14 sovražnih ladij zadetih v palermski luki
Dva rusilca in dva parnika potopljeni, nadaljnjih deset
edinic
> rhovno poveljstva. — Vojno poročilo St. Nemški bombniki *o napadli iadj*1
v sidrišču pristaniška Falermo ter zadeb' 11 trgovskih j„ fr\ bojne enot*. Dve ladji s skupno 9000 tonami in dva rušil ca se morajo smatrati za iztru hijene.
Carbonia in okoliški kraji Neaplja in Biirija so utrpeli letalske napade. Nemški lovci so sestrelili 3 letala na področju Napol ija. 'Z pa sta se v plamenih zrušili po zadetkih protiletalskega topnišrva pri S. Antiocu (Cagliari).
V okoliei Crotoiieje so bili najdeni ostanki 7 uničenih letal, ki so jih sestrelile pro-tilo;aJske baterije v nočni akciji na 20. t- m., ki je bila objavljena v uradnem poročilu št. 1182. * , . ,.„.,
General Ambrosio.
Izvajanje sklepa o proglasitvi Rima za odprto mesto
Rim, 24. avg. s. Agencija Štefani objavlja: V zvezi s formalno in javno proglasitvijo Rima za odprto mesto z dne 14. t. m. je italijanska vlada prosila sv. Stolico in švicarsko vlado, naj obvestita vladi v Londonu in Washingtonu. da je italijanska vlada izvedla naslednje odločitve in ukrepe:
Izven uporabe so sedaj vse utrdbe za obrambo mesta Rima. Protiletalske baterije so dobile nalog, naj ne otvarjajo streljanja, lovci pa, naj se ne udejstvujejo v zraku nad Rimom. Poleg premestitve poveljstev italijanskih in nemških operativnih
sil je v teku tudi odstranitev7 operativnih sil sploh, tako da bo. v mestu ostala samo posadka, kolikor je je potrebno za vzdrževanje javnega reda. Železniško križišče v
Rimu slede vojaških prevozov ne bo več v rabj tako. kar se tiče premikalnih op? racij, kakor tudi nakladanja in razklada nja. takisto ne za vojaške vlake tako dn bo na območiu Rima samo ena tranzitr.; železniška Droga Razen tega se vrše pri prave, da se izven območja obljudenega dela mesta prenesejo vsi vojaški zavod ter vse tovarne za orožje in strelivo
Načrti za izropanje sicilskih umetniških zakladov
Budimpešta. 24.  avg.  s.  List  *Uj Ma gvarszag* poroča na podlagi vesti iz Lor; dona. da se je na Siciliji pričela nebrzda na  konkurenca  med  zastopniki največjih ansloameriških  antikvairjev za »rešitev umetniških zakladov na otoku. Eno izmed iaboik spora je zlata krona  ki se nahaja v katedrali sv. Agate v Catanii Američani bi jo radi  odnesli čez ocean. Angleži ?o pa mnenja, da to umetniško delo itali lanskega zlatarstva ne more imeti dostoj-nejšega   mesta  kot v londonskem »Brit-skem muzeju«. Alexander ne bo imel lahke naloge, če bo hotel uveljaviti v sporu avtoriteto zakona.
Prepiri j i vci za krono pozabljajo, da krona ni brez lastnika, ter se ne menijo za lastninske oravice. kafcor že prej ne v primeru zakladov iz Tutankamnove grobnice in v primeru fresk iz Partenona, ki so svoj čas prišle v dvorane Britskega muzeja v Londonu.
Smrt imetnika zlate kJlajire
Rim. 24. avg. s. V Rimu je umrl imetnik zlate kolajne podpol k ovnik pilot Ettore Muti.
ZiBftda v odnošajih med Anglijo. Ameriko in Rusijo je vedno večja
Kiti Roosevelt in Churchill nimata enakih pogleu v na
odnošafe s Sovjetsko zvezo
Lirhona. 23- avg. s. Komentatorji newyorske-2a t *,ka so vznemirjeni zaradi razrešitve Litvi-
nova kot veleposlanika v VVashingtonu Listi pi.^cjo. da se odnos med Ameriko in Rusijo
obračajo na 6lab>c prav v trenutku, ko bi m O" raj; bit? še bolj prisrčni in tesnejši. Prišel je trenutek za polaganje računov, sicer bomo za
vedno brez upanja izgubljeni.
Stockboim, 24. avg. s. Od poklic Litvino-Ta kot sovjetskega poslanika v Washing_ tonu je bil za ameriške in britanske politične kroge nepričakovan udarec. V prvem trenutku je sprejel tisk na obeh straneh Atlantskega morja ta StaJinov ukrep z veliko rezervo. kmaJu pa se nervoznost in slaba volja v VVashingtonu in Londonu nista daJi več zatajiti. V obeh prestolnicah imajo vtis. da se stvari ne razvijajo tako. kakor bd si želeli Anglosasi, zlasti ne v pogledu odnosajev s Sovjetsko zvezo.
>Daily Mailc poroča, da je Roosevelt v zadnjem času vsaj petkrat prosil Stalina. ne(j se udeleži 9estanka vodilnih državnikov združenih narodov. Sestanek naj bi se vršil, prav po želji Stalina, bodisi v Iranu, v Kairo   aH   na   Aljaski   a Ji   kjer   koli. Stalinov
odgovor pa je bil vedno odklonilen.
Angrloarneriški tisk sicer daje duška splošni nejevolji, toda se čuva. da bi njegov ton ne bil obtožujoč nasproti ruski vladi, kar b4 znalo še bolj pok vari ti vzajemne odnosa je. V komentarjih listov pravijo, da bo odpoklic Lit vinova imel za posledico samo zamenjav*) poslanika, ne da se pa tajiti da gre za nekak način Stalinovega protesta proti zaveznikom, ki nočejo otvoriti druge fronte na zapadu. *Daily Mail« tudi pise. da bi edino podjetje, ki bi ga Rusi bih pripravljeni smatrati zr, enakovrednega svojim naporom, bila druga fronta na zapadni evropski kopnini. Vojna je dospela do skrivnostne faze in do negotovosti, ki jo razločno slika odpoklic Lit vin ova. List zatrjuje, da ozračje ni preveč čisto in da bi bilo treba generalnega n"' i Učenja.
Lizbona. 24 avg s. Iz \Vash;ngtooa poročajo, da so vesti, po katerih bi se po končan' konferenc^ v Quebecu sestal; na posebno konferenco Roosevelt. Churchi^ in Stalin 'zmi*-liene in da uradrr krogi pred v deva jo kvečjemu možnost, da b: se odposlanci ang'eške n amer^ke vlado napotili na noset v Krcmelj
Bukarešta. 25. avg. s. Po mnenju diplomatskega urednika lista ^Viatsa« imajo -*zavezniki* o boljševiškem vprašaju V88fc
svojo predstavo. Roosevelt. ki vidi v Stal'--nu bodočega tekmeca v svoji imperialistični politiki, kaže odkrito nezaupanje do namenov Moskve ter se skuša upirati tajnim in I
nerazvozljivjm ugankam zaveznika iz Krem-Jja. Chui-chill se pa zaveda v tej zadevi kakor trmoglav igralec   oŠ stavi vedno na
isto karto, to je na karto sovraštva do držav trojnega pakta, ter skuša premagati odpor Roosevclta in ugoditi vsem zahtevani Stalina, kajti le na ta način upa. da bo lahko igro d^biT Videli bomo. pravi list. katero izmed teh dveh stališč bo zrr.^galo. Stalin pa. ki zelo dobro razume politiko svojih zaveznikov, medtem nadaljuje svojo vojno.
