25. i ulij 1964 Öi. 7 Lete IV ZELEZAR g Va st I p de g a km® IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA JUNIJ 1964 Elektroplavž . . ... . . . . . . . 22,8% Jeklarna..................... . . . . . 47,5 % Valjarna............................ . . . . . 49,9 % Siva livarna . . . . . .... . . 55 7 % Livarna valjev . ... '. '•. • . . i r. . 57,4 % Obdelovalnica valjev . . . . . ... . 47,9% Samotna . . . . ..... . . . J 52,4 % SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) . ... . 45,1 % ŠTORSKI ŽELEZ AR, Glasilo delovnega kolektiva; Železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Uredniški .odbor: Janez Barborič, Dušan Burnik, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ovcirk, Stane Sotlerfc Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar “ Tiska ČP »Celjski tisk« Celje POROČILO UO OB PRIMOPREDAJI Ko na koncu Vsakega izvršenega dela pregledamo rezultate, hi hotel na kratko analizirati tudi delo upravnega odbora v mandatni dobi 1963/64. V -času mandatne .dobe je bilo nekaj zelo'pomembnih dogodkov, ki so dali poseben poudarek nadaljnjemu 'razvoju delavskega samoupravljanja. V. letu 1963, ko smo sprejemali novo ustavo je bilo posebno poglavje posvečeno delavskemu samoupravljanju,^ sprejeli smo statut podjetja, sprejet je bil zakon o organih upravljanja in bile so razprave na vseh forumih od podjetja do zvezne skupščine, o osebnih dohodkih in položaju gospodarskih organizacij ter investicijske izgradnje gospodarstva. V teku je živahna predkongresna, dejavnost po smernicah VI.. plenuma ZKJ, ki naj doprinesejo kot predpriprava Za VIII. kongres ZKJ. Delavsko samoupravljanja; ki ga imamo v pašem kolektivu od 13.. septembra 1950, ko je bil izvoljen prvi delavski svet, si je v tem obdobju pridobilo bogate izkušnje-katere je treba še krepiti in izpopolnjevati. Ne morem, trditi,- da v tej ali oni mandatni dobi ni bilo tudi napak ali- bolje, ; sklepi organov upravljanja niso imeli zaželenega Uspeha in so se morali kasneje dopolniti. To pa smatram za pozitivno, kajti samo na podlagi dela se lahko odpravljajo napake, odpravljajo- jih pa proizvajalci in upravljalci kolektiva. O tem, da delavci proizvajalci sami preko izvoljenih predstavnikov v Organih upravljanja vodijo in odločajo o gospodarjenju v kolektivu pa ni bilo sluha ne duha pred letom 1950. Sele s sprejetjem zakona 0, upravljanju podjetij in gospodarskih organizacij, po delovnih kolektivih lahko govorimo o neposrednih pravicah in dolžnostih delavca v podjetju. Citiral bi samo primer iz leta 195.0, ko smo že' imeli delavsko Samoupravljanje, vendar je takratno administrativno upravljanje s strani generalne direkcije črne metalurgije še vplivalo na izvršitev letnega plana 1950 in se glasi: »Na. vsak, način je treba- izpol-. mtl!letm! plan 100 % in je treba še tekom današnjega dne poročati GDCM koliko nadurnega dela bi bilo potrebno in denàrnih sredstev za plačilo teh nadur brez ozira na že planirane nadure, če bi . zavišela pd tegä izpolnitev letnega plana.« Tudi način takratnega dela kot brigadni, udarniško delo, staha-novski način tekmovanja in podobno, ki so .vsi Vplivali na večjo proizvodnjo se ni /odrazil; tie pri večjih dohodkih, niti večjih sredstvih podjetja, ker je vse romalo . iz podjetja.. To sem hotel poudariti. zato, da bi videli razliko7 go-spodarjenja takrat, in danes, kojè. ti vse odvisno od naš članov ofg'a- ■ nov upravljanja oziroma slehernega člana kolektiva. V letih delavskega. samoupravljanja se j è položaj delavca- in tudi podjetja1 kot celote iz, leta v leto dvigal. Če primerjamo podjetje.', kakršno je bilo v letu 1950 na število zaposlenih, proizvodnjo po količini, realizacijo in osebnimi dohodki in danes vidimo, da smovngromno naredili. Seveda bi morali pri tem upoštevati tudi življenjske stroške, ki pa rastejo še hitreje kot osebni dohodki, ker pa na to - organi upravljanja né morejo vpli- vati, tega .nisem zajel v pregledu. Ne smem pa izpustiti zaslug podjetja v tem obdobju ih organov upravljanja pri dvigu družbenega Standarda. Gradnja stanovanj, kulturni -dom, Sportiti: objekti, domovi oddiha in okolica Štor so dokaz : vlaganj!?! velikih finančnih sredstev in prostovoljnega dela kolektiva. Ne vem, če ■ sem s tem kratkim pregledom uspel prikazati uspehe delavskega samoupravljanja.. Da pa je mogoče še več napraviti pa nam dokazujejo posamezne akcije v kolektivu, če jih organiziramo po kakršnem koli vprašanji!. . Kot' sem; že uvodoma ' poudaril je bila1 mandatna doba upravnega odbora V tem času želo zahtevna glede na zahteve kolektiva in družbe. 'Iz analiz in razprav na sejali upravnega odbora pa smo ugotovili, da so zahteve' na relaciji podjetje—družba pri nas v skoraj vseh pogledih V črni metalurgiji najboljša, Seveda paš. tern še mi nismo zadovoljni znotraj podjetja, ker vidimo, da lahko ustvarimo še več na. eni ,strani, na drugi strani pa nam bi sproščene ..družbene obveznosti, -ki so bi- jgj lij Bil > % le v zadnjem času predmet razprav, na najvišjih forumih; še izboljšale trenutni položaj. Po osnutku Zakona o oprostitvi prispevka iz dohodka, katerega je sprejel ZIS bi ostalo v nekaterih gospodarskih panogah 33 milijard dinarjev. Za toliko se zmanjšajo letos predvideni dohodki federacije ód prispevka iz dohodka. Osnutek bo obravnavala tudi zvezna skupščina in ko ga bo sprejela, bodo njegove odločbe vèljale s 1.; januarjem letos. Tako bi delovne organizacije črne metalurgije dobile za Svoje razpolaganje 6,7 milijard din, kolikor so prispevale doslej.iz dohodka skupnosti. Na sejah upravnega odbora, katerih je bilo 33 v času od 9. V. 1963 do 15: VI. 1964 smo razpravljali predvsem o teh vprašanjih: . —: predlogi letnega družbenega plana podjetja; — predlogi operativnih planov' — zaključni račun podjetja;:': MBS analize izvršenih operativnih kvartalnih in polletnih planov; sL investicijska izgradnja; — analitična ocena delovnih mest; §g5 delovni pogoji in HTV; ■gg proizvodne težave; < — nagrajevanje delavcev; ‘1*31 izobraževanje; -/»Hi izgradnja stanovanj ; —- službena potovanja v, ino-, zemstvo; , dvig kvalitete in realizacija; — prošnje'in pritožbe članov kolektiva; — delo društev :n organizacija v Štorah — rebalans :1 družbenega plaha. Na vseh sejati upravnega odbora, katere sò bile zèlo plodne, so sodelovali tudi strokovni delavci, ki sp dopoltij evali z razlagami probleme na vprašanja, ki so jim jih postavljali člani. Posebno pereč problem se je pokazal v letošnjem letu, ko smo morali, zaradi redukcije električne energije preiti na remont elektrór plavža,'kar je vplivalo tudi na ostale obrate glede plina, in gredlja, Istočasno, je' sovpàdlo tudi splošno pomanjkanje premoga in mažuta.-, Bili smo pred tem, da 'bbétàne.' célotna proizvodnja podjetja. Samo nagli in uspešni intervenciji vseh služb. je/ uspelo nemoteno obratovanje. Mislim, da. mi ni treba; posebno- ,poudarjati škode, ki jo. je utrpelo,podjetje zaradi okvare transformatorjev. Iz analiz realizacije v prvih šestih mesecih vidimo, .da. je podjetje po finančnem planu uspešno, daleč pa zaostajamo pri izvrševanju fizičnega plana iz že znanih objektivnih težav. Na tem -mestu bi. pozdravil odločitev posade . elektroplavža, ki je bila pripravljena .oditi y. rudr nik kopati- premog za. podjetje in za trud pri delu v. obratih, katerim so bili dodeljeni. K še uspešnejšemu delu upravnega odbora pa je potrebno v'bodoče po mojem mnenju uvesti-pogostejše' seje in material dnevnih redov članom vsaj 2 'dni prej do- 1 staviti s kratko7vsebino dnevnega reda. Seje z dolgim dnevnim redom in osnovno razlago šele na seji so manj iičinkovite, kot pa, če je član že s kratko vsebino dnevnega, reda seznahjen na vabilu. Diskusije so se predvsem udeleževali člani iz proizvodnih enot. Smatram, da izhaja - -to iz premajhne zainteresiranosti (kar je čutiti tudi ha vseh drugih sejah, zasedanjih in razpravah) članov iz ostalih enot. To je morda posledica našega sistèma nagrajevanja; ne mislim pa, da je nepravilno, vendar pa bi v kakšnem drugačnem sistemu nagrajevanja (po delu) tudi zainteresiralo slehernega člana kolektiva. Tu mislim' predvsem' na še • nadaljnjo decentralizacijo, 1 katera je plod analiz in razprav že nekaj let. V bližnji, bodočnosti bodo. enote dobile tudi materialno osnovo, katera bo osnova za še boljše gospodarjenje in prizadevnost v proizvodnji. Strokovne službe že pripravljajo organizacijske oblike te nadaljnje krepitve samoupravljanja. Da je bilo delo upravnega odbora dobro, pričajo tudi sklepi delavskega sveta podjetja, ki so bili sprejeti na predloge upravnega odbora. Mislim pa, da kljub dobremu delu upravnega odbora nismo dovolj naredili.. 1. Zaradi večkratnih. dolgih sej oziroma preobširnih dnevnih redov se nismo dovolj poglobili v probleme, ki so bili pred'nami. 2. Večkratno nepravočasno obveščanje o seji ih premajhna seznanjenost s tematiko dnevnega reda, ki naj bi bila zajeta že na vabilu niso bile razprave- tako živahne, kot bi sicer lahko bile,. 3. O sprejetih sklepih in o nji-r bovi realizaciji smo razpravljali kvartarno. To je vsekakor premalo in bi to morali izvajati na vsaki seji. Samo na ta način se delo najbolje kontrolira in zavzamejo konkretnejše oblike izvajanja sklepov,. Večkrat bi moral zahtevati tudi DS podjetja poročilo: o Izvajanju sprejetih sklepov, kar kar bi prispevalo k intenzivnejšemu delu. Na sploh pa lahko rečeni, da smo bili'premalo dosledni pri izvajanju sprejetih sklepov.. Nikogar nismo klicali na zagovor tili. referiranje, če ni bila ; v roku izvršena, naloga organov upravljanja. Le malo je primerov, da so bili sklepi takoj oziroma v roku izvršeni. Zato smatram kot prvo nalogo organov upravljanja naj ; to 'vprašanje dosledno izvajajo. ; 4. Čeprav se o vseh bistvenih vprašanjih kolektiva razpravlja v tešni povezanosti s sindikalno podružnico in TK ZK je treba to delo še poglobiti. Né bilo‘bi napačno, če 'bi seji UO prisostvoval tudi. predstavnik mladinskega komiteja,' da bi tako poživeli, in pa vzbuditi večjo zainteresiranost mladine pri delu organov uprav-; Ijanja. 5. Kljub proizvodnim uspehom podjetja smo se, premalo posvetiti protilemom v .proizvodnji, njihovemu nastanku in odpravi, predvsem, morda s konkretnimi ^ zadolžitvami odgovornih v obratu Čeprav se te zadolžitve izvajajo na ■ posvetovanjih -strokovnega -sveta ali kolegija in je upravni; odbor o tem obveščen, bi moral upravni odbor-dati tudi svoje zadolžitve. 6. Potovanje v inozemstvo smo odobrili samo na osnovi predlogov, iz katerih je bila razvidna potreba po nadaljnji specializaciji, izboljšavam proizvodnje, medsebojnih dogovorov in sklepanju pogodb v zvezi z rekonstrukcijo. Iz poročil, ki so jih podali; udeleženci potovanj v inozemstvo pa nismo zasledili predlogov, kaj bi se lahko naredilo pri nas v podjetju, če bi uporabiti na. primer organizacijske oblike tehnologijo dela in podobno, kar so Poročilo 110 ob pri opredaji (Nadaljevanje s 1. strani) videli drugje. Upravni odbor oziroma DSP bi moral po določeni dobi zahtevati kratka porodila teh ljudi, kaj jim je uspelo iz prakse na tujem vnesti v naše delo podjetja oziroma obrata. Nadalje predlagam delavskemu svetu, da naj pooblasti upravni Odbor za potovanja v inozemstvo. To pa zato, ker se večkrat dogodi, da je oseba že v inozemstvu, ali pa se celo že vrne iz inozemstva, ko DPS podjetja šele potrdi predlog upravnega odbora. S tem bi odpadli podobni primeri, upravni odbor pa bi o vsakem potovanju poročal delavskemu svetu. 7. Velik kvalitetni premik v zadnjih letih nam omogoča doseganje večjega dohodka in s tem seveda višje osebne dohodke. Se vedno pa je precej! izmečka o katerem pa zelo malo govorimo. Čer prav smo zavzeli stališče, da se morajo izmečki kakor tudi, neizvršena proizvodnja in izdelava kvalitet izven programa penalizi-rati, nismo posvetili dovolj časa. za ugotavljanje nastalih' primerov. Mislim, da bi.‘morali vsak primer dosledno. analizirati, saj imamo dovolj strokovnega kadra in prinesti zaključke za njih odpravo. 8. Vse premalo sil smo vlagali za izboljšanje delovnih pogojev oziroma njih izvršitve v posameznih obratih. Naj navedemo samo primer podaljška livne jame v jeklarni in montažne žerjave oziroma demaga v valjarni. Vsi vemo, da bi s tem olajšali delo zaposlenim in s tem bolj kvalitetno in varnejše delo. Vendar mi še vedno bolj gledamo na proizvodnjo kòt na pogoje dela. Za dokaz naj navedem ustavitev obratovanja cevne livarne, ki je bila v zelo kratkem času usposobljena za obratovanje nove proizvod-, nje. Vem, da ne moremo vlagati sredstev v zastarele obrate, na drugi strani J pa graditi nove objekte. Vendar moramo vseeno del sredstev vložiti oziroma pospešiti začeta dela in biti I dosledni pri postavljanju rokov in njih izvršitvi, ker bomo s tem . olajšali delo delavcem. Kajti zdravje- in življenje je samo eno, stroj ali pa kakršen koli objekt pa lahko zgradimo ali pa prilagodimo potrebi dela. Zato naj bo skrb orga- nov upravljanja vedno bolj oprta v skrb za delovnega človeka oziroma delovne pogoje. 