Poroèilo o montanizmu in njegovi zmoti je Avguštin omenil v svojem delu De haere- sibus, ki ga je napisal proti koncu svojega `iv- ljenja, med letoma 428 in 429. V tistem èasu je nastajalo tudi dvoje drugih del, in sicer Re- tractationes in Contra Julianum opus imper- fectum. Kakor zadnji deli je tudi katalog he- rezij ostal nedokonèan, ker je Avguština pre- hitela smrt `e leta 430. Prvotni namen tega dela ni bil samo golo naštevanje in kratek opis herezij vse od Kristusa do takrat, ampak tudi nekoliko širša razprava o vsebini njihovih zmot. In vendar je ostalo samo pri katalogu, ki navaja triinosemdeset herezij, od Simona Maga do Pelagija in njegove zmote. O ve- èini herezij je napisanega le malo, še to so le opisi njihove zmote ter prakticiranje mani- heizma, donatizma, abeloizma in pelagianiz- ma, ki ga je Avguštin dodobra spoznal ter se z njim veliko ukvarjal. Quodvultdeus, dia- kon in kasnejši karta`anski škof, je leta 427 ali 428 pisal Avguštinu s prošnjo, naj napi- še neki priroènik, katalog, ki bo slu`il za širšo uporabo klera na terenu (ep. 221). Avguštin, ki je bil takrat `e v letih, je dal negativen od- govor (ep. 222), vendar je diakonu priporoèil dve `e obstojeèi tovrstni deli, in sicer delo Filastra iz Brescije (+ okrog 397) in delo Epi- fanija iz Salamine (315-405). V pismu 223 je diakon zopet prosil in moledoval Avgušti- na, naj vendar napiše `eleni priroènik, vsaj zato, ker je bilo Epifanijevo delo v gršèini in ker je od njega preteklo `e kar nekaj let, v Cerkev pa se je vmešalo tudi mnogo nejsnosti ter herezij. V pismu 224, ki ga je pisal Av- guštin diakonu, je zapisana njegova pritrditev na njegovo `eljo. Njegov primarni vir pri se- stavi tega kataloga so povzetki Epifanijevega dela Anacephalaiosis ali Recapitulatio in Di- versarum haeresion liber, katerega avtor pa je Filaster iz Brescije. Avguštin si je pri Epi- faniju izposodil predvsem zgodovinsko za- poredje herezij, pri nadaljnjih pa vse ostalo. Filaster oz. njegovo delo pa je bilo njegov te- meljni vir pri sestavi poglavij od 50 do 80.1     Avguštin poroèa o montanistièni zmoti v 26. hereziji, ki jo v celoti nameni omenjeni zmoti in v kateri priklièe v spomin `e pove- dano o montanizmu iz preteklih del. Tako opozori na to, da se montanisti imenujejo tudi katafri`ani, in razlo`i, da je bil njihov ustanovitelj Montan, ki si umišlja, da je Pa- raklet. V pomoè sta mu pomoènici, ki pra- vita, da sta prerokinji, Priscila in Maksimila.2 Poimenovali so se po provinci Frigiji, kjer so odrašèali, delovali in v tej pokrajini imeli celo skupnosti. Trdili so, da je bil Sveti Duh, ki ga je obljubil Kristus, v veèji meri name- njen njim kakor apostolom in se je v njih tudi popolneje razodel. Poroko so pojmovali kot neèistovanje.           !  " V poroèilu, ki ni dolgo, je problemati- ka z zakramentom evharistije popisana v dru- #   "$% $           %    # #   gi3 polovici poroèila. Avguštin sporoèa, da se govori, da na èuden, okruten naèin obha- jajo evharistijo. Kakor poroèa, je namreè pri- prava evharistiène daritve naslednja: evhari- stijo sestavlja kri enoletnega deèka, ki jo do- bijo iz rane na telesu, to rano naredijo na pri- mernem mestu in pustijo, da kri nekaj èa- sa teèe („minutis punctionum“). Tej krvi pri- mešajo moko in iz tega naredijo kruh. Èe pri posegu punktacije krvi otrok umre, ga šte- jejo za muèenca (“Qui puer si mortuus fue- rit habetur apud eos pro martyre”), v kolikor pa pre`ivi, med njimi velja za velikega du- hovnika (“si autem vixerit, pro maximo sacer- dote”). Avguštin pred tem ni nikjer poroèal o tovrstni praksi montanistiène sekte, pred- vsem ni nikjer zaslediti poroèila o vkljuèe- vanju otrok v tovrstno liturgièno dejanje, res pa je, da so govorice o tovrstnih nepravilno- stih montanistiène skupnosti kro`ile okrog po ortodoksnih krogih, ki so jim te stvari prišle na ušesa. Seveda bi bilo nepošteno širiti govorice, ki bi bile nepotrjene, ali le-te za- pisati v neki javno uporaben priroènik, èe v ozadju ni trdnega dokaza ali vsaj veèjega šte- vila dokazljivih poroèil o tovrstnih nepravil- nostih te odpadle skupnosti. &     '  Ciril