bilo treba storiti, da se novi cestni zakon v tej obliki,   kakor ga je sklenil deželni odbor kranjski ne sankeijonlra. Sestavila se je spomenica na podlagi poročila deželnega odbora kranjskega za leto 1908. V tej spomenici se je dokazovalo, da plačuje Ljubljana dobro tretjino vseh direktnih davkov in vsled tega tudi dobro tretjino deželnih doklad, ter da znaša hišno-najemninski davek v Ljubljani skoro   dve tretjini    direktnih davkov ljubljanskih, iz Česar je razvidno, da so pri vsakem povišanju deželnih doklad predvsem tangirani hišni posestniki ljubljanski. Poudarjalo se jo zopet na podlagi omenjenega poročila deželnega odbora kranjskega, da znašajo stroški za vzdrževanje deželnih   in   okrajnih eest na Kranjskem okoli 050.000 K,   za napravo novih cest pa okoli 100.000 K na leto, ter da bi se po določilih novega cestnega zakona */a teh stroškov   v znesku okoli 434.000 K morala pokriti dežela Kranjska in sicer z doklado na vse direktne davke. Z ozirom na to, d a se ptačuje na Kranjskem 4,091.129 K direktnih davkov, pobirati bi se morale torej 12% doklade, da se pokrije potrebščina cest in za napravo novih cest. V Ljubljani bi znašala ta Vt% doklada okoli 185.000 K, in ker se plačuje v Ljubljani hišno najemninskega   davka   904.619 K, znašal bi I2nr povišek deželnih doklad od realnega davka-, ki se plačuje v Ljubljani, nad 10^ 000 K.    Z ozirom na dejstvo,   da bi morali hišni posestniki, če se novi cestni zakon, kakor ga je sklenil deželni odbor kranjski, i»otrdi, plačevati nad 108.000 K več deželnih doklad kakor doslej, je gotovo, da bi morali hišni posestniki najemščine zopet zvišati, ker bi sami teh bremen ne mogli nositi in bi znašalo to povišanje približno 5^c najemščine. Ker sc je očitalo, da številke, katere so navedene v tej spomenici niso resnične, se mora   tu poudarjati, da so te številke posnete iz rreje omenjenega oficijalnega poročili deželnega odbora kranjskega za leto 1908 in se jim torej ne da ugovarjati. Pri tem omenjam še, da je to poročilo datirano z junijem 1909 in, da je ugovor, da bi navedene številke bile zastarele, neutemeljen, ker se je izdalo edino se eno poročilo za leto 1909, v katerem letu se pa stroški za vzdržavanje deželnih in okrajnih cest in za napravo novih cest gotovo niso zmanjšali, ampak le povišali. To poročilo in spomenic*» je izročilo društvo mestnemu magistratu, oziroma vladnemu komisar iu, ter je to storilo v dobrem razumevanju, da pri današnji draginji ljubljansko prebivalstvo nikakor ne more prenašati naložitve večjih bremen. Društvena pisarna je bila na razpolago ne le samo članom, ampak vsem posestnikom in celemu prebivalstvu ter je vestno izpolnjevala svojo dolžnost, posebno pri odajanju stanovanj. Društvo je imelo v preteklem letu 1506 kron 03 vin., izdatkov pa 964 K 85 v. ter se pokaže blagajniški preostanek 541 K 18 vin. Končno je še omeniti, da je društvo štelo v preteklem letu 230 članov. Pri sledečih volitvah je bil izvoljen per acelamationem stari odbor, in 6icer za predsednika g. dr. Pire, za odbornike gg. Doberlet, dr. Gregorič, Korsika, Lončar, Maurer, Petkovšei, dr. Požar, Roger in Ve-rovšek. za preglednike   računov pa gg. Toman, Hudabiunik in Vodnik.
50 letnica društva zdravnikov. „Društvo zdravnikov na Kranjskem* praznuje letos 50 letnico svojega obstanka. Bilo je 15. oktobra 1861. leta, ko so se zbrali nekateri na Kranjskem poslujoči zdravniki in ustanovili „Zdrav-niško bralno društvo", ki pa se je že leto na to prekrstilo v »Društvo zdravnikov n- Kranjskem". Izmed ustanoviteljev živita le še dva in sicer vladni svetnik prof. dr. Alojzij pl. Valenta, ki je bil novoustanovljenemu društvu tajnik, potem pa dolgo vrsto let predsednik in pa železniški zdravnik v p. Janez Thomitz, ki praznuje letos tudi 80 letnico svojega rojstva. nDruštvo zdravnikov na Kranjskem" je bilo prvo zdravniško deželno društvo v Avstriji. Na njegov predlog so se zbližala tn združila avstrijska zdravniška društva in so ae začeli prirejati zdrav-
nflki društveni sbo4R, tertatfn posledica
so raznovrstne socialne institucije, Id danes tako uspešno zastopajo zdravniški stan in njega interne. Kakor Je bilo društvo na eni strani torišče kolegijalnosti in znanstvenega delovanja, o čemur priča veliko število predavanj, demonstracij in razprav, ki so se vršile tekom dosedanjega društvenega obstoja, tako je na drugi strani vedno skušalo delovati v korist mesta in dežele in vplivati na njih zdravstveno stanje. Prav tako je društvo vedno skušalo, na socialnem polju delovati za svoje člane. „Z združenimi močmiBf ta vzvišena in uspešna deviza svetila je tudi društvu in njega članom. O tem priča v prvi vrsti dr. Loschner-Maderjeva ustanova, ki so jo društveniki od leta do leta množili s prostovoljnimi doneski. J? nje dohodkov dobivajo ne-premožne vdove in sirote vsako leto primerne vsote. Najlepša in najuspešnejša institucija pa je »vdovski in siroti nsk i zaklad društva zdravnikov na Kranjskem", ki razpolaga že danes s tako bogato glavnico, da morejo vdove in sirote članov iz zaklada dobivati res stanu primerne letne pokojnine. Društvo se pripravlja, da primerno proslavi svojo petdesetletnico. Skoraj gotovo se bode tudi ta prilika uporabila, da se zdravnikom v korist ustvari nova socialna institucija.