9. Večkrat smo govorili tudi o sekretarju organov upravljanja. Čeprav je delovno, mesto odprto se še do danes nismo resno lotili tega vprašanja. Vse večji poudarek. in zahteve s strani delavskega samoupravljanja naj nareku-; jejo nastavitev sekretarja organov: delavskega samoupravljanja. Če ima sindikalna podružnica in tovarniški komite ZK sekretarja, zakaj ga ne bi imeli tudi. organi delavskega samoupravljanja. Skušal sem, ne vem, če sem zajel vsa vprašanja, izdvojiti najbolj aktualna vprašanja organov upravljanja oziroma dela UO. Pred nami1 so zelo zahtevne naloge, ki smo si jih začrtali z rekonstrukcijo. Zato naj bo vsa dejavnost usmerjena k še nadaljnjemu jačanju delavskega samoupravljanja, dvigu kvalitete, storilnosti, zmanjšanju lastnih stroškov in dvigu standarda delovnega človeka. Predsednik upravnega odbora: Franc Kavka Poročilo o poslovanju Izvršitev finančnega plana v primerjavi z doseženimi rezultati v letu 1962: Ul O C C nzi • . c3 ° « » '52 g k % v odnosu na 1. 1962 Skupna proizvodnja 100,5 101 Blagovna proizvodnja 95,1 103 Realizacija 109,9 116 Celotni dohodek 116 140 Poslovni stroški 107 113 Doseženi dohodek 131 158 Čisti dohodek 131 158 Osebni dohodki 122 149 Za sklade — bruto 126 138 Pri razporeditvi sredstev za skladi v bruto znesku 567 milijonov je podjetje namenilo za obvezni rezervni sklad 49 milijonov, za poslovni sklad 142,7 milijonov, za sklad skupne porabe 107 milijonov in 268 milijonov za neobvezni rezervni sklad. Pri razporeditvi sredstev skladov je podjetje razporedilo v neobvezni rezervni sklad znatno- večja sredstva kot preteklo leto, predvsem zaradi financiranja lastne soudeležbe po investicijskem programu. Pogodbeno smo vezani s Splošno gospodarsko banko, da vsa leta investicijske gradnje vlagamo iz doseženih skladov kot prispevek 35% udeležbi in sicer: v letu 1963 iz sredstev leta 1962 110 mil. pčf zaključnem računu leta 1963- 240 mil. in V naslednjih letih 1964 1965 1966 450 mil. 450 mil. 1000 mil. Ker so ta sredstva udeležbe ne-obhodno potrebna, da se investicije lahko po programu odvijajo, ima kolektiv zahtevno nalogo, da z vsemi napori stremi za tem, da bomo obvezo, ki smo jo dali, v naslednjih letih finančno zmogli. Po zaključnem računu za leto 1963 je podjetje razpolagalo z naslednjimi sredstvi čistega dohodka in amortizacije: v mil. Amortizacija, ki pripada posl. skladu 45,0 Amortizacija, ki ne pripada posl. skladu 54,4 Sredstva sklada skupne porabe 38,6 Sredstva poslovnega sklada 120,9 Lastna udeležba pri Gosp. banki 55,0 Razporejena sredstva iz čistega dohodka v sklad skupne por.. 107,0 Neobvezni del rez. sklada prenešen iz prejšnjih let 110,0 Neobvezni d°l. rez. sklada po ZR 205,0 Skupno 746,0 V okviru teh razpoložljivih sredstev so se v času od 1. januarja 1964 pa do danes razpoložljiva sredstva bistveno spremenila. ker smo izvršili financiranje soudeležbe in najnujneiše nabave iz amortizacije in skladov. Investicije se v letošnjem letu bistveno niso povečale v Starih obratih, vse povečanje osnovnih sredstev znese 150 milijonov, ker se je v glavnem investicijska dejavnost odvijala po programu v zvezi z rekonstrukcijo. Osnovna sredstva so znašala po nabavni vrednosti koncem leta 8.138 milijard in po sedanji vrednosti 5.074 milijard. Transa iz sredstev OIF je bila v letu 1963 odobrena šele maja meseca tako, da smo začeli koristiti zvezna sredstva šele v. drugem polletju 1963. Skupno je bilo v letu 1963 koriščeno iz sredstev OIF za investicije v programu 381 milijonov in iz sredstev lastne udeležbe 264 milijonov. V mesecu decembru je bil sprejet tudi družbeni plan za leto 1964. ki predvideva . celoten dohodek iz realizacije 9.450 milijo? nov. kar je v odnosu na dosežene rezultate . v letu 1963 povečanje za 0.5%. ' Z ozirom na to, ker je bil družbeni plan za leto 1964-sprejet v mesecu decembru in so vsa predvidevanja v planu temeljila' na rezultatih preteklega obdobja, in ker so nastopile v prvih petih mesecih poslovanja težave z oskrbo električne energije, pomanjkanje arodlja. premoga in se pristopilo k ukinitvi manj rentabilne proizvodnje cevi in kokil, ; smo izvedli rebalans družbenega plana, ki nam znižuje fizični obseg skupne proizvodnje za 26.8 % in celotni dohodek za 250 milijonov. Rebatansirand družbeni plan nam pri dokončni razdelitvi ne zmanjšuje čistega dohodka, če upoštevamo še, da se za leto 1964 predvideva odstopitev 15 % prispevka iz dohodka, ki je namenjen poslovnemu skladu in boljši materialni osnovi razpoložljivih sredstev skladov. Rebalans družbenega plana še ni bil predložen organom samoupravljanja v potrditev, ker pričakujemo definitivno potrditev odstopljenega prispevka iz dohodka in pa ureditev vprašanja povrnitve stroškov redukcije električne energije,, kar bistveno vpliva na rebalans družbenega plana. KRATEK PREGLED POSLOVAN JA V I. KVARTALU Podjetje.kot celota proizvodnega plana za I. tromesečje ni izpolnila. Plan za I. tromesečje 1.1. je predviden v skupnem fizičnem obsegu 44.425 t in je bil izvršen z 25.283 tonami, oziroma 56,91 % tromesečnega plana. Letni plan pa je bil dosežen 14,2 % in je bilo po obratih doseženo naslednje: ' doseženo v I. tro- - mesečju % letnega plana aglomeracija 1.030 2,6 elektroplavž 845 2,0 jeklarna 8.340 23,0 valjarna 7.992 25,8 livarna sive litine' 2.488 20,7 livarna valjev 1.629 30,9 obdelovalnica valjev 911 26,0 šamotna. 2.048 25,6 Dosežena proizvodnja I. tromesečja se giblje pri vseh obràtih v mejah planirane, razen pri elek-troplavžu, . aglomeraciji ter deloma v jeklarni in sivi livarni. V splošnem je karakteristično za to obdobje pomanjkanje električne energije in drugih energetskih virov, kot premog za generatorje in mazut za potrebe SM peči in livarne valjev. To dejstvo je vsekakor negativno vplivalo na potek proizvodnje, kajti doseženi rezultati v posameznih obratih bi lahko bili. veliko boljši, kar zlasti velja za elektroplavž, jeklarno in livarno valjev. Zaradi že omenjenih vzrokov težav, ki smo jih imeli zaradi prekinitve elektroplavža, pomanjkanje grodlja, tekočega železa za jeklarno, plina, kisika, premoga za generatorje, so normalno tudi rezultati produktivnosti slabši kot v istèm razdobju preteklega leta. Toda kljub, temu pa beležimo porast produktivnosti po količini in vrednosti v valjarni za 2,8 % v livarni valjev po količini za 15,6 % in po vrednosti za 10,4%, v obdelovalniči valjev po količini 3,5 % in po vrednosti ža. 5,2 %. Kljub temu, da smo imeli objektivne 'težave v proizvodnji, pa smo s preorientacijo na proizvodnji akumulativnih izdelkov poiskali vse možnosti, da realiziramo plan blagovne prodaje, ki je bila' dosežena v I. tromesečju 2.350 mili j., kar predstavlja 25 % letnega plana. Če izvršimo primerjavo realizacije z istim razdobjem prejšnjega leta, ko smo dosegli realizacijo 2.143 milijonov, se je ta povečala za 10 %. Znatni prispevek v preseganju realizacije tako letošnjega plana I. tromesečja kot lanskega istega razdobja je prispeval tudi izvoz, ki je v I. tromesečju dosežen 22,4 %; na-pram planu. Ves izvoz odpade v (Nadaljevanje na 4. strani) NOVIM ORGANOM UPRAVLJANJA NA POT Ob prelomnici, ko je dosedanji delavski sVet. uspešno zaključil svoje delo in je bil izvoljen nov delavski svet, je direktor podjetja tovariš Voga na prvem zasedanju novega DSP k diskusiji prispeval naslednje' misli: ■ Ne bi 'mogel, iti mimo konstatacij, da so se naši organi .upravljanja v pretekli mandatni dobi zelo trudili, da bi izvedli vse tiste akcije, katere je narekovala naša proizvodnja in splošna dopolnitev in razvijanje celotnega gospodarskega sistema. V koliki meri so naši organi na tem. svojem širokem polju uspeli, je razvidno iz rezultatov dela in finančnih uspehov, ki so bili doseženi v tem obdobju. Ko precenjujemo tako široko dejavnost, kot jo imajo organi upravljanja. in upoštevamo še, kaj je bilo potrebno" še storiti za napredek standarda v širšem smislu, saj se standard začne- že pri šolstvu, pri prevozih, prehrani itd., moramo >ugotavljati, da se nahajamo na začetku reševanja večjih problemov. Dosti, je bilo apelov s strani delavskega sveta, in upravnega odbora in konkretnih sklepov, vendar realizacija ne za visi od 65 članov delavskega sveta, ali . 9 članov upravnega odbora, ampak od celotnega mehanizma organov upravljanja v ekonomskih.enotah. Organizacijska " utrditev tega vmesnega člena bo naloga organov upravljanja, saj sklep še ne pomeni, realizacije. Za tem mora stati. DSE, celotna enota in kolektiv, mora biti kritično, iznešen in podprt s koristnimi: predlogi, Vsi pozitivni zakonski predpisi, ki šo sprejeti- zato, da se utrdi naše gospodarstvo ;in da se jača materialni položaj , neposredne gospodarske organizacije, terjajo, visoko gospodarsko zrelost kolektiva, zato ne smemo demokracije pojmovati v napačnem smislu. Tu 'je 'potrebna disciplina in zavestna ureditev določenih problemov. Razprava po konkretnih predl-pgih, kako izboljšati določene stvari, naj vodi h konkretnemu prispevku za izboljšanje stanja ' v podjetju. . Na področju same tehnologije in pogojev dela, V katerih se nahajamo in če upoštevamo še roke izgradnje, vidimo, da so pred organi upravljanja izredno težke naloge, saj mora na eni strani teči proizvodnja, na drugi strani pa je potrebno podjetje modernizirati in graditi. Zraven je treba upoštevati še to zahtevo, da je delovni kolektiv upravičen na neposredno izboljšanje svojega položaja. Zato. je naloga celotnega dva tisoč članskega' kolektiva, da sodeluje pri reševanju teh problemov. Strokovne službe naj bi pripravile akcijski program, kako mobilizirati naše ekonomske enote, da bi se ustvaril nek prihranek, saj nam pokaže izračun kar 200 milijonov dinarjev, če bi znižali stroške samo za 1 %. Mislim, da 1 % ni taka številka, da bi se ne dala realizirati. Namen ..je, da bi se na tak način pripomoglo neposredno k reševanju problema povečanja osebnih dohodkov. Nivo osebnih dohodkov predstavlja v tem planskem odnosu skrajni maksimum. To, kar bo družba dala za leto 1964 za razbremenitev finančne situacije, na. to ne smemo veliko graditi, ker stroški ne rastejo samo življenjskim artiklom, ampak'tudi reprodukcijskemu materialu. Pričakujemo podražitev premoga, tečejo resne razprave o povečanju nizkih tarif električne energije, železnice bi rade zvišale prevozne stroške. To je dvorezni nož. Na eni strani pridobiš sredstva, na drugi strani pa ' pri' plafoniranih cenah ne moreš ostvariti večjih sredstev. Zato je nujna skrb, če hočemo zadržati sedanji tempo proizvodnje in vzporedno jačati osebne dohodke, na drugi strani pa ustvarjati sklade podjetja za razširitev in družbeni standard ter šolstvo, najti način, in izvesti take ukrepe, da bomo jačali osebne dohodke na podlagi notranjih rezerv. Mi bomo morali nujno preiti iz povprečja podjetja tako, da se bodo naše ekonomske enote po veljavnih cenikih glede dosežene proizvodnje in dohodka, ločile. Kar same prigospodarijo, naj tudi same razporejajo. To je zahteva decentralizacije, ki pa poleg prednosti nosi tudi. težko odgovornost, kako te stvari najbolj 'objektivno urediti na nivoju posamezne ekonomske enote. Nadalje je vprašanje naših Strokovnjakov, saj se velikokrat v razpravah pri neposrednih proiz--vajalcih čuti potreba-po tesnejši povezavi in močnejši afirmaciji naših strokovnih ljudi. Strinjam se. s tem, da se na današnji stopnji opremljenosti tudi z najbolj odličnimi strokovnjaki ne . ..da ostvarjati čudežev, potrebno pa je, da strokovnjaki študirajo, ekonomiko • ter poskušajo z nekaterimi organizacijskimi spremembami razbremeniti naše ljudi in z manjšimi racionalizacijami le ostvariti, napredek. Na drugi strani je potrebno, da bodo naši strokovnjaki v kolektivu tisti. strokovni ljudje, ki bodo omogočili boljše osebne dohodke. Mnogo bodo lahko ustvarili in izboljšali, če bodò; znali ustvariti dober kontakt strokovnjakov in neposrednih-, proizvajalcev irt bodo temu strnjenemu delu dali pravo Vsebino. Mislim, da je po .vprašanju ra-eionaližatorstva in novatorstva najbolj plodno torišče dela pri naši primitivni opremljenosti. Tu bo potrebno tudi več .