Stockbotm. 23 avg. s Angleška revija *Economiste piše v" zadnji številki, komentirajoč razgovore v Quebecu. da so ti razgovori preobratna točka v zavezniškem sodelovanju kajti to je morda zadnja prilika, ki nudi zaveznikom možnost, da odstranilo medsebojna nesograSTa. Če v prihodnjih tednih ne bo dosežen nov te-niefj sporazuma m tojelnoeti, grozi sada bodo u*nb3i vse izglede za
-poračuni Dokler Rusija ne zaupa Angliji m Ameriki, je sporazum med njimi nemogoč    razen   če   Anglija   in Amerika
takoj sprejmeta ru?ko zahtevo po takojšnji otvoritvi druge fronte Potreben na je tudi sporazum med temi tremi velesilami glede zadržanja do manjših držav in beptmskit) vlad.
Carigrad. 23. a\g s. Tukai^ni tisk opozarja na spore med anglosaškimi zavezn-k1 m Sovjc ti. Listi objavljajo članke   ? angleške revije »The Statesman«. v katerih «e zatrjuje, da gre *por predvsem zarad; usode, ki ie namenjena državam med Baltikom -n Čmim moriem. če b' take zvan: združeni narodi zmagali Ta vpra sanja silno zanimajo Turčijo ki je izredno ob ćuti ji va. kajti znana so sovjetska stremljenja po turških morsk:h ož nah   Z velikim poudar kom se obiavfja rudi članek ruske revije »Vojna in delavski rezred«. v katerem se Anglosasi obtožujejo, da niso držali r.bvez do Rusije Ra dio  v Ankari  je oddaja' delc   zvleček tega jlanlca. ki   zražn  obžalovanje,  da   ie zostala druga fr.nta Med tem ko Anslvia ne kaže no bene nagl'ce za zaključenje \oine. se Rusija, ki se že dve leti upra nemškemu nrtisku.
ne nahaja v enakih ofk o ločinah ter ji je do te-da. da se voina čimprej zaključi.
Neverjeten dokument sovraštva in zaslepljenosti44
Bukarešta. 24. avg. s. Komentirajoč izjave angleškega obveščevalnega ministra, ki je napovedal totalno uničenje Evropa, piše ^Timpul«: Te izjave z značajem apokaliptičnega starega testamenta kažejo ni še bolj divjo in kruto borbo za Evropo, kakor je bilq v starih časih najbolj barbarska in najbolj k nit a borba plemen. Te izjave so skoraj neverjeten dokument sovraštva in zaslepljenosti.
Konec ouebeškh razgovorov
Buenoft Aire«. 24. avg. s. Konferenca v Quebecu se bliža krncu Amcrški vojni minister Stimson je že odpotoval. državni tajnik Hull in kitajski zunanji minister Soong bosta odpotovala drevi. Angleški m;-nistrski predsednik Churchill bo verjetno zapustil Quebec ta teden.
guebeška konferenca se bo nadaljevala v Wash!ngtonu?
Uznona, 24 avg s. An?lr*k:» pol-ir dr.:\ agencija poreča. dn 3^ r>o z Rfcbse^^ltovrni odhodom iz Quebeca končaln  sarm ^anr.i-
sk-^ faza konference. Zo\>., verfetno bost^ Churchill in Eden odšla v Washington preden se vrneta v Candon Angleški mtnister za ohve^čevanje Brnckrn nn v>i £e odpotoval v \Vashirgton. d t se Jog^vori o nadaljevanju konference.
Sumner Wc!les bo odstopi
Buenos Aires. 25 avg. s Po poročilu \vashingtonskega lista -FAening Star* naj bi državni podtajnik Sumner Welle? podal ostavko. List dodaja da se bo Roosevelt s tern vprašanjem bavil. ko se bo vrnil iz Quebeca.
Buenos A>ret, 20 .avg. s. Z dekretom argentinske vlade je bila trgovska mornarica, ki ie v zasebni lasti, postavljena pod državno nadzorstvo. Mornariški minister bo imel pravico določati najemnino, tovore m plovbno pot pamikov. ki so v zasebni bati.
Uspešni nemški protinapadi
Ob likvidaciji pri bilo zajetih 1791 t c po v in mnogo drugega na Berlin m
Iz H'tlerjevega gi»vnegra stana, 24. avg.
hovno poveljstvo nemške vojske je ob-
vilo f'r.nes • aslednje poročilo:
Va frontj ob Miumi se siloviti bo^l M. :»JjujejM. Lasten protinapad, izveden s podporo oklepnih sredstev. Je kljub trdovratnemu sovražnemu odporu pridobil izgubljeno ozemlje nazaj. Pri Izjuniu so boljše viki •t ;poldne zopet napadli z močnimi oklop-iiimi silami. V težkih bojih so bili manjši vdori zajezeni in je bilo sestreljenih ISS sovražnfh oklopnih vozil.
No bojnem področju Harkova •;kt» ćete južno od mesta vrgle v protinapadu nazaj. Zapadno od mesta so bili novi napadi boljsevikov odbiti. V pro-v.oru severozapadno od Harkova je bila so-f razna bojna skupina, ki je bila ie nekaj dni obkoljena, končno uničena. Pri tem Je bilo zajetih 1791 ujetnikev, 299 oklopnih vrzil, 218 topov. 100 strojnie in 160 avtomo. bilov, dnij; vojni materijal pa uničen aH zaplenjen.
Zapadno od Vjazme so poskusili Sovjeti nrodreti z m u"nimi silami, podprtimi od oklopnih sredstev in bojnih letal. Vsi napadi so bili z velikimi izgubami za sovražnika odbiti.
Letalstvo je prizadelo ob M i usu in ob Doneu ter v prostoru zapadno od Harkova sovražniku velike izgube v moštvu in težkem orožju. V srednjem odseku vzhodne fronte je bila neka sovražna postojanka od strmeglavnih letal s 25 salvami popolnima uničena.
Včeraj   je   bilo   na   vzhodni   fronti se-
aovjetske skupine je , 299 oklopnih vozil, 248 vojnega materiala — Pri napadu izgnhfll M bombnikov
strel Jenih 198 sovražnih oklopnih vozil, v letalskih bitkah pa 85 letal.
Na laponski fronti se je pri napadu na neki višinski greben in nato sledeči obrambi proti napadom nar!močnih sovražnih skupin posebno odlikovala 7. planinska divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Krakaua, uspešno podprta od letalskih sil pod poveljstvom generalnega polkovnika Stumpfa. Sovjeti so samo tukaj izgubili nad 1000 mrtvih. 50 močno izgrajenih sovražnih bunkerjev pa Je bilo zavzetih.
Močni oddelki nemških bojnih letal so v noči na 23. avgusta napadli pristaniško področje PaJerma. Dve vojni ladji in dve tovorni ladji s skupno 9000 tonami so bile uničene. Devet trgovskih ladij s skupno 46-000 br, rejr. tonami in ena križarka so bile deloma hudo poškodovane. Na pristaniških napravah so nastali razsežni po/.ur i.
Nad zasedenim zapadnim ozemljem so bila včeraj sestreljena štiri sovražna letala.
Močni oddelki britanskih bombnikov so napadli v pretekli noči državno prestolnieo. Vovo organizirana protiletalska obramba je preprečila strnjeni napad na mesto in je po dosedanjih podatkih sestrelila 60 več. motomih bombnikov. Odvržene rušilne in zažigalne bombe **o povzročile škodo na stanovanjskih četrtih, na javnih poslopjih in na bolnišnicah. Prebivalstvo je imelo izgube.
Brza nemška bojna letala so v neči na 24. avgust napadla z bombami vseh kali-j brov vojaške cilje v južnovzho<lni Angliji.
Rim. 23. avg. s. Komisar narodnega združenja bojevnikov je odredil, da se ustanovi središče bojevnikov s Sicilije s sedežem v Rimu. Za voditelja središča sta predlagana odvetnik prof. Bnrieo Paresce iz Palerma, bojevnik iz vojne 1915/18 in iz sedanje voj. ne, odlikovan s srebrno kolajno za vojaško hrabrost, ter odvetnik Eugenio Ma-rotta iz Messine, bojevnifc iz vojne 1915 18, odlikovan s srebrno kolajno za vojaško hrabrost, in vojni invalid.