Slovensko lovsko društvo .Včeraj je imelo slovensko lovsko društvo ob 2. pop. v salonu pri Schrevu na Južnem kolodvoru svoj občni zbor. Iz predsednikovega poročila in poročila odbornikov posnamemo sledeče. Društvo se je v preteklem letu krepko razvijalo, poleg izdajanja lista nLovec". ki izkazuje zadovoljiv uspeh, je priredilo društvo tekmo fermačev, se udeležilo svetovne lovske razstave ter vpo-slalo na to razstavo zlasti rogovja srnjakov in gamzove roglje. Skupina lovskega društva je dobila 27 cen. Nadalje je priredilo slovensko lovsko društvo razstavo na dunajski razstavi razstavljenih predmetov v Mestnem domu. Društvo je bilo zastopano na mednarodnem lovskem kongresu po svojih odposlancih dr. Bretlu in dr. Lukami. Imelo je 8 ustanovnih in 774 rednih članov ter poleg teh še 59 naročnikov na list. Društvo je imelo v preteklem letu 6613 K 22 v prejemkov in izkazuje prebitka 663 K 44 v, list je z 84 K 84 v aktiven in proračun za prihodnje Izkazuje 747 K preostanka. Občni zbor je izvolil tajnika g. Klobučarja in blagajnika g. Mar-tinca za ustanovna člana v priznanje njiju zaslug za društvo. Sklenilo se je nadalje., da se izpremene društvena pravila v toliko, da bodo ustrezala željam domobranskega ministrstva, od katere izpremembe je odvisno, da se dovoli društvu streljanje na vojaškem strelišču. V društvenem odboru se izvoli poseben odsek, ki naj v zvezi s člani zunaj odbora ukrenejo potrebno v varstvo ribarstva in eventualno ustanove posebno ribiško društvo. Peticija lovskih čuvajev se izroči odboru v rešitev. Predsednik je pojasnjeval nato še stanje vprašanja lovske centrale, ki si jo misli odbor kot zadrugo z omejeno zavezo, ki pa je mogoča šele, čim se zgrade v Ljubljani tržnica in hladilnica. Odbor se je sestavil sledeče: za predsednika je bil izvoljen per acelamationem, od udeležencev viharno pozdravljen, g. dr. LovrenčiČ, za podpredsednika g. Franc Ksaver Urbane; ljubljanski odborniki so gg. Klobučar, Jtajnik, dr. Ponebšek, gospodar, Martine, blagajnik, namestnika sta gg. dr. Modic in avskui-tant Kavčič. Odborniki za Notranjsko in njih namestniki so gg. Arnošt Šerko, Lah, Tomšič in Inocente, za Dolenjsko gg. Rus, Bog, dr. Pfeifer in Leitgeb, za Gorenjsko gg. Sturm, Kem-perle, Lenček in Košir. Odborniki in njih namestniki za druse slovenske dežele so sledeči: za Štajersko gg. okr. sodnik Mladič in Pacher, za Koroško gg. prof Mišic in Borovnik in za Primorsko Lavrenčič in Magajna.
Lovski ples. Največja prireditev letošnje zimske sezije je bila in brez dvoma tudi ostane veliki lovski ples, ki ga je priredilo slovensko lovsko društvo v sredo zvečer v vseh gorenjih prostorih .Narodnega doma". Že sodeč »po vseh predpripravah, je bilo pričakovati, da bo ta veselica nekaj impozantnega, vendar pa je resnica presegala celo najmanj skromno pričakovanje. Ko 3! stopil v vestibul »Narodnega doma", si stal naenkrat v gostem smrekovem gozdu, ki se je širil desno in levo ter obrobljal nalahno se dvigajočo pot navzgor. Krenil si na desno ali levo in stal si pred povsem izpremenjeno sliko. Na eni strani visoko se vzpenjajoče sivo skalovje, na drugi strani temen smrekov gozd! Pri gloobki jami, nad katero je slonel požrešen medved je krenila pot iznova in te pripeljala na visoko planjavo v začarano deželo. Pred teboj široka planota, v ozadju mlad gozd, dvigajoč se na desno v položen hrib, na levo suho hrastje. Od tod so prihajali zapeljivi zvoki, vabeč vse one, ki se niso strašili naporne poti, k vživanju mladosti. Na desno in levo so se odpirali onim, ki niso našli prostora med tem vrvenjem, gostoljubni vbodi v
i drag svet, kjer so v prijaznih lopan vabili lačnega in Žejnega sopotnika zapeljivi vžitki. Nasproti veliki planoti te je zvabil glas violin v drugo kraljestvo, kjer je tekel šampanjec v ozkem prijateljstvu z dolenjskim cvičkom. Narodne naše dame so tudi to pot uredile vse s tako izbranim okusom, da je prišel vsak, ki je imel dobro voljo biti vesel med veselimi, na svoj račun. In oglejmo si nekoliko pobliže kdo vse je priplezal v gorske višave, da se pobrati z lovci. Kranjec in Kranjica, Stajerka in celo Korošica so se vrteli na veliki planoti. Tu snežna vila, tam blesk solnčnega žarka, hoja in smreka s svojim temnim zelenjem, celo srna se ni zbala s svojimi rožički lovcev, tudi če so imeli puško na rami. Prišli pa so tudi parforsni lovci iz davno minulih časov in lovke v svojih slikovitih kostumih iz dobe rokoko. To je bilo življenja in vrvenja in ko je slovenska Filharmonija zasvirala k prvi četvorki, velika dvorana ni mogla