Jeruzalemski (349-386)4 je eden pr- vih, ki je pripadnike tega gibanja poimeno- val “katafri`ane”5, splošno pa je gibanje poi- menoval “frigijska herezija”. Poleg tega spada med prve, ki omenjajo vpletanje malih otrok v njihovo liturgièno dogajanje. Seveda jih je obto`eval podobnega, kakor jih nekaj let ka- sneje obto`il Avguštin. Montana in njegove privr`ence osebno obto`uje, da koljejo otroke Pankrt      in jih sesekljane uporabijo kot hrano pri svojih nedopustnih misterijih. Ciril jih obto`uje de- tomorov, obrednega umora, ki mu sledi ka- nibalsko dejanje, ki ga izvršujejo v “svete na- mene”. Majhni otroci (enoletni, kot poroèa Avguštin) so bili `rtve obredja, njihova telesca pa substanca za nedopustno dejanje pri obre- du. Ciril dodaja, da so se ti imenovali “krist- jani”, kar je pripeljalo do tega, da so kristja- ne, tiste prave in zveste Kristusove prièe, pre- ganjali in pobijali, ker so jih obto`evali kani- balizma. O tej hereziji je Ciril pisal, še pre- den je postal jeruzalemski škof. Ni pa znano, da bi v njegovi okolici obstajal kakšen primer te loèine. ( %   Gotovo je, da razen Cirilovega ni najde- nega nobenega tako krvavega opisa o mon- tanistièni evharistièni praksi. Avguštin in ver- jetno tudi Epifanij, èe upoštevamo dejstvo, da je povzemal in si pomagal z njegovimi deli, verjameta, da so otroci umirali zaradi ostud- nih dejanj pri njihovi liturgiji, vendar ne na tako okruten naèin, kot to zapiše Ciril. Drugi oèetje zavraèajo mo`nost takšnega obhajanja evharistije, èetudi gre za sekto. Res pa je tudi to, da Avguštin pri tem, ko poroèa, uporablja besedo “perhibentur”6 (naj bi ali baje) in s tem poka`e na negotovost in se sklicuje na neke vire iz preteklosti.7 Avguštin ne verjame samo v problematiko glede evharistije, ampak verjame, da imajo pripadniki te sekte probleme tudi z drugi- mi zakramenti. V 28. poglavju spregovori o artotiritih, pri katerih je problem vezan na posveèevanje, “oblatio” darov. Tukaj omenja, da ti sektaši pri darovanju uporabljajo kruh in sir, govoreè, da sta ta dva darova nekaj naj- bolj lastnega èloveku vse od samega zaèetka èloveštva. Zanimivo je njihovo ime, ki ga Av- guštin tudi razlo`i. Ime Artotyrites (artotu- rita) sestavljata dve besedi, ki sta temeljno povezani z njihovim darovanjem, prva je kruh (artos) in druga sir (tyros). Tej pove- zavi artotiritov in montanistov pa nasprotuje Hieronim8, ki pravi, da se je osebno sreèal s pripadniki te loèine (okrog leta 373) v Akri in verjetno tudi v Rimu, in trdi, da med tema dvema loèinama ni sorodnosti, kakršne ome- nja Epifanij. Sklepamo lahko, da je Avguštin imel pred sabo Filastrovo delo, ko je pisal svoj katalog. '      !  Primerno je, da pogledamo, kakšne te`ave so poleg omenjene herezije obstajale pri ob- hajanju evharistiène skrivnosti v takratnem èasu in bli`nji okolici. Nimamo pa na raz- pologo velikega števila podatkov o obhaja- nju tega zakramenta v rimski Afriki v èasu nastajanja montanistiènih zmot. Najpomem- bnejši so trije viri in avtorji, ki so popisali obhajanje tega zakramenta. To so Tertuli- jan, nekoliko bolj obširno poroèilo o trplje- nju Perpetue In Felicite9 ter Ciprijanovo pi- smo 6310, ki je najpomembnejše od vseh. V teh treh poroèilih je kljuèna tema primernost hrane in pijaèe pri obhajanju kršèanskega za- kramenta evharistije. Tertulijan je predvsem skeptièen glede uporabe vina pri daritvi, Per- petua v svojem slavnem videnju zau`ije neki èuden zakramentalni sir, Ciprijan pa naspro- tuje tistim, ki jih je strah uporabljati vino in zato raje mašujejo kar z vodo. Šlo je za ure- ditev pravnih norm glede evharistije in ni zaz- nati nikakršnih nepravilnosti, kakršne bi naj uporabljali montanisti. ) %  Prav gotovo je imel Avguštin pri pisanju te herezije pred sabo še kakšen drug vir, ki nam do sedaj še ni znan. Èisto mo`no je, da je slišal napaène govorice ali, da je sam sklepal na podlagi kakršnih koli drugih poroèil. Go- tovo je nekaj, da je bilo v takratnem èasu ne- malo sekt, ki so uporabljale kri majhnih otrok kot sredstvo iniciacije, vpeljevanje otrok v #    # svoje skupnosti. Glede na poroèila o delo- vanju sekt nam je lahko jasno, da je nekaj od tega gotovo bilo, ali je resnièno, kar trdi Av- guštin, pa ne moremo z gotovostjo trditi. Hi- ponski škof je imel posebno negativen od- nos do montanistov, kar lahko vidimo iz nje- govega odnosa do Tertulijana, ki je bil èlan te zmote, saj ga, ko našteva pomembne krš- èanske teologe, sploh ne omeni èetudi ga na veè mestih sam “kopira”.11 Iz tega lahko skle- pamo, da je Avguštin morda tovrstno neèed- nost pripisal montanistom, èeravno ni bil preprièan v govorice, ki jih je slišal. Literatura: Janez Kebe, Sveti Ciprijan. 