Iz uradnega Usta Kraljevine
Rim, 24. avg. s. Uradni list objavlja zakonski dekret od 9. avgusta 1943 štev. 728 o uvedbi prednostnih pravic na naprave in stroje, ki so bili zaradi vojnih dogodkov odneseni iz industrijskih podjetij in so obremenjeni s hipoteko.
Htjnntler imenovan
IV* sovjetski armadni zbor izločen iz borbe
Velik plen pri uničenju sovjetskih sil, obkoljenih prt Harkovu — Gladko odbiti sovražni napadi
Berlin. 24. avg. s, Z uničenjem v sever-no-zapadnem odseku Harkova obkoljenih sovjetskih sil, i&iše medriarodna obvešče-valna agencija, je bil četrti sovjetski armadni zbor v glavnem izločen iz borbe Del skupin oklopnih divizij ,ki so pripadale temu armadnemu zboru, je bil razpršen med borbami pred obkolitvijo, ostanek pa je bil tako prizadet, da so morata sovjetska poveljništva umakniti ga iz borbe. Med včerajšnjim dnem so bile sovjetske  edinice po  zadnjih   poizkusih, da
razbijejo železne in ognjene klešče, dokončno uničene. Po poročilih, ki so prišla danes zvečer, so Nemci ujeli 2000 sovražnikov in zajeli 299 tankov, 248 topov ter številno drugo težko in pehotno orožje.
V žepu pri Harkovu je po dosedanjih ugotovitvah padlo nad 6000 boljsevikov. Glede borb, ki še trajajo na področju Harkova, obvešča ista agencija, da je bilo južno od mesta z včerajšnjim napadom nemških skupin iztrgano sovražniku važno ozemlje. Na ruševinah samega mesta so nemške čete za kritje zapletle sovražnika v srdite borbe. Sovražnik je imel hude izgube, ker so branilci spustili v zrak mine.
Medtem ko so se severno od ceste Smo-ler.sk—Brjansk borbe včeraj zopet razvnele z odločno silovitostjo in je imel sovražnik nove krvave izgube, je v odseku Stare Ruse nastal mir.
Vse sovražne napade južno od Ladoške-sa jezera in v drugih delih te fronte so
branilci gladko odbili. Po podatkih, ki jih je dobilo nemško poveljništvo. kateri pa niso še popolni, so nemške sile včeraj uničile 238 sovražnih tankov ter nadaljnjih 12 sovražnih oklopnih sredstev, katere so uničile skupine nemških bombnih, strmoglavnih in napadalnih letal.
Stoekholm, 24. avg. s. Neki angleški dopisnik se je razsovarjal s komentatorjem moskovskega radia, ki je rekel: nemška obramba na v/hodni fronti je bila močno i trna. čedalje bolj se spop<»njuje in to nmež: tež::ve ?a mpadalce.
Bs]i na Finskem odseku
Helsinki. 24. avg. s F nt: o vrhovno poveljstvo objavlja: V Karelski ožini so sovjetski rddelki •'"padli po močni topniški priprav i. Napnd je b:l odbit. Dve sovjetski letali sta b*li r.crAi el^eni. Letalski napad na Helsinki je bil preprečen. V Finskem zalivu je dnina obrambi streljal?, na sovjetske pomorske edin ce.
Pos2esr£cen napad na nemške pomorske edinice
fieilin. 24  avg *<  Nad nv r>K'm področjem
severi* d Terscheninga >o neruske pomorske - V    k1   čuvaji    oba •     >c'~rrciile   tr* angleške
ki -m pripadat <k up ni 24 ! vra/nih
. . romiko\ spttmljamfa z 12 lovsk'mi 'e-■ s    n;i :t skuhala sdoč napast; nemške ecBn'ct   Spričo zapornega ngnja nem^k-h edime sovrftSn  napad pif<.lnoma :zja!ov;!. No-bena od nemškth        K ori bila poškodovana.
v-^ati ats^iešf^fh bombnikov ca Parz
ram. 24. avg. s. Angleška letala so danes kasno popcldne napadla pariško področje. Bombardirala so zlasc* zapadna pred-mestja Pariza. Zažigalne- m eksplozivne bolube so povzročile hudo gmotno škodo franccsl;emu civil "emu prebivalstvu. Bilo je zopet mnogo mrtvih in ranjenih.
žni Švedski pokrajini Askaniji. Obe letali sta zgoreli. Pripadali sta skupini angleškega letalstva, ki Je bombardirala Berlin. Samo dva moža posadke sta se rešila s padali.
Križarka ,:Thcm" uničila ca loJMmo t sovražnik ladij
Tokio, 24. avg 5. Japonsko mornariško ministrstvo je objavilo, da je nemška pomožna križar4ca  »Thorn«.   k:   je  prišla   v Jokr.hamo,
lani v oktobru pred zasidrunjem v namembnem pristanišču potopila ali zajela na oceanu
osem sovražnih lad-j s skupno okrog 100.000 ton. Vse zajete ladje so bile odpeljane na Japonsko. Med njimi so ena avstralska m dve norveški ladji Vlada in japonsko prebivalstvo je oficirje in posadko nemške križarke toplo sprejelo.
Angleške izgube pri napad«! na Berlin
Berlin, 24. avg. s. V neči od ponedcijka na torek so skupine angleških letal napadle razne kraje v severni Nemčiji in zlasti Berlin. Metale so rušilne in zaž'gv.lne bombe ki so povzročile jzgube med civilnim  prebivalstvom  in  škodo V stanovanj-
Berlin, 24. avg. s. Hitler je na lastno prošnjo razrešil nemškega protektorja čvšJce in Moravske barona Nouratha in je na njegovo mesto imenoval dr. Fricka. ki zapušča položevj notranjega ministra rajna in Prusije in opolnomočenca za upravo rajna..
Hitler je imenoval za notranjega ministra rajha in Prusdje ter za opolnomocenoa uprave rajha šefa SS oddelkov in nemške policije Himmlerja. Hitler se je z oaebnim pismom zahvalil baronu Neurathu in dr. Fricku.
General Franco v svojem rojstnem kraju
El Fcrrol, 23. avg. Sl Državni rnglavar general l:ranco se je iz svojega poletnega bivaJi-Ka podal v rojstno mesto El Petiol Spremljale so ca žena in številne dru^c nsebnosti. Ge-;iera! Franco si je ogledal vojaške rniprave v pristanišču ter se udeležil slavja, katerega je priredilo mornariške povel jništvo v čast državnemu poglavarju.
Skupnost evropskega življenja
Bukarešta, 25. avg. s. Znani strokovnjak v mednarodnih vprašanjih profesor De-seoboci je objavil v »Timpulu i članek o vzrokih in učinkih sedanje vojne. Med drugim pise: Kadar eksplozivne in zazidalne bombe padajo na tisočletno italijansko zemljo in uničujejo umetniške spomenike neprecenljive zgodovinske vrednosti, s katerimi v primeri so gigantski nebotičniki prava malenkost. Evropa in Evropci končno«doumevajo, kaj je skupnost evropskega življenja ne glede na čustva in narodne sovražnosti, ki smo jih podedovali  iz preteklosti.
skih okrajih. Po obvestilih iz vojaškega vira je bilo nad Berlinom po dospdanjih ugotovitvah sestreljenih 60 bombnikov.
Lizbona, 24. avg. s. Uradno javljalo v Lcndonu. da se z rapida na Berlin v pretekli neči ni vrrilo na eporoišča 58 angleških bombnikov in eno lovsko letalo.