sprejeti vseh plesaželjnih parov, tako da so poskusili celo v stranskih prostorih oni, ki so se nekoliko zakasnili, svojo srečo. Do ranega jutra pozno v novi dan je bilo živo na gorah in šele, ko je zaspana Ljubljana vstajala, so se poslovili zadnji od tako priljubljenih gorskih planot. Med udeležniki je treba v prvi vsti omeniti one, ki so prišli iz drugih slovenskih dežela. BiH so tu zastopani celo Korošci, kar je zelo redek slučajna ljubljanskih^prireditvah. Iz Ormoža in Celja ter iz Žalca so bili zastopniki, prišli so iz Trsta in celo iz Gorice. Častno zastopana je bila Notranjska, zlasti Cerknica, precej lovcev je poslala Gorenjska, pred vsem radovljiški okraj in Kamnik, prilično mnogo je bilo udeležencev tudi z Dolenjskega. Izmed ljubljanskih posetni-kov je treba omeniti, da so bili zastopani vsi sloji, ki se sploh zanimajo za lepo in blago. Videli smo deželnega predsednika barona Schwarza in njegovega namestnika grofa Chorinskega. Udeležil se je plesa tudi drž. poslanec g. Ivan Hribar in deželna poslanca dr. I. Tavčar in K. Triller. Zastopano pa je bilo v zelo lepem številu tudi vojaštvo, pred vsem divizijonar Kon-nen in mnogo štabnih častnikov in častnikov vseh v Ljubljani bivajoči h polkov. Prireditev so posetili nadalje še ministerijalni svetnik dr. Heinz, de-žolnovladni svetnik vitez pl. Laschan, deželni šolski nadzornik Leveč in dež. odbornik dr. Pegan. Nemogoče je prav oceniti delo vsakega posameznega, da je uspela vsa prireditev tako sijajna. Drug z drugim so tekmovali prireditelji in dame so se žrtvovale blagemu namenu. v Dekorativno delo je oskrbel g. prof. Zmitek, po paviljnih pa so stregle narodne dame, v Šampanjskem paviljonu je načelovala gpspa Jelka Bretlova, v kavarni ga. ^ubtčeva, v jestvinskem paviljonu ge. dr. Tomin-škova, Ulrihova in ga. Šlajpahova, v slaščičarni je bila ga. Bežkova. Vinski paviljon je vodila ga. LavrenčiČeva in ga. Ružičkova, v mali dvorani gospa Franketova. Buteljke so se prodajale pod nadzorstvom.ge. Pibernikove, Šter-kove in Bergantove. V drugih paviljonih sta se trudile ge. Toplakova in Mohoričeva. V jestvinskem paviljonu v maii dvorani je stregla ga. Sičeva in ga. dr. Tavčarjeva, ki ne zamudi nobene prilike, da priskoči na pomoč, kjer je treba njenih moči. Lovsko društvo je lahko ponosno na to svojo prireditev in v upanju, da bo krepko nadaljevalo svoje komaj započeto delo, mu kličemo krepki Jovski blagor 1*
Društvo slov. trg. sotrudnikov v Ljubljani. Za plesni venček, dne 11. svečana t 1. v veliki dvorani hotela „Union" s sodelovanjem „Slovenske Filharmonije", vlada vsestransko zanimanje. Mlado in agilno društvo, znalo si je v kratki dobi svojega obstoja pridobiti splošnih simpatij. Vabimo torej vse prijatelje trgovsk^a stanu, da v velikem številu posetijo ta plesni venček, ki obeta biti, sodeč po pripravah, ena najprijetnejših predpustnih zabav.
„Društva jugoslovanskih želez« niskih uradnikov" ljubljanska podružnica, priredi v soboto, dne 1L svečana 1911. v dvorani ljubljanskega .Mestnega doma" zabaven večer. Spored: koncertne točke in šaljivi nastopi. Po 10. uri ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 vin., za družino 1 K. — Obleka promenadna. Slovenskemu železniškemu uradništvu prijazno c stvo se tudi tem potom vljudno vabi na to prireditev,
Čitalnica v Šiški. Kakor že naznanjeno, bo v nedeljo, 5. februarja v hotelu „Bellevue" na šišenskem griču velika Vodnikova beseda s plesom. Čitalnica v Šiški je ostala zvesta starim tradicijam in prireja vsako leto to besedo na isti način, kot so jih prirejale pred leti sploh vse Čitalnice po Slovenskem, pred vsemi pa čitalnica v Ljubljani. Na sporedu je nagovor, pevske in tamburaške točke. Tako pevski kot tamburaški zbor se pripravljata, da zadovoljita občinstvo z izvrstno naštudiranimi točkami, ki bodo gotovo vsestransko ugajale. Za dobro jed in pijačo nam pa jamči splošno znani resiavrater g. Zajec
Maškarada telovadnega ifruitva »Sokol« na Vrhniki ali preporod na Ljubljanskem barju se vrši v nedeljo, dne 5. t. m. v vseh prostorih »Narodne čitalnice« na Vrhniki. Slavno občinstvo z Vrhnike in okolice s tem najvljudneje vabimo, da si ogleda ta preporod in mu pripomore k povzdi-gi. Priti morate v maski; kdor tega ne stori, bo vržen v močvirjev; rešilna nagrada znaša 1 krono. S tem prispevkom je plačana rešilna akcija in je obenem pridobljena maska za gospode. Godbo oskrbuje oktet iz Ljubljane. Začetek točno ob S. uri. zvečer. Vstopnina 2 K, rodbina 5 K. Gardodame so proste globe. Do svidenja pri močvirskih skrivnostih.