2006. Ognjišèe d.o.o: Koper. Franc Ksaver Lukman, Kristusovi Prièevalci.1983. Mohorjeva dru`ba: Celje. John Anthony Mcguckin, Patristic Theology. 2004. Louisville: Knox. Alan Fitzgerald (ed), Augustine through the Ages. 2009. Grand Rapids, Cambridge: Eerdmans. John De Soyres. Montanism and the primitive Church. 1878. Deighton Bell; Cambridge. James Rives. The Blood Libel Against the Montanist. 1. Povzeto po Alan Fitzgerald (ed), Augustine through the Ages. 2009. Grand Rapids: 412-13 2. Povzeto po: John Anthony Mcguckin, Patristic Theology. 2004. Louisville: Knox. 3. Celotno poroèilo se glasi CATAPHRYGES: “sunt quorum auctores fuerunt Montanus tamquam paracletus et duae prophetissae ipsius, Prisca et Maximilla. His nomen provincia Phrygia dedit quia ibi exstiterunt ibique vixerunt, et etiam nunc in eisdem partibus populos habent. Adventum Spiritus Sancti a Domino promissum in se potius quam in Apostolis fuisse asserunt redditum. Secundas nuptias pro fornicationibus habent, et ideo dicunt eas permisisse apostolum Paulum quia: Ex parte sciebat et ex parte prophetabat, nondum enim venerat quod perfectum #   est. Hoc autem perfectum in Montanum et in eius prophetissas venisse delirant. Sacramenta perhibentur habere funesta, nam de infantis anniculi sanguine quem de toto eius corpore minutis punctionum vulneribus extorquent, quasi eucharistiam suam conficere perhibentur, miscentes eum farinae, panemque inde facientes. Qui puer si mortuus fuerit, habetur apud eos pro martyre; si autem vixerit, pro maximo sacerdote.” 4. Ciril Jeruzalemski (315-387), poznan po svojih štiriindvajsetih pridigah o zakramentih Cerkve, ki so jih prebirali katehumeni kot pripravo na krst. Delo Kateheze pa je priroènik zgodnjekršèanske liturgiène prakse, teologije in discipline. 5. “Katafri`ani”. Ciril Jeruzalemski jih imenuje kot frigijsko herezijo ali preprosto Katafri`ane. 6. “Perhibentur”. Avguštin najla`je skrije svojo negotovost za besede “govori se”. Tega ne govori sam, po svojih preverjenih novicah, ampak po posrednih poroèilih, za katera pa ni reèeno, da so gotova. Avguštinovo poroèilo se razlikuje od Cirilovega, ki je starejše, `e po samem dejanju. Ciril poroèa, da so montanisti prerezali vrat, medtem, ko Avguštin poroèa o punktaciji, pušèanju krvi na veè mestih telesa. 7. Ta vir iz preteklosti je ravno Ciril Jeruzalemski. Tako nihèe ne omenja tega, kar omenja Ciril. 8. Primer Ep. 42 in Gal 2.2. 9. Povzeto po: Franc Ksaver Lukman, Kristusovi prièevalci. 1983. Mohorjeva dru`ba: Celje. 10. Povzeto po: Janez Kebe, Sveti Ciprijan. 2006. Ognjišèe d.o.o: Koper. 11. V delu De doctrina Christiana Avguštin sploh ne omenja Tertulijanovega imena, ko našteva pomembne kršèanske teološke avtorje. V razpravi De bono viduitatis uèita Tertulijanu njegovo èustvenost, s katero piše in ustvarja svoja dela, in mu namenja besede “buccis sonantibus non sapientibus”. Omeniti pa je potrebno pozitivno oznako, ki jo nameni Tertulijanu v delu De generis ad litteram, ko ga oznaèi kot prodornega duha, “ quoniam acutus est”. Kar je bilo do sedaj morda neznano, je prav to, da sv. Avguštin v eni svojih pridig ponovi eno najboljših Tertulijanovih fraz v podobni obliki. To so besede “semen est sanguis christianorum”, ki se po Avguštinovo glasijo “sparsum est semen sanguinis, surrexit seges ecclesiae”. Kljub Avguštinovi antipatiji, ki jo je èutil do Tertulijana, se pri prevajanju ni mogel izogniti tem besedam, ki so kljub njegovi èutni napetosti veliko bolj zgovorne in razvleèene kakor kratke in jedrnate besede avtorja.