Napad na angloameriški konvoj ob Portugalski
Lizbona, 24. avg. s. Skupina nemških letal je pred portugalsko obalo izven teritorialnih voda v bližini Nazzara napadla angloameriski konvoj trgovinskih in bojnih ladij. Po poročilu agencije »United Pressst je bilo več ladij zadetih.
nove
Japsncf zaffajaio Američanom vi
hude udarce
V fcrl Ih tpšžzlh so Američani izgubili 9 križark, IO ruštl-cev, 31 velikih parnlkov in 881 letal
Tokio, 24. avg. s. V tukajšnjih vojaških        Lizbona, 23. avg. S.  Svojo veliko omrp-
vani -0 bili 4 ruš:lci  dve križarki in , brez .     D v drugi j^Uja. poro.
prevozne   ladje.    Od   30. junija  do ; ^ mornariskega ^j,
krogih pra\*ij'>, da so bile z japonskim uspe hom na otoku La Vella pri Salomonih vse ameriške rezerve za protinapad uničene. Položaj ameriških izkrcanih čet je postal zelo nevaren. Japonsko letalstvo je potopilo v južnem Pscifiku štiri ameriške kri-Sarke, dva inšilca in osem tevernih ladij kakor tuđi številne izkrcev^ln? la^je. Paši rodov ar štiri
15. avgusta so Američani izgubili devet križa-rk, deset niš:!e<?v in 31 velikih tovornih ladij. V isti <!obi je bilo sestreljenih 881 ameriftkih letal.
Z nekega japonskega oporišča v Južnem Pacifiku. 23 avg. s. Skupine japonskih bombnikov :n lovcev so nenadoma napadle ameriške postojanke na otoku Velli. Medtem ko je prvn skupina brmhnikov napadala z bombami velikega kalibra sovražne pristaniške in vo;aške naprave in povzročila hudo razdejanje ie dru«n skupina, obstoječa po već ni iz strmosrlavcev. napadala lncje v sidrišču Dve tovorni ladji sredrje tcnaZe in ena majhne tonnže so bile  pctopl"ene.   hudo   poškodovani   pa dve
lost so ameriški listi izrazili v komentarju k zasedbi otoka Kiske na Aleutih. To zasedbo je Washington razglasil z ogromno reklamo kot veliko vojaško zmago. Listi opozarjajo na zelo hudo napako ameri-Skega poveljništva, ki je dalo 15 dni bombardirati z letali in pornorskimi edinioa-mi  otok.  ki   so  ga  Japonci  že izpraznili
rlškega ministrstva, ki priznava, da izkrcane ameriške Ćete niso našle niti enega Japonca na otoku, je vzbudilo ironične komentarje v listih, ki ne prikrivajo svoje jeze zaradi nekoristnega m dragega  trošenja energij  in potrebščin.
V jufifu ujetih 68.S0O kltassldh vojakov
Nanking. 24- avg. s. Tiskovni urad japonskega ekspedieij&kega zbora na Kitajskem javlja, da So japonske čete v juliju zajele 68.5tf3 sovražnikov, 24 topov razne-n ga kalibra, 187 težkih strojnic, 59 rnožnar-;ev  in številne druge   vojne potrebščine.
ladji velike tonnže  Japonsk  lovci, ki so se ! Padlo je 9457 sovražnikov. V isti dobi je
Nad Svečko
angleška bombnika
Stoekholm. 24. avg. s. Preteklo noč ate padla dva težka angleška bombnika v ju-
zapletli v borbo z nasprotnimi lovci, so sestreliti 4 sivnžna lovska letali
7t nekega japonskega oporišča v južnem Pacifiku, 2o. avg. s. Med tremi napadi na otok VVoitk na N"ovi Georgiji so Američani izgubili 10 težkih bombnikov in 10 bojnih letal, k?tere so sestrelila v silovitih napadih japonska lovska letala, ki so izgubila sama le pet letal.
Američani so 14 dni bombardirali prazen otok
Tokio, 25. avg. s. Japonski tisfc piše o spretni izpraznitvi otoka Kiske in o bombardiranju otoka po ameriškem letalstvu, ko so ga japonske čete že izpraznile. List obiavlja pregled položaja na Pacifiku, zlasti v njega južnem področju ter spominja Japonce na najvišjo dolžnost, ki se za dosego zmage.
japonsko letalstvo močno bombardiralo v ponovnih napadih sovražna letališča v Kienovu. Hengkiangu. Lmglingu. Paovin-šu in Kiakangu. Na teh letališčih je nastalo veliko opustošenje. Japonski lovci »o -estrelili 47 ameriških letal, pripadajočih ameriškemu letalskemu zboru na Kitajskem,
Bora, 23. avg. s. Huda nesreča se je pripetila v neki vasi kantona Vališ. Zaradi vdora ledenika so vode hudournika preplavile ozemlje in popolnoma zalile vas Hauderes. Skoda je ogromna. Na pomoč s0 poslali vojaške čete. Ie raznih krajev v Švici poročajo tudi o ogromnih požarih, ki so nastali zaradi bude vročine v preteklih dneh. Požari so povaaročifi huda škodo v gozdovih. Mnogo ljudi je ranjenih.
-Stran 2
»SLOVENSKI  NAROD«, sreda, 26. avpata 1W
Štev. 133
Jesenski pridelki na živilskem trga
Ljubljana, 25 avgusta.
Ni živilskem trgu je že zavladala jesen: naprodaj so že značilni jesenski pridelki, da je zadišalo pc jeseni. Nt jih »cer št mnogo, na primer sadja, ki nas najbolj prijetno spominja jeseni, toda poletja je konec :n druga polovica avgusta je bolj jesenska kakor poletna na trgu.
Slcdnjč se je začela »sadna sezona«, ki smo jo letos tako težko pričakovali. V začetku so bila naprodaj le jabolka za vkuhavanje, ačaso-ma je pa začelo prhajati na tr2 tudi bolj.;e sadje. Zan manje za boljše sadje je pa bilo tako vdko. da kupcev ni bilo mogoče pc\sem zadovoljiti. Na tržnem uradu so si prizadevali, da bi bilo sadje primemo razdeljeno med prodajalce na drobno in nadzirajo, da ga prodajalci, ki imajo stojnice na trgu, tudi javno prodajo po predpisanih cenah. To je vsekakor potrebne, dekler ni sadja več Ko je mogoča tekma med prodajalci, sc uveljav; sam zakon o penudbi in po\pra?e\anju ter se uravnovesijo cene.
Sadje zdaj cen-mc ne le kot poslastico, temveč ket pomembno živilo. To. velja zlasti za sladko fudic. ki v<cbuje več sladkorja. Telo zahtevn več sladkorja. k: mu «a lahko nudi dobre b.idjc. Zato so tudi tako Lahko razprodane drbrc hruške ;n hrc>kve Sadje se ne zdi drago po prcdnKm h cenah, zato gre še tembolj v denar. Da bo naprodaj rrnogo več breskev, nismo smeli prčako\ati. zadnje čase smo se pa začel: tolažiti, da bo trg mnogo belie založen s čespljami. Doslej je prispelo v Ljubljano že precej r.ngloja, zadnje čase smo pa
začeli uvažat čcšplje. Včeraj se je »zvedelo po mestu, da je ptispela večja pejiljka čespelj in mnogi so se veselili, da jih boda danes kupili. Toda davi to blago se ni bilo naprodaj. Ker mora pristojna oblast prej doffoFti predlagane cene. k: so malo višje od maksimiranih.
Razveseljivo je. da smo začeli uvažati tudi grozdje. Doslej so prispele že tri večje pošiljke. Zadnja pošiljka se ni bila povsem razprodana, tako da so davi nekateri branjevci še prodajali grozdje na trgu. Grozdje je seveda malo dražje kakor drugo sadje in menda ne gre zaradi tega tako dobro v denar. Trg je zadnje čase precej dobro založen z jabolki, ki pa seveda niso namizna, temveč uporabna predvsem za kuho. Za kompote jih gospodinje ne kupujejo, marmelade pa tudi ne kuhajo iz njih in ker niso najboljša za uživanje sveža, ni posebnega povpraševanja po njih. Zato pa gredo tembolj v denar lepša, slajša ter bolj zrela jabolka.