študirati, Če je temu napoti predoigočasno reševanje, š čemer- delovni ljudje izgubljajo optimizem, je treba najti ustreznejše oblike. Spričo sedanjo opremljenosti in različne tehnologije se da v kolektivu še marši-.: kaj izboljšati: Tega ne govorim na pamet.' Mi imamo npr. v prometni službi kar 38 % jalovih premikov, s katerimi so obremenjeni proizvodi in prepričan sem, da se da ■na tem področju? še marsikaj izboljšati in racionalizirati. Že švp-ječasno je na zasedanju delavskega sveta poročal tovariš ing, Zakonjšek, kaj pomeni za proizvodnjo vsaka izgubljena energija. Nadalje bi bilo. prisluhniti problemu naše pogrešne proizvodnje — izmečkom, kako bi se dalo to odpraviti in če bi to odpravili, bi bili tu ogromni prihranki. To vrsto dejavnosti bo potrebno še popularizirati.' Tudi v organizaciji postaja podjetje vedno bolj zahtevno in smatram, da je prišel čas, ko je potrebno postaviti temeljni' organizacijski koncept, ne pa reševati od vprašanja do vprašanja. Nekateri obrati že doživljajo, da jih naš organizacijski biro snema po tehnološki strani in po delovnih mestih: Če pogledamo samo nekaj teh fotografij, nam pokažejo raztresenost stičnih točk. S tem v zvezi se postavlja jasna ugotovitev, da z našo organizacijo nekje ni v redu, niti v'ekonomskih enotah, niti pri strokovnih službah. Ko bodo, ti posnetki'izdelani, naj jih DSE res dobro preštudirajo in predvidijo; potrebne organizacijske izboljšave. Jaz sem o tej ideji razpravljal tudi v Celju, kjer so prav radovedni, kako nam bo akcija .uspela. Vzporedno, s širjenjem tovarne je treba pretehtati tudi tehnološka vprašanja, in fo v obliki, ki bo odgovarjala novim objektom in novim napravam. Predlagane ^tehnološke postopka, in način dela je treba dati v ràzpravo, pri kateri morajo' dopolnitve , prispevati predvsem strokovni , vodje, ker bodo z. oni neposredno odgovorni zà pravilno izkoriščanje teh investicij. Važno je vzporedno z gospodarskimi investicijami reševati tudi probleme na področju stanovanjske izgradnje, ustanoviti stanovanjsko zadrugo in omogočiti čim hitrejšo in čim cenejšo gradnjo stanovanj na novi lokaciji.-Ko bodo gbtovi definitivni npčrti in bodo organi upravljanja O tem razpravljali, bodo morali določiti politiko, ki bo omogočila hitrejšo rešitev tega problema. ■»VI ORGANI 'UPRAVLJANJA 87,6 % elektroobrat 96.5 «/» 97,6 % šamotna 91.8 % 89,8 %» promet 88.1 % 88,8 % prostor s sklad. 85.7 % 96,2 %* OTK laboratorij 90.8 m 97 % modelna mizama 100 P/o 91 °/o gradbeni oddelek 100 % 92.4 °/o uslužbenci 88.9 % organe, ki so bili izvoljeni na prvem zasedanju NOVOIZVOLJENI ORGANI SAMOUPRAVLJANJA %' prvem zasedanju novega DSP je predsednik volilne komisije tov. Stane Sotler podal izčrpno poročilo o voKtvah v organe upravljanja. Komisija je ugotovila, da so volitve potekale v redu; volilna udeležba pa je bila 90,9 %. Neopravičeno odsotnih je bilo samo 6 t. j. 0,3 %. Po enotah je bila volilna udeležba naslednja: elektroplavž jeklarna valjarna livarna sive litine ' livarna valjev obdelovalnica valjev mehanična z garažo energetski oddelek Istočasno objavljamo DSP. DELAVSKI SVET PODJETJA Predsednik delavskega sveta podjetja OCVIRK FRANC, valjarna. Namestnik predsednika ZAPUSEK ROMAN, priprava dela. Jevšnik Peter, Golež Ivan. Obdelovalnica valjev: Gaber Ivan, Černak Feliks. Samotna: Rukavina Dane, Vrenko Ivan, Arzenšek Stefan, Jagodič Jože. Mehanična delavnica: Kragelj Jože ml., Platovšek Franc, Salič Tomo, Rozman Franc, Vrečko Anton. Energetski oddelek: Sekolec Ivan, Mušič Anton. OTK — Laboratorij: Knez Jože, Šturbej Alojz, Ternovšek Ivan. Modelna mizama: Kovačič Jože. Promet: Mlakar Bogomir,. Užmah Franc, Vrhovšek Rudolf. Uslužbenci: Belej Marjan, Burnik Dušan, Čehovin Ivanka," Kavka Franc, Vrečko Borko, Čuvan Olga, Vald-man Štefka, Zapušek Roman, Žmahar Ivan. • Elektro obrat: Stoj ilo vic Marjan. Gradbeni oddelek: Vrhovšek Franc. Ekspedit: Fajdiga Ivan, Šeliga Karel, Frece Franc, Klanjšek Albin. Elektroplavž." . 1 Janžekovič Srečko, Koriš Iyan, Žolnir Ivan. Jeklarna: Cater Franc, Križan Jože, Tofant Ivan, Gorjanc Franc, Jernej-šek Marjan, Polak Franc. Valjarna: Oprešnik Milan, Ostrožnik Silvo, Perčič Ivan, Šeliga Vinko, Valant Mirko, Černič Vlado, Haler Ferdo, Kregar Jože, Ocvirk Franc, Verbič Miško. I'' ' I D«» “WSrìl >U*v| iSlrt Sililif ■81 Na elektroplavžu Livarna sive litine: Čretnik Martin, Judež Ivan, Mernik Franc, Slatav Ivan, Florjančič Jože, Gorjup Karel, Gornik Franc, Leban Jože, Mlač Branko. Livarna valjev: UPRAVNI ODBOR Člani Janžekovič Srečko Križan Jože Verbič Miško Mlač Branko Jevšnik Peter Rozman Franc . Sekolec Ivan Zupanc Stanko glavni direktor Košir Ivan Tofant. IVan Černič Vlado Leban Jože Vovk Ivan Arzenšek Štefan Kovačič Jože Lešek Ivan elektroplavž jeklarna valjarna livarna sive litine livarna valjev mehanična energetski obrat elektroobrat NAMESTNIKI elektroplavž . jeklarna valjarna livarna sive litine obdelovalnica valjev šamotna modelna mizama priprava dela Na 1. seji novoizvoljenega upravnega odbora je bil za predsednika izvoljen MLAC BRANKO iz livarne sive litine, za njegovega namestnika pa JANŽEKOVIČ SREČKO iz elektroplavža. DELAVSKI SVETI ENOT Elektroplavž: Dobršek Ivan, Košir Ivan, Mulej Alojz, Vodeb Vinko, Jezovšek Anton, Krumpak Ivan, Mastnak Konrad, Slomšek Jože, Vrečko Karel. ’ jpl ■ ■ 1 1 ■ ■ I s 3 Iz obdelovalnice valjev Jeklarna: Fenko Henrik, Grdina Peter, Hrvatič Slavko, Klavžar Alojz, Kobola Valentin, Logar Zdravko, Tofant Ivan, Zeme Bernard, Ar-bajter Ludvik, Ivačič Edi, Košto-maj Anton, Renčelj Jože, Sivka Ivan, Toplak Hinko, Zelič Franc. Valjarna: Černič Vlado, Haler Ferdo, Horjak Franc, Hrovat Stanko, Oprešnik Milan, Šeško Franc, Stante Franc, Strašek Ludvik,, Šuster Ignac, Valant Mirko, Vrhovšek Katarina, Brečko Anton, Drobne Friderik, Gajšek Vlado, Jagrič Anton, Kompolšek Franc, Kun-stek Milan, Ojsteršek Anton, Seibert Leopold, Sekušek Drago, Urbančič Jože. Livarna sive litine: Canžek Karel, Čretnik Martin, Gorjup Karel, Judež' Ivan, Kram-peršek Ivan, Kranjc Rudi, Mernik Franc, Novak Zofka, Pristovnik Ivan, Spolenak Jože, Dečman Franc, Dornik Alojz, Florjančič Jože, Gornik Franc,'.Grubenšek Franc, Leban Jože, Lubej Ciril, Mlač Branko, Mlakar Danijel, Ojsteršek Ivan, Pajk Vinko. Livarna valjev: Kovač Franc, Plank Fi kar Ivan, Golež Ivan, ( Anton, Stopinšek Franc, Silvester. Iz elektrodelavnice Obdelovalnica valjev: Gaber Ivan, Jager Emil, Misich Ivan, Ramšak Anton, Cernak Feliks, Jermol Stane, Potočnik Viktor. Samotama: Gajšek Jože, Gračner Jože, Klanjšek Jože, Rezec Franc, Udovič Ivan, Vizjak Miha, Juračič Neža, Lancer , Franc, Rukavina Dane, Trebovc Stanko, Vrenko Ivan. Mehanična — garaža: Gornik Ivan, Hrženjak Franc, Platovšek Franc, Renčelj Franc, Rojc Martin, Salič Tomo, Arzenšek Anton, Romih Ivan, Rozman Franc, Verdev Jože, Vrečko Anton. Elektroobrat: Cater Pavel, Fendre Ferdo, Novačan Anton, Veseläk Stanko, Hrastnik Ivan, Špes Alojz, Štor Ivan. Energetski Oddelek: Dolar Ivan, Grčar Jože, Podro-ški Alojz, Mušič Anton, Metličar Alojz, Sekolec Ivan, Stanojevič Miloš. Promet: Gaber 'Avgust, Logar Franc, Mlakar Alojz, Polenšek Emil, Avžner Viktor, Romih Air:jz, Ti-linger Jakob. Iz livarne sive litine Ekspedit in skladišča: Kandužer Franc, Kranjc Jože, Otorepec Jože, Frece Franc, Guček Anton, Jošt *Franc, Klanjšek Albin. OTK in laboratorij: Golob Jože, Kolar Sonja, Sivka Martin. Vodeb Jože, Mogelnicki Niko, Šturbej Alojz, Tenjšek Mijo, Ternovšek Ivan, Turnšek Alojz. Uslužbenci in ostali: Ivanjšek Stane, Kavka Franc, Lamut Marija, Rozman Erna, Štefančič Pavel, Tanjšek Jakob, Uršič Milka, Ferme Janez, Petrinja Peter, Podplatan Milica, Sumej Franc, Valdman Štefka, Zapušek Roman, Žerdoner Jurij, Žmahar Ivan. Gradbeni oddelek: Kresnik Franc, Mravljak Ivan, Zelič Rudolf, Župnčk Ivan, Dobo-višek Alojz, Kukovič Ivan, Vrhovšek Franc. Modelna mizama: Cizelj Cvetko, Kroflič Ivan, Romih Albert, Cmok Ludvik, Hrastnik Anton, Jančič Franc, Plank Ivan. KOMISIJE DS PODJETJA KOMISIJA ZA PLAN IN GOSPODARSKA VPRAŠANJA Gorjanc Franc jeklarna ; Sin- Arzenšek Stefan šamotna lišnik Mahne Danijel mehanična :mšek ing. Starc Milko uprava Magajna Vlado livarna sive litine Opaka Viktor priprava dela Šeliga Vinko valjarna HHj Markovič Rajko kadrovski HHb Kavka Franc uprava Üt «Sil KADROVSKA KOMISIJA k WmÈ Leban Jože livarna šive litine jffflaj Žolnir Ivan elektroplavž È IP Salič Tomo mehanična ■SMg Pišek Alojz mehanična Rozman Franc elektroplavž Kragelj Jože hal, mehanična Lončarič Jože mehanična KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVED DELOVNIH RAZMERIJ Trnovšek Ivah Klajnšek Albin Mastnak Jože Krumpak Štefan Drobne Marija OTK skladišče sindikalna podružnica HTV uprava Pri uslužbencih V gradbenem oddelku KOMISIJA ZA ZAPOSLOVANJE ŽENA, MLADINE IN INVALIDOV Čuvan Olga Florjančič Jože Ivanšek Stane Rozman Erna Mernik Marica finančni livarna sive litine UOS finančni elektroplavž KOMISIJA ZA ZDRAVSTVO IN TEHNIČNO VARSTVO ing Cernak Feliks Gornik Franc Renčelj Vlado Malec Boris Čretnik Ivan Zupanc Milka Knez Jože obdelovalnica valjev livarna sive litine elektroobrat jeklarna valjarna livarna sive litine OTK KOMISIJA ZA SKUPNO POTROŠNJO Žmahar Ivan Haler Ferdo Mavec Ivo Krajnc Srečko Zagoričnik Ignac ing. Klavora Franjo Grdina Peter komerciala valjarna komerciala elektroobrat UOS UOS jeklarna PODKOMISIJA ZA RAZDELITEV STANOVANJ Predsednik: Grdina Peter Platovšek Franc Šeliga Karel Skale Aleksander Vengust Ivan Golež Ivan Vodeb Jože Križanec Rezika jeklarna mehanična komerciala kurilnica modelna livarna valjev livarna sive litine kadrovski sektor kadrovski sektor ÜfMÜÜ yk là * a - ■■H V mehanični delavnici V valjarni DISCIPLINSKA KOMISIJA Verbič Miško Gorjup Karel Vrečko Anton Tanjšek Jakec Mlakar Franc valjarna livarna sive litine mehanična konstrukcijski spl. sektor Rekonstrukcija in modernizacija železarn po programu razvoja 1964-1970 Nahajamo se v obdobju, ko prihaja do prvih pričetkov realizacije večletnega programa rekonstrukcije in modernizacije jugoslovanskih železarn. Zato smatram za umestno, da naše bralce seznanim z objavljenimi podatki v Gospodarskemu vestniku o razvoju črne metalurgije. ■ Sedanje stanje železarn in njihova opremljenost onemogočata uvajanje sodobne tehnologije proizvodnje in kvalitetne predelave jekla, ki bi zadostila zahtevam ekonomike v proizvodnji ter kvalitetnim in količinskim zahtevam potrošnikov. Nadaljnji razvoj zatorej nujno terja v vseh železarnah potrebne rekonstrukcije, razširitve in novogradnje. Odobreni investicijski programi so vsklajeni s predvideno proizvodnjo 3,2 milijona ton surovega jekla v SFRJ v letu 1966 in se rekonstrukcije v železarnah že izvajajo. Po programu razvoja je v letu 1970 v državnem merilu predvidena skupna proizvodnja 4,8 milijona ton in je tej proizvodnji treba prilagoditi vse rekonstrukcije, razširitve in novo gradnje. Osnovni namen izgradnje črne metalurgije v SR Sloveniji ni toliko v povečanju fizičnega obsega proizvodnje, kolikor v izboljšanju tehnologije proizvodnje in stopnje finalizacije, kar je osnovni pogoj za doseganje centralne proizvodnje in konkurenčnosti na zunanjih tržiščih. V minulem desetletnem obdobju je črna metalurgija v SR Sloveniji zabeležila zelo visok indeks porasta fizičnega obsega proizvodnje (277,8 %). Temu indeksu ustreza povprečni letni porast 10,7 %, pri tem pa je bil v prvi polovici navedenega obdobja porast hitrejši (12,2 %, a v drugi polovici počasnejši (9,5 %). OBČUTEN PORAST PROIZVQD NJE ELEKTROJEKLA V tem obdobju se je proizvodnja surovega jekla več kot podvojila. Posebno občuten je bil porast proizvodnje elektrojekla (indeks 435,6) tako, da se je delež elektrojekla v surovem jeklu povečal od 6,7 v letu 1962 na 14,4 v letu 1963. Sprememba v strukturi surovega jekla je omogočila znaten premik v kvalitetnejše izdelke z večjo stopnjo oplemenitenja in finalizacijo. Uvedena je nova proizvodnja bele pločevine in grelnè žice. Tehnologija proizvodnje v železarnah ni na zadovoljivi ravni. Naši koksni plavži so v primerjavi z enakimi po svetu majhni Vse* SM peči za proizvodnjo jekla so stare in majhnih zmogljivosti. Najbolj zastareli obrati v vseh železarnah so vsekakor valjarne. Po grobi oceni imajo naše valjarne štirikrat manjšo produktivnost kot sodobne Valjarne v inozemstvu. Delno je nizka produktivnost tudi posledica širokega sortimen-ta, oziroma pomanjkanje smotrne standardizacije in specializacije. Proizvodnjo vlečene žice ovira zastarelost vlečnih strojev, ki imajo majhno hitrost vleka. • Popolnoma zastareli in nesodobni so tudi stroji za proizvodnjo vlečenega in brušenega jekla. Ta oblika finalizacije je zlasti pomembna za železarne, ki proizvajajo kvalitetne in plemenite vrste jekla. Po sedemletnem programu razvoja se bo obseg proizvodnje v črni metalurgiji v Sloveniji povečal za 156 % ali za 14,5 % letno. Predvideni porast proizvodnje jekla (indeks 200) je po fizičnem obsegu manjši od porasta v črni metalurgiji SFRJ, ki predvideva povečanje proizvodnje surovega jekla od 1,6 milijona ton v letu 1963 na 4,8 milijona ton v letu 1970 (indeks 300), vendar bo po vrednosti družbenega, proizvoda znatno presegel državno razmerje v razvoju črne metalurgije. Po skupinah proizvodov bo najmočnejše porastla proizvodnja elektrojekla (indeks 685), vroče valjanega trakastega jekla (indeks 685), trafo in dinamo pločevine (indeks 1600) ter vlečenega jekla (indeks 605). Več kot dvakrat 'bo porastla proizvodnja surovega železa težkih profilov in polproizvodov tanke in fine pločevine, de-kapirane pločevine ter vlečene žice. Najmanj se bo povečala proizvodnja valjane žice, debele' in srednje pločevine, hladno valjanih trakov, bele pločevine in kovanega paličastega jekla. Proizvodnja SM jekla bo porastla le