Vrhnika. Dolgo časa je ležala gosta megla nad našo lepo slovensko Vrhniko in nikakor se ni hotelo razjasniti ; to pot pa upajo združeni obrtniki vrhniški gosti pajčolan razgrniti, svetu in javnosti pokazati, da obstoja na Vrhniki družabno življenje; nalogo za to si je vzelo združeno obrtništvo vseh strok, da priredi prvo obrtniško veselico v dvorani „Narodne čitalnice" na dan 12. svečana t. 1. ob 7. uri zvečer. Svetu in javnosti pokažimo, da obrtniki ne zaostajamo za drugimi stanovi, tudi obrtniku trpinu je zasijalo solnce boljše bodočnosti, da si sme dovoliti malo veselih uric, da pozabi vsakdanje duševne in telesne skrbi. Veselični odbor poskrbi, da bode veselica v vsakem najmanjšem ozira prijetna, preskrbljeno bode za gorka in mrzla jedila, kakor za izborno pijačo od strani gostilničarja I. Bajca. Cisti dobiček te veselice namenjen je obnemoglim obrtnikom eventualno na novo ustanovljeni mojstrski bolniški blagajni. Prijatelji obrtništva! pohitite vsi 12. svečna na obrtniško veselico, izkažite, da vaša srca bijejo za blagor obtniškega stanu. Vstopnina K — 2. dame proste. Predplačila v korist dobrodelnega namena se hvaležno sprejemajo.
»Sokol« v Logatcu. Na občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: starosta Fran Hodnik, podstarosta Fran Hladnik, načelnik Avpus*: Kraigher, tajnik Joško Span, blagajnik Ivan Škrlj, gospodar Ivan Sebenik, odborniki: Ivan Rihar, Anton de Gleria, Joško Gosar, Ivan Je-rina, Mirko Zavrtnik; namestnika: Rudolf Puppis in Ivan Lenarčič; pregledovalea računov Anton Baje in Fran Korenčan. Kot župna delegata, sta bila izvoljena: Fran Hodnik in Josip Tollazzi, namestnik- Ivan Je-rina. Društvo šteje 82 članov in sicer 9 ustanovnih, 56 podpornih ter 17 izvrsujočih. Telovadilo se je trikrat v tednu in pride na eno telovadno uro poprečno 12 tolovadeev (največ 15, najmanj 6). Članstvo je sodelovalo pri prostih vajah in na orodji: ob priliki zveznega zleta v Celju, žup-nega zleta v Cerknici, C M. veselice v Logatcu ter nastopilo r.a Silvestrov večer s prvimi tremi lnksenbnrški-mi prostimi vajami ter s skupinami. »Sokol« vzdržuje v Dol. I^ogatcu »Javno ljudsko knjižnico in Čitalnico«, ki ima čez 300 knjig in 10 časopisov na razpolago. Društven pevski zbor je nastopil pri C. M. veselici in na Silvestrov večer. Na obenem zboru se je določil poseben odsek, ki bo odslej oskrboval in vodil »Javno ljudsko knjižico in Čitalnico« ter se je obenem izvolil odsek za »Sokolsk4 dom« v Lopratcu. Novoizvoljeni odbor je nam porok, da bo locraski »Pokol« tudi v bodoče tako krepko razvijal svoja krila, kakor jih je do sedaj.
:: volilcev in volilk ::
priredi
gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj
* nedeljo 5. februarja ob 3. popolndne v gostilni g, Leona Šarca pri Bastoharin na Kar-lovski cesti.
Na shodu ooročata gg. tržni nad«
lornik Utaikar in urednik Raste
Pustoalemiek o pohucocm položaju
s posebnim ozirom na bližajoče se občinske volitve.
8omUl|eniki, udeležite ne shoda polnoštevilnol
Presveta.
Slovensko  deželno gledališče.
Jutri, v soboto se igra prvič v sezoni velika klasična   tragedija »Marija Stuart« (za par), ki se ia od dobe rajne gdč. Ruckove ni več igrala v Ljubljani. Zdaj igra naslovno vlogo gdč. i Alena Šetrilova,  kraljico Elizabeto j ga. Danilova,   Mortierja   g. Nučič, i Burleigha g. Skrbinšek in Leicestera j pa g. Danilo. Tragedija se igra v po-j vsem novi priredbi, dokaj razširjena ter doeela nanovo retirana. — V ne-■ daljo popoldne ob S. as poje zaradi
gostov z dežele, ki pridejo na koncert »Glasbene Matice« Srečka Albin ija jzvrstno na&tudirana nova opereta »Baron Trcnk« pri dramskih cenah, (izven abonnementa; za lože par); — zvečer oh polu 8. pri zelo znižanih cenah »Marija Stuart« (za nepar).
Razšle! po slovanjKem svetu.
— Slovenski avlatik Rusjan in srbska javnost. Po poročilih iz Bel-grada se je^ tamkaj nabralo za rodbino ponesrečenega slovenskega avia-tika Edvarda Rusjana že okroglo 10.000 dinarjev. V to svrho prispevali t?o vsi, prav vsi — gori od kralja pa doli do preprostega dela ve«. Vojno ministrstvo povabi Rusjanove roditelje v Belgrad, da se jim izroče r brani prispevki. Kakor poročajo srbski listi, romajo še sedaj množice ljudstva na pokopališče, da <_biščejo tamkaj Rusjanov grob in da izkažejo smelemu slovenskemu aviatiku svoje spoštovanje. Vse to. kakor zlasti sijajen pogreb, ki so ga v Belgradu priredili pokojnemu Rusjanu, je blesteč izraz bratske ljubezui, ki jo goje Srbi napram malemu našemu narodu slovenskemu. Dolžnost nas veže, da se v imenu vsega slovenskega naroda zahvalimo bratom Srbom za vso ono veliko ljubezen in sočutje, ki so jo nam izkazali povodom tragične smrti nesrečnegra našega rojaka Rusjana. Posebna zahvala pa gre > Olimpijske
i klubu«, redakcijam listov »Tribuna«, »Dnevni List«, »Mali Žurnal« itd., pred vsem pa »Politikiec in nje* nima kavalirskima urednikoma Vla-lislavu in Darku Ribnikarjn, ki sta dala inicijativo, da se je sinu slovenja naroda Rusjanu priredil toli sjiajen pogreb in da so se jeli nabirati prispevki za siromašno njegovo Ihino. Vsi ti, zlasti pa viteška brata Ribnikarja in Branislav Nušič, so storili na osebi Rnsjanovi toliko za Slovence, da se jim narod slovenski nikdar in nikoli ne more dostojno oddolžiti.