Med po vrtnino m poljskimi pridelki ada j ni već toliko stročjega fižola. Blago je precej pestro. Tako so naprodaj buče. kumare, salata, zelena koleraba, zelje, zelena, korenje, pesa itd., vsakega teh pridelkov po nekaj, ne da b; katera vrsta po količini prevladovala nad drugo. Zelo maio je pa naprodaj paradižnikov, čeprav so dobro obrodili, in gospodinje zelo povprašujejo po njih.
Gob še n: naprodaj, a upamo, da se bo kmalu začela tudi gobja sezona. Vprašanje pa je. ali bodo gobe rasle tako zelo tudi letos kakor !ani.
DNEVNE VESTI
— Novinska vefit. Dne 26. avgusta izide
v Rimu dnevnik Giomaile di SLcilia^ V posebni izdaji. Dnevnik bo izhajal v Rimu ves
čas zasedbe Sicilije. Direktor lista je Josip Ardizzonc.
— Pol milijona lir nagrade poljedelcem.
Guverner denarnega zavoda -Banca d I tali a je dovolil znesek 500 000 lir, namenjenih za nagrade poljedelcem, ki so dosegli
pri letini naj.epže uspehe.
— Ostavka triestinskegra župana, Trie-stinski župan JCarol P eru s i no je podal ostavko na svoje mesto.
— Smrt znanega italijanskega izdatclja.
V Bariju je umrl izdajatelj Ivan Laterza, ki je doživel starost 70 let. Pokojnik je bil ustanovitelj in ravnatelj znane založniške družbe Laterza.
— Dirkač   Seotini   v  VVjfshingtonu. Te
dni je prispela v Florenzo vest, da je znani italijanski kolesarski dirkač Nello Seotini vojni ujetnik v Washingtonu, od koder je pisal svoji družini.
— Z Gorenjskega. Po nalogu Sefa civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske je bil preimenovan občinski urad Breznica (Bresnitz) v Žirovnica (Scherau-nitz).
— Elektrotehniški vestnik. To glasilo Združenja industrijcev in obrtnikov za Ljubijansko pokrajino, odseka za obrtništvo v Ljubljani izhaja zvesto svojim tradicijam strokovnega lista, ki v njem sodelujejo naši strokovnjaki. Časopis dokazuje posredno, da bi tuq)i druge stroke pri nas, ne le elektrotehniška, lahko izdajale strokovna glasila, če bi bilo med njimi- dovolj izpodbudnih delavcev in požrtvovalnih strokovnjakov. Zdaj je izšla dvojna 5.—6. številka Elektrotehniškega vestnika in objarvlja naslednje razprave: Brza frekvenca (ing. R. Sever); Cestne železnice (ing. D. Krapeš). Vele napetost i (ing. R. Poženel) in Kompenzacija v mejah gospodarnosti (in. Fr. Murnik).»
— Spodnještajerske novice. V Mariboru
je umrla 22-lctna gospa Fani Marčič, stanujoča na Mozartovi cesti 34. Pokopali so jo v torek 14. avgusta na Pobrežju. — Padla sta na vzhodnem bojišču gorski lovec Josip. Herbst, doma od Sv. Lenarta v Slov. goricah ter gorski lovec Stanko Ko-bilšek, čigar svojci živijo deloma tudi v Trbovljah. — Meljski most v Mariboru obnavljajo. Zaradi tega bo vozovni promet za tri tedne zaprt. — V mariborsko bolnišnico so prepeljali 23-letnega Antona Radnaka iz Lačnega. Prišel je pod voz in obležal z nevarnimi poškodbami. Posestnika Matevža Maršaleka iz goraje-radgonske okolice je nabodel bik. Mar-šalejc ima zlomljenih več reber, razen tega poškodbe na glavi. Desno nogo si je porezal s koso 18-letni poljski delavec Alojzij Stumberger iz Dunajskega jarka v Kamnici pri Mariboru. 31-letni strugar Viljem Beierbach pa se je med delom v nekem mariborskem obratu poškodoval na levi nogi. — Pri kopanju je utonil 13-letni Friedhelm Sokol. — V soboto in v nedeljo gostuje v Mariboru moštvo dunajskega Rapida.
— Loterijska »reca. Dne 21. avgusta so bile izžrebane s'edeče sreč on osne loterijske Številke: Bari: 52. 22. 8. 47. 23; Cagliari: 10. 63. 46. 2. 20; Florenca 89. 44. 72, 29. 16; Geno-a: 21. 72. 37. 42. 45; Milan: 41. 37. 86. 9d. 14; Neapelj- 59. 70. 11. 23. 66: Rim: 21. 48. 56. 27, 77; Benetke. 15, 52. 6, 12. 16.
— Iz Hrvatske. V Tuzli so gostovali člani sarajevskega hrvatskega državnega gledališča pod vodstvom višjega režiserja Koštica. Med drugim so vprizorili dramo domačega pisatelja Ahmeda Muradbegoviča >Na božjem potu«. — Na seji mestnega sveta v Karlovcu so sklenili, da bodo izplačali vsem nameščencem mestne občine in bolnišnice ter vsem delavcem mestnega poglavar-tva celo mesečno plačo. — V Novi Gradiški so proslavili s koncem šolskega leta 25-letnieo obstoja tamošnje realne gimnazije. — Letos praznuje 25-letnico tudi tehnična visoka šola v Zagrebu, ki je "bila povzdignjena leta 1926. na stopnjo tehnične fakultete hrvatskega vseučilišča. V zavodu je bilo vzgojenih doslej nad 1400 inženjerjev. — Zlato mašo je pel v župnik cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Zagrebu Blaž Kovačič. — V Križevcih je bil nedavno ustanovljen noseben zavod za pro--učevanje tal in gojitev rastlin. Zavodovi organi 90 že napravili prve poskuse v okolici Križevcev.
Podlago za domačo knjižnico
M najSoU poceni ustvarite, če se naroČite mm m zbirko  »Dobro kajtffo«.  Vsi  ujemi roso taki. da jih boste radi vodno na novo I    roke. Vsak mesec Izide po ena trallaa.
Povprašajte   v   opravi   »Jutra«   in »Slovenske** i« ▼ Narodni tiskarni.
— No-vi milijonarji. V Rimu so bile izžrebane nove milijonske in polm ili jonske nagrade zakladnih bonov z zapadlostjo 15. aprila 1951. Izžrebane so bile sledeče sre-čonosne številke: v seriji 41 1,000.000 lir za bon 1,318.780: pol milijona lir za bon 548.180. V seriji 42 1,000.000 lir za bon 1.296.718: pol milijona lir za bon 55.132. V seriji 43: 1,000.000 lir za bon št. 366.240; pol milijona lir za bon št. 403.049. V seriji 44: 1,000.000 lir za bon št. 825.9O0; pol milijona lir za bon št. 425.745. V seriji 45: 1,000.000 lir za bon št. 1.122.207; pol milijona lir za bon št. 778.142. V seriji 46; 1.000.000 lir za bon št. 511.534; pol milijona lir za bon št. 1.589.823. V seriji 47: 1,000.000 lir za bon št. 541.655: pol milijona lir za bon št 24.380. V seriji 48: 1,000.000 lir za bon št. 1.182.338; pol milijona lir za bon št. 938.710. V seriji 49: 1.000.000 lir za bon št. 1,840.552; pol milijona lir za bon št. 421.691. V seriji 50: 1.000.000 lir za bon št 294.001; pol milijona lir za bon št. 1,328.480.
— Božična voščila z 8-mescčno zamudo.
Iz Varazza poročajo: Gospa Marija Bisi. stanujoča v kraju Stella S. Martino, je prejela te dni od neke svoje prijateljice, ki biva v kraju Finale Ligure, božična voščila. Razglednica je bila oddana dne 12. decembra 1942. Vzrok zamude je posebno naključje.
— Sedem teličkov je povrgla krava, last Antona Zala. iz ulice C^malluccia v Rimu. Vsi telički so tehtali skupno 60 kg-. Niso dolgo živeli. Naslednjega* dne je vseh sedem poginilo.