za 25 %, pri čemer pä bo proizvodnja v SM pečeh preusmerjena izključno na izdelovanje Storski železar 13 kvalitetnega in nizko legiranega jekla. Tako bodo uvedli novi postopek kontinuirhega vlivanja surovega jekla v kokile brez dna, s čemer bodo povečali izkoristek in znižali stroške vlivanja ter predelave jekla. V skupini tanke pločevine bo uvedena nova proizvodnja nerjaveče in ostale visoko legirane pločevine. Konec leta 1968 bo opuščena sedanja klasična proizvodnja tanke in fine pločevine ter uvedena nova proizvodnja hladno valjane pločevine v novo zgrajeni hladni valjarni z zmogljivostjo 100.000 ton letno. V letu 1968 je predvidena tudi opustitev sedanje valjarne debele pločevine, ki jo bodo posebej valjali na kontinuirani blooming - kvar-to valj amici. ' Tako bodo ustvarjeni pogoji za ustreznejše izkoriščanje zmogljivosti novih naprav ter povečanje produktivnosti. V okviru državne proizvodnje surovega jekla 4,8 milijonov ton v letu 1970 bo znašal delež črne metalurgije SRS v proizvodnji surovega železa 10,6 %, a v proizvodnji jekla 23,7 %, medtem ko je ta delež leta 1962 znašal 16 %, a 28,3 %, zmanjšanje deleža v proizvodnji surovega jekla bo nadomeščeno z večjim deležem elektrojekla, ki ima večjo vrednost, medtem ko bo proizvodnja surovega železa namenjena lé za zadovoljevanje potreb črne metalurgije v Sloveniji. Železarne predvidevajo tudi znatno povečanje proizvodne panoge 117 in 116. Tako se bo povečala proizvodnja ulitkov iz jeklolitine za 51 % in ulitkov iz sive litine za 11,8 %, za več kot 100 %, se bo povečala proizvodnja mehansko obdelanih izdelkov, vključno kolenčastih gredi za težke ladijske motorje ter proizvodnja pneumatskega orodja (železarna Ravne). Proizvodnja rezilnega orodja se bo prav tako povečala za 150 °/o, ; proizvodnja vzmeti za 89 %, elektrod za 67 % in bodeče žice za 60 %. Proizvodnja Samotne bo koncentrirana v novi šamotarni, zmogljivosti 40 tisoč ton, kateri se bo pridružila še nova proizvodnja sinter -dolomita in dolomitnih izdelkov v"ko-ličini 10.000 ton letno. DOSEDANJE INVESTICIJE Da bi dosegle obseg in vrednost proizvodnje, kot je to predvideno-po programu razvoja, šo v obdobju 1952—1962 posamezne slovenske železarne vložile investicije v rekonstrukcijo in modernizacijo naslednjih obratov in naprav: V železarni Jesenice so vložene investicije v do vršite v rekonstrukcije in razširitev visokih peči ter SM peči, 'nadalje v izgradnjo novega podaljška jeklarne, novih kompresorjev1 ter čistilcev plina, ojačitev pogonov, težke proge, in žične valjarne, dovršitev izgradnje nove valjarne za debelo pločevino, rekonstrukcija valjarne za tanko in fino pločevino, izgradnjo nove lužilnice in pocinkovalnice, postavitev novega kvarto-or od j a za hladno valjanje trakov in noVe proge za belo. pločevino, postavitev. novih vlečnih strojev za žico ter izgradnjo dveh komornih peči za belo šarjenje trakov in novih linij za pocinkanje in patentiranje žice. V železarni Ravne so bila v navedenem obdobju opravljena Vlaganja v postavitev dveh električnih peči z zmogljivostjo 10 in 25 ton, dovršitev- dveh VF, peči z zmogljivostjo 0,5 in 2 toni, razširitev. plinskih generatorjev in zgraditev plinskih čistilcev, začetek gradnje nove valjarne, rekonstrukcija težke kovačnice, pri . čemer só ' bile postavljene 1200 in 1800 tonske stiskalnice in zagrev-ne peči, dalje v rekonstrukcijo in mehanizacijo livarne in čistilnice jeklolitine, delno mehanizacijo vzmetne in ureditev pomožnih obratov. V našem podjetju je bila končana izgradnja novega eléktro-plavža zmogljivosti 12 MWA, elektrifikacija grobe in fine prp-ge, izgradnja livarne in o bdelo1 vajnica valjev. Pričetek I. faze rekonstrukcije TH peči z zamenjavo 12 MWA pečnega transformatorja, z 50 % močnejšim 18 MWA pečnim transformatorjem. Zgrajen je bil 110 KV daljnovod Selce—Store, razdelilna trafopo-staja Štore. Dograjena je tudi kompresorska postaja in izvršerih rekonstrukcija obstoječega črpališča. V naslednjem programskem razdobju je na Jesenicah predvidena rekonstrukcija visokih peči, rekonstruirali bodo obstoječe SM peči na kurjavo z mazutom, oziroma na kombinirano kurjavo mazut—daljinski plin. Zgrajena bo nova 60-tonska elektropeč in v drugi etapi še nadaljnja tovrstna peč. Povečane bodo zmogljivosti za pripravo Vložka in zmogljivosti zakladanja. Tako bo v drugi etapi moč povečati proizvodnjo surovega jekla od 475.000 ton v letu 1966 na 600.000 ton v letu 1970. Na Jesenicah bodo zgradili novo valjarno, rekonstruirali žično valjarno z novo preprogo in končno progo ter sedanjo progo za profile, Na področju hladne predelave pa bodo zgradili novo linijo za jeklovlek s kontinuirano žarilno pečjo zmogljivosti .30.000 ton vlečenega, luščenega in brušenega jekla. Po letu 1966 pa bodo postavili novo hladno valjarno za pločevino z zmogljivostjo 100.000 ton letno, ki bo proizvajala tudi nerjavečo pločevino. Postopoma nameravajo opustiti proizvodnjo šivanih cevi in na novo uvesti izdelovanje lahkih profilov iz' hladno valjanih trakov. V Železarni Ravne bo zgrajena nova elektro-jeklarna z dvema pe-čema kapacitete po 40 in 45 ton, kjer bo uveden postopek vlivanja jekla v vakuumu. Rekonstruirali bodo jeklo-livar-no in jo opremili z dodatnimi stroji, tako da bodo obseg proizvodnje jeklolitine povečali za 50 odstotkov in hkrati izboljšali tehnologijo proizvodnje. Zgradili bodo novo vzmetarno za proizvodnjo listnatih vzmeti za cestna vozila, ter linijo za izdelavo, termično in površinsko obdelavo vzmeti, postavili novo težko obdelovalnico kolenčastih gredi, ter dopolnili obstoječo obdelovalnico z novimi' stroji. Dokončali bodo izgradnjo nove valjarne s predprogo, srednjo in lahko progo z. zmogljivostjo 100.000 ton valjanih profilov plemenitega jekla; V našem podjetju je perspektiva po programu predvidena razširitev aglomeracije in izgradnje nove TH peči z močjo 24 MWA, postavitev nove 40—50 ton elektro obločne peči, pri čemer bo jek- Dne 18. junija je imela sindikalna podružnica enote valjarne v prostorih obrato vodstva, svojo redno sejo. Navzoči so razpravljali o izletih članpv kolektiva in preskrbi s čajem. V drugi točki dnevrtega reda so ugotovili, da v valjarni še vedno ni urejena preskrba s čajem. Večkrat se namreč zgodi, da katera dnina ostane bréz čaja, ker nihče noče oditi ponj. Ker je.1 vročina vedno hujša, bodo skušali preskrbo s čajem čim prej rešiti. Navzoči so predlagali več variant, vendar učinkovite rešitve niso našli. Med drugim so predlagali, da bi (Nadaljevanje z 2. strani) Mislim, da je nujrio potrebno tudi ojačanje'Krajevne skupnosti, da ne bo več podj et j e,, tisto, ki mora na območju Štor reševati .vse probleme od pomanjkanja mésa do popravila okvar na komunalnih napravah. Prav tako je potrebna močna podpora organov upravljanja, da se bo končno rešil problem lokacije in graditve šole. v Štorah. Če bomo znali v bodoče načenjati te probleme' bolj organizirano in bo mehanizem upravljanja tudi vsebinsko bolj utrjen, potem bo dvatisoč-članski kolektiv tudi v teh dejavnostih žel boljše uspehe. Nadaljfe je nerešeno vprašanje 42-umega delovnega tedna. Temu bomo morali prisluhniti,; čeprav je to za črno metalurgijo in podobna podjetja povezano z mnogimi problemi. Prav zaradi teh problemov.'je .sedaj tudi podaljšan prehod na skrajšan delovni čas za pet let. Tudi problem fluktuacije nastopa z vso ostrino, zato apeliram na naš strokovni kader, da vodi res dobro politiko zaposlovanja. POROČILO 0 (Nadaljevanje z 2. strani) glavnem na naša vzmetna jekla za DDR, Indijo-in v manjši meri v Egipt in Romunijo. Poizkusni izvoz manjših kqličin pa je bil tudi v Izrael. Z obstoječimi izvoznimi zaključki ..imamo zagotovljeno do konca leta skupno 1.283 tisoč dolarjev. Če. torej realiziramo samo zaključeni izvoz, bomo letni plan izvoza presegli za 16,6 %-. Navedene težave v proizvodnji razumljivo nè dajejo teko želenega finančnega rezultata kot smo ga predvidevali po planu, bajti na dosežen dohodek podjetja so vplivale ravno nepredvidene za^ preke v pomanjkanju surovin zaradi neobratovan j a 'elektroplavža, na drugi strani sm omorhli gotove surovine dražje kupovati, poslovni stroški pa so se nujno povečali. Zaradi tega nam obračun doseženega dohodka nè daje dokončne realne Slike, ker smo' morali del lama v drugi etapi uvedla kontinuirano vlivanje jekla. S preselitvijo stare livarne sive litine v novi obrat livarne II. bo omogočeno z delno rekonstrukcijo v obstoječi livarni valjev proizvajati več surovih valjev* v novem obratu pa povečati proizvodnjo nodularne litine. Predvidena je izgradnja hale obdelovalniee valjev, z novo opremo obdelovalnih strojev, kjer bo mogoče obdelati od dosedanjih 4.000 ton valjev do lo.ooo ton. Po programu je predviđena izgradnja nove profilne .valjarne, š srednjimi'.,, in lahkimi progami, kjer bo proizvodnja valjanih profilov dosegla 100.000 ton. V valjarni bo mogoče hitro spreminjati proizvodni program, ki, bo po asortimami sličen sedanjemu. Vzporedno z izgradnjo1-osnovnih obratov sé bo -gradilo energetske obrate, ki bodo oskrbovali osnovne. obrate s potrebno energijo. Predvidena je tudi izgradnja novih vzdrževalnih obratov (mehanična delavnica in elektro delavnica). se naj sedanja ženska garderoba preuredila v čajnico. Nabavile bi se naj tri velike posode, v katere bi se vsakodnevno dostavljal čaj za vse!,tri izmene. V kolikor bi ta varianta ne prišla v poštev, bi naj obratovodstvo določilo ljudi, ki bi bili zadolženi za dostavo čaja. Razen tega so v tej točki dnevnega reda. ugotovili, da je "kvaliteta čaja slaba in predlagali, da bi namesto čaja dobivali kislo Vodo. Razen .tega pa bi se naj kantina oskrbela z jogurtom in 6% industrijskim pivom, kot imajo to urejeno v drugih podjetjih. -V- Gre predvsem za nekvalificirano delovno silo in je problem še večji zaradi tega, ker je v okolici ni ,. več. Prav tako ne. moremo biti zadovoljni S: 5,5 %' boleznin'. Tu je potrebno ' postaviti principielno vprašanje; ali je naša zdravstvena služba splošnega Zdravstvenega doma še primerna, da rešuje našo problematiko, ali pa jo bo treba prevesti v obratno ambulanto, da.se bo tako jačala predvsem preventiva in be kurativa šele na drugem mestu. Videl sem v svetu podobne metalurške obrate kot so naši, imajo pa; le 2 do 2,5 % boleznin, ker imajo -pač odlično urejeno preventivno dejavnost in odlično metodo upeljeva-rija novih sodelavcev ha delovna mesta. Problematika ;;je zelo obširna, vendar1 sem prepričan, da bodo tudi sedanji organi upravljanja ob koncu svoje mandatne dobe lahko ugotovili, da so z 'resnim' ,in vsebinsko poglobljenim delom dosegle lep napredek ih niso razočarali svojega kolektiva.' (Iz razprave gl.-direktorja na 1. zasedanju DS podjetja), POSLOVANJU stroškov . neobratovan j a ! eiektro-plavža, ki nastopajo . kot fiksni (amortizacija, obresti, del režije), pustiti še neobračunane in jih bomo krili, šele z normalno proizr-vodnjo v II. tromesečju oziroma v I. polletju. Dosežen rezultat dohodka na nedokončno obračunane stroške, obratovanja elektroplavža nam prikazuje, da smo letni plan dohodka 2.900 milijonov dosegli v I. tromesečju za 699 milijonov oziroma 96 % četrtletnega plaha. Čisti dohodek v znesku 2.465 milijonov din, predviden po družbenem planu, smo. dosegli v I. tromesečju z 594 milijoni in prav tako 96 % tromesečnega plana. Pri tem doseženem ČD smo,.namenili za osebne dohodke 412 milijonov tako, da nam je za bruto sklade ostalo na razpolago 137 milijonov dinarjev. Pri delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade sm-o dosegli razmerje 71,6'°/0 za osebna dohodke in 28,4 % za sklade.' KOMISIJE DS PODJETJA ARBITRAŽNA KOMISIJA (komisija za pritožbe) Vaidman Štefka Judež Ivan Vrečko Borko Cmer Ladislav Štor Angela uprava livarna sive litine kadrovski splošni sektor uprava KOMISIJA ZA RACIONALIZATORSTVO ing. Šturbej Alojz Rozman Franc Koštomaj Peter ing. Rupnik Ivan Miklavc Albin ing. Žumer Matija ing. Tratnik Zoran ing. Burnik Dušan ing. Plevnik Slavko laboratorij mehanična konstrukcijski tehnični finančni livarna valjev metalografski laboratorij UOS UOS NOVIM ORGANOM UPRAVLJANJA Izboljšati oskrbo s čajem S 34. ZASEDANJA DS 34. in hkrati zadnje zasedanje delavskega sveta podjetja; kateremu je potekla dvoletna mamcjatna doba 12. julija letos, ko je bil iz-' voljen novi delavski svet, je bilo 9. junija na Svetini. Delavski svet podjetja, ki se je: sestal v lepo obnovljenem, urejenem počitniškem domu štorskih železarjev na Svetini, je. kot prvo točko dnev-negà reda poslušal priporočila občinske skupščine Celje o odpravi negativnih pojavov v gospodarskih organizacijah, ki kvarijo delovno disciplino. Delavski svet je sprejel priporočila na znanje in bo izvajal ukrepe za zboljšanje. V obravnavi priporočil občinskega sindikalnega sveta o zaposlovanju ' sezonskih delavcev, je bil DS mnenja, da morajo sezonski delavci imeti enake delovne in življenjske pogoje kot ostali stalno zaposleni delavci. Na tem zasedanju je delavski svet ' na predlog stalne komisije izbrisal iz inventarja nekatera osnovna sredstva, ki podjetju niso za .proizvodnjo potrebna; niti jih je mogoče kako drugače uporabiti, ali prodati. Odobril je službeno potovanje v breme ELIN - UNION tovarišema ing. Ravnikarju iz uprave osnovnih sredstev in ing. Staretu -s od ELES v Avstrijo.