— Zagreb po   novem ljudskem
štetju. Po novem ljudskem štetju ima Zagreb 78.956 prebivalcev. Med temi je 3460 vojakov. Od zadnjega Ijud-
iga štetja sem se je prebivalstvo por^nožilo za okroglih 18.000. Pred ljudskim štetjem se je računalo, da
a Zagreb 90.000 ali vsaj 85.000 •.^biva^eev.
— Sofija — velemesto. Po uspehu novega lindskeora štetja je treba r>rrstolnico Bolgarske —   Sofijo že
med velemesta; zekai njeno pre-1=tvo je že prekoračilo prvih sto Sofija šteje    namreč    10° TttO btvalcev. L. 1905. ie šteli 52.621. kom petih let se je torej   Si vilo živalstva   pomnožils   za 20J 48 InSL
— Pokojni mski nosi a ni k v So-!n umetnost. Pretekli teien je po
IJšI bolezni umrl v Sofiji ondotni siri poslanik Sementovskij - Kurilo, krjnik je bil velik prijatelj uuiet-ti in je prav pridno zbiral razne ntvore. Posebno veliko pozornost "ečal nizozemski, italijanski, a rki in   bolgarski nuietnostr. ' si je nabavil toliko ^lik, da neko poslaništvo v Sotiji bolj umetniški galeriji, kakor pa liplomatskemu zastopstvu. Te dni so >i pokojnikovo zbirko   slik Offledali eti -ki strokovnjaki   ter izjavili, imetniška zbirka vredna naj-milijone levov. Ker ni pokoj-i:k glede slik nič s».r ukrenil v opo-rol:i, se bo zbirka slik najbrže prodala na javni dražbi.
— Boitrarsko veliko narodno sobranje. Vsled proglasitve Tiolgnrske
neodvisno kraljevino je potrebno, da se spremeni tudi bolgarska ustava. Spremembo ustave pa more skle-I samo veliko narodno sobranje veliki parlament. To veliko narodno sobranie bo med drobim sklenilo, da je Bolgarska neodvisna carevina in da ie oficijalni naslov vladarja »car Bolgarov«. Ostale točke ustave imajo ostati neizpremenjene, samo točka o sprejemu v bolgarsko državno zvezo se ima spremeniti v toliko, da vwe o sprejemu tujih podanikov v bolgarsko državno /vezo -lepati ministrski svet in ne več, kakor je bilo doslej, narodno sobranje. Volitve v veliko narodno sobranje bodo v drugi polovici meseca aprila ali v prvem tednn meseca ma-gasedanje velikega narodnega sobranja se bo vršilo sredi meseca junija. Kakor pišejo bolgarski listi, bo do tistega časa odstopilo tudi sedanje • Wnokratsko ministrstvo. Oar bo sestavo novica kabineta najbrže poveril predsedniku narodne stranke Ge-^vn. Med ministrski?*! kandidati se i m Tirne tudi vsenctjiSkl profesor S. S. Bobčev, predsednik lanskega vse* slovanskega kongresa v Sofiji.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Karambol, \edavno je na Dunajski cesti hlapec fvan Sitar zadel e svojim vozom v voz električno želez-
nice* ter na istem napravil precej Škode. Zadeva je prišla pred sodnijo. Sitar, ki ie ni bil nikdar kaznovan, pravi, da je bil ravno na ovinka, ki veze Dunajsko cesto s cesto na južno železnico, ko je hipoma pridrvela električna železnica tako, da se ji ni mogel več umakniti, posebno se ker, je imel okoren in težko naložen voz. Sitar je bil oproščen in mora uprava električne cestne železnice sama trpeti škodo.
Radi konkurence   Kakor vsako
leto, tako so se tudi letos na Kongresnem trgu prodajala božična dre-> esea. Prodajalci so bili domačini Ljubljančanje in tudi okoliČanski kmetje. Umevno je. da so se med sabo pisano gledali Prišlo je celo do psovk in spopada. Kmetic A. Š., delavec I. J. in še več drugih so si dajali razne psovke. Š. je rekel J. ljubljanska baraba, kar ie tega tako razjezilo, da je skočil v Š., ga podrl na tla ter mu prizadjal več poškodb. Š. je bil radi psovke cbsojen na 5 K globe. J. pa gre radi svoje bojev i tost i za 48 ur na ričet, poleg tega pa mori plačati S-u. 10 K za bolečiue.
Vmešavanje v stražnikovo poslovanje. Nedavno je stražnik Anton Kotnik aretiral na Sv. Petra cesti dva nepridiprava. Postavljala sta se mu pa po robu, tako da ju je moral naposled ukleniti. V aretacijo pa se J* vmešaval neki obrtnik in ni dal toliko easa miru, da je bil še on aretiran in še na stražnici začel delati ovire. Vsled tega je stražnik L—a odrinil na stran, tako da se je ta malo trdo usedel na klop. S. t. m. se je vršila razprava proti touiu obrtniku, ker se je vmešaval v aretacijo in obsojen je bil na 48 ur zapori. Pa tudi proti stražniku Kotniko se je vršila razprava in sicer radi tega, ker jc na stražnici obrtnika sunil. To pa jo bil opravičen storiti, ker ga je obrtnik oviral in Kotnik je bil oproščen?