— Nezgode. Pri padcu po stopnicah si je zlomila levo nogo 82-letna Jedert Ja-comini. stanujoča v ulici Androna v Trie-stu. Avtokar je povozil 52-Ietno Angelo Strancek. ki ima poškodbe po vsem »elesu S koie?a je pade! in se poskodo^nl 48-letni mehanik Bruno Zepar iz Ulice Cofagnd v Triestu. Po glavi se je pobfia pri padcu s stopnic 48-letna Ana Drušič. Avtokar je povozil 42-letnega Viljema Ceretti,-a. ki «e je poškodoval po desni rami. Zasulo je pri galerijskih delih v ulici Rossetti 46-Ietne>:a Antona Borrasa in 17-letnega Angela Ir-banija. Vsi ponesrečenci se Pravijo v triestinski bolnišnici kraljice Helene, kamer se je zateklr: tudi 75-letna gospodinja Ccrina Verse^-nssi. ki ima poškodbe od loarcev na ctiizu.
KINO SLOGA Telefon 37-39
Zadnja odlična pustolovščina bratov De FUrppo v filmu
Casanova bi storil tako
V glavah vlogah: Eduardo De Filippo, Peppino De Flttppo. Cletin Matania Režija: Bragagtia Dodatek: Kratka veseloigra Predstave ob: 14.. 16. in 18. uri
KINO UNION Telefon 22-21
Sijajna burka,  ki  bo  izzvala burjo prisrčnega smeha M a c a r i o
DEČKO Z ZAPADA
Tajni ljubavni sestanki s hčerko svojega__dednega   sovražnika. Ugrabljen
od roparjev, mučen in v zadnjem hipu pomotoma rešen. Junak dneva, ki z zvijačo  premaga  vse nasprotnike in
doseže zaželjeno spravo Predstave; danes ob 17.30 in 19.30 uri
KINO MATICA Telefon 22-41
Ljubezenska drama slavne pevke in letalskega   častnika.   — Prepričljiva moderna vsebina, lepe pesmi in veLke plesne revije
VELIKA LJUBEZEN
V glavnin vlogah trije ljubljenci ob* činstva: Žarah LeandVr. Viktor Staai, Paul Horbiger
Predstave ob 16.30 in 19. uri
IZ LJUBLJANE
—lj Najbrž je ie konec vr°čine. Dobili
smo 1« vzorec dežja, pa se je že precej ohladilo: poletne vročine je bilo nenadno konec, tako da se je maksimalna dnevna temperatura znižala približno za 10°. Začela so se tudi vrstiti meglena, jesenska jutra. Tudi davi je bilo močno megleno. Včeraj je bila maksimalna temperatura še malo nižja kakor v ponedeljek, znašala je 24.6°. Minimalna temperatura je znašala 14.5°. jutra nifo še v splošnem hladnejša, ker se ponoči še ne ohladi tako močno, zlasti, ko je megleno. Zračni tlak je bil včeraj ustaljen. Dosedanje vreme bo menda še ostalo nespremenjeno.
—lj Drž. tehniška« srednja šola. Prijave za sprejem v I. letnike tehniške srednje šole (arh.-gradbeni odsek, strojni odsek in olktrotehniški odsek). delovodske šole (gradbeni oddelek, strojni oddelek in elek-troinstalaterski oddelek), moške obrtne šole (kiparski oddlek, keramiški oddelek in graverski oddelek), ženske obrtne šole (od-dele za obleke, perilo in umetna dela) ter Sole za glasbila se bodo sprejemale od 2. do 4. septembra t. I. med 9. in 11. uro. Podrobni pogoji so objavljeni na oglasni deski v šolskem vesti bulu.
—i—---
RADIO LJUBLJANA
SREDA.  25. AVGUSTA 19«:
13.00: Napoved časa Porodila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil ▼ slovenščini. — 13.20: Klasični orkester vodi dirigent Maimo. — 14.00: Poročil* v Italijanščini. — 14.10: Orkester vodi dirigent Segurinl. — 14.40: Koncert kitarista Stanka Preka. — 15.00: Poročila v -lovenšćini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.15. Duet harmonik MalgaJ. — 17.40. Italijansko glasbo izvajata sopranistka Olga Bellarosa in violinist Vitorio De Santis. — 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje proi. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Orkester vodi dirigent Rlzza — 20 10: Orkestralno glasbo vodi dirigent Gallmo. — 20.30: Napoved ča^a Poročila v italijanščini. — 20.50: Koncert sopra-nistke Leonarde Piombo. violinista Vittoria. Ema-nuela m pianista Giorglo Favaretto. — 21.15: Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. — 2140: Pisana glasba. — 2150: BFllmijeva glasba -22.15: Orkester vodi dirigent Petralla. — 22.45 do 23.30: Orkester vodi dirigent Zeme. V odmoru (23.00): Poročila v ttalijanSMnl
SLABO STA  SE RAZUMELA
»Kaj vzdihuješ, Jože?«
»O, zdravnik mi je dal vsega samo še mesec dni.«-
»Bog ne daj. da bi tako hitro umrl!«
»Ne, ne! Tedaj mu moram plačati račun. «
Hiše se rušijo, dimniki ostanejo
Cesto smo lahko videli v časnikih posnetke o porušenih hišab in stavbab v italijanskih in nemških mestih, ki so doživela hude letalske napade. Na teh slikah smo tudi opazili, da je bilo zidovje posameznih hiš mestoma popolnoma porušeno. Hkrsti pa smo lahko videli, kako štrlijo popolnoma nepoškodovani iznad ruševin in razvalin letalskih napadov številni tvorniški dimniki.
Pri tem se poraja vprašanje: Kje je vzrok temu. da se veliki-hišni kompleksi rušijo, d očim ostanejo visoki dimniki brez poškodb? Strokovnjaki pojasnjujejo to stvar s sledečimi razlogi: Pri metanju bomb na večnadstropne stavbe se zidovi podirajo zaradi tega. ker se izreden zračni pritisk upre ob zidovje. katerega odporna sila in trpežnost pa je oslabljena zaradi različnih odprtin, oken, vrst itd. Dimniki pa so zaključena stavbna celota. Zaradi tega se lahko po svoji legi, gradnji in obliki j upirajo silnemu zračnemu pritisku.
Zaradi istih vzrokov se tudi pri požarih zidovi stavb prej porušijo in podro kakor
dimniki. V večini primerov so tvormški dimniki zidani izven tverniških kompleksov. Zaradi tega in pa zaradi svoje solidne zgrajen«»sti lahko kljubujejo tudi najmočnejšim letačkim napadom. Lahko se primeri, da siloviti zračni pritisk vse poruši in vse pobere, tod-s dimniki bedo OFtali nepoškodovan in bodo nedotaknjeni moleli iznad ruševin.
Najbilj požrešna žival
O žabi hrastači zatrjujejo, da lahko preživi več let, če jo zazidamo v steno. Opazovanja pa so pokazala da ni bolj požrešne živali na svetu, kakor je omenjena žaba. Njena usta delujejo s takšno brzino, da ne moremo njihovega premikanja opazovati s prostim očesom. S pomočjo posebne priprave so ugotovili, da napravi omenjena žaba, ko požira daljšo glisto, nič manj kakor 4000 pregibov v minuti ali 66 v sekundi:
P. G. \Vodehouse:
MALA PEPITA
59
Pozvonil je in nadaljeval:
»Kakor hitro bi opazili v soseščini kake sumljive ljudi, izvolite takoj telefonirati policiji in stopiti z njo v stik. Razen tega vam bo na pomoč ...«
Vrata so se odprla, in Smooth Sam Fisher se je pokazal na pragu.