-Oba tovariša naj bi na Dunaju pri firmi ELIN izvršila kontrolo jedra transformatorja za naš elektroplavž. Ko je delavski svet obravnaval spremembe pravilnika o štipendiranju, je izrazil mnenje, da je potrebno povečati štipendije dijakom srednjih šol in študentom višjih in visokih šol. Dosedanje štipendije niso bile zadostne in niso omogočale primernih življenjskih pogojev študentov. Po sklepu, sprejetem na tem zasedanju bodo štipendije znatno višje in bodo enake štipendijam ostalih slovenskih železarn. Za srednjo šolo se bodo gibale 'štipendije od 11.000 do 14.000 dinarjev mesečno; za'- višje in visoke šole pa od 15.000 do 18.000 dinarjev. Uživalci štipendije pa imajo, po sklepu DS še pravico do posojila, ki je brezobrestno in se vrača po končanem šolanju; Delavski svet je na tem zasedanju odobril poročilo o tromeseč-nem poslovanju podjetja z ugotovitvijo, da je. rezultat poslovanj^ zadovoljiv, saj je boljši, kot pa je to ■ bilo pričakovati z ozirom na izredno težke pogoje, v katerih je bilo podjetje zaradi redukcije električnega toka, pomanjkanja premoga in kvara transformatorja na plavžu. Na tem zasedanju so tovariši Spolenak, ing. Zumar 'in ing. Urbančič podali, poročila o izvršenih službenih potovanjih v inozemstvo. Tovariš Spolenak je. obiskal nekatere livarne v Nemčiji,' tovariš ing. Žumar je opravil dvomesečno. prakso v livarnah valjev v Združenih državah Amerike, tov. ing. Urbančič s sodelavci pa je bil v Poljski zaradi razgovora o izdelavi novih naprav za našo növo valjarno. Delavski svet je na' tem zasedanju odobril nabavo transportnega traku za premog, odobril je službeno potovanje v Poljsko za dr. ing. Karla Pola v zvezi s projektiranjem valjarne. Odobril je veliko popravilo daljnovoda Selce !—Store, in popravilo upravnega poslopja, ki ,res ni v ponos naše - tovarne' posebno sedaj, ko si naši. izdelki utirajo pot v inozemstvo in so tüji hai'očniki in predstavniki stalni-:gostje' naše tovarne:-Dokončno je bilo. na tem zasedanju rešeno vprašanje »Mlinarjevega Janeza« na Teharju,. kateri bo služil potrebam razvijajoče sé Že-• lezarne na področju Teharij. Na koncu tega zasedanja je delavski svet poslušal in odobril poročilo predsednika delavskega sveta, tov. Franca Rozmana o delu delavskih svetov v ekonomskih, enotah. Skrbno pripravljeno in lepo podano poročilo predsednika je odkrilo vrsto novosti, ki bodo novemu delavskemu svetu služile pri njegovem delu. Poročilo je zajelo celotno delo organov družbenega upravljanja v zadnjih dveh letih in dalo priznanje ne le organom upravljanja;, temveč celotnemu kolektivu; ki jé razumel vse ukrepe organov upravljanja in dal vso podporo pri .izvajanju teh ukrepov, ki so se pozitivno odrazili pri. celotnem. uspehu podjetja. 'Priznanje pa jedilo dano še Sindikalni podružnici in organizaciji ZK, kateri sta bili pobudnika za nove napredne oblike gospodarjenja in za vzgojo članov delovnega kolektiva. A. M. DELO SINDIKALNE ORGANIZACIJE V PRETEKLEM MESECU V preteklem mesecu se je sestal sekretariat Izvršnega ■ odbora na štirih sejah. Dve seji je posvetil organizaciji . volitev v organe upravljanja, na eni pa je odobril sredstva šahovski ekipi našega podjetja, ki se je udeležila republiškega moštvenega- prvenstva v Rogaški Slatini in ekipi, ki je tekmovala na športnem tekmovanju Železarn v Jesenicah. Razen tega so na sejah sekretariata razpravljali še o pripravah dnevnih redov in gradiva za seje predsednikov in tajnikov sindikalnih podružnic enot in za razširjeno sejo Izvršnega odbora. Predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic enot so se sestali na dveh sejali in razpravljali o izvedbi'volitev v organe upravljanja. Na svoji zadnji seji pa so člani sekretariata Izvršnega odbora 'skupaj s komisijo za organizacijska in kadrovska vprašanja pri sindikalni podružnici in podobno komisijo pri Tovarniškem komiteju Zveze komunistov razpravljali o sklicanju prvega zasedanja delavskega sveta in o kadrovskih vprašanjih v zvezi z novo izvoljenimi organi upravljanja. Ob isti priliki so še pogovorili.: tudi o komisijah, ki jih bo imel novi delavski svef. Značilno za letošnje volitve so bile skrbne priprave tako organizacijskega kot političnega značaja. Na številnih zborih delovnih skupnosti so delavci našega podjetja razpravljali o pomenu volitev, novem zakonu o volitvah v organe samoupravljanja, poslovanju podjetja in delovnih enot, perspektivnem razvoju, problemih na področju delavskega' Samoupravljanja ipd. Nedvomno ima pri skrbni izvedbi Volitev veliko zaslugo prav sindikalna organizacija. Izvršni odbor je mimo že poprej omenjenih priprav razpisal tudi medobratno : tekmovanje v okrasitvi volišč, udeležbi in podobno. Za enoto; ki se je - pokazala kot najuspešnejša, je odobril 25.000 din nagrade. ' Komisija za rekreacijo pri sin-' dikalni podružnici je obvestila se- . kretariat Izvršnega odbora, da se želi naša športna éMpa udeležiti tekmovanja ' Železarn na Jesenicah, ki bo organizirano, v počastitev 95-letnice Železarne Jesenice in na katerega jb vabljena tudi Čemu posvetovanja Z BLAGAJNIKI IN POVERJENIKI SINDIKALNIH GRUP? Opažamo, da sindikalne podružnice -v mnogih podjetjih nimajo najbolje urejene evidence; ■ član- -stva.- Tudi v: našem podjetju .je evidenca 'v obratih- pomanjkljiva,. tako da mnogi poverjeniki nimajo pravega pregleda' nad .člani inje zato njihovo delo večkrat neučinkovito. Vzrokov za to je. več, eden glavnih pa je nedvomno v tem, ker poverjeniki ob izvolitvi . niso dobili navodil za svoje delo. Da bi,na tem področju"izboljšal situacijo, je Centralni svet Zveze sindikatov uvedel v sindikalnih podružnicah novo evidenco, spremenil način plačevanja članarine, ukinil sindikalne znamkice, uvedel nove sindikalne kartoteke in nove sindikalne knjižice. . Če bomo hoteli ,,v našem podjetju doseči namen, ki ga je zasledoval Centralni svet, bomb , morali začeti- ž nekaterimi korenitimi ukrepi. Sindikalna podružnica je v ta namen organizirala'v drugi, polovici prejšnjega in v .prvi polovici tega meseca več posvetovanj z blagajniki in poverjeniki sindikalnih grup. Vsak' blagajnik in poverjenik,bo moral imeti odslej poimenski seznam svojih, članov, ki boj vseboval: ime, priimek in staž v delovni enoti. Za člana podružnice, ki je. odšel iz enote bó potrebno ■ evidentirati da-tum odhoda. Poleg ' gornjega pa bodo morali omenjeni seznami vsebovati tudi številke sindikalnih knjižic in podatek do kdaj so te veljavne. Razen poimenskih seznamov sé bodo odslej vodile še sindikalne kartoteke za vsako delovno enoto posebej. Na njej bodo blagajniki ' in -poverjeniki ’ zaznamovali' vse spremembe na njiho- vem področju predvsem glede prehajanja delavcev v druge enote, odhode, iz podjetja ipd. Blagajniki in poverjeniki sindikalnih podružnic bodo morali sin- . dikalne knjižice in kartoteke pregledovati- dvakrat letno: v juniju, in decembru.; Novi člani kolektiva se. bodo še vnaprej prijavljali v pisarni sindikalne podružnice, razen tega pa se bodo javili še. pri blagajnikih ali ..poverjenikih v svoji delovni enoti. Tisti člani pa, .ki bodo odšli iz delovne enote ali iz podjet- ja, se bodo morali obvezno, od j a-1 viti pri blagajnikih. Blagajniki in poverjeniki sindikalnih podružnic enot bodo morali pri iizdelov.anju ...seznamov članstva zbrati vse sindikalne knjižice, jih , pregledati in vskladi-ti z obstoječimi predpisi oziroma navodili. Najprej bo, -sindikalna podružnica v. našem podjetju izstavila nove sindikalne . knjižice tistim, ki. jih ' doslej sploh niso imeli in tistim, ki imajo stare že polne, kasneje pa še vsem ostalim. Lojze Vrečko reprezentanca našega podjetja. Tekmovanje bo v dneh 21. in 22. julija. Predstavniki Železarne Štore bodo sodelovali v atletiki; kegljanju, namiznem tenisu, nogometu in streljanju. Ker želi omenjena komisija, da bi tekmovalci na Jesenicah dosegli kar najboljše 'rezultate, je že začela v prvimi pripravami'. , Znano je, da je naša šahovska ekipa na okrajnem prvenstvu za- sedla prvo mesto in se tako kot predstavnik okraja plasirala na republiško sindikalno moštveno prvenstvo v Rogaško Slatino. Sekretariat Izvršnega odbora, je. za-; radi /tega odobril šahovski ekipi 39.360 din. Ta odobritev je upravičena, če upoštevamo, da so, se stroški za sindikalno prvenstvo v Dobrni zmanjšali za 12.480 din in da so naši šahisti že drugič osvojili naslov okrajnega prvaka. DREGA PLAT MEDALJE OSVETLITEV NEKATERIH PROBLEMOV ZDRAVSTVENE POSTAJE V ŠTORAH Ker je bilo med člani kolektiva vedno več pripomb na račun dela zdravstvene službe v Štorah, se je v marcu letos sestal Izvršni odbor sindikalne podružnice . in k razpravi o problemih zdravstvene službe pritegnil še predstavnike občinskega sindikalnega sveta v Celju. Udeleženci razprave so o poteku in načinu dela omenjene službe iznesli vrsto kritičnih pripomb. Sekretar občinskega sindikalnega sveta je povzetek teh pripomb poslal upravi Zdravstvene-' ga doma Celje, ta pa jih je odstopila v razpravo Zdravstveni postaji Štore. Člani kolektiva Zdravstvene postaje v Štorah menijo, da je večina kritičnih pripomb neutemeljenih, oziroma so plod ’ nepoučenosti. Zaradi tega so sklenili, da bodo skupno s predsedniki sindikalnih podružnic sklicali ponovni sestanek, na katerem bodo probleme pravilno osvetlili, jih skušali/, po jasniti in po. možnosti rešiti. Na sestanku, ki je bil konec junija, se je pokazala potreba po širši obdelavi nakazanih problemov. Zdravstvenim delavcem jé bilo naročeno, da naj izdelajo elaborat o situaciji zdravstvene službe v Štorah. Na osnovi tega, eJA-g borata bi sindikalna podružnica izvedla razpravo v kolektivu. Iz elaborata, ki ga je Zdravstvena postaja že izdelala povzemamo nekatere 'zanimive ugotovitve. Predvsem izhaja iz njega, da se " problemi zdravstva v Štorah delijo na probleme splošne zdravstvene službe, in na probleme zobozdravstvene službe, oboji pa še na probleme zdravstvene službe na terenu in podobne probleme v tovarni. Slednje pa je nujno deliti še na probleme preventivne in probleme kurativne dejavnosti. Dejstvo, da je Zdravstvena postaja v Štorah le splošna zdrav- • stvena ustanova in predstavlja kot taka le dizlocirano enoto Zdravstvenega doma Celje, je prvi važen moment, ki lahko Osvetli pre-nekateri problem. Zdravstvena postaja v Štorah torej nima značaja obratne ambulante, kot nekateri. napačno mislijo. Zaradi te-ga.se je nekateri problemi oziroma kritične ugotovitve ne tičejo. S svojim statusom Zdravstvena po- SREDSTVA ZA IZLETE Dne 25. junija 'je imel izvršni odbor sindikalne podružnice^ Železarne Štore razširjeno sejo, ki so se je udeležili, tudi predsedniki in tajniki podružnic enot. Med drugim šo razpravljali ó razdelitvi denarnih sredstev za /“izlete članov kolektiva ih o rhnožičnem izletu za Dan borca, na Svetino. , V letošnje,rti. .letu je sindikalna podružnica Železarne Štore dobila dva milijona denarnih sredstev dotacij, čeprav je napravila pred-' račun za 2,5' milijona. Podjetje je namreč v težki finančni situaciji in zaradi tega organizacijam ni dotiràló v takšni višini, kot bi te želele. Od dodeljenih sredstev bo sindikalna podružnica koristila 1,6 milijona za izlete članov kolektiv va, preoštala sredstva,-to je 400.000 din pa bo koristila za izredno socialno pomoč članom kolektiva in za letovanja. Vsota 1,6 milijona se bo podružnicam enot razdelila po nàslédrijehi' razdelilniku: valjarna 242:400, livarna sive litine 208.000, jeklarna 138.400, Samotama 112.800, elektroplavž 76.800, mehanična 109.600, promet 72:000, ekspedit 91.200, komunalni oddelek 83.200, energetski oddelek 52.800, OTK laboratorij 60.800, òb-delovalnica valjev 41.600, livarna valjev 40.000, gradbeni oddelek 28.000, elektroobrat 23.200, modelna mizàrnà 20.800 in uslužbenci 155.200 din. Vsote, ki so predvidene v razdelilniku se bodo nekaterim podružnicam povečale, drugim pa zmanjšale z ozirom na porabljena in neporabljena sredstva iz prejšnjih let. Ker ima sindikalna podružnica Železarne Štore povprečno 2000 redno plačujočih članov, pride na posameznega člana 800 din. Po sklepu izvršnega odbora porabijo sindikalne podružnice enot 60 °/o od dodeljenih sredstev za prevoze, z ostalim denarjèm, to je 40 % pà . lahko prosto razpolagajo. V nadaljevanju so navzoči sklenili, da bo potrebno v bodoče popestriti družabno .