Bolnega prašiča je zaklala. F. J. gostilničarja in posestnika žena je nedavno kupila od nekeera Pavlica dva prašiča, katerih eden je bil bolan na rdečici. Ne da bi bila poklicala mesogledca, je bolnega prašiča zaklala. Nekaj nezdravega mesa je že prodala: ko je prišel živinozdravnik in meao konfiscira!. Vsled tega je bila J. 3. t. m. pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obsojena na 30 K globe, oziroma 3 dni zapora.
Razne stvori.
Atentat na guvernerja v Ispa-hanu. Dne 1. t. m. je ustrelil prejšnji policijski predstojnik, ruski podanik, na guvernerja v Ispahanu in na njegovega nečaka. Guvernerja je ranil zelo težko, njegovega nečaka po smrtnonevarno. Morilec je pobegnil v ruski konzulat in kakor se čuje. so ruske oblasti sklenile, da ga ne izroče perzijski vladi.
* Eksplozija v newyorškeni pristanišču. V Jersey-City je eksplodiral na neki ladji dinamit. Cela ladja in vse moštvo je zletelo v zrak. Mrtvih je bilo 25, ranjenih nad 100. Več hiš v bližnjem delu mesta je razpoka 3 o, na tisoče oken se je zdrobilo. Nt katere izložbe je pritisk zraka vr-jrel na cesto. Promet na borzi in v bankah se je moral prekiniti. Velikanske hiše so se stresle, da jo bilo bati, da 86 porušijo. Le z veliko težavo Se je posrečilo ljudi, ki so mislili, da je potres, pomiriti.
Kuga v Aziji. Iz Charbina se poroča, da se kuga šo vedno strahovito širi. Predmestje Fudsjadjan je z puščeno in izumrlo. Rusko-kitajska banka je vse svoje uslužbence visoko zavarovala, da prepreči njih beg. — Ruski in kitajski listi na daljmm Vztokn zahtevajo, da se vse države udeleže boja proti kugi, in da se po-žgo ognjišča kuge na stroške kitajske države. Ves promet z moko v Charbinu je ustavljen. V Pekingu se kuga tudi že močno Širi. Ilavvkinov serum, od katerega so si obetali zdravniki mnogo uspehov, ne deluje. Co se vreme izprevrže, pričakujejo zdravniki, da se začne kuga le bolj širiti, zlasti pa se boje, da izbruhne še kuga po telesu in ne samo v plju-čah Do sedaj je umrlo tekom tega tedna v Tientsinu 6 Kitajcev v Pekingu pa eden. V Petrogradu zboruje komisija pod načelstvom ravno do-šlega guvernerja v Irkutsku Knja-ževa, da se posvetuje o sredstvih za zmanjšanje nevarnosti.
Telefonsko in brzojavna poročita.
Avtomatični avanzma državnih uslužbencev.
Dunaj, 3. februarja. Danes se je vršila tu seja subkomiteja odseka državnih nasta vijence v, katere se je udeležil tudi minister Wickenbnrg. Minister se je izrazil v irnenn vlade, da vlada odklanja predloge državnih nastavljencev za avtomatični avanzma državnih nastavljencev in sicer to z ozirom na nepovoljno finančno stanje državnih blagajn.
Sestanek ruskega carja s našim vla-
Dueaj, 3. februarja. »Vaterlan-dova* vest, da se pogajanja med Avstro - Ogrsko in Rusijo glede medse*
bojnega sporazuma nadaljujejo in da bodo v kratkem zaključena % ugodnim uspehom, se potrjuje. Kakor je vaš poročevalec «e prod dlje čaaa »poročil, bo v tem slučaju ruski car Nikolaj ob priliki svojega potovanja na Nemško posetil v Išlu cesarja Frana Jopi pa.
Zagrebški napredni dijaki za «vo^> krakovske koleg*.
Zagreb, 3. februarja. Včeraj se je tu vršilo veliko zborovanje hrvaških naprednih dijakov ,kjer so sklenili ostro resolucijo proti poskusom poklerikaliti avstrijske univerze ter izražajo svoje najtoplejše simpatije svojim krakovskim kolegom. Napredno hrvaško dijaštvo je nameravalo izprva zborovati na univerzi, ker je pa vlada to zborovanje v prostorih vseučilišča prepovedala, se je vršilo zborovanje v prostorih društva »Kolo«. Neki slučajno navzoČd profesor krakovskega vseučilišča, čegar J me pa se zamolčuje. je imel na tem shodu jako simpatičen govor.
Vojni kredit. Budimpešta, 3. fee-bruarju. Vojni odsek delegacij obravnava danes vojaške in mornariške potrebe. Pred kratkim časom še je bil) vprašanje ali naj se ta kredit reducira ali ne. Dame ima to vprašanje popolnoma drugo obliko, vojni kredit se mora ali v eeloti sprejeti ali pa v celoti o* kloniti. Delegati gosposke zbornice so popolnoma na strani vlade. Poljaki se zadrže rezervirano, krščanski soei-jalei pa izjavljajo, da zahtevajo, da se pred vsem reši vprašanje dveletne prezenčne službe in 6iccr da se reši to vprašanj še tekom te spomladi ter se napravi tozadeven zakon, t eni odločno odklanjajo veliki vojaški kredit. Od vseh strani se zatrjuje, da bo prišlo do zelo obsežne debate v vojnem odseku.
Nova češka klerikalna stranka. Praga, 3. februarja. Včeraj se je vršil tu shod češkega katoliškega političnega društva. Na tem *hodu se je sklenilo ustanoviti novo Češko kleri-rikalno stranko, ki bi naj bila v svojem jedru konservativna. Ta stranka je direktno naperjena preti češki krščansko - socijalni stranki, katere voditelja sta znana brata Mislvvec. Na čelu nove klerikalne str«nke so večinoma sami kanoniki. Kot voditelj nove stranke bo nastopal dr. Burian.
Stavke vseučiliščnikov.
Ljubno, 3. februarja. Dan^s se je pričela na tukajšnji montanistični visoki šoli enodnevna simpatijska stavka radi dogndkov v Krakovu. Red in mir se ni nikjer motil.
Lvov, 3. februarja. Stavka vseučiliščnikov je končana. Danes so 6e na vseučilišču vršila že vsa predavanja.
Knez Galicin v knnkurzu. Petrocrad, 3. februar in. Znani bogataš knez Galicin je prišel v konkurs. N.iesrova pesTO znašajo več milijonov. Kneza to/ijo zaradi posku-Šene goljufive kride.
Nova metoda brezžičnega hrzojavlja-nja«
Frankobrod, 3. februarja. Privatni doe<*nt darmstadtskeora Kemie-n^ira instituta dr. Rudolf Gold-schmidt je iznrnil nov način bre>žič-neera brzojavijania. N.V*rova metoda pomeni naravnost velikanski preobrat v brezžičnem brzojav! ja nju in je mno^-o popoln^iša od vseh do sedaj uporabljenih načinov.
Aviatika.
Pariz, 3. februarja. Včeraj se je dvismil tu znani aviatik Lemartin s svojim aeroplanom. S hitrostjo 70 km je plaval x/4 P?c T*> zraku s svojim aeroplanom in 7 pasaži rji.
Razbita uogaiania med Špansko in Vatikanom.
Madrid, 3. februarja. Pogajanja ined špansko vlado, oziroma ministrskim predsednikom Canalejasom in Vatikanom glede nekaterih, cerkvene uprave se tičočih zakonskih pred-ioir so se razbila. Vatikan je zlasti odklonil imenovati tiste kandidat^ za škofe, ki mu jih je predlagata španska vlada.
Drugi Krakov v Sibiriji.
Tomsk, 3. februarja. V Tomsku je bilo izključenih 375 dijakov tukajšnjega tehnologičnega instituta, ker so se udeležili nekega prepovedanega zborovanja.
dne 17. februarja sta prepovedana. Kuga t Aziji. London, S. februarja. Iz Pekinga
prihajajoča brzojavna poročila poročajo iz Charbina, da se kuga vedno bolj širi. Desinfekcijski aparati so nerabni, ker vlada strahovit mraz, ki je v zadnjih dneh dosegel 40° pod ničlo. 99% vseh aa kugo zbolelih umre. Ruska vlada je ustavila na transsibirski železnici res transprot iz ogroženih krajev. Na prošnjo kitajske vlade odide te dni prva velika ruska ekspedicija za uničenje kuge v kitajsko onemi* in
atom znanega znanstvenika profesorja Zabuiotnega,
Volilni imcDikl» razgrajeni no vpogled!
Danes, dne 3. t m*9 je dal vladni
komisar javno nabiti razglase, s katerimi se naznanja, -la so >oiilni imeniki za ljubljanske občinske volilih 2 današnjim dnem razgrnjeni na ma* giatrati v splošen vpogled«
Reklamaeijska doba traja 14 dni in ae torej konca dne 17. t, m. konča. Y razglasu pogrešamo, da niso navedene točno ure, kdaj so volilni imeniki volilcem na vopgled.
Somišljeniki! Pojdite ali na magistrat v posvetovalnico ali pa v tajništvo narodno-napredne stranke, \Volfova nliea šL 8, I. nadstropje (levo), da se prepričate o popolnosti volilnih imenikov in eventualno takoj vložite reklamacije
Nezgoda. V sredo zvečer je deželni predsednik baron Schwarz obiskal več priredb. Domov grede, se mu je voz prevrnil.
Živinska semnja v Zagorju ob Savi dne 9. februarja in v I/lakih
Kamniški „Sokol" ima prihodnjo nedeljo dne 5. t. m. svojo I. maska-rado. Ker obeta ta prireditev mnogo raznovrstnih zanimivosti, opozarjamo si. občinstvo na njo in vabimo, naj se je polnoštevilno udeleže. Predpro-daja vstopnic se vrši v prodajalni g. A. Slatn^rja v Kamniku.
„Sokol" v Zagorju ob Savi vabi na Sokolsko maškarado, katero priredi v nedeljo dne 31 svečana v telovadnici v „Sokolskem domu". Pri plesu svira tamburaški zbor ^Glasbenega društva". Vstopnina za osebo 1 krono. Ker je čisti dobiček namenjen za „Sokolski dom" se preplačila hvaležno sprejemajo. Bratje Sokoli in prijatelji Sokolstva udeležite se v kar največjem številu. — Na zdar!_
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
asrafte l?!2lBi ilElaflKE i Uiklinl.
Št 99. (Par).
Umit predst 2004«
V soboto, 4. februarja 1911.
Marija Stuart.
Tragedija v petih dejanjih — Spisal Friderik Schiller. Poslovenil Franc Cegnar.
Režiser Hinko Nučič.
Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek ob \'>8. ari. Konec ob 10.
Pr'MBii pretotni toft ? wM\i 5. februarja.
Mnenje gospoda dr. L. Ungerja, pro-lesorja specijalistike nauka za otroške bolezni na c. kr. vseučilišču na
Dunaju. Gospod J. Serravallo,
Trst
Pripisoval sem ponovno Vase Serravallovo kina-vino z železom malokrvnim dečkom in rekonvalescentom ter sem bil navadno zadovoljen z njegovim upi j ivom na obuje-nje teka in na splošno z njegovo krepi lno močjo.
Dunaj. 15. aprila 1908.
Prof. dr. L. Unger.
CnOrislifotS   *dlna slovanska
ajIKUOIIIclu, ura za telaradee.
Dobi se samo pri tvrdki
mumiam b. Min rjani
Mestni tri
i. Petra cesta
Meteorolosično poročilo.
ViJina Mtf mm}m W3.       tratojl vrtal Utt TMf aa
1. 2
2. pop. 9. zv.
7.zj.
7448, -66 7438! —8-9
745 3 j—14 0
sr vzhod
sr. jvzh.
si. jug
jasno oblačno
•
3.
2. pop
a »v.
7.zj.
742 6 739 4
732-0
29 ftl. jjvztl. »iab jug
sr. srzh.
*0
Jasno oblačao
Jasno
MhliullRlS!^^
sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih preljubi soprog oziroma ote, stari oče, brat, tast in *tric, gospod
Peter Malic
zasebnik
danes zvečer ob pol 9. po mučni dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti v starosti 62 let mimo ' Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v petek popoldne na tukajšnje
•»okopaliiče. * 457
Bodi mu prijazen spomin.
Na Vinici, 1. svečana 1911.
talnfočl ostali.
z 3 sobami in vsemi pritiklinamt Odda mirni stranki br*z otrok s 1.
malem 1.1. na v>galu S t. Peterske in Besljeve ceste it 3. 461
Vzamem v najem dobro tdočo
na d želi. — Ponudbe pod nTrgovina," Šmarje ta pošta Račje Štajersko. 447
Akumulatorji
19
B536EBEfl 21 električno razsvetljavo. Male "   celice od mark P— naprej. Žepne svetiljke. Užigalne celice. Seznam o eiektr. predmetih zastonj.
aifred Lbkbk. Draždane 22 176.
Podružnica: Podmokll-Češko-Runauburg 176.
2 sobe, predsoba in kuhinia se takoj
ali za majev termin odda mirni stranki. 440 Potzve m» p i Aleksandru Botzl, Wolfova nliea št. 1 (Marijin trg).
v ■•
• pri morju,
dobi najboljšo postrežbo pri
ge. Jfiargareti Ragusin,
Veliki Lošinj.
445
Potujoči agenti,
ki obiskujejo privatne odjemalce, se »pre(-
pTJda" sukna In blaga
sa moške obleke  proti visoki proviziji.
Ponudbe z n vedbo okoliša, kjer delu-iejo in kjer so vpeljani, na „Umiati, See* poštno ležeče Brno. 458
Srednja predvčerajšnja temperatura —10*5*. norm —16- In včerajšnja —7U t norm. — vy. Padavina v 24 uran o-u mm in od mm
Iščem samo pri dobrih odjemalcih na drobno dobro vpeljanega in zanesljivega
potnika
za prodajo noje slivovlcr, tropinovca, :: drožnika ii marelčnega žganja.::
Ponudbe pod PMlipp JOSOl Wein-
teld Novi Sad, Ogrsko. 404
Vabilo
na
U redni obinl zbor
Posojilnice v Žužemberka
retftstrovane zadrega i naernef. savezo
ki se bode vršil
v nadeljo, 12. svečan« 1911 ob 4. url popoldne v sadmajfcni h pisarni* n
DNEVNI RED:
1. Poročilo Mčclatva,
2. Poročilo nadzor tva,
3. Pt*1 ti ta v   in   potrjen je r čn a« upravno lato 1910.
4. V< i.iev nadzorstva.
M*
44
00
26
Priporočamo našim gospodinjam ::
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske *
j tovarne v Ljubljani
Lep lokal
za trgovino se odda s 1. svečanom zraven   trgovine  Janko Čelnika, Li iga rje ve ulice v Ljubljani. .*. Natančneje se poizve tam. 170
V „vili Pav&lč" v Zg. Šiški se odda takoj ali s 1. majem 1911 lepo, moderno
Ustanovljen« leta 1882.
Ustanovljena leta 1882,
.*. Rezervni zaklad /. nad pol milijona kron.
si
Stanje hranilnih vlog e dvajset milijonov kron.
Sprejmeta Se d¥a spretna slovenska
v tiskarni J, Blasnika nasl, v Ljubljani« — Kondicija stalna, p ača po di govoru. — Ponudbe sprejema omenjena tiskarna. 429
XXXXXXXKKXXXXX
X X X X X X X X
Mina
X X
Roman
Cena nroa. a 1*20, vez. K 2* i posto 20 v ve*,
Ta sefizacijonalni roman iz ljubljanskega delavskega in malomeščanskega življenja spada med najbolj zanimive leposlovne spise, kar jih je bilo letos obelodanjenih.
i u-
Kmetska posojilnica
rtjptmftu zadruga i neomejeno zavezo
Mm mizo
ljubljanske okolice SE
v lastnem zadružnem domu v |i|j|||jaDJ Dunajska testa itn. 18
obrestuje hranilne vloge  po čistih
411
brez odbitka rent-8% nega davka. .\
33
Telefon štev 185 inTcrurban
Račun:
pri avstr. pošt. hran. št. 828.406 pri ogr. poŠt hran. št. 19.864.
mm
mm
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
■•mm
zem \\m
po 5 Vt* brez amortizacije ali na amortizacijo  po dogovoru.
Eskomptuje
trgovske menice.
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
odda stavbno podjele Filip srnanO!
v Ljubljani.
399
Več lepih
primernih za vile, zasebne kakor tudi delavske hiše, je pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodaj. Zelo primerrr so tudi za napravo kake gostilne ah trgovine. Več se izve pri imejitelju
Josipu Perdanu v Ljubljani.
33
Denarni promet v
letu 1910 •  K 100,000.000.
za
ljubljansko občinsko volitev po novem občinskem in volilnem redu.
Rupla v pouk volem in volOM
Cena 50 vinarjev.
Komisijska založba
jforodne knjigarne
v Ljubljani.
								
								
1 #*    | •   »v Z* .	i .           - S'   - - - ■			V* 'ti****	- •	• -V- • • ■■* p* • •-*    .- *		
								
460
so dosegle dne 1. februarja t. L vloge pri
v LJubljani. Prešernova ulica 3.
I In titk »Narod*« tlakarav*..
935429
03
50