»A! Noter, le noter. Wh'te, in zaprite vrata za seboj. Nekaj vam imam povedati. Pravkar sem naznanil gospodu Burnsu. da me gospod Ford v svojem pismu prosi, naj dovolim, da ostane njegov sin prve dni počitnic v zavodu.<
Obrnil se je k Audrevi in nadaljeval:
»Nedvomno beste presenečeni, gospa She-ridanova. in morebiti celo... a... osupli, ako zveste posebni značaj VVhitove zaposlitve v Sanstead Housu. In vi, White. menda ne oporekate, če poučim gospo Sheri-danovo, kako stvar stoji, glede na to, da bosta morala v tej zadevi složno postopati. Ne? Iavrstno. Torej, gospod Whlte je detektiv Pinkertonove agencije. Gospod Forde
— pri tej besedi je lahno namrščil obrvi
— >gospod Ford ga je spravil semkaj, da
aa
če b:
bi varoval njegovega sina ga kdo poskusil odpeljati.<
Videl sem, da S3 je Audrev zdrznila. Nenadna rdečica ji je planila v obraz in lahen, osupel vzklik se ji je iztrgal.
••Tako je in nič drugače.« je nadaljeval gospod Abney. >Seveda ste presenečeni. Vse to je res da docela... a ... neobičajno. Vsekako imate vi, VVhite. dolžnost do tistega, ki vas plačuje, in boste hoteli ostati tu, pri dečku.<
Moje oči so se ujele z dvojico temnih očes, v katerih je igrala iskra veselega zmagoslavja. Nato se je eno izmed njiju priprlo. V svojem prekipevajočem zadovoljstvu je bil Smooth Sam tako neokusen, da mi je pomežiknil.
»Da. gospod.«
i Gospod Burns vam bo pomagal. VVn^e.« je nadaljeval gospod Abnev. »Ljubeznivo je privolil, da preloži svoj odhod do moje vrnitve, ker moram za nekaj dni odpotovati.«
SIcer se nisem mogel spomniti, da bi bil ljubeznivo privolil, toda. ker sem imel konec koncev tak namen, sem z zadovoljstvom opazil, da je gospod Fisher nad ravnateljeve novico sam pri sebi močno razočaran. Sicer se je pa, kakor zmerom, hitro znašel.
Rekordi vročine v zadnfih desetletjih
Ljubljane. 25. avgusta.
Preteklo nedeljo. 22. t m, smo najbrž dosegli letošnji rekord vročine. Ni verjetno, da bi bil kateri dan letos še bolj vroč, čeprav je bil lani najbolj vroči dan šele 4. septembra. Lan. ni b la dosežena tako visoka dnevna maksima] na temperatura kakor letos.
Vendar bi se motili, če bi mislili, da je b lo letošnje pcJetje izredno odnosne najbolj vrove. Ljubljana ima precej različna poletja. Pogosto smo že tožili v posameznih letih, ds pravega poletja sploh ni bilo. Tud! letos smo že nekajkrat obupali nad poletnim vremenom, zlasti junija in v prsi polovici julija. Celo v tem mesecu n smo dolgo prav zaupali vremenu. Kljub temu. da se nam je poletje zdelo preveč deževno, je zavladala huda suša, kar so opazili celo me.-čani. ki si žele neprestano lepega vremena. Res je junija in julija pogosto deževalo in v splošnem so bili dosedanji pomladni in poletni meseci bolj deževni kakor lanski, a upoštevati moramo, da je bilo pozimi premalo snega ter da je bila zemeljska vlaga že lani močno izčrpana ter se po lanski suš' zemlja ni mogla primemo napojiti. Da smo precej neupravičeno godrnjali nad deževjem junija in julija, se je izkazalo zlasti v zadnjih tednih, ko je bila suša čedalje cv tnejša
Najbolj vroč dan v letu je v Ljubljani por gosto v avgustu, vendar to ni pravilo. Včasih je dosežen rekord vročine že junija, vendar bolj redko. V zadnjih desetletjih je bil najbolj \rcč dan junija (17.) leta 1927. ko je znašala temperatura 33.2°. dalje leta 1934 (19.). ko je najvišja temperatura dosegla le 30.7°, leta 1935
(28.). ko je najvišja temperatura znašala 3S° (!), kar je rekord v zadnjih desetletjih po prvi svetovni vojni, leta 1938, tudi 28. junija, 32,0" in zadnjič predlanskim 27. junija 30,6°.
Pogrebno je splošno ljudsko preprčanje, da je julij najbolj vroč mesec v letu. To sprevi-dimo rudi iz pregleda najbolj vročih dn- v po-aameznih letih. Julija t*e pri nas rrzračie pogosto močno ohladi zaradi neviht, nakar je treba več dni, da se zopet ogreju Avgusta je pa ozračje navadno že bol? umirjeno fri nevihte niso \eč tako pogoste, /ato avgust slov: po bvojem lepem, mirnem vremenu, kakršnega smo imeli tudi letos prejšnje tedne. Nekaj izrednega je pa bilo bnfko vreme, nenavadno ustaljeno v večini mesecev. Bilo je posebno lepo tudi septembra, ki je sicer na glasu kot značilni jesenski mesec z meglo n deževjem. Druga polovica avgusta je bila Lani tudi lepa in lepo. mirno vreme se je zavleklo .:e v prve septembrske dni, tako da je temperatura ?e vedno naraščala ter je bil najbolj vroč dan šele 4. septembra, ko je maksimalna temperatura znašala 32.3° Prav tako vreč dan kakor letos v nedeljo je bil med najbolj vročimi leta 1929. in sicer 27. julija. Bolj vroče dneve so imela poletja, in sicer: leta 1023 11. avgusta 35.2, leta 1935 12. avgusta 35° leta 1935 28. junija 38° in leta 1939 22. avgusta 36.6°.
Sprevideli smo torej, da letošnji najbolj \roči dan ni bil tako vroč kakor v mnogh drugih poletjih v zadnjih desetletjih, bil pa je vendar bolj vroč kakor prejšnja leta in v številnih poletjih po prvi ssetovni vojni.
ŠPORTNI PREGLED
Izidi nogometnih tekem
Maribor:    Rapid—BSG    Tertiitz   3 2
(2 : 0). 800 gledalcev. Ternitz je prvak
okrožja Dunajsko Ncvo mesto.
Gradec: Trbovlje—Gost in g- 6 : 3 (4 : 1>, Kvalifikacijska tekma za. vstop v štajerski
okrožni razred.
Celje: Dunajski  železničarji—BSC We-
sten 4 : 2 (2 : 2) in Dunajski železničarji —Celje 5 : 2 (2 : 0).
Berlin:   Schalke 04—Herta BSC 3 : 1
(2 : O). 70.OO0 gledalcev,
Dunaj: Kvalifikacijske tekme: Austria— LSV Markersdorf 3 : 2. Ploridsdorfer AC— Wacker 6 : 4, Rapid—FC Wien 3 : 0, WAC —Amateure (Steyr) 3 : 1,
Zagreb: Gradjanski—Wiener AC 1 : O (0 : 0). Tekma ie bila odigrana v soboto pred 10.000 gledalci v okviru Haskove proslave 40 letnice obstoja.
Budimpešta: Ujpest—Ferncvaros 2 : 1 (0 : 0). Odločilna tekma za pokal sv. ate-fana.
— Nov svetovni rekord je dosegel v teku na 30 km Šved Harry Olsson. Na cilj je prispel v 2:28.57,4, kar je skoraj za dve minuti boljše od prejšnjega svetovnega rekorda. Prej je bil svetovni rekorder Nemec Hermanu Schmidt z 2:60.33.6,
— Plavalni dvoboj Danska—Švedska. V Helsingoru je bil plavalni dvoboj med reprezentancama Danske in Švedske. Danci so zmagali 97 : 94. Največ zaslug za zmago Danske ima^- njene plavalke, ici so bile znatno boljše cd svojih švedskih so-tekmovalk. V molkih disciplinah so bili Švedi bol.ši.
— Boleč udarec milanskim športnikom. Teroristični letalski napadi na Milan so občutno prizadeli tudi športnike. Kakor po-reča »Gazzetta dello Sport«, je bila pri zadnjem napadu poškodovana Športna palača, priljubljena športna borilnica, priključena milanskemu vzorčnemu velesej-mu. Športna palača je bila prizorišče mnogih mednarodnih prireditev. V njej so izvajali velike kolesarske dirke in boksarske nastope. Pozimi so jo uporabljali drsalci m igralci hokeja na ledu.
snica
HOLKPAR
Dan«s: Sreda, 25. avgusta; Ludovik.
DANAŠNJE PRIREDITVE K>no Matic*: Velika ljubezen. Kino Sloga: Casanova bi storil tako. Kino Union: Dečko z Zapada.
D K 2 U R N E LEKARNE Dan«*: Dr. Piccoli. Bleiwieisova  ce«=ta fi: Hočevar. Celovška cesta 62; Gartus, Moste. Zaloška cesta 47.
Križanka št. 112
Lakoi
Resnična zgodba iz preteklosti.
V Napoleonovem času je živel v Parizu čevljar Simon. Revež je umrl v norišnici. Um se mu je omračil zaradi doživljaja ki naj bi bil svarilo lakom no že m.
Ko je Napoleon sklenil, da postavi svojemu sinu novo krasno palačo, je prav na kraju, kjer naj bi stala palača, bila pio-dajalnica čevljarja Simona. Napoleon je dal povprašati pri ubogem čevljarju, koliko odškodnine želi za svojo bajtico, čevljar se je posvetoval z nekaterimi prijatelji. Od cesarja je zahteval 20 000 frankov. Napoleon pristane na to. Toda čim je čevljar izvedel, da mu je Napoleon priznal odškodnino 20.000 frankov, je zvišal svojo zahtevo na 40.000 frankov. Napoleonu je bilo mnogo do tega. da postavi novo, krasno poslopje prav na dotičnem mestu. Zaradi tega je dovolil izplačilo 40 tisoč frankov. Tedaj pa so se oglasili pri čevljarju njegovi prijatelji in ga pregovorili, da je zahteval 60.000 frankov. Napoleon mu je dovolil 50.000 frankov. Toda čevljar jih ni maral, češ r^sai bodo morali dati. kolikor bom hotel imeti«.
Toda medtem so sledili dogodki 1Š14. Napoleon ni megei već misliti na zidavo nove palače Čevljar pa se je znašel v hud h stiskah. Dve leti pozneje ie moral prodati svojo bajto za 150 frankov. Izgubljeno bogastvo mu ni dalo miru. Revežu se je cmračil um. nazadnje so ga morali prepeljati v norišnico, kjer je na stara leta umrl.
11
lo
12
15
Iti	17	18	
			
24			
26			
14
27
20 21
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. pristanišče ob izlivu Dona, 5. pri nas manj znana .športna igra, 9. vrsta vozov. 10. cerkveni dostojanstvenik, 11. svetopisemska oseba, 12. ruska reka, 13. svežilna pijača, 15. kovinska obdelava. 16. izdelovalec neke svežilne pijače, 22. število, 23. sorodnica, 24. napoved smeri, 25. angleško vseučiliško mesto, 26. poljski delavec. 27. moško ime.
Navpično: 1. svetopisemska oseba. 2. ciblje sem in tja, 3. ptica, 4. velik praznik, 5. druga izvedba, 6. pripovedna pesem, 7. vulkanska kamenina (množ.), 8. sorodnik (srbohrv.), 14. še nerabljen. 16. naselbina, vas, 17. pro?tor v gledališču. 13. mladenka, devica, 19. vojaška mostvena enota, 20. sveta gora v Grčiji. 21. okvnrr*, poškodba.
Rešitev križanke H, 111
Vodoravno: 1. klepetati, 8. rima. 9. ev, 10. to, 12. ki, 13. Ema, 14. Oka. 16. la. 18. al, 19. roka. 20. da. 21. ilo. 22. na, 23. ej. 24. bi, 25. se, 26. smo, 27. lega. 29. uk, 30. Vidali, 33. ma, 34. Eva, 35. od, 37. nuja. 40. sod, 41. Ra, 42. ar. 43. ol. 44. Ba, 45. sto. 46. beda, 48. av, 49, in.
51. sebe, 53. malinovec. Navpično:    1.   Kotoriba.   2.   Er. 3.
pik, 4. Emil, 5. ta, 6. tema. 7. Ivalojoki, 11. okoli, 15, ako. 17. ada, 22. nega 23. emu, 25. Sedan, 27. Lim, 28. aloja. 31. Iva. 32. posodim, 36. dol, 38. uraden, 39. krover. 42. ata, 44. besi, 47. A bo, 50. na,
52. ev.
SKROMNO
»Zato sem to pretepel, ker te ljubim,« je rekel oče svojemu sinu.
<Vem,< je odgovoril sin, >toda toliko ljubezni nisem zaslužil.«
^PREMOG, DRVA ✓Vi. Pcgačnik, Ljubljana
Bohoričeva olica * — Telefon 20-59
»To je od gospoda Burnsa zelo ljubeznivo,« je odgovoril, >vendar mislim, da ni potreba, da bi izpreminjal svoje načrte za-stran počitnic. Gospodu Fordu, o tem sem prepričan, bi bilo vsekakor ljubše, če bi se vsa stvar zaupala izključno meni.«
V nepravem trenutku je bil omenil milijonar je vo ime. Gospod Abnev je bil mož načrta in ni trpel v svojih življenjskih navadah nikakega prestavljanja. Pismo gospoda Forda ga je bilo nekam razdražilo, in vsa Fordova rodbina mu je začenjala odločno presedati. Zato je Sama živahno zavrnil.
>Na to, kaj bi bilo gospodu Fordu ljubše, se v tem primeru ne moremo ozirati. Odgovornost za dečka, dokler ostane tu. je ... aa ... na meni, in jaz moram ukreniti vse, kar mi veleva previdnost, ne oziraje se na to. kaj bt gospod Ford po vsšh mislih smatral za primerno. Ker pa zaradi raznih ... aa ... nujnih opravkov v Londonu ne moram sam ostati tu, se kakopak okoristim z vljudno ponudba gospoda Burnsa. da me bo ta čas nadomestoval.«
Premolknil je in zasopel skozi nos. kakor je b'.la njegova navada po vsakem, količkaj poudarjenem govoru. Toda Sam ae ni u pogrni pod burjo njegovih besed: ravnodušno je čakal, dokler se ni polegla.
»Mislim, da nisem govoril dovolj jasno,« je odvrnil. *Hotel sem se ogniti Skandala in sitnosti, pa vidim, da ni mogoče.«
Začudeni obraz gospoda Abneva se je počasi vzdignil izza žepne rutice. VVhite pa je nadaljeval:
^Docela se soglašam z vami, gospod, da mora nekdo ostati tu in mi pomagati paziti na fanta; toda ne gospod Burns. 2al mi je, a reči moram, da nimam v gospoda Burnsa nikakega zaupanja.«
Presenečeni izraz na obličju gospoda Abneva se je poglobil. Tudi jaz sem osupnil. Drugače Sam vendar ni imel navade, da bi s takimi nenadnimi napadi tvegal vse možnosti na en mah.
»Kaj mislite s tem?« je vprašal gospod Abnev.
»Da ima gospod Burns z dečkom posebne namene. Prišel je semkaj, da ga ugrabi.«
Gospod Abnev je od osuplosti kar zakru-111; in bogme, ni se mu bilo čuditi. Meni je uspelo, da sem se zasmejal, kakor nedolž-nik. ki mu je nezaslišana obtožba samo v zabavo. Nerazumljivo mi je bilo. kaj misli Sam. da tako nastopa. Saj vendar ni mogel pričakovati, da bi ravnatelj verjel njegovi nenadni obtožbi; dejal sem si torej, da je od razočaranja začasno izgubil razsodnost.
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo Pran Jeran — Za inseratni del Usta: Ljubomir Volčič — Val ? LJubljani
____