življenje v kolektivu in zato organizirati čim več krajših izletov. V drugi točki dnevnega reda so razpravljali o množičnem izletu, ki ga organizira v počastitev Dneva borca na Svetino organizacija Zveze borcev skupaj s sindikalno podružnico. Za izvedbo izleta so zadolžili komisijo za rekreacijo, ki ima razen tega še nalogo organizirati nagradno športno tekmovanje. Prevozi na Svetino so za člane kolektiva in njihove ožje sorodnike brezplačni, prav tako pa so dobili člani kolektiva po sklepu izvršnega odbora na Svetini tudi brezplačno malico. V želji, da bi bilo vzdušje nà izletu čim bolj prisrčno, je bila komisija zà rekreacijo, zadolžena, da organizira tudi godbo. ; -V- staja ne more uspešno reševati problemov kot so sistematični pregledi zaposlenih, kontrola delovnih mest, kontrola ekoloških faktorjev, kontrola delovnih pogojev, sodelovanje pri analitični Oceni delovnih mest, dajanje soglasja ob zaposlitvi posameznikov na posameznih dèldvnih mestih, ureditev prednostne Ordinacije ipd. Upoštevati je treba dejstvo, da je Zdravstvena postaja kot splošna zdravstvena ustanova dolžna nuditi svoje usluge vsem stanujočim na njenem področju. Kljub temü, da i omenjena postaja to svojo.nalogo izpolnjuje, vrši za Železarno vse preglede ob sprejemu v službo, izključno vodi stalež zaradi lažje statistične obravnave in pregleda problematike, sodeluje s kadrov! sko službo pri notranjih trajnih in začasnih rotacijah zaposlenih in skrbi za delovno rehabilitacijo zaposlenih. V svrho sanacije Sp! daino zdravstvene problematike sodeluje s socialno službo, zaradi uspešnejšega reševanja skupnih problemov pa tudi s službo HTV. Razen tega pa izvaja Zdravstvena postaja za Železarno še razne preT ventivne ukrepe in akcije, kot npr, cepljenje proti, gripi ter izdaja vrsto ' potrdil. Delo opravlja trenutno le en stalni zdravnik in ena medicinska sestra. Poleg kurativ-; nega dela pa mora osebje Zdravstvene postaje v Štorah odpraviti še vsa cepljenja na terenu, pregledovati šolske otroke, zagotoviti redno poslovanje otroških posvetovalnic in opraviti še vrsto obiskov bolnikov na domu. Ko gpvori elaborat, ki ga je-podpisal dr. Aleksander Doplihar, o problematiki kurativne zdravstvene službe, ugotavlja, da je ta že vrsto let v slepi ulid. Trije glavni problemi: delovni prostori; kadri in stanovanja so pri razvoju kurative glavni, zaviralni moment. Potem kó jih elaborat podrobno analizira, navaja, da bi se z njihovo rešitvijo nedvomno réSi-li tudi vsi ostali problemi, ■ ki so več ali manj le organizacijske- ' ga značaja. Glede preventivne dejavnosti V podjetju je v elaboratu rečeno, da bi morala imeti zelo široko delovno področje. Sedanji zelo .dobro organizirani HTV službi, kadrovski službi bi bilo nUjno priključiti še obratnega psihologa, socialnega delavca, zdravstveno službo in patronažno službo. Z organsko povezavo vseh teh služb bi dobila Železarna moderno obliko tima, ki bi lahko uspešno reševal vse -številne probleme, ki se javljajo v podjetju. ■ Tudi v. zobozdravstveni službi so kadri in odgovarjajoči delovni ■prostori problem. Jeseni še bo zaposlil-še tretji terapevt — naš štipendist in bo zobozdravstvena služba potrebovala le še tehnika in instrumentarko, da bo glede kadra zadoščeno potrebam Železarne in terena. Če lahko optimistično gledamo na rešitev kadrovskih težav, pa tega. glede delovnih, prostorov. zaenkrat še ne moremo V zaključku elaborata se sestav-ljalci niso spustili v razglabljanja kdo je kriv za situacijo v kateri se nahaja zdravstvo v Štorah, niti se niso vprašali kdo je pristojen in dolžan urediti ter sanirati ■ sedanje stanje. Izrazili pa so prepričanje, dà /je pričujoč, problem kompleksen in so ga dolžni rešiti tisti, ki ga lahko rešijo v korist .občanov, zavarovancev ter njihovih'svojcev.......'' Lojze Vrečko Formirana je prva jugoslovanska tehnično reševalna ekipa Tehnične novosti v reševalni službi Po vsem svetu se iz dneva v dan pojavljajo razne elementarne nezgode od katerih povzročajo največja pustošenja orkani, poplave, vulkani in potresi. Ti pojavi stihije delajo zadnja leta občutno škodo tudi v naši zemlji. Tako smo doživeli nekaj večjih poplav in težjih potresov, med katerimi je povzročil največ škode potres v Skopju, dne 26. julija 1963 ob katerem zaznamujemo 1.070 smrtnih žrtev, 3300 poškodovanih oseb, in preko 347 milijard materialne škode. Posledice tega potresa so bile tem težje, ker ni bilo takoj mogoče nuditi ponesrečenim pod ruševinami kljub prizadevanju in dobri volji potrebne prve pomoči. V naši državi ob tem času še niso obstojale strokovne reševalne ekipe za raziskovanje ruševin. Šele prihod specialne francoske reševalne ekipe, ki je imela dovolj izkustev iz prav tako katastrofalnega potresa v Agadirju je omogočil uspešno iskanje in reševanje še preživelih oseb. Ta ekipa je bila namreč opremljena s specialnimi aparati S- geofoni •— s katerimi se lahko zelo uspešno ugotavlja, če so v ruševinah še živa bitja in kje se nahajajo. Ker spadajo nekateri predeli naše države v tako imenovana potresna področja in ker še je ob skopskem primeru pokazala potreba, je v okviru združenja za vzdrževanje strojev in opreme v Zagrebu formirana prva jugoslovanska tehnično reševalna ekipa za pomoč pri elementarnih in drugih nesrečah. To ekipo sestavljajo predvsem strokovnjaki — inženirji, tehniki in visokokvalificirani delavci, ki so bili na specialni izobrazbi v šolskem centru uprave za civilno zaščito v Franciji. Po povratku v domovino se je omenjena ekipa opremila z najsodobnejšo reševalno opremo med ostalimi tudi v geofoni francoskega tipa, katere je uvozilo podjetje "Rudar« iz Zagreba. Štirje od teh aparatov delajo na podlagi zvoka, dočim štirje na podlagi elektronike. Poleg tega je ekipa opremljena s specialno opremo za dihanje, oživljanje, samoreševanje, instrumenti za orientacijo in signalizacijo itd. Z ozirom na strokovni sestav, tehnično opremljenost in specialno izobrazbo, je ta ekipa sposobna v zelo kratkem času intervenirati ob priliki potresov, rudarskih nesreč,’ velikih požarov, plazov itd. Iz,tega je razvidna vsestranska korist seminarja imeno- Clana reševalne ekipe pri vajah vane reševalne ekipe, ki lahko intervenira v najoddaljenejših krajih naše zemlje v času dveh ur. Poleg te ekipe se bodo formirale v vseh večjih krajih naše države, predvsem v rudnikih in večjih industrijskih podjetjih reševalne ekipe, ki bodo v pomoč tej specializirani ekipi. V času od 25. do 30. V. t. 1. se je vršil v okviru "omenjenega združenja v Zagrebu seminar, katerega se je poleg mene udeležil še tovariš Ante Gobov, referent za civilno zaščito. Na tem strokovnem seminarju so nam strokovnjaki združenja, raznih in- Sodobna proizvodnja jekla in uporaba tehničnih plinov za ogrevanje metalurških peči zahteva iz dneva v dan večjo potrebo po uporabi zaščitnih dihalnih naprav. Reševalna služba našega podjetja je razmeroma dobro opremljena z raznimi zaščitnimi aparati, kar je predvsem zasluga odgovornih organov, strokovnih služb in uprave podjetja, ki posvečajo zaščiti zaposlenih vso skrb. Tako smo pred kratkim nabavili 6 "samore-ševalcev« ruske izvedbé, katere uvaža podjetje »Rudar« v Zagrebu. Samoreševalec služi kot trenutna zaščita pri umiku iz strupenega okolja. Uporablja se v prostorih, kjer sicer pri normalnem delu ni potrebna zaščita dihanja, kjer pa zaradi poškodb na plinskih napravah ali. drugih vzrokov pride do nenadnega izbruha škodljivih plinov. S takojšnjo uporabo aparata je umik iz zastrupljenega ozračja oziroma prehod skozi za- štitutov, zavodov, in profesorji zagrebškega vseučilišča predavali o vzrokih vremenskih in drugih ne-prilik, o organizaciji reševanja in ukrepanja ob teh neprilikah ter o uporabi sodobne zaščitne, reševalne in tehnične opreme. Naša naloga je, da v okviru kolektiva usposobimo oziroma izpopolnimo že obstoječe reševalne ekipe, da bodo sposobne v primeru nesreč, ki lahko konkretno pri nas nastanejo, uspešno intervenirati, v primeru potrebe, pa nuditi pomoč tudi drugod. Dejstvo, da v našem podjetju prav tako razpolagamo z moderno tehnično opremo s katero lahko ukrepamo v primeru e-ventualnih zastrupitev in požarov, kar je z ozirom na specifičnost podjetja .v danem momentu možno, daje vso moralno podporo vsem članom kolektiva. strupljeno ozračje omogočen. Omenjeni samoreševalci so zaenkrat nameščeni le na élektroplav-žu, kjer je tu z ozirom na pro-' ces dela tudi večja nevarnost koncentracije strupenih plinov in z ozirom na večetažno stavbo tudi manjša možnost izhoda na prbsto kot v ostalih obratih. Poleg tega je bil še nabavljen aparat za ugotavljanje količine CO v krvi, ki se uporablja v kombinaciji z že obstoječim preizkuševalcem plina. Ugotovitev količine CO v krvi ima zlasti za obratnega zdravnika praktično velik. pomen. Zdravniku je potreben hiter ali vendar siguren postopèk za ugotovitev diagnoze. V primeru zastrupitve običajno štejemo utrip žile in na podlagi tega ugotavljamo stopnjo zastrupitve. Iz Manipulacija z Z izgradnjo polnilnice kot se-stavnéga dela kisikarne smo pričeli polniti O, jeklenke za lastno uporabo, kakor tudi za zunanje potrošnike. S tem pa je nastal problem transporta polnih in praznih jeklenk iz skladišča oziroma prostora za transport izven Štor v polnilnico in obratno. Ta dela izvršujejo delavci iz ekspe-dita pod nadzorstvom polnilca jeklenk, največkrat pa ta dela opravljajo brez njega. Zato je obratna HTV kpmisija v energetskem obratu predlagala centralni; komisiji HTV in IC o nujnosti izvedbe seminarja za delavce iz ek-spedita, ki bodo imeli opravka z jeklenkami. Na tem seminarju naj bi dobili osnovno znanje o pridobivanju 02, o njegovi nadaljnji uporabi, nevarnosti, ki so v zvezi z rokovanjem z jeklenkami in transportu. Toda žal do danes tega seminarja še ni kljub temu,, da varnostnih razlogov bosta obratni zdravnik ali obratni bolničar v, dvomljivih primerih škodljiv učinek raje potrdila, kakor zanikala. Kasneje se pa često pokaže, da ni bilo osnove, za prekomerno bojazen, za prekinitev dela ali pošiljanja ponesrečenca v bolnišnico. Z obstoječo ’"’Dravo bo lahko zdravnik na licu mesta ugotovil količino CO v krvi in določil diagnozo. Omenjeni aparat je izdelek nemške tovarne Draeger.' K. Š. 02 jeklenkami so močne potrebe. Dogaja se, da se delavci pri transpor tiran ju jeklenk poslužujejo nedovoljenega načina prenašanja jeklenk na voziček ali kamion in celo v prisotnosti nadrejenih, ki bi morali lo čimprej končano ne glede ria nevarnost,-Saj delavec, ki sam na rami prenaša jeklenko, težko ca. 55 do 80 kg, napolnjeno na 150 atmosfer, lahko pri najmanjšem spodtikljaju pade in spravi s tem sebe, kakor tudi bližnjo okolico v smrtno nevarnost. Takšne prizore, prenašanja jeklenk je pogosto videti v pbratih ter je treba taksne prekrške delovne disciplinè najstrožje kaznovati-.;,;; Zato naj obratne HTV komisije in odgovorni ljudje v podjetju stremijo za tem, da bodo pri prenosih jeklenk iz enega na drugo delovno mesto zaposlena stalno dva delavca, ravrio, tako pa tudi pri nakladanju na voz in z voza. Piše: Franc Kavka Ekskurzija, ki je bila organizirana, je imela namen spoznati izletnike z delom in načinom varstva človeka pri delu na Češkem. Ekskurzije se je udeležilo 93 članov društva iz vse Slovenije .Zastopani so bili tudi predstavniki zdravstvene službe, ki so si ogledali organizacijo zdravstvene službe v podjetjih in bolnišnicah. Ker so bili metalurgi bolj slabo zastopani, saj iz Raven ni bilo nikogar, iz Jesenic pa samo eden ter zastopniki Litostroja, sem se priključil skupini strojnikov. Potovali smo preko Avstrije. Mejo tned Jugoslavijo in Avstrijo smo prekoračili pri Šentilju in avstrij-sko-češko mejo pri Gmiindu. Potovali smo z dvema avtobusoma. Naš cilj je bil Praga, kamor smo prispeli v nedeljo, 7. VI. 1964 ob 21. uri. jj Naslednji dan smo si v dopoldanskem času ogledali tovarno ČKD na Vysočanih. Tovarna je bila ustanovljena 1896. leta in je v njej zaposlenih 1Ó.000 delavcev. Tu izdelujejo elektromotorje vseh velikosti, transformatorje, turbo-generatorje in elektro-opremo za hidro- in termocentrale. Ogledali smo si vse faze proizvodnje in zaščitne naprave pri delu. Delovna mesta in prehodi so beleženi s koridorji. Obdelovalni in drugi stroji so popolnoma zaščiteni in od materiala, ki je obdelan in neobdelan, ločeni z ograjo od stroja. Sodelavci so zaščiteni s prenosnimi stenami. Vsi brusilni stroji' imajo sesalne naprave, ki so ločene od centralne ventilacije. Vse dvigalne naprave imajo na vidnih mestih označena navodila za dviganje in jih smejo uporabljati samo za ta dela'določeni ljudje. Za-penjalne naprave kot verige in jeklene vrvi so na posebnih stojalih in določenih mestih v obratu ter je za vsako posebej označena dovoljena'obtežitev. Avtogeni rezalci in varilci so ločeni s posebno zaščitno sterio in ima vsako delovno mesto sesalno napravo za pline, enako je tudi za elèktrovarilce. Pri serijskem avtogenem rezanju pa imajo posebne rezalne S POTI stroje, S katerimi usmerjajo plamen gorilnika na daljavo. V podjetju .je 15 delovnih inšpektorjev, od katerih je 5 tehnikov in 10 VK delavcev. Poleg tega so izvoljene na enoletno mandatno dobo tudi sindikalne HTV komisije, ki imajo nalogo nadzornega organa po HTV liniji. Služba HTV je sestavljena iz vodje odddelka in posameznih referentov za Stroje, organizacijo in nesreče. Ti so neposredno podrejeni glavnemu inženirju oziroma namestniku glavnega direktorja. V obratu so neposredno odgovorni mojstri za varnost pri- delu in sodelujejo..pri reševghju 'nastalih problemov z inšpektorji in HTV službo. Obstoja tudi zunanja inšpekcija, toda to pokličejo le, če katerega vprašanja ne morejo rešiti šarili. Te inšpekcije -pa vršijo tudi enkrat letno pregled podjetja. Zdravstvena postaja ima svojo kliniko v kateri je zaposleno 25 zdravnikov, med katerimi je tudi nekaj specialistov. Imajo 5 zobozdravnikov. 200 metrov od podjetja je bolnišnica v kateri imajo na razpolago neomejeno število postelj za svoje delavce. To podjetje bo prva gospodarska organizacija, ki gradi svoj sanatorij z 80 ležišči za potrebe podjetja. Tovarna ima 4 velike jedilnice, v katerih lahko delavci dobijo kosilo po znižani ceni. V obratih pa so bifeji in automati, kjer si delavci lahko kupijo malice. Kot okrepčevalno pijačo imajo čaj in sifon, ki ga dobijo v neomejeni količini. Poleg tega si. lahko kupijo za žejo tudi pivo, ki ima 8 % alkohola. Cela tovarna je ozvočena in je ob malici, ki traja samo 15 minut glasba ter razna obvestila. Važnejše dogodke pa objavljajo tudi med delovnim časom. Za zaščitna sredstva porabijo en milijon čeških kron. Za osebna zaščitna ^sredstva so predpisani normativi od strani ministrstva. Obleko, čevlje in ostala osebna zaščitna sredstva, kjer ni predpisov pa si morajo delavci kupiti sami. Zato dobijo manjši dodatek na plačo, ki pa ni V tisti višini, kot pa je potrošnja za zaščitna sredstva. Pri njih' je osebna zaščita na zadnjem mestu. Zato pa mora biti stroj in delovno okolje povsem yarno za delo. Posebno pozornost posvečajo varstveni vzgoji na novo zaposlenim. Ti morajo iti 'skozi uvajalni seminar, .kjer jih seznanijo z delom in delovnim okoljem. Urejeno imajo tudi stalno razstavo HTV v podjetju, kjer imajo novo zaposleni, pregled nad celotno, dejavnostjo' varstva pri delu. Posebnih šol za varnostne tehnike hi v ČSR, vendar So tudi te predvidene. Podjetje ima uveden 46 urni delovni teden tako, da delajo ob sobotah samo 6 ur. Zdravstveni pregledi se vršijo za zaposlene vsake četrt leta. Za dvig strokovnosti imajo šolo za kvalificirane delavce in večerno TSŠ, katero finansira podjetje. Slušatelji imajo vsa učila zastonj in skrajšan delovni čas. Isti dan popoldne smo si ogledali svetovno razstavo orodnih strojev v Pragi. V torek 9. VI. smo se v dopoldanskem času udeležili razgovorov na državnem inštitutu za varnost pri delu v Pragi. Tu smo se razdelili po skupinah. Odšel sem s strojniki na oddelek za ■ zaščito strojev. TU so nas lepo sprejeli in poudarili, da si želijo takšnega sodelovanja, vendar je en dan vse premalo. Ker so se zanimali za naše’ želje glede razgovorov, sem se jaz oglasil, da bi rad zvedel ža zaščito pri delu v metalurških obratih. Tako sva ostala v tem oddelku samo dva, ostali pa so odšli po oddelkih inštituta. Inštitut ima dva" osnovna cilja: 1. pomoč tovarnam v tehnoloških procesih glede varnosti pri delu; Pogled na veliko letoviško, mesto Karlovy Vary S LAV J E NA SVETINI Tekmovali so tudi v streljanju z zračno puško Mladi so z zanimanjem sledilt;tekmovanjem V počastitev dneva borca je komisija za rekreacijo pri sindikalni podružnici podjetja skupaj z organizacijo Zveze borcev organizirala dne 4. julija uspel 'izlet na Svetino. Izpred avtobusne postaje vjStorah so že zgodaj zjutraj vozili avtobusi do spomenika padlih borcev., Za člane kolektiva in njihove ožje svojce so 'bili prevozi brezplačni. Izlet je bil združen s proslavo v domu Zveze borcev in športnim tekmovanjem. Že ob 9. uri je pričela godba na pihala štorske »Svobode« s koncertom. Ob 10. uri je v imenu organizacijskega odbora pozdravil navzoče ing. Milko Starc, predsednik organizacije Zveze borcev. V 'svojem izvajanju je podčrtal pomen praznovanja Dneva borca ter izrazil željo, da bi takšni zbori na Svetini postali tradicionalni. V nadaljevanju je spregovoril še dr. Verdelj, bivši borec kozjanskega odreda, ki je pripovedoval, o doživetjih in nekaterih zanimivih dogodkih iz časa NOB. Po' slavnostnem govoru so. bili izletniki pogoščeni s partizanskim golažem in vinom, prijavljenci pa so kmalu za tem pricéli s tekmovanji. Tekmovanje je bilo nagradno in so se ga lahko udeležili le aktivni člani našega kolektiva. Športni objekti in rekviziti .-so bili v neposredni bližini Vrunčevega doma. Za izvedbo tekmovanja ,so bile določene posebne komisije, tako da so tekmovanja nemoteno potekala. Komisiji se je prijavilo več kot šestdeset tekmovalcev, ki so se pomerili v streljanju z zračno puško in namiznem tenisu. Posebno huda konkurenca je bila v streljanju, kjer je bil .končni zmagovalec Emil Krajnc iz valjarne. Za njim so se razvrstili: Anton Ožek mlajši iz elektrodelav-nice, Roman Zapušek (uslužbenci), Rajko Markovič (uslužbenci), Stane Krajnc (garaža), Ivan Štefančič (livarna valjev), ing. Zoran Tratnik (metalografski laboratorij), Krajnc Srečko (elektroobrat), Vlado Magajna (livarna. sive litine), Jože Centrih (valjarna) in drugi. V namiznem tenisu je bilo prijavi j encev nekoliko manj. V finalu so se pomerili Franc Goršak (mehanična delavnica), Franc Škorjanc (mehanična delavnica), Alojz Užmah (ŠIKC), in Vlado Je-rovšek (ŠIKC). Naslov najboljšega si je priboril Franc Goršak. Tekmovanja so trajala do 13. ure. Takoj po tekmovanju so razglasili rezultate.in najboljšim podelili nagrade. Ob . približno 16. uri se je pričela na počitniškem domu- Železdrrie Štore prosta zabava s piesom. Ob zvokih orkestra Rudija Močnika so se udeleženci , izleta sproščeno zabavali. Proslava pri Vri Pohval na račun dobre organizacije je bilo na pretek, ravno .tako pohvalno pa so se udeleženci, ki jih je bilo okrog 700 izražali o vzdušju; ki‘je vladalo med njimi. Vsi so si .želeli, da bi predlog ing. Starca, da naj postanejo srečanja v počastitev Dneva borca'na Svetini tradicionalna, naleteli na razumevanje in da bi se ob letu zopet sestali v še vfečjem številu. -V- Zaradi preobremenjenosti tiskarne je ta ..številka zakasnila. Prosimo bralce, da nam to oprostijo. - Uredniški odbor domu po Češki 2. zasledovanje razvoja tehnike zaščite dela. Dejavnost inštituta pa je usmerjena v: a) tehnično in zdravstveno zaščito kot: izboljšava zaščitnih sredstev, varstvo tehničnih naprav pri delu in predpisi o zaščiti strojev; b) zdravstvene preglede, ugotavljanje delovnih pogojev in razni psihološki testi; c) propagando; šolanje, radio, televizijo, časopisi in plakati. Tu deluje 'posebna komisija za literaturo in plakate; d) mednarodno sodelovanje pri izkušnjah zaščite delavca pri delu. Zanimal sem se predvsem o zaščiti pri delu v livarnah in jeklarnah. V ČSR so imeli kongres leta 1961 o zaščiti v livarnah. Na tem kongresu so sprejeli sklepe o odpravi težkega fizičnega dela in mehanizaciji livarn ter o obvezni ventilaciji. Oni te sklepe že izvajajo s tem, da stare livarne, v katerih'se ne dajo povsem izboljšati pogoji dela in zdravja, rušijo in gradijo nove. Ker pa je še veliko starih livarn, uvajajo povsod sesalne naprave za prah. Kjer pa je' atmosfera kljub temu •še prašna, imajo na žerjavih montirane posebne vodne prhe, s katerimi med delovnim časom in po končanem delu škropijo. Uporabljajo tudi respiratone O katerih pa pravijo, da tudi najboljši, ni rešitev za zaščito delavca, ampak samo odsesavanje prahu ob izvoru. Pri pečeh imajo zaščito delavci v obliki fino tkanih jeklenih zaves, ali pa, so, pred njimi ustvarjene vodnè ali zračne zavese. Zaščita žerjavnih kavljev se izvaja tako, da se pod kavelj montira bleščeča pločevina, ki odbija toplotne žarke. Žerjavne kabine so hermetično zaprte in prav tako na spodnjem delu zavarovane s pločevino. Stremijo za tem, da bi bile površine kabin iz čimveč steklenih sten. Na vprašanje, kako-se vrši izmenjava zraka v teh kabinah, so mi odgovorili, da tega ne vedo točno, ker to šele uvajajo in je patent neke vzhodno nemške tovarne. Čiščenje 'odlitkov in praznjenje form se vrši v zaprtih komorah s curkom zraka ali vode,'pomešane z jeklenimi granulami. Večje forme pa se izpraznjujejo na posebni rešetki, ki je povezana z odseva-njem prahu in peska. Zanimal sem, se tudi za rafame in način odsesavanja. Povedali so, da imajo dva; načina in to: komorni, kjer delavec stoji (zunaj komore -Bfin pa direktno odsesavanje, katero je veliko bolj uspešno. Pri zaščiti brusilnih strojev so mi pokazali izvedbo, ki So jo oni predlagali tovarnam. Ta še sestoji iz varnostnega zaščitnega pleksi-stekla, ki je povezana z ročico in končnim stikalom. Stroj se ne vklopi dokler ni steklo v zaščitni legi. To bi, še dalo izvesti tudi pri nas. Konec leta bodo izdali knjigo z napotki pri izdelavi stro jev.V zvezi z zaščito pri delu. Nato smo si ogledali še zaščitna sredstva in njihove razstavne prostore . ter 5 filmov o zaščiti pri delu. Popoldne smo imeli ogled mesta Prage. Naslednji dan 10. VI. smo se odpeljali V 128 .km oddaljene Karlove. Vary na ' ogled . tovarne porcelana. Tu smo ši ogledali celotno proizvodnjo od priprave surovin do embaliran j a 'izdelkov. Delo je -pretežno ročnoun le počasi napreduje mehanizacija,v ker imajo v načrtu izgradnjo nove tovarne s še večjo kapaciteto. Tu nas je predvsem zanimalo stanje silikoze, ker smo videli, da povsod nimajo ventilacije. Imajo primere silikoze in jo skušajo odpraviti na ta način, da obolele zdravijo oziroma jih takoj premestijo na druga delovna mesta. Redno vršijo: zdravniške preglede. Vsaki dve le-, ti pa zamenjajo delavce z ogroženih delovnih mest. V tej tovarni so nas tudi najlepše sprejeli “in se veselili obiska iz Jugoslavije. Tovarna je bila zgrajena leta 1802 in je naj starejša tovarna porcelana na Češkem. Svoje izdelke izvaža v 50 držav, med njimi tudi v Jugoslavijo. Se isti dan smo nadaljevali pot v Plzen, ki je 88 km oddaljen od Karlovih Varov. V četrtek, 11. VI. smo si ogle-; dali Zavody VI. Lenina nekdanje Skodove tovarne zgrajene 1859. leta, ki so imele preko 110.000 de- , j lavcev. Sedaj je oddvojena od teh zavodov vojna in avtomobilska industrija. V teh zavodih je sedaj zaposlenih 50.000 delavcev. Če bi si hoteli ogledati celo tovarno bi potrebovali teden dni. Ogledali smo si livarno, obrat izdelave elektromotorjev, montažne delavnice električnih generatorjev, kjer se pripravljajo tudi deli za hidrocentralo na DjerdjapU. Nadalje Smo si ogledali oddelek električnih lokomotiv, modelno mizarno ih čistilnico odlitkov. Zame je bil najzanimivejši ogled livarne in čistilnice, kjer sem se prepričal o zaščitnih napravah, o katerih sem se pogovarjal v Inštitutu v Pragi. Kot v Pragi smo tudi tu'videli enako zaščito strojev in delovnih mest. Po ogledu smo imeli skupne razgovore v sekretariatu tovarne, kjer so nam predstavniki tovarne in HTV službe odgovarjali na postavljena vprašanja. Iz teh pogovorov povzemam naslednje: ... V službi HTV je 5 tehnikov: vodja, drugi higienik dela, ki sodeluje z zdravnikom, tretji referent za tehnično zaščito, četrti za organizacijo in osebno varstvo in peti referent za interni transport in promet. Poleg HTV službe imajo še posebne, referente, tako da pride na vsakih 1000 delavcev en varnostni delavec. Po obratih imajo tudi sindikalne komisije, ki štejejo 9 članov.'Predsednik komisije je operativni organ, komisije pa nadzorni organ nad operativnimi enotami po vprašanju zaščite pri delu. Zaščitna sredstva kupujejo sami, delavci, vajenci pa dobijo vsa zaščitna sredstva od podjetja. V tem podjetju je 40%, ženske delovne sile, predvsem na delovnih mestih' žerjavovodij; upravljavk avtocare, varilke, strugarji in v oddelku za navijanje elektromotorjev. Žene pri delu nimajo posebnih bonitet, imajo pa posebne kotičke, kamor hodijo počivat. Okrepčila imajo v obliki čaja, piva in sifona, katerega dobijo v neomejenih količinah.: Pivo dobivajo proti plačilu. Za varstveno vzgojo imajo v vseh strokovnih šolah obvezen predmet, v podjetju pa uvajalne seminarje. Vsaki dve leti vršijo testiranje, mojstrov po HTV Vprašanjih. Öelavce'testirajo vsake tri leta. V kolikor je test negativen, testirancu dajo po dveh mesecih možnost ponavljanja testa. V kolikor ga tudi tokrat ne opravi uspešno ga 'prestavijo na nižje delovno mesto. Trenutno izdelujejo v podjetju študijo o ropotu ter fiziologijo ter psihologijo dela. Letno imajo 8 do 10 primerov silikoze, katero pa po njihovih študijah delavci ne dobijo v podjetju ampak pridejo že oboleli iz drugih podjetij, predvsem starejši. V podjetju imajo tudi tovarniške kuhinje, obratne bifeje in avtomate. V vseh podjetjih katere smo obiskali, smo ugotovili, da dajo poseben poudarek propagandi za varnost pri delu v obliki plakatov in parol. Tako so povsod opozorilne table • in napisi, plakati in signalne naprave. Po zvočnikih pa opozarjajo delavce na previdnost pri' delu. Zanimivo je tudi to, da so ’ prehodi med obrati označeni s prometnimi znaki'kot na javnih cestah. Popoldne je bil ogled mesta. V Plznu smo prespali, nato pej drugi dan odšli preko Dunaja, Gradca in Maribora domov. Vltava in v ozadju Hradčany V mesecu juniju 1964 Novosprejeti člani kolektiva: BOGATAJ Alojzija, doma iz . Šmartnega pri iLitiji, KV kuharica, Počitniški dom Rab; JERiM Ana iz 'Štor. NK delavka, komunalni oddelek; VREČKO Jožef iz Gorice pri Slivnici, NK delavec, promet; KANJUGA Pavle iz Štor NK delavec, jeklarna; SOVIČ Ivan iz Lipoglava, NK delavec, ekspedit; KRIŽNIK Drago iz Zg. Selc pri Ponikvi, NK delavec, ekspedit; PLAHUTA Jožef z Crnolice pri Šentjurju, NK delavec, ekspedit; ZUPANC Marija iz Pečovja pri Štorah, NK delavec, komunalni oddelek; DRAGA JNER Karel iz Pečovja pri Štorah, NK delavec, Samotama; ZIDANŠKI Anton iz Gorice pri Slivnici, NK delavec, jeklarna; HORVAT Jnraj iz Šentjurja, NK delavec, jeklarna; ROBIČ Ivan iz Štor, NK delavec, jeklarna; KRAJNC Marija iz Štor, NK delavka, komunalni oddelek; HACE Ladislav iz Štor, NK delavec, valjarna; REGORŠEK Terezija iz Globokega pri Šmarju, NK delavka, Počitniški dom Svetina* JEROVŠEK Stanislava iz Štor, NS uslužbenka, praktikanti; LEŠNIK Edvard iz Štor, KV topilec, livarna I,; PERPAR Ljudmila iz Štor NK delavka nadzorna služba. Odšli iz podjetja: SALOBIR Martin, PK posluževalec peci v valjarni,, samovoljno zapustil delo; PEZDEVŠEK Martin, KV ravnalec grobe proge v valjarni, samovoljno zapustil delo; HERN AVS'Anton, PK transp. delavec na ekspeditu ,odšel po odločbi di-sciplnske kpthisije; BLAJ Ivan. PK transportni” delavec na ekspeditu, odpuščen po odločbi disciplinske komisije; GERŠAK Drago, KV ključavničar v valjarni, odšel po lastni želji; REJC Henrik, VS .pripravnik ..— direkcija, odšel po lastni želji: KRISTAN Ivan, PK transportni delavec na ekspeditu, je samovoljno zapustil delo; HRNČIČ Adolf, delavec v valjarni, odšel v preizkusni dobi; PIRŠ Franc, delavec v valjarni, odšel v preizkusni dobi; VOLAŠ Pero, PK ravnalec fine proge v valjarni, samovoljno zapustil delo; KANJUGA Pavlé, delavec v jeklarni, odšel v preizkusni dobi; GABERC Franc, KV mizar v gradbenem oddelku, je nivalidsko upokojen; KRAJNC Marija, NK delavka v komunalnem oddelku, odšla v preizkusni dobi; GOLOB Karl, KV livar I. iz elektroplav-ža, samovoljno zapustil delo; LESAR Stanislav, delavec v jeklarni, odšel v preizkusni dobi; KOSEC Julijan, PK via-cüec od predškarij v valjarni, samovoljno zapustil delo; MEDVED Karl, KV predrezalec v jeklarni, invalidsko upokojen*. GOSAK Rudolf, PK drobilec na Samotni, odšel sporazumno s podjetjem; RUPERT Anton,. KV vlačilec od pred do fine proge v valjarni, samovoljno zapustil delo; TAJNIKAR. Simon, delavec v valjarni, odšel v preizkusni dobi; ŽLENDER Jožef, PK posluževalec peči v valjarni samovoljno zapustil delo; HOHNEG. Filip, PK čistilec 'gredic v valjarni, odšel v preizkusni dobi; KOPRIVC Ludvik, KV zakladalec peči v livarni L. odšel po lastni želji; SIVKA Franc, PK vlačilec od proge do Škarij v valjarni, samovoljno zapustil delo. Poročili so se: KUMER Karl iz livarne sive litine; KOLAR Franc iz prometa; Cèstitamo l Naraščaj v družini so dobili: ŽABERL Henrik iz livarne II; SELIČ Srečko iz skladišča; BRAČUN Alojz iz elektroplavža,- ZAVŠEK Ivan iz mehanične delavnice; PLANKO Blaž iz valjarne; ŠTEFANČIČ Vlado iz obdelovalriice valjev; KAVKA Marjan iz energetskega obrata in KAVKA Lidija iz livarne valjev; KANDUŽER Franc iz ekspedita; ŠUMEJ Franc iz komunalnega oddelka; VREČKO Alojz — pravna služba; OŠLAK Marjan, praktikant v livarni H; LEMUT Alojz iz ekspedita. Čestitamo! Izostanki v mesecu maju: Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.597 . delovnih dni, zaradi rednega lètriega dopusta 2.175, zaradi izredno plačanega dopusta 142, Zaradi neplačanih izostankov 44), zaradi neopravičenih izostankov 25 in zaradi ostalih izostankov 614; delovnih dni, torej skupno 5.593 delovnih NEZGODE Pri delu so se poškodovali: Elektroplavž: MLAKAR Mirko je vrtel kolo za pomik razlivnega korita na razlivnem stroju. Pri tem je zataknil palec leve roke med voziček in ogrodje razlivnega stroja ter si ga izpahnil. Jeklarna: buvlIC Miloš je mazal kokile ter pri tem stal na njih. Pri prestopu se je ena kokila zamàjaal tako. da je omahnil in padel po ostalih ter si poškodoval podlaket desne roke. IVAČIČ Edi je' pregledoval pošiljko starega železa na vagonu. Pri tem se je udaril na odbijač ih padel na tla- med staro železo, ter si poškodoval desno koleno. Livarna valjev: • FAJDIGA Ivan je kotaliil pločevinast sod, ki je bil do' polovice napolnjen. Pri tem je držal za odprtino v steni soda, ki. je imela ostre robove. Ker mu je sod zaradi teže zdrsnil, skušal pa ga je zadržati, se je urezal na kaizalec leve roke na ostri pločevini soda. KOVAČ Franc je postavljal kokilo na voziček, ki je bil odmaknjen iz žer-javnega prostora;. Zaradi tega je potisnil voziček naprej tako, da je z levo roko držal leseni podstavek, z desno pa za okvir vozička. Ko je žerjavovodja spustil kokilo na voziček je imenovani imel roko še vedno na okvirju. Pri tem mu je stisnilo palec desne roke. Livarna sive litine: GRUBENŠEK Franc je formal. Žerjavovodja je z verigo zadel v zraven stoječi kalupni okvir, ki se je prevrgel ter padel Grubenšku na roko, ter mu poškodoval kazalec. VRHOVŠEK Ivan je brusil kokile ter še rpi tem: s hrbtom obrnil proti kupu ulitkov od katerih je eden zdrsnil s kupa mu .padel na nogo ter ga poškodoval. RUPERT Ivan je pretaljeval magnezij Ko je bil gotov je obrnil »talilni lonec, da bi očistil ostanke taline, mu je pri tem za čevelj brizgnilo nekaj preostalega magnezija ter_ ga opeklo. Mehanična delavnica: I ŠALIĆ Tomo je delal na popravilu mostnega žerjava. Kotalil je 240 kg tež- ko tekalno kolo/ ki se je pa piri tem prevrnilo. Ker ga "je hotel zadržati ga je stisnilo za’prste leve rokel JELENEC Stanko je na lokomotivi odprl vodni ventil injektorja in parni ventil, nato je vključil injektor, ni pa pregledal ventil za brizganje, vode, ki je spojen s cevjo za paro. Ker je bil ventil za brizganje vode odprt, ga je vroča voda, ki je brizgnila iz cevi opekla po gležnju desne noge. GAJŠEK Jakob je pri premiku sestopil iz lokomotive, da bi obrnil kretnico. Prin tern je stopil , na neravna tla in si zvil levo nogo v gležnju". Ekspedit: SOVIČ Ivan j è s sodelavcem prekladal deskè. Zaradi nesporazuma mu je deska stisnila prstanec leve roke^ • Sodelavec je namreč odvrgel deske prej, preden jo je Sovič I izpustil. KOKOL Anton je s sodelavcem skladal deske. Pri tem mu jo spodrsnilo, istočasno pa je sprožil desko,- ki mu je padla na nart desne noge, ter ga poškodovala. ŠNEK Edvard je iztovarjal surovo železo. Ko je dvignil štruco se je prelomila, pri tem pa mu je en kos padel na koleno desne noge ter ga poškodoval. Na poti na delo se je poškodoval en delavec. LAVBIC Jože iz- livarne sive litine se je peljal na delo z motornim, kolesom. Na ozki cesti je za njim pripeljal/osebni avto, izsiljeval prednost ter pri tem zadel Lavbiča v gleženj leve nogé, da je padel. Poškodoval se je samo na gležnju. SANITARNE NAPR]AVE Na raznih množičnih sestankih in sejah ODS enote energetskega oddelka je bilo govora o sanitarnih napravah, katere so nujno potrebne. Prostor za izvedbo teh naprav je predvidela, samo čaka se, kdaj bo elektrodelavnica pričela z demontažo električne stikalne plošče. Slednja je še vedno v uporabi, čeprav Jjé že dolgo časa od tega, ko so demontirali parne turbine za pridobivanje električne energije. Z odstranitvijo te plošče; bi se povečala delovna prostornina za inštalatersko delavnico, ravno tako pa bi še pri- dobil prostor za, sanitarne naprave. • Poglejmo malo bliže, pa bomo videli, da energetski obrat vzdržuje vse instalacije, sanitarne naprave itd. po vsem obratu, prav tako pa tudi na stavbah in stanovanjih, ki so last podjetja. Če bi se dosledno držali ljudskega pregovora, da' »je kovačeva kobila zmeraj bosa« vidimo, da se to res dogaja in v tem primeru, ko inštalaterji skrbijo za nemoteno delovanje sanitarnih naprav sami pa jih žal nimajo, so primorani hoditi v »goste« v drugo EE. Za- to bi bilo potrebno začeti čimprrij. demontažo električnih naprav, povečati delovno prostornino inštalaterjem in izgradnjo prepotrebnih sanitarnih naprav za energetike. ' PIŠEJO NAM ... Tov,- Marija Krajšek iz livarne se zahvaljuje sindikalni podružnici ža izkazano pomoč, za obisk tovarišev v času njene bolezni in vše najiskreneje pozdravlja. 1,—2. 8. 1964 »ČOČARA« — italijanski VV film; drama. 8.-9. 8. 1964 »KAKO LEPO JE ŽIVETI« — italijanski SCP film akcijski. 15 —16. 8. 1964 »PLAVI ANGEL« — ameriški sinemaskopski film. 22.-23. 8. 1964 »VZKIPELO MESTO« — jugoslovanski sinemaskopski film — drama. 29,—30. 8. 1964 »ZGODBA O KU-Bl« — ameriški film —' dokumentarni. IZLET V KOPER Ne morem mimo tega, da bi' ne napisal nekaj o izletu v Koper, ki ga je organizirala ena izmed treh izmen v valjarni, in sicer tista izmena, ki jo vodi tov. Traf eia. Kot star in rutiniran vodja je skrbno pripravil in izlet vodil tov. Šeliga Vinko. Poudariti pa moram da je ta izmena povabila tudi svoje stare delavce — upokojence — veterane. Seveda so bili zelo veseli, ker je za njih to vabilo veliko priznanje, saj že dalj časa uživajo zaslužen pokoj. Najprej smo še ustavili v Postojni, da smo si malo razgibali še vedno dremave ude. Divača nam je nudila zajtrk. Naslednja postaja je bila Lipica, tri je državna farma za vzrejo pasemskih ga še ladje ne marajo več, ker ni priključen Sloveniji. , Vredno je omeniti tudi to, da smo obiskali Koper. To slovensko mesto na Jadranu je imelo v pristanišču kar šest ladij. Ko bo Koper dobil železnico, bo Trst »ločen« od turistov. V Kopru smo ostali dalj časa. Nekateri so se s čolnom odpeljali v Ankaran, drugi pa so čas uporabili za prijetno kopel v morski vodi''ob topli morski klimi, ostali pa so si spirali želodec z dobrim teranom. Čas je naglo mineval. Še veliko nas je čakalo. Obiskali smo še Rižano, bolje rečeno dolino bobrov in lepo urejgpo ribogojnico, kjer smo lahko videli še nekaj drugih živali. Nadaljnja pot nas je vodila v Valjarji na gradu Socerb jahalnih konj.. V ta lep kraj prihajajo, vsak dan tuji gostje, Ki uživajo v jahalnem, športu, seveda pa ga drago plačajo in to z devizami. Zaustavili smo se tudi na gradu »Socerb«. To je zelo lepa razgledna, točka, saj se z nje vidi velik del slovenske zemlje' in Trsta in nam nudi veličasten pogled na prelepo .pokrajino. Imeli smo Občutek, kakor da s Starega gradu gledamo na mestc/Celje: Pogled mi je obstal na pristanišču v Trstu: Bilo je »prazno« in to me je' seveda zelo presenetilo, saj;’sta v njegovem zavetju počivali samo. dve ladji. Tà prizor se mi je zdel' žalosten'in je' izgledalo, da Škocjansko .jamo. Odkrila nam je mnogo, svojih lepot, nekateri pa celo trdijo,- da je lepša kakor Postojnska jama. Ko so bili ogledi pri kraju,-sé nas je ob vinu lotila dobra volja in domača pesem ni zamrla vse do Štor. Priznati moram, da je bil izlet zelo dober in da je popolnoma uspel. Za takšen. uspeh se motamo zahvaliti predvsem tov. Šeligi, ki jè izlet organizirano izpeljal. V' svojem imenu in v imenu upokojencev se' za vabilo, najlepše zahvaljujem vsem tovarišem .Tra-feline izmene, ki so nas sprejeli med svoje vrste in se že vnaprej priporočam za drugič. -Ante- O VENTILACIJI Kisikarna je skoraj nov oddelek v okviru energetskega oddelka, ki je bil zgrajen pred dobrimi 3,5 leti. Že takoj v začetku obratovanja'se je pokazalo, .da .področje ventilacije v stavbi ni bilo dobro proučeno. Že večkrat je bilo tako1 s predpostavljenimi, kakor tudi delavskem svetu enote govora, da bo. treba začeti čim-prej z montažo ventilacijskih naprav na strehi in s .tem dati toplemu in slabemu zraku pot izhajanja iz prostora in pa zboljašnje zraka- nasploh. Sedaj, ob nastopu poletnih mesecev in s tem stopnjevanja vročine se uprejo žarki na celotno streho, kar prav tako vpliva, na atmosfero v prostorih. V zimskem času predstavljajo nevarnost ledene sveče,, ki se tvorijo na strehi, kar je vsekakor nevarnost za posado kisikarne, kakor tudi za druge, mimoidoče delavce. Govora je bilo tudi o okenskih zavesah, da bi preprečili vročino sonca v prostorih. Čas je, da se vprašanje dobre ventilacije že enkrat zadovoljivo reši. RAZSTAVA IVANA VREČKA V prvi polovici meseca junija je bila v klubu občanov v Sentì jurjy, pri Celju odprta zanimiva razstava olj in grafik. Za člane našega kolektiva je bila razstava še posebno zanimiva, saj je razstavljal naš sodelavec-tehnični risar v pripravi dela Ivan Vrečko. Tovariš Vrečko se je v našem podjetju izučil za livarja, sedaj pa je na delovnem mestu tehničnega risarja. Za slikarstvo se je navdušil' že v osnovni, šoli v Šentjurju. Od takrat dalje mu je slikanje konjiček, ki mu posveča ves svoj prosti čas. Na razstavi se je uveljavil z grafikami, razen tega pa so obiskovalci ugodno ocenili še dve večji sliki